Nasveti za pomoč, nasveti za duhovno rast. Ko nam gre vse prav vse narobe se moramo obrnit k Bogu po pomoč. Ko nam gre vse dobro se moramo tudi obrnit k Bogu po pomoč, mogoče nam gre kaj narobe…
Bi želeli še kak nasvet. Zastavite vprašanje in vam bomo poskušali odgovorit.
| Cookie | Duration | Description |
|---|---|---|
| cookielawinfo-checkbox-analytics | 11 months | This cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookie is used to store the user consent for the cookies in the category "Analytics". |
| cookielawinfo-checkbox-functional | 11 months | The cookie is set by GDPR cookie consent to record the user consent for the cookies in the category "Functional". |
| cookielawinfo-checkbox-necessary | 11 months | This cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookies is used to store the user consent for the cookies in the category "Necessary". |
| cookielawinfo-checkbox-others | 11 months | This cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookie is used to store the user consent for the cookies in the category "Other. |
| cookielawinfo-checkbox-performance | 11 months | This cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookie is used to store the user consent for the cookies in the category "Performance". |
| viewed_cookie_policy | 11 months | The cookie is set by the GDPR Cookie Consent plugin and is used to store whether or not user has consented to the use of cookies. It does not store any personal data. |
POSLUŠAJMO BOŽJO BESEDO IN ŽIVIMO V NJENI MOČI
GOSPOD JEZUS NAM GOVORI: »ČE ME LJUBITE, SE BOSTE DRŽALI MOJIH ZAPOVEDI. (Jn 14,15)
Več sorodnih svetopisemskih izrekov na:
https://www.biblija.net/biblija.cgi?set=2&id13=1&l=sl&z=3&zf=1078&t=5#Klic+k+hoji+za+Jezusom
Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!
VSE Z ZAUPANJEM IZROČIMO PRESVETI DEVICI MARIJI! PONIŽNO JO PROSIMO,
NAJ NAM PRI ODREŠENIKU JEZUSU KRISTUSU IZPROSI POTREBNIH MILOSTI, DA
BOMO LJUDEM OKOLI SEBE Z LJUBEZNIJO OZNANJALI EVANGELIJ ŽIVLJENJA.
MOLIMO:
Daj, da bodo vsi, ki verujejo v tvojega Sina,
ljudem našega časa odkrito in z ljubeznijo
oznanjali evangelij življenja.
O Marija,
jutranja zarja novega sveta,
Mati živih, Tebi izročamo zadevo življenja:
poglej, o Mati na neskončno število otrok,
ki jim je prepovedano, da se rodijo,
ubogih, ki težko živijo,
mož in žena, žrtev nečloveškega nasilja,
ostarelih in bolnih, ubitih zaradi brezbrižnosti
ali zaradi dozdevnega usmiljenja.
Daj, da bodo vsi, ki verujejo v tvojega Sina,
ljudem našega časa odkrito in z ljubeznijo
oznanjali evangelij življenja.
Izprosi jim milost, da ga sprejmejo kot vedno nov dar,
veselje, da ga hvaležno slavijo v vsem svojem življenju,
in pogum, da ga izpričujejo z neomajno vztrajnostjo,
da bodo skupaj z vsemi ljudmi dobre volje
gradili omiko resnice in ljubezni v hvalo in slavo Boga,
stvarnika in ljubitelja življenja.
Molitev papeža Janeza Pavla II. (Evangelij življenja)
BOŽJE USMILJENJE, KI SI NAM DALO PRESVETO DEVICO MARIJO
ZA MATER USMILJENJA, ZAUPAMO VATE!
VZKLIKI BOŽJEMU USMILJENJU objavljeni na:
http://www.molitev.net/molitev/bozje-usmiljenje
“SRCE JEZUSOVO ZARES IZRAŽA NESKONČNO BOŽJO LJUBEZEN DO NAS” (Aleteia, 07/06/24)
“NAJBOLJ IMENITEN SIMBOL ZA LJUBEZEN JE SRCE”
Na praznik Srca Jezusovega smo se z rektorjem njemu posvečene cerkve na Taboru v Ljubljani, lazaristom Rokom Žlendrom, pogovarjali o vsebini praznika.
https://si.aleteia.org/2024/06/07/srce-jezusovo-zares-izraza-neskoncno-bozjo-ljubezen-do-nas
Presveto Srce Jezusovo, usmili se nas!
SPOŠTOVANJE SVETOSTI ŽIVLJENJA IN SVETOSTI UMIRANJA (Radio Ognjišče, 05.06.2024)
JON KANJIR JE MED ŠTEVILNIMI ZANIMANJI, KI JIM POSVEČA SVOJ ČAS IN TALENTE, TUDI PROSTOVOLJEC PRI SLOVENSKEM DRUŠTVU HOSPIC.
Na vprašanje, od kod odločitev za vstop v svet, ko se ljudje poslavljajo od življenja, Jon Kanjir odgovori: »V prvi vrsti zaradi ljubezni do življenja. Čeprav se zdi, da sta to nasprotujoča si svetova, sta zelo povezana. Ker smrti brez življenja ni. Najprej je življenje, in prav življenje je tisto, ki lahko naredi smrt lepo in ki daje smrti občutek hvaležnosti.«
Več o Jonovih pogledih in izkušnjah v Hospicu na:
https://radio.ognjisce.si/sl/275/oddaje/38252/spostovanje-svetosti-zivljenja-in-svetosti-umiranja.htm
Preberite še:
IZBRANE MOLITVE SV. FAVSTINE KOWALSKE ZA SREČNO SMRT
http://www.kapitelj.com/molitev_za_srecno_smrt.html
POGLABLJAJMO SE V BOŽJO BESEDO IN MOLIMO ZA TRPEČE SESTRE IN BRATE
BOŽJA BESEDA: Po krstu je Jezus takoj stopil iz vode, in glej, odprla so se mu nebesa. Videl je Božjega Duha, ki se je spuščal kakor golob in prihajal nadenj. In glej, glas iz nebes je rekel: »Ta je moj ljubljeni Sin, nad katerim imam veselje.« (Mt 3,16-17)
S trdnim zaupanjem se obrnimo na ODREŠENIKA JEZUSA KRISTUSA in SVETO DEVICO MARIJO. Ponižno ju prosimo za potrebne milosti za trpeče sestre in brate po namenih, ki so jih zapisali: Mina, Hermina, Lucija, Žametna, Ljubica, Jasna, Sanja, M, Viktorija in drugi prosilci Božjih milosti.
http://www.molitev.net/skupaj-molimo.html
GOSPODA JEZUSA še posebej prosimo za luč in moč pri sprejemanju in spolnjevanju presvete Božje volje. Z vero in zaupanjem izrekajmo: Zgodi se presveta Božja volja! Vedno se že vnaprej zahvaljujmo za vse, kar nam Gospod podarja v svoji neizmerni dobroti in usmiljenju do nas grešnikov!
MOLIMO DESETKO ROŽNEGA VENCA
– KI JE BIL KRŠČEN V JORDANU
– O katerem je Janez napovedal: On vas bo krstil v Svetem Duhu.
– Ki se je pred Krstom v molitvi pogovarjal z Očetom.
– Ki muje Janez rekel: Ti bi moral mene krstiti.
– Ki se je dal Janezu krstiti, da je izpolnil Božjo voljo.
– Ki je sprejel Krst pokore zaradi naših grehov.
– Ki je zagledal odprta nebesa in Duha v podobi goloba.
– Ki gaje Oče razodel kot Svojega ljubljenega Sina.
– Ob čigar Krstu se je razodela Sveta Trojica.
– Ki je po Krstu odšel v puščavo, kjer se je postil štirideset dni.
MARIJA, KRALJICA PRESVETEGA ROŽNEGA VENCA, PROSI ZA NAS!
Z VERO IN ZAUPANJEM SE ODZIVAJMO NA JEZUSOVE IN MARIJINE KLICE K MOLITVI, SPREOBRNJENJU, ZADOŠČEVANJU, POKORI …
Ponovno se zahvaljujem “spletnim” molilkam in molilcem, ker z vero in zaupanjem spremljate dušne in telesne stiske trpečih, ter jih po SVETI DEVICI MARIJI izročate ODREŠENIKU JEZUSU, s prošnjo za uslišanje po BOŽJI VOLJI.
Molimo, naj USMILJENI JEZUS vsakemu obiskovalcu teh spletnih strani podari obilne milosti za novo življenje v moči SVETEGA DUHA. Še zlasti naj se usmili najbolj trpečih sester in bratov, ter jih duhovno in telesno okrepi po Njegovem prebridkem trpljenju na Križu!
Presveto Srce Jezusovo, usmili se nas!
Brezmadežno Srce Marijino, prosi za nas!
Sv. Jožef, prijatelj Najsvetejšega Srca, prosi za nas!
O BOŽJEM USMILJENJU IN MOLITVAH več na:
http://www.molitev.net/molitev/bozje-usmiljenje
POSLUŠAJMO BOŽJO BESEDO IN ŽIVIMO V NJENI MOČI
SAM JE NA SVOJEM TELESU PONESEL NAŠE GREHE NA LES, DA BI MI GREHOM ODMRLI
IN ŽIVELI ZA PRAVIČNOST. PO NJEGOVIH RANAH STE BILI OZDRAVLJENI. (1 Pt 2,24)
Več sorodnih svetopisemskih izrekov na:
https://www.biblija.net/biblija.cgi?set=2&id13=1&l=sl&z=3&zf=1137&t=5#Sprava+po+Kristusu
Molimo te Kristus in te hvalimo, ker si s svojim križem svet odrešil!
PRIPOROČIMO SE SVETEMU DUHU, DA BI NA “UGANKO TRPLJENJA” ZRLI CELOVITO,
V LUČI GOSPODOVEGA ŽIVLJENJA, TRPLJENJA NA KRIŽU IN VSTAJENJA OD MRTVIH.
SLAVIMO GOSPODA JEZUSA KRISTUSA, SAJ NAS JE ODREŠIL S SVOJIM TRPLJENJEM,
S SVOJO SMRTJO NA KRIŽU IN VSTAJENJEM. SLAVA TEBI, JEZUS, TI SI NAŠ ODREŠENIK!
MOLIMO ZA RAZSVETLJENJE:
Pridi, Sveti Duh, napolni srca svojih
vernih in vžgi v njih ogenj svoje ljubezni.
Pošlji svojega Duha in prerojeni bomo in
prenovil boš obličje zemlje.
Molimo! Bog naš Oče, Sveti Duh nas
razsvetljuje in uči. Naj nam pomaga, da
bomo v življenju spoznali, kaj je prav, in
vselej radi sprejemali njegove spodbude.
Po Kristusu našem Gospodu. Amen.
BOŽJE USMILJENJE, KI SE NA NAS IZLIVAŠ IZ KRISTUSOVIH RAN, ZAUPAMO VATE!
Ponovno spomnimo na:
ZAKAJ BOG DOPUŠČA ZLO IN TRPLJENJE? NAJBOLJŠI ODGOVOR NA VPRAŠANJE TRPLJENJA JE TRPLJENJE BOŽJEGA SINA!
BOŽJA BESEDA: »Bog je namreč svet tako vzljubil, da je dal svojega edinorojenega Sina, da bi se nihče, kdor vanj veruje, ne pogubil, ampak bi imel večno življenje« (Jn 3,16).
KAR BOG DOPUŠČA IN POŠILJA SE ZGODI LE ZATO …
Trpljenje je kakor zdravilo. Večkrat najboljše in edino učinkovito zdravilo za dušo. Dobra zdravila so običajno grenka, sicer ne delujejo tako dobro. Ko nam jih zdravnik predpiše, nam hoče dobro.
Sveti ljudje vseh časov so zdravilno moč trpljenja dobro doumeli in upoštevali. Bog je sv. Katarini pojasnjeval, da ljudem pošilja križe »iz ljubezni do njih, da bi jih obvaroval pred večnimi mukami in jim priskrbel večno življenje«. »Kar dopuščam in pošiljam, se zgodi le zato, da pridete do cilja, za katerega sem vas ustvaril« (vir: sv. Katarina Sienska, Pogovor).
Najboljši odgovor na vprašanje trpljenja je trpljenje Božjega Sina. Nebeški Oče svojega Sina neskončno ljubi. Vendar je hotel, da je trpel in umrl na križu za naše odrešenje. Nebeški Oče tudi nas ljubi. Prav zato nam pošilja ali dopušča različne križe, ker hoče z njimi za nas ali za druge ljudi doseči nekaj zelo dobrega.
BOLEČINA JE KAKOR KIPARSKI MOJSTER
Bog zlo in trpljenje dopušča, ker hoče z njim doseči nekaj dobrega. Dostikrat je le križ tisto zadnje rešilno sredstvo, ki nas privede do poglobljene vere v Boga in do dozorele krščanske osebnosti. Bolečina je kakor kiparski mojster, ki s trdimi udarci izkleše iz neobdelane marmornate gmote čudovit kip – dozorelo osebnost.
Sv. Maksimiljan Kolbe je dejal: »Zunanje in notranje težave prihajajo zato, da nas posvetijo.«
Večkrat nas šele človeške preizkušnje pripeljejo k spoznanju Boga in njegove ljubezni. Takrat, ko se okoli nas vse podira, začutimo Božjo ljubezen, ki je v trpečem človeku tako trdno zasidrana. V bolečini bolje spoznamo vrednost stvari, zadnjo resnico o vsem.
KADAR SE SREČAMO Z BOLEČINO, SE POVEŽIMO Z JEZUSOM
Bolečina sama na sebi ni vrednota, ampak je pot do križanega Kristusa. Kadar se srečamo z bolečino, se povežimo z Jezusom, ki je navzoč v tej bolečini. Obudimo željo, da hočemo hoditi za njim, obloženim s križem. Darujmo mu svojo bolečino in se ne ustavljajmo pri njej, ampak se usmerimo na Boga in na bližnjega.
Z bolečino se je mogoče srečevati takole: »Ti, Gospod, si moja edina sreča. Izbrala sem tebe, nisem izbrala drugih, zato hočem tebe. Če mi pošiljaš veselje, da bi me okrepil in bi tako potem laže objela bolečine, ga rada sprejmem. Toda izbrala sem bolečino, ker si v njej ti … Bolečina je Božji dar ustvarjenemu bitju. To niso samo besede, s katerimi bi tolažili sebe ali bolnike. Bog vse bolne resnično ljubi na poseben način, ker so bolj podobni njegovemu Sinu.« (Chiara Lubich, Zakaj)
Odlomki povzeti iz knjige Živite v ljubezni, p. Anton Nadrah
Molimo te, Kristus, in te hvalimo, ker si s svojim križem svet odrešil!
KRIŽ IN TRPLJENJE
Jezus je vstopil v vsak tvoj križ. Vzel ga je nase, da te osvobodi. Križ je prostor tvojega srečanja z Jezusom. Križ postane zate blagoslov namesto nesmisla trpljenja. V tem se rojeva sposobnost, da kljub križu vzklikaš od veselja. Križ postane vir veselja, zmage in svetlobe namesto joka, strahu in tesnobe. Križ in trpljenje postaneta smiselna, ker je vanju vstopil Jezus Kristus. Trpljenje moreš sprejeti samo zato, ker v njem najdeš Jezusa Kristusa, ki trpljenje lahko premaga, ali pa ti da moč, da ga potrpežljivo prenašaš. Sprejemanje križa je zmaga nad križem. Sprejemanje trpljenja, bolečin, smrti, bolezni in greha je pot osvobajanja od trpljenja, bolezni in zla. To je zmagoslavna hoja.
(Molitvenik združenja Marije Pomočnice)
Molimo te Kristus in te hvalimo, ker si s svojim križem svet odrešil!
Prince Derek je napisal tudi knjigo: MOŽJE IN OČETJE
V knjigi je opisana vloga moža v zakonu in žene.
Poglejmo vlogo žene v zakonu!
VLOGA ŽENE, -opisuje Prince Derek
Vsak opis moževe vloge bi bil nepopoln, če ne bi vsaj malo spregovorili o vlogi žene. Zakon poteka gladko samo, če vsak od partnerjev deluje v skladu s svojo svetopisemsko vlogo. Zato poglejmo, kaj Sveto pismo govori o ženi.
1. Je pomočnica
“Gospod Bog je rekel: ‘Ni dobro za človeka, da je sam; naredil mu bom pomoč, ki mu bo primerna.'”
1. Mojzesova knjiga 2, 18
To bi lahko prevedli tudi: “Naredil mu bom pomočnico, ki ga bo dopolnila,” kar nakazuje, da je mož brez žene nepopoln. Hebrejski jezik je težko prevesti v naš jezik, toda osredotočimo se na glavno točko: Bog je dal ženo, da bi bila pomočnica.
Veliko žensk danes misli takole: “Če sem pomočnica, sem nižje.” To je napaka. V telesu Kristusa ni nihče višje ali nižje od kogar koli drugega. Vsakemu od nas sta dana mesto in funkcija. Bog od nas zahteva zvestobo na določenem mestu in v vlogi, ki nam ju je določil.
V Janezovem evangeliju 14, 16-17 Jezus govori, kako bo poskrbel za svoje učence, potem ko jih bo zapustil: “Prosil bom Očeta in dal vam bo drugega Pomočnika … Duha resnice …”. Tako Jezus opiše Svetega Duha kot pomočnika, toda ali to pomeni, da je Sveti Duh manjvreden, nižji? Nikakor – on je Bog!
Enako tudi žena, ki izpolnjuje svojo od Boga dano vlogo pomočnice, zaradi tega nikakor ni manjvredna. Bogu se zahvaljujem, da sta bili obe ženi zame čudoviti pomočnici. Tega, kar sem dosegel, nikoli ne bi mogel brez Lydie, moje prve žene, ali Ruth, moje druge žene.
2. Podreja se svojemu možu
Ta pojem je bil v zadnjih letih predmet polemike, toda apostol Pavel ga jasno izrazi v Pismu Efežanom 5, 22:
“Žene naj bodo podrejene svojim možem kakor Gospodu.”
Velik del razprave je posledica dejstva, da so nekateri to vrstico osamili iz njenega svetopisemskega konteksta (npr. v Svetem pismu, ki ga imam pred seboj, so uredniki vrinili podnaslov, ki ločuje 21. in 22. vrstico). Prejšnja vrstica se obrača na vse kristjane:
“Iz strahospoštovanja do Kristusa se podrejajte drug drugemu.”
To je osnovna podrejenost v Kristusovem telesu, ki velja za vse kristjane. To bi moralo biti ločilno znamenje vseh kristjanov: krotka naravnanost podrejenosti do naših sovernikov.
Znotraj tega konteksta vzajemnega podrejanja je ženi zagotovljen edinstven in poseben privilegij. S svojo naravnanostjo do moža kaže naravnanost Cerkve do Kristusa. V tem kontekstu podrejenost ni dolžnost, ki je naložena ženi, ampak poseben privilegij, ki ji je podeljen.
Tako Peter, ki je bil poročen, kakor tudi Pavel, ki je bil neporočen, sta začela svoj pouk o domačem redu z odgovornostjo žene, da se podredi svojemu možu. Za to obstaja praktičen razlog. Če žena ne izpolni svoje odgovornosti, je skoraj nemogoče, da bi mož izpolnil svojo. Žena ima ključ, s katerim lahko bodisi odpre vrata za to, da njen mož izpolni svojo vlogo kot glava družine, ali za to, da mu jih zapre. Če se žena ne podredi prostovoljno možu kot glavi, je en sam način, kako lahko zavzame ta položaj – tako da sam uveljavi to pravico in gospoduje. Tega ne bi hotela nobena razumna žena!
Kaj če se žena odloči, da se ne bo podredila, njen mož pa se odloči, da ne bo zavzel svojega mesta kot glava? Takšna družina ostane duhovno nezavarovana. Je kakor ladja brez kapitana na viharnem morju. Prej ali slej bo doživela brodolom.
Nezavarovane družine so v naši sodobni kulturi glavni vzrok za družbeno nestabilnost in nered, ki ju izkušamo. Ena sama resnično učinkovita rešitev obstaja: na novo vzpostaviti Božji red v naših družinah.
Moja prva žena je bila ob najini poroki precej starejša od mene. Bila je že izkušena misijonarka in je bila uspešna na težkem misijonskem polju. Bila je zelo izobražena in nadarjena govornica. Če bi mi hotela gospodovati, ji to ne bi delalo težav! Toda v čast ji je bilo, da je temu neizkušenemu mlademu možu dovolila, da je prišel in je bil glava družine.
Pri nekaterih od stvari, ki sem jih storil, je morala trpeti pravo agonijo! Imejte pred očmi, da nisem imel bratov in sester in sem se nenadoma znašel kot glava družine, kjer je bilo osem deklet. Zaradi tega smo vsi nekoliko trpeli!
Če bi se Lydia oklepala svojega mesta voditeljice svoje misijonarske organizacije, bi šel skozi življenje kot “Lydiin mož”. Toda hvala Bogu, Lydia mi je pustila, da sem stopil na svoje mesto.
3. Podpira
Bog je človeško telo ustvaril tako, da glava ne more stati sama. Če je moški glava družine, ga mora podpirati njegovo telo. In za to je najprej odgovorna žena.
Mi moški smo iz številnih vidikov slabotna bitja. Potrebujemo podporo! Lahko si nadenemo mačistično zunanjost in se repenčimo, toda navznoter smo pogosto prave miši. Poduhovljena žena bo videla slabosti svojega moža, vendar se ne bo osredotočila nanje. Namesto tega ga bo modro in taktno podpirala, ko si bo prizadeval, da bi jih premagal.
4. Spodbuja
Nič ni bolj boleče kot žena, ki svojemu možu jemlje pogum. Predstavljajte si voditelja, ki je pravkar imel slab govor in se soočil z razočaranja polnim odzivom krščanske skupnosti. Če mu njegova žena na poti domov reče: “To je bil grozen govor!” pade še nižje in se počuti kakor črv! Toda če reče: “To ni bil eden tvojih najboljših govorov, ampak jaz sem v njem uživala,” bo začel premišljevati: “Prav, mogoče je še upanje. Mogoče pa se mi bo le posrečilo.”
Povedal sem že, da je eno od imen Svetega Duha “Pomočnik”, toda to besedo bi lahko prevedli tudi kot “bodrilec”, “opogumljevalec”. Ko žena opogumi svojega moža, dopolnjuje vlogo Svetega Duha.
5. Zastopniško moli za svojega moža
Žene včasih padejo v past, da so tako dolgo zaskrbljene za svoje može, jih kritizirajo in kažejo njihove napake, da pozabijo moliti zanje.
Žena, ki se na kolenih Bogu zahvaljuje za svojega moža, pa bo požela veliko dobrega.
Z Ruth sva bila nekoč povezana z dvema paroma, ki sta imela težek zakon. V obeh primerih so bile v moževem življenju resne slabosti in problemi. Ti dve ženi sta se strinjali, da se bosta vsako jutro srečali in molili za svoja moža. To sta zvesto počela več let. Danes sta oba moža uspešna, en v krščanski službi, drugi v poslovnem svetu. Ta dva človeka ne bi nikoli postala, kar sta, če ne bi njuni ženi zanju vztrajno, zvesto zastopniško molili.
Pravilna molitev prinese veliko boljše rezultate kakor kritiziranje ali pritoževanje.
:::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::
ŽENE IN MOŽJE – Efežanom 5,21-33
BOŽJA BESEDA GOVORI:
21 Iz strahospoštovanja do Kristusa se podrejajte drug drugemu. 22 Žene naj bodo podrejene svojim možem kakor Gospodu, 23 mož je namreč glava ženi, kakor je Kristus glava Cerkvi: on, odrešenik telesa. 24 In kakor je Cerkev podrejena Kristusu, tako naj bodo v vsem žene možem. 25 Možje, ljubíte svoje žene, kakor je Kristus vzljubil Cerkev in dal zanjo sam sebe, 26 da bi jo posvetil, ko jo je očistil s kopeljo vode z besedo, 27 tako da bi sam postavil predse veličastno Cerkev, brez madeža, gube ali česa podobnega, da bo sveta in brezmadežna. 28 Tako so tudi možje dolžni ljubiti svoje žene kot svoja lastna telesa. Kdor ljubi svojo ženo, ljubi sebe. 29 Saj vendar ni nihče nikoli sovražil svojega mesa, temveč ga hrani in neguje, kakor Kristus Cerkev: 30 smo namreč deli njegovega telesa. 31 Zaradi tega bo mož zapustil očeta in mater in se pridružil svoji ženi in bosta oba eno meso. 32 Ta skrivnost je velika; jaz pa pravim: glede Kristusa in glede Cerkve. 33 Zato naj tudi vsak med vami tako ljubi svojo ženo kakor sebe, žena pa naj spoštuje moža.
:::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::
Žena v zakonu naj bo podrejena možu, podrejenost temelji NA PRAVI LJUBEZNI-DAROVANJE DRUG DRUGEMU.
Veste, opažam koliko zakonov se je porušilo ravno zaradi nespoštovanja te zapovedi. Porušilo kot kocke.
Saj vemo, če iz kock sezidamo hišico in odvzamemo eno kocko, se bo cela zgradba porušila. Verna žena naj vpraša SVETEGA DUHA, KI POZNA VSE DO POTANKOSTI, KAKO NAJ RAVNA Z MOŽEM, KDAJ NAJ POVE PRAVO BESEDO, KDAJ BO PRAVI ČAS itd……
ZAKAJ IMENUJEMO SVETEGA DUHA -SVETOVALEC-ADVOKAT, KER NAM SVETUJE. NE ZANAŠAJMO SE NA SVOJE ODLOČITVE IN SVOJ PRAV, ZARADI TEGA SE PORUŠIJO TEMELJI ZAKONA!
SVOJO VOLJO IN SAMOVOLJO JE POTREBNO ODDATI JEZUSU, ČE ŽELIMO STABILNE TEMELJE, KI BODO DRŽALI DO KONCA.
TRPLJENJE JE POSLEDICA KAOSA ČLOVEŠKEGA GREHA IN ZLA, je povedal Marin Golob.
…………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………
In res je. Že Adam in Eva, ki sta grešila, NISTA POSLUŠALA BOGA, JU JE DOLETELO HUDO TRPLJENJE.
NE MOREMO ZANIKATI IN GOVORITI , da trpljenje med drugim NI POSLEDICA GREHOV .
Kadar človek ne spoštuje Boga, ne uboga, bo kmalu občutil posledice. JEZUS JE ZELO SVARIL LJUDI PRED GREHOM, KER SO SE MO SMILILI, KER JE VIDEL POSLEDICE.
SVETO PISMO GOVORI: Hebrejcem 12,4-6
4 Niste se še do krvi uprli v boju zoper greh. 5 Pozabili ste na spodbudo, ki vam govori kakor sinovom:
Moj sin, ne zaničuj Gospodove vzgoje
in ne omaguj, kadar te kara.
6 Kogar namreč Gospod ljubi, tega vzgaja,
in tepe vsakega sina, ki ga sprejema.
Če se človek ne ravna po vesti, kaj mu naravnana vest govori, BODO NASTALE RES POSLEDICE, NASTALO BO TRPLJENJE.
Martin Golob pravi takole:
Ko smo že pri trpljenju … koliko trpljenja prinesejo odvisnosti! Med nami je vse preveč odvisnosti od alkohola in drog. Po nekih podatkih se strahotno veliko mladih poslužuje pomirjeval. Sedaj pa jim dajmo, da bodo v miru lahko uživali tudi konopljo. Kaditi ni zdravo, a legalizirajmo nekaj, kar gotovo lahko vodi v hudo odvisnost, žalost, pekel. Komune z odvisniki so vedno bolj polne, med nami pa je vprašanje o legalizaciji konoplje. Kristjan je za zdrav slog življenja. Življenja se veseli in ga uživa kot Božji dar. Svojega življenja si ne lasti in ga ne utaplja. Življenje sprejema v veliki hvaležnosti in odgovornosti.
ZA VSE TO NAŠTETO TRPLJENJE TRPI ČLOVEK ZARADI SVOJIH GREHOV.
Ogromno trpljenja si delamo VSAK DAN SAMI. ČE PREVOZIŠ RDEČO LUČ NA SEMAFORJU, LAHKO PRIDE DO KATASTROFE. KOLIKO LJUDI BO TRPELI SAMO ZARADI ENEGA ČLOVEKA.
ČE JEMO VROČO JUHO, SI LAHKO OPEČEMO GRLO, itd. itd..TRPLJENJE POVZROČAJO NAŠI GREHI, ZLO, ČLOVEŠKA SLABOST itd….
CELO PREIZKUŠNJE IN KAZNI SO DOBRA DELA BOGA, ZNAMENJA NEGOVEGA USMILJENJA sta napisala Jean Baptiste Saint -Jure in Claude La Colombiere v knjigi BOŽJA PREVIDNOST .
…………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………..
JEZUS JE REKEL BOLNIKU, KI GA JE OZDRAVIL : POJDI IN NE GREŠI VEČ
Ozdravljenje v kopeli Betésda Janez 5,14-15
Pozneje ga je Jezus srečal v templju in mu rekel: »Vidiš, ozdravel si. Ne gréši več, da se ti ne zgodi kaj hujšega!« 15 Mož je odšel in sporočil Judom, da je Jezus tisti, ki ga je ozdravil.
KO PA JE JEZUS OZDRAVIL SLEPOROJENEGA SO GA NJEGOVI UČENCI VPRAŠALI:
JEZUS OZDRAVI SLEPOROJENEGA Janez 9,1-3
1 Ko je šel mimo, je zagledal človeka, ki je bil slep od rojstva. 2 Njegovi učenci so ga vprašali: »Rabi, kdo je grešil, on ali njegovi starši, da se je rodil slep?« 3 Jezus je odgovoril: »Ni grešil ne on ne njegovi starši, ampak da se na njem razodenejo Božja dela.
…………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………
V TEM PRIMERU NI GREŠIL NE ON, NE NJEGOVI STARŠI.
ČE ŽELI KDO VEDETI ZAKAJ TRPI V ŽIVLJENJU, NAJ MOLI K SVETEMU DUHU, DA MU BO RAZKRIVAL. To vam povem iz svoje izkušnje.
JEZUS JE TUDI RAZKRIVAL UČENCEM O TRPLJENJU LJUDI, KO SO GA SPRAŠEVALI.
IZGUBILI SMO OBČUTEK ZA GREH -Mirenski grad
»Kadar se med ljudmi izgubi navzočnost Boga, se izgubi občutek za greh. Tako se lahko zgodi, da morajo drugi plačati ceno naše krščanske povprečnosti. Prosimo Boga za milost, da se navzočnost njegovega kraljestva v nas samih ne zmanjša.
Težak greh, kot je na primer prešuštvo, prekvalificiran v ‘problem, ki ga je potrebno razrešiti’ – to je bila izbira kralja Davida, o kateri smo slišali v današnjem berilu. To je ogledalo, pred katerega je postavljena vest vsakega kristjana. Davidu se je zahotelo Betsabeje, žene Urija, katerega je postavil spredaj v najhujši boj ter s tem povzročil njegovo smrt oziroma dejansko izvršil umor. A vendar ga ne prešuštvo ne umor nista preveč vznemirila. David se je znašel pred hudim grehom, a ga sam ni občutil kot greh. Ni mu prišlo na misel, da bi prosil za odpuščanje. Pač pa mu je prišlo na misel vprašanje: ‘Kako naj to razrešim?
Vsak dan, ko molimo Očenaš, Boga prosimo: ‘Pridi Tvoje kraljestvo.’ To pomeni: Naj napreduje Tvoje kraljestvo. Ko pa se izgubi občutek za greh, se izgubi tudi občutek za Božje kraljestvo. Njegovo mesto zasede nekakšen super mogočen antropološki pogled, tisti, zaradi katerega jaz zmorem vse. Moč človeka nadomesti Božjo slavo. Zato je potrebno vsak dan moliti k Bogu, naj pride Njegovo kraljestvo, naj napreduje Njegovo kraljestvo. Kajti zveličanje ne bo prišlo iz naše premetenosti, iz naše prekanjenosti, iz naše bistroumnosti pri sklepanju poslov. Zveličanje bo prišlo iz Božje milosti in iz našega vsakodnevnega urjenja te milosti v krščanskem življenju. Največji greh danes torej je, da so ljudje izgubili občutek za greh. Mirenski grad
EXORCIST p. Peter Vrabec:
Najhujši je greh zoper prvo Božjo zapoved “Veruj v enega Boga”. Prav proti osebnemu Bogu je uperjen vsak okultizem, ki je najhujša oblika zasužnjenosti, saj ljudje, ki so obsedeni od demonov, lahko poškodujejo sebe ali druge … Na tem področju je pot za osvoboditev dolga in zelo boleča.
SLEP ZA LJUBEZEN: Pogovor z mariborskim nadškofom Marjanom Turnškom, poznavalcem demonologije
Od kod zlo?
Ali vse zlo, ki je v svetu, prihaja od hudega duha, ali pa so zanj še kakšni drugi razlogi? Po krščanskem razodetju sta vsaj dve bitji, ki sta ustvarjeni s svobodo, človek in angel. Od obeh lahko pride zlo. Zlo torej izhaja iz človeka samega in potem tudi preko raznih grešnih struktur, ki jih človek vzpostavi v tem svetu. Tudi od zunaj lahko pride v človeka zlo. Vzrok mojega zla sem lahko jaz sam, drugi človek ali hudi duh, padli angel, ki je zlorabil svojo svobodo.
Zakaj zlo navidezno zmeraj zmaguje?
Verjetno ne čisto zmeraj, zelo pogosto pa. Mislim, da je to zato, ker smo ljudje, zlasti po izvirnem grehu, ko imamo zamegljeno ne samo razumsko, ampak tudi čustveno spoznanje, preveč kratkovidni in vidimo zlo samo na kratek rok, če pa nam uspe pogledati na dolgi rok, potem vidimo, da se zlo vedno konča z zlom. Zlo vedno izstopi kot nekaj hudega, kot polomija, kot katastrofa, kot uničenje, čeprav se nam v začetku skoraj vedno predstavlja v lepi podobi. Kako je dimenzija zla povezana s skrivnostjo trpljenja? V biblično krščanskem razodetju si predstavljamo, da v raju ni bilo trpljenja, opis namreč ne razodeva trpljenja v raju, vsaj v današnjem pomenu besede.
Trpljenje se pojavi v razodetju 1Mz 3, torej z grehom, greh pa je zlo, za katero se je človek svobodno odločil in s tem se je začelo tudi trpljenje. Trpljenje in zlo sta torej povezana med seboj. Trpljenje je posledica zla.
Kako pa to razložimo v primeru bolezni?
Vsaka bolezen je posledica greha. Seveda ni vsaka bolezen posledica osebnega greha bolnika, ampak gledano na celotno zgodovino človeštva. Zlo je nekaj duhovnega in v krščanskem videnju duhovno ni nematerialno, ampak je resničnost, ki vpliva na vso resničnost, na fizikalne, kemične, psihološke in duhovne procese ter jih ovira.
Če vzamemo primer: ekološka onesnaženost in ogroženost narave je izraz človekovega greha, izraz zla, ki ga je sprožil človekov greh. Nekdo zboli za rakom zaradi okolja, zastrupljenega ozračja, v katerem mora živeti, in ni sam za to kriv ne odgovoren. Nosi pa posledice greha nekoga -Marjan Turnšek Revija Božje okolje).
KAJ NAJBOLJ KREPI IMUNSKI SISTEM? Aleteia
BOG SAM RAZKRIVA NAJVEČJEGA SOVRAŽNIKA ČLOVEKOVEGA IMUNSKEGA SISTEMA
GREH JE NEVIDNI ČLOVEKOV SOVRAŽNIK
………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………….
Kaj je torej največji sovražnik človekovega imunskega sistema? Kaj ga najbolj zastruplja in uničuje? To, kar zastruplja najgloblji del njegove osebnosti, to je duha. In to je greh. Greh je nevidni človekov sovražnik. Za njim stoji nevidna duhovna sila zla, ki vstopa vanj, potem ko ta prestopi Božjo zapoved. Greh človeka duhovno onesnažuje in zastruplja. Z njim se lomi odnos med Bogom in človekom, z velikim ali smrtnim pa se celo z(pre)lomi. Zopet ga lahko vzpostavi le prejem Božjega odpuščanja. Zato je greh rana ali bolezen duha.
Sveto pismo ga primerja s kačo, ki nas piči, če se ji približamo. Zato nas svari, naj se mu ne približujemo, saj v sebi vsebuje strup, ki je lahko smrtonosen. Vsak greh vsebuje (duhovni) strup, velik greh pa celo smrtonosnega. To pomeni, da prinaša duhovno smrt – ločitev od Stvarnika, vira življenja –, s tem pa prizadene hudo poškodbo imunskemu sistemu. Sveto pismo učinek greha primerja s kačjim strupom in ugrizom leva, ki ljudem uničujeta življenje. Pravi še, da zanj ni zdravila. Zanj res ni zdravila v obliki rastlin, mineralov, žive in nežive narave, vidnih in nevidnih ustvarjenih sil.
TRPLJENJE SE POJAVI V RAZODETJU 1 MZ 3, TOREJ Z GREHOM, GREH PA JE ZLO.
MOLIMO ZA LUČ IN MOČ PRI SPREJEMANJU IN
SPOLNJEVANJU BOŽJE VOLJE. Z ZAUPANJEM SE
IZROČAJMO GOSPODU:
Moj Oče,
prepustim se tebi,
naredi z menoj, kar hočeš.
Karkoli narediš z mano, se ti zahvaljujem.
Pripravljen sem na vse,
vse sprejemam.
Samo, da se tvoja volja izvrši v meni
in v vseh tvojih bitjih.
Ničesar drugega si ne želim,
moj Bog.
Svojo dušo izročam v tvoje roke.
Dajem ti jo, moj Bog, z vso ljubeznijo
svojega srca, ker te ljubim.
Moja ljubezen potrebuje to,
da se dajem, da se izročim
v tvoje roke brez mere in
z brezmejnim zaupanjem,
ker si moj Oče.
Molitev izročitve, sv. Charles de Foucauld
Preberite še:
“VESOLJNI BRAT” SV. CHARLES DE FOUCAULD
https://revija.ognjisce.si/revija-ognjisce/67-pricevanje/22866-vesoljni-brat-sv-charles-de-foucauld
Sv. Charles de Foucauld, prosi za nas!
“TRPLJENJE NI POKORA ZA GREHE” (Aleteia, 17/03/19)
O EVTANAZIJI IN TRPLJENJU S PREDSEDNIKOM EVROPSKE ZVEZE ZDRUŽENJ KATOLIŠKIH ZDRAVNIKOV (FEAMC) VINCENZOM DEFILIPPISOM
V Sloveniji se je, nekoliko izsiljeno, znova razvnela razprava o evtanaziji. Da ne bo dvoma: evtanazija pomeni, da zdravnik na željo pacienta konča njegovo življenje.
Težnje po legalizaciji evtanazije so velik izziv za vso družbo. O njihovem ozadju smo se pogovarjali s predsednikom evropske zveze združenj katoliških zdravnikov (FEAMC), Italijanom VINCENZOM DEFILIPPISOM, ki se je v Sloveniji mudil na srečanju glavnega odbora FEAMC.
LOČNICA MED PODPORNIKI IN NASPROTNIKI EVTANAZIJE JE PRAVZAPRAV TA, KAJ SE NEKOMU ZDI DOSTOJNA SMRT. KAJ JE ZA VAS DOSTOJNA SMRT?
Aktivna evtanazija gotovo ni dostojna smrt. Dostojna smrt je tista, ki se zgodi ob spremstvu bližnjih in z delitvijo oskrbe. Evtanazijo prosijo tisti, ki so osamljeni, zapuščeni. Dostojna smrt pa je tista, v kateri nisi sam.
Zato je pomembno, da zdravnik, družina, krščanska in civilna družba nikoli nikogar ne pustijo samega. Dostojna smrt je tista, pri kateri življenje ugaša naravno, zaradi bolezni, brez nepotrebnega trpljenja, s paliativno oskrbo, z lajšanjem bolečine, predvsem pa ob spremstvu, bližini – pa naj bo bližini družine, skupnosti, zdravnikov, zdravstvenega osebja.
Dostojna smrt pomeni vedro zapustiti svet, ne pa ko nekdo želi zbežati s tega sveta.
TRPLJENJA IN SMRTI SE IZOGIBAMO, BOJIMO. KAJ TRPLJENJE PRINAŠA SVETU?
Trpljenje je del človeške narave. Človek živi v veselju in trpljenju. Prav je lajšati predsmrtne bolečine, ko ne gre za beg pred nečim. Lajšanje bolečin in paliativna oskrba sta načina, da bi človek lahko z vedrino oziroma z manj trpljenja živel svojo bolezen, pa tudi svojo končnost, torej približevanje smrti.
To je pomembno, ker so trpljenje v preteklosti šteli za pokoro za grehe. Tako mišljenje je treba opustiti. Trpljenje nima namena, Bog noče, da bi človek trpel. Poklicani smo, da smo ob človeku, ki trpi. Tudi v smislu podpore, ne le fizične bližine, besede, pogovora, ampak tudi z boljšimi terapijami, da bi čim manj trpel.
Spremljanje je pomembno, ker trpljenje nima nobenega teološkega smisla, kot so v preteklosti govorili. Jezus noče zla. Bolnike je ozdravljal, ni jih puščal v njihovi bolečini.
Je pa trpljenje nekakšen prispevek v smislu Jezusove žrtve na križu. Drži pa tudi, da je Jezus s svojo žrtvijo na križu že prevzel nase vse trpljenje – v preteklosti, sedanjosti in prihodnosti.
Danes moramo omogočiti, da bodo ljudje trpljenje prestajali “vedro” – s pomočjo terapij, ki omejujejo fizične bolečine, in naše bližine. Naš odgovor trpečemu je: želim ti biti blizu in, kolikor je mogoče, lajšati tvoje trpljenje.
“NOČEM BREMENITI SVOJCEV, DRUŽBE,” VELIKOKRAT NAVAJAJO KOT RAZLOG ZA EVTANAZIJO. KAJ BI ODGOVORILI TAKIM?
Ko se nekdo počuti breme družbe, družine, se je treba vprašati, zakaj se počuti breme. Smo mu mi dali občutek, da je breme? Smo mu blizu, mu stojimo ob strani, ga spremljamo? Toda mi ga ponavadi zapustimo in bolnik se počuti breme, celo ekonomsko breme. Nekateri so namreč v takem stanju, da ne morejo nič proizvajati, ampak družbo “stanejo” veliko, zahtevajo čas drugih.
Toda tem bolnikom moramo biti blizu, da čutijo, da za nas niso breme, ampak bogastvo. Biti blizu šibki osebi namreč nas same navadi na to, da bomo nekoč v prihodnosti lahko mirno preživljali svojo šibkost.
Ko zdravimo druge, zdravimo sebe. Ko služimo drugim, služimo sebi. Torej ni večje šole, kot je biti blizu v trpljenju, skrbeti za drugega. Nas namreč uči, kaj je šibkost in kaj je globok smisel življenja, ki je začasno, ki ni naše, ki ima začetek in bo imelo svoj konec, in da s tega sveta ne bomo odnesli ničesar.
EVTANAZIJA JE NEKE VRSTE SAMOMOR. PREDČASNO ŽELIMO KONČATI ŽIVLJENJE. TODA NA SAMOMOR VEDNO GLEDAMO NEGATIVNO. POMOČ PRI SAMOMORU JE CELO KAZNIVA. V PRIMERU EVTANAZIJE PA ŽELIMO ZDRAVNIKA PRISILITI, DA SMRT CELO POVZROČI. NI TO NEKAKO V NESOGLASJU?
Evtanazija je asistirani samomor. Kot zdravnik delujem, da bi ta pacient umrl, ker je taka njegova volja. Gre za nepravičnost, ker sem kot zdravnik podvržen odločitvi pacienta.
Tu ni dveh pravic, ki se srečata, ampak ena pravica – pravica bolnika, ki želi biti umorjen. Zdravnikove pravice pa se ne spoštuje, ker zakon (recimo v Belgiji, na Nizozemskem in na neki način tudi v Švici) sili zdravnika, da izvršuje voljo bolnega državljana.
Tako ne gre. Zdravnik deluje po svoji vesti, bolnik pa po svoji, ne more pa zakon prisiliti zdravnika, da se podredi odločitvi nekoga drugega. Zdravnik ostane svoboden. Njegova svoboda, ki je podrejena njegovi vesti in ontološki zapovedi, da deluje v korist življenju, ne pa smrti, ostane nedotaknjena. Ogroziti je ne more ne zakon ne državljan, ki po vsej sili želi, da ga zdravnik ubije.
KAKO DRUŽBI SPLOH PRIDE NA PAMET, DA BI NEKOGA UBILA – EVTANAZIRALA ALI SPLAVILA? OD KOD DRUŽBI TA PRAVICA?
To je vprašanje današnje kulture, ki izhaja iz individualistične in izrojene kapitalistične miselnosti. Vsak svoje pravice širi toliko, dokler ga ne omejijo pravice drugih. Individualizem se krepi.
Nimamo koncepta osebe, na katerega nas spominjajo evangelij ali sodobni filozofi, kot so Jacques Maritain, Jean Monnet in drugi. Ali močna misel na primer papeža Pavla VI., ki razmišlja o bistvu življenja kot odnosu in sobivanju z drugimi.
Današnji pogled je ekonomski: veljaš, če proizvajaš, če si zdrav, če lahko v družbo prispevaš. Ne veljaš, če nisi v stanju, da bi proizvajal.
To mišljenje je ustvarilo dva tipa državljanov: ženske in moške, ki so v redu, ker so produktivni, zdravi, v dobrem stanju, in drugorazredne državljane, med katerimi so tudi otroci, ki jih splavijo.
Ekonomski zakon vse ranljive, starejše, invalidne, take, ki ne proizvajajo, vidi kot neuporabne, zato bo dal možnost, da se jih odstrani, izbriše. Ne bo jih odstranil, ampak bo dal možnost, da se jih odstrani. V prihodnosti bodo verjetno res odstranjeni.
Logika je torej enaka, kot jo je imel nacizem. Uničenje, ne le Judov, ampak tudi vseh invalidov, vseh ranljivih, ker niso prispevali v družbo.
KAKO SE TEMU UPRETI?
Poklicani smo, da temu nasprotujemo s konceptom, ki se zdi šibek, a je v resnici zmagovalen tudi za prihodnost človeštva: koncept osebe – sem, ker obstajajo tudi drugi. Moja identiteta je odsev bližnjega. Evangelij nam pravi: Ljubi svojega bližnjega kot samega sebe. Sem, ker obstaja druga oseba. Ljubim sebe, ker obstaja drugi, ki ga lahko ljubim.
Ta koncept je tudi laičen, obstaja v svetu, ki ni individualističen. Poznam mnoge kolege, ki niso katoličani, a ta duh bratstva in solidarnosti živijo zelo močno.
Smo kristjani in ljudje dobre volje lahko konkretne priče bližine, solidarnosti, skrbi za druge? Velikokrat nasprotujemo na primer splavu, ne naredimo pa nič, da bi bili v pomoč ženskam, ki želijo splaviti. Smo proti evtanaziji. Dobro. Kaj pa storim, da bi bil blizu sosedu, ki je bolan in sam? Lahko je zagovarjati neko načelo, težko pa je dejansko biti blizu drugim.
To je pomemben izziv, saj predstavlja možnost Boga, da je prisoten v današnjem življenju. Judovski filozof Hans Jonas se v svojem delu The Concept of God after Auschwitz sprašuje, kje je bil Bog, ko je hudič uničeval celotno raso.
Prisotnost Boga v današnjem svetu smo mi. Torej imamo dolžnost omogočiti, da bo Bog res lahko prisoten. Bolnik ne bo videl Božjih oči, če se to ne bo zgodilo prek naših oči. Bog bo torej lahko govoril bolniku le, če bo v naših očeh Božji pogled.
Če v našem srcu, razumu ni prostora za Boga, bodo naše oči oči hladnega človeka, ki gleda bolnika, ki želi, da ga ubijejo. In nam tudi ne bo težko tega izvršiti, saj ta človek ni produktiven.
Če pa imamo Božji pogled, bo Bog prisoten v njegovem življenju in bo preprečil, da bi bližnji umrl, ker mu bom stal blizu.
Povzeto po: https://si.aleteia.org/2019/03/17/razprava-o-evtanaziji-logika-je-enaka-nacisticni-odstraniti-vse-ki-v-druzbo-ne-prispevajo
Preberite še:
ALI CERKEV POVELIČUJE TRPLJENJE? (Aleteia, 25/12/23)
KRŠČANSTVO NE POVELIČUJE TRPLJENJA KOT TAKEGA, SAJ SE PROTI NJEMU BOJUJE. POVELIČUJE PA LJUBEZEN IN STANOVITNOST, ZVESTOBO IN SRČNOST, KI SE RAVNO V TRPLJENJU NAJBOLJ IZKAŽEJO
O vprašanju bralca in odgovoru upokojenega ljubljanskega nadškofa msgr. dr. Antona Stresa več na:
https://si.aleteia.org/2023/12/25/ali-cerkev-povelicuje-trpljenje
Božje usmiljenje, ki vedno in povsod spremljaš vse ljudi, zaupamo vate!