Nasveti za pomoč, nasveti za duhovno rast. Ko nam gre vse prav vse narobe se moramo obrnit k Bogu po pomoč. Ko nam gre vse dobro se moramo tudi obrnit k Bogu po pomoč, mogoče nam gre kaj narobe…
Bi želeli še kak nasvet. Zastavite vprašanje in vam bomo poskušali odgovorit.
ČE TVOJ BRAT GREŠI, GA POSVARI…..Mirenski grad
………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………….
ZARADI GREHA NIHČE VEČ NE SVARI
ČE BOM O ŠLI V NJEGOVO SMER-JEZUSOVO , bomo postajali med seboj resnični bratje in sestre. Med seboj ne bomo več tujci, ampak prijatelji.
V tvojo smer danes pomeni:
– Priznavati greh in iskati krepost.
– Sprejemati opomine in svariti.
– Biti pripravljen pričati za resnico.
– Narediti vse, da bi ustvarili živo občestvo resnice in ljubezni.
………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………..
BRAT, KI GREŠI
……………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………….
»Če tvoj brat greši, pojdi in ga posvári na štiri oči. Če te posluša, si pridobil svojega brata. Če pa te ne posluša, vzemi s seboj še enega ali dva, da se vsa zadeva ugotovi po izjavi dveh ali treh prič. Če jih ne posluša, povej Cerkvi. Če pa tudi Cerkve ne posluša, naj ti bo kakor pogan in cestninar.
Resnično, povem vam: Kar koli boste zavezali na zemlji, bo zavezano v nebesih, in kar koli boste razvezali na zemlji, bo razvezano v nebesih.«
SKUPNA MOLITEV
»Resnično, povem vam tudi: Če sta dva izmed vas na zemlji soglasna v kateri koli prošnji, ju bo uslišal moj Oče, ki je v nebesih. Kjer sta namreč dva ali so trije zbrani v mojem imenu, tam sem sredi med njimi.« Mt 18,15-20
Če tvoj brat greši zoper tebe, ga posvari …
Današnji Evangelij je resnično iz mode. Če pustimo ob strani samo zgodbo in pogledamo najprej besede, bomo videli njegovo nesodobnost.
– grešiti
Kdo pa danes še govori o grehu? Milijonske kraje so napake v predvidevanjih. Nore laži so umetnost diplomacije, nezvestoba je stvar občutkov. Nihče ne greši!
– posvariti
Zaradi greha nihče več ne svari. Kaj naj svari, če pa je vse stvar osebne presoje. Posvariti je moderno le, če sem sam ogrožen, če drugi krade, meni; če laže na mojo škodo; če prelamlja odnos z menoj itd. A vse to svarjenje je danes usmerjeno v varovanje lastne koristi, ne pa v obrambo resnice.
– priče
Vse priče se naenkrat porazgubijo. Nihče noče biti udeležen v kakršnem koli prepiru ali konfliktu, kaj šele, da bi pričal v oporo tistega, ki svari pred grehom. Kaj te to briga, je danes odgovor!
– Cerkev oz. občestvo
Kdo pa danes še sanja o tem, da bi v nekem občestvu resnično iskali resnico in jo branili. Nastajajo različne interesne skupine, ki branijo različne interese. Da bi bila katerakoli skupina ljudi, resnično občestvo v ljubezni, ki išče resnico, o tem danes ni moderno govoriti. Obstajajo sekte, kjer mislijo enako, ker ne mislijo s svojo glavo. Ne obstaja pa živo občestvo Cerkve, kjer bi mislili v istem duhu, ker ni moderno misliti enako.
– pogan in cestninar – lahko povzamemo v besedi tujec
Prva in edina beseda v evangeliju, ki je sodobna. Vsi smo si tujci. To je cena lažne svobode. Vsak misli po svoje, nihče ne sme stopiti v moj svet, nikogar ne sme brigati moj greh. Logično, vsi smo si zato tujci. Edina beseda, ki nam je domača.
Kaj sedaj? Je Jezusova beseda izgubila vrednost, sodobnost. Ne! Ravno v tem svetu želi biti kažipot v drugo smer. V tvojo smer, smo vzklikali na oratoriju. V tvojo smer, je lahko tudi geslo novega šolskega in veroučnega leta.
Evangelij je sodoben, je aktualen, a kaže v drugo smer, kot kaže ta svet. Sili nas v priznanje, da je greh in je krepost. Merilo za greh je Bog. Kjer ni Boga, ni greha. Ne slepimo se, da ni greha zato, ker smo tako v redu. Ne, če ne priznamo greha, je to zato, ker ne priznamo Boga. Merilo za greh nisem jaz, ne ti, ampak Evangelij. Živa božja beseda, ki nas vabi k ljubezni in resnici. Če se ne moremo zediniti v ljubezni, je zato, ker nekdo laže, se spreneveda, preprosto rečeno greši. Greh je! Zato smo povabljeni, da sprejemamo opomine, da opominjamo in svarimo.
Posvariti brata v grehu smo dolžni! To za kristjana ni izbira, ampak dolžnost. Ko v luči Evangelija razumemo, da nekdo greši, smo ga dolžni posvariti. Ni vse enako dobro! Ne slepimo drug drugega s tem, da nečesa pač ne čutimo kot greh. Merilo je Bog, ne naši občutki. Merilo je resnica, ki je v Bogu, ne naša resnica. Če ne pridemo skupaj, moramo poiskati priče.
Kristjan je dolžan biti priča za resnico. Prvi kristjani in tudi kristjani v kasnejših obdobjih so bili pripravljeni dati za resnico življenje. Danes pa se sprenevedamo, da ne vemo, kaj je resnica. Sprenevedamo se, da je vse enako dobro. Ne! Resnica je samo ena, je zapisana v Bogu, ki se razodeva v Evangeliju. Ni več resnic, stopiti moramo v bran Edini resnici, ki je Jezus sam!
Papež Benedikt XIV. je na letošnjem svetovnem dnevu mladih povedal, naj se ne slepijo, da bodo resnico našli sami. Celo svaril jih je. Sami ne boste našli resnice. Lahko boste mislili, da ste jo našli, da ste našli Boga, pa boste v resnici sledili hudemu duhu. Zato potrebujemo občestvo v duhu in resnici. Potrebujemo Cerkev, ki bo živela iz Kristusa, ki je pot, resnica in življenje.
Dragi bratje in sestre, le če bomo šli v Njegovo smer, bomo postajali med seboj resnični bratje in sestre. Med seboj ne bomo več tujci, ampak prijatelji.
V tvojo smer danes pomeni:
– Priznavati greh in iskati krepost.
– Sprejemati opomine in svariti.
– Biti pripravljen pričati za resnico.
– Narediti vse, da bi ustvarili živo občestvo resnice in ljubezni.
Stopimo torej resnično v Njegovo smer! Borimo se proti grehu, iščimo resnico, živimo ljubezen, da bomo ustvarjali živo občestvo resnice in ljubezni. Mirenski grad.
https://arhiv.mirenski-grad.si/it/node/340
JANEZ KRSTNIK JE OPOMNIL KRALJA HERODA DA NE SME IMETI BRATOVE ŽENE. ZARADI TEGA OPOMINA JE HERODIADA ZAHTEVALA GLAVO JANEZA KRSTNIKA IN HEROD GA JE DAL OBGLAVITI!
………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………..
SMRT JANEZA KRSTNIKA- Marko 6,14-29
14 Kralj Herod je slišal o Jezusu, kajti njegovo ime je postalo znano. Nekateri so govorili: »Janez Krstnik je bil obujen od mrtvih in zato delujejo v njem moči.« 15 Drugi pa so govorili, da je Elija, in spet drugi, da je prerok, kakor vsi preroki. 16 Ko je to slišal Herod, je dejal: »Janez, ki sem ga dal obglaviti, je bil obujen.« 17 Herod sam je poslal po Janeza in ga prijel ter v ječi vklenil zaradi Herodiade, žene svojega brata Filipa, ker se je z njo oženil. 18 Janez je namreč govoril Herodu: »Ne smeš imeti bratove žene!« 19 Herodiada ga je sovražila in ga hotela umoriti, a ga ni mogla. 20 Herod pa se je bal Janeza, ker je vedel, da je pravičen in svet mož, in ga je ščitil. Kadar ga je slišal, je bil v veliki zadregi, vendar ga je rad poslušal. 21 Prišla pa je priložnost, ko je Herod za svoj rojstni dan priredil gostijo svojim velikašem, častnikom in galilejskim prvakom. 22 Vstopila je Herodiadina hči in zaplesala. Herodu in tem, ki so bili z njim pri mizi, je bila všeč in kralj je rekel deklici: »Prôsi me, kar koli hočeš, in ti bom dal.« 23 Celo prisegel ji je vneto: »Kar koli me poprosiš, ti bom dal, vse do polovice svojega kraljestva.«
24 Šla je ven in dejala svoji materi: »Za kaj naj prosim?« Ta pa je rekla: »Za glavo Janeza Krstnika.« 25 In urno je vstopila h kralju in ga prosila: »Hočem, da mi nemudoma daš na pladnju glavo Janeza Krstnika.« 26 Kralj se je zelo užalostil, vendar ji zaradi prisege, ki jo je izrekel vpričo gostov, ni hotel odreči. 27 Takoj je poslal po rablja in ukazal, naj prinese njegovo glavo. Ta je šel in ga v ječi obglavil. 28 Prinesel je na pladnju njegovo glavo in jo dal deklici, deklica pa jo je dala materi. 29 Ko so to slišali Janezovi učenci, so prišli, vzeli njegovo truplo in ga položili v grob. Marko 6,14-29
O ko bi bilo v današnjih časih VEČ JANEZOV KRSTNIKOV. LJUDJE KI BI ZA CENO ŽIVLJENJA OPOMINJALI LJUDI NAJ GREDO NA PRAVO POT.
Cena življenja pomeni da v MOČI SVETEGA DUHA človek opravlja poslanstvo za reešitev DRUŽINE, ….SVETA, da se odpove vsemu-samemu sebi in živi PO VESTI, ne glede na nasprotovanja sveta.
JEZUS JE REKEL, KDOR BO IZGUBIL ŽIVLJENJE ZARADI MENE, GA BO NAŠEL.
KAKO VEDETI, KDAJ JE VAŠA JEZA ZDRAVA, IN KAJ STORITI, KO TO NI (Aleteia, 25/02/19)
V PRAVEM KONTEKSTU IN ZMERNOSTI IMA TUDI JEZA KORISTI, A HKRATI ZLAHKA POSTANE STRUP
V današnji družbi je vse bolj sprejemljivo, da se prepustimo javnim izbruhom. Jeza dobi pozornost, zato so tudi naslovi večine spletnih portalov napisani v konfliktnem slogu, ki privabljajo klike. Sčasoma jeza postane navada in se prenese v naše osebno življenje.
V sporočilih grozimo drug drugemu, zaradi nesoglasij hitro prekinemo prijateljstva in na splošno spodbujamo nemire o tem, kdo nam je storil škodo in kakšno kazen si zaradi tega zasluži. Jezo lahko povzročijo tudi najbolj nepomembni dogodki.
VSEM BI BILO BOLJE, ČE BI NAJPREJ GLOBOKO VDIHNILI
Močno razburjenje lahko za trenutek sprosti naše napetosti, a zaradi njega smo na koncu žrtve. Jezni ljudje se počutijo nemočno, zato se odzivajo tako močno. Počutijo se žrtev življenja na splošno in njihovo usmerjanje jeze proti zunanjim vzrokom je način, kako poskušajo znova dobiti nadzor. A nikoli ne deluje. Jeza je stresna. Odganja prijatelje in ustvarja stalen občutek, da so bili krivični.
Sčasoma življenje v nenehni jezi uniči našo sposobnost, da smo jezni na zdrav način, ko je to resnično upravičeno.
Kot čustvo je jeza nevtralna in ima v ustreznem kontekstu celo koristi. Da bi znali presoditi, kdaj je jeza zdrava in dobra, preberite nekaj napotkov.
JEZNI BODITE ZA DRUGE, NE ZASE
Če neprestano nergate nad šefom v službi, voznikom, ki vozi pred vami ali nad svojimi otroki, ker vas motijo pri branju knjige, potem je to znak, da zavzamete drugačno perspektivo. Svet se ne vrti okrog vas. Vse te majhne stvari vas verjetno motijo, ker ste egocentrični. Manj narobe pa je, če se jezite v imenu osebe, ki ji je bila storjena krivica, to je namreč znak empatije in skrbi.
PREPRIČAJTE SE, DA VAŠA JEZA NI USMERJENA NA DRUGO OSEBO
Zdrava jeza je usmerjena v krivico ali sistematičen problem, ne bi se smela nanašati na druge ljudi. To ne pomeni, da nas nekateri ljudje ne motijo, vendar se to ponavadi zgodi, če pride do napačne komunikacije, slabega dneva ali česarkoli drugega.
Ni nujno, da osebi zaradi tega oprostimo, vendar pa zagotavlja nekaj konteksta in podlago za odpuščanje. Zdrava jeza ne cilja na ljudi in ne išče maščevanja. Osredotoča se na temeljne vzroke stalnih težav.
MORA BITI ZAČASNA
Jeza kot trajno čustveno stanje je problematična. Čustva pridejo in gredo, temu se ne morete izogniti. Vsakič, ko se počutite jezne, vzemite premor, za trenutek pozabite na to močno čustvo in razumno preučite razlog. Jeza je zdrava, ko povzroči, da znova preučimo naše motive zanjo.
PONUDITE POZITIVNO REŠITEV
Zdrava jeza išče rešitev s pozitivno spremembo. Če ste jezni nase, naj bo to motivacija, da naredite nekaj sprememb v življenjskem slogu, bodisi v sebi ali v vašem okolju. Če ste vznemirjeni zaradi krivice, je lahko jeza motivacija za pogum pri iskanju novih rešitev. Jeza se sama po sebi nikoli ne konča. Vedno pa nas lahko motivira, da jo obrnemo v dobro in naredimo svet boljši.
Povzeto po: https://si.aleteia.org/2019/02/25/kako-vedeti-kdaj-je-vasa-jeza-zdrava-in-kaj-storiti-ko-to-ni
Božje usmiljenje, ki nas rešuješ bede greha, zaupamo vate!
Preberite še:
DEVET PREPROSTIH NASVETOV ZA POMIRITEV JEZE
https://si.aleteia.org/2021/02/03/9-preprostih-nasvetov-za-pomiritev-jeze
Takoj, ko začutimo, da se nas loteva slaba volja jeza ali celo bes,
globoko vdihnimo zrak in ga počasi izdihnimo, nato pa:
MOLIMO ZA VEČ VESELJA V VSAKDANJEM ŽIVLJENJU
Ljubi Jezus, prosim Te, da iz mojega srca za vedno odstraniš
vso potrtost in slabo voljo. Naj bom vesel, zadovoljen in srečen,
ko uživam vse Tvoje milosti. Kajti, o Bog, če mi naklanjaš svojo
milost, ali naj ne bi bil radosten in zadovoljen? Ali naj ne bi
izžareval Svetega Duha, ki vpliva na mojo dušo, da jo povzdiguje
nad vse drobne vsakdanje nevšečnosti, ki nikoli ne bi smele zlomiti
miru tistih, ki stremijo za tem, da bi služili Tebi? O, naj bodo moji
mir, potrpežljivost, krotkost in drugi darovi Svetega Duha: naj vodijo
in tolažijo moje srce ter dvigajo moje prizadevanje visoko nad ta svet,
k Tebi, moj Gospod, ki si moj začetek in moje zadnje upanje. Amen.
(vir: aleteia.si)
BOŽJE USMILJENJE, TI VESELJE IN NEIZMERNA RADOST VSEH
SVETIH, ZAUPAMO VATE!
ODNOS Z BOGOM JE VELIČINA ČLOVEKA
Človekova molitev je tesno povezana s čustvom čudenja. Veličina človeka je neskončno majhna, če jo primerjamo z razsežnostjo vesolja. Njegove največje osvojitve se zdijo mala stvar. Vendar pa človek ni tak nič. V molitvi se močno poudarja čustvo usmiljenja. Nič ne obstaja slučajno: skrivnost vesolja je v dobrohotnem pogledu, ki ga nekdo sreča v naših očeh. Psalm zatrjuje, da smo ustvarjeni kot malo nižji od Boga, s slavo in častjo smo ovenčani (glej Ps 8,6). Odnos z Bogom je veličina človeka: njegovo ustoličenje. Po naravi smo skoraj nič, majhni – danes smo, jutri več ne, a po poklicanosti, po klicu smo otroci velikega Kralja!
To je izkušnja, ki so jo doživeli mnogi med nami. Če pripetljaj življenja z vsemi svojimi bridkostmi včasih grozi, da bo zadušil v nas dar molitve, je dovolj motriti zvezdnatno nebo, sončni zahod, cvetlico …, da se ponovno prižge iskra zahvale. Ta izkušnja je morda osnova prve strani Svetega pisma.
Odlomek iz kateheze papeža Frančiška: Molitev odpira vrata upanju (20.5.2020)
Celotna kateheza na: http://arhiv.mirenski-grad.si/kateheza-molitev-odpira-vrata-upanju
Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!
Naj nas pri branju posameznih odlomkov Kompendija KKC spremlja milostna pomoč Gospoda, ki nam podarja potrebno luč in moč za spolnjevanje Božje volje. Molimo: Pridi, Sveti Duh …
KAKO MOREMO OKREPITI SVOJE SINOVSKO ZAUPANJE?
Sinovsko (otroško) zaupanje je postavljeno na preizkušnjo, kadar mislimo, da nismo uslišani. Tedaj se moramo vprašati, če je Bog za nas Oče, čigar voljo skušamo spolnjevati, ali pa sredstvo, da bi dosegli to, kar sami hočemo. Kadar je naša molitev združena z Jezusovo molitvijo, vemo, da nam nakloni veliko več kakor samo ta ali oni dar: prejmemo Svetega Duha, ki preoblikuje naše srce.
Kompendij KKC, 575
https://www.vatican.va/archive/compendium_ccc/documents/archive_2005_compendium-ccc_sl.html
Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!
NE SODITE, DA NE BOSTE SOJENI
Poglej se v ogledalo
»’Ne sodite, da ne boste sojeni; s kakršno sodbo namreč sodite, s takšno boste sojeni, in s kakršno mero merite, s takšno se vam bo odmerilo’ (Mt 7,1-2).
Papež Frančišek o sodbi
Sodba pripada samo Bogu. Zatorej, če ne želimo, da bi se nam sodilo, tudi mi ne smemo soditi drugih. Vsi si želimo, da bi nas Gospod na dan sodbe gledal s prizanesljivostjo in pozabil mnogo slabih stvari, ki smo jih storili v življenju. Zato, če ti stalno sodiš druge, boš sojen z enako mero, s kakršno sam sodiš. Poglej se v ogledalo. A ne zato, da bi se našminkal, da se ne bi videle gube … Poglej se v ogledalo, da boš videl sebe, kakšen si ti. Kaj gledaš iver v očesu svojega brata, bruna v svojem očesu pa ne čutiš? Ali kako moreš reči svojemu bratu: ‘Pústi, da vzamem iver iz tvojega očesa‘, in glej, bruno je v tvojem očesu? Kako nas ocenjuje Gospod, kadar delamo tako? Samo ena beseda je: ‘Hinavec, izderi najprej bruno iz svojega očesa in potem glej, kako boš vzel iver iz očesa svojega brata.’
Ne soditi, ampak moliti za druge
Vidi se, da se Gospod nekoliko razjezi. Pravi nam hinavci, kadar se postavljamo na mesto Boga. To je tisto, v kar je kača prepričala Adama in Evo, ko je rekla, da če bosta jedla z drevesa, bosta kakor on. Želela sta se postaviti na mesto Boga. Zato je zelo slabo soditi. Sodba pripada smo Bogu, samo Njemu! Za nas pa so ljubezen, sočutje, molitev za druge, kadar vidimo stvari, ki niso dobre, tudi povedati o tem drugemu … A nikoli soditi. Nikoli. To je hinavščina, če sodimo. Koliko nemira in sovraštva ter negativnih čustev bi odpadlo, če bi bili bolj, usmiljeni, sočutni in strpni, več pomagali in potrpeli, kakor pa sodili!
Našim sodbam manjka usmiljenje
Kadar sodimo, se postavimo na mesto Boga. A naša sodba je uboga sodba. Nikoli ne more biti resnična; nikoli ne more biti enaka Božji sodbi. Zakaj ne? Ne zato, ker je Bog vsemogočen, mi pa to nismo, ampak zato, ker nam manjka usmiljenja. Kadar Bog sodi, sodi z usmiljenjem. Danes razmišljajmo o tem, kar nam pravi Gospod: ‘ne sodite, da ne boste sojeni’; način, mera, s kakršno sodimo, bo ista, ki bo uporabljena za nas … Poglejmo se v ogledalo, preden sodimo … Sicer bom hinavec, saj se postavljam na mesto Boga. Moja sodba pa je tudi revna sodba, nepravična sodba, ker premalo vemo in poznamo, pa sodimo; manjka ji nekaj zelo pomembnega, kar pa ima Božja sodba, to je Usmiljenje, zaradi velike Božje Ljubezni do ljudi. O, da bi nam Gospod dal dobro razumeti te stvari!«
Papež Frančišek
Gospod, napravi me za posredovalca tvojega miru: da bom tja, kjer je sovraštvo, mogel prinašati ljubezen;da bom tja, kjer je krivica, mogel prinašati odpuščanje; da bom tja, kjer je razprtija, mogel prinašati ubranost; da bom tja, kjer je zmota, mogel prinašati resnico; da bom tja, kjer je dvom, mogel prinašati vero; da bom tja, kjer je obup, mogel prinašati upanje; da bom tja kjer je tema, mogel prinašati luč; da bom tja, kjer je žalost, mogel prinašati veselje! Gospod, daj, da se bom raje trudil za to, da tolažim, kakor da iščem tolažbe; da bom raje skušal razumeti, kakor da bi iskal razumevanja; da si bom raje prizadeval ljubiti, kakor da bi želel biti ljubljen; kajti človek najde, ko pozablja nase; odpuščeno mu je, ko odpušča; prebudi se v večno življenje, ko umira. Amen.
Molitev Svetega Frančiška
MOLIMO
SPRAVNA MOLITEV
Bog bodi hvaljen.
Hvaljeno bodi njegovo sveto ime.
Hvaljen bodi Jezus Kristus, pravi Bog in pravi človek.
Hvaljeno bodi ime Jezusovo.
Hvaljeno bodi njegovo presveto Srce.
Hvaljena bodi njegova predragocena Kri.
Hvaljen bodi Jezus v najsvetejšem oltarnem Zakramentu.
Hvaljen bodi Bog Sveti Duh, Tolažnik.
Hvaljena bodi vzvišena Mati božja, presveta Devica Marija.
Hvaljeno bodi nje sveto in brezmadežno spočetje.
Hvaljeno bodi njeno slavno vnebovzetje.
Hvaljeno bodi ime Device in Matere Marije.
Hvaljen bodi njen prečisti ženin sveti Jožef.
Hvaljen bodi Bog v svojih angelih in svetnikih.
ŠE IN ŠE MOLIMO ZA PRENEHANJE SOVRAŽNOSTI
IN SPOPADOV V SVETU, ZA NUJNO POTREBNI MIR
V MOČI SVETEGA DUHA!
Dragi nebeški Oče,
ustvaril si nas iz ljubezni
in nas pričakuješ za vsakim dogodkom, majhnim in velikim.
Združeni v Kristusu z vsemi našimi brati in sestrami,
ki danes trpijo zaradi oboroženih spopadov,
in vedoč, da smo “zaviti” v plašč naše Matere Marije,
stegujemo roke, da bi sprejeli tvoj mir.
Bodi usmiljen do vseh, ki so umrli
med neštetimi napadi,
in do njihovih bližnjih, ranjenih;
do tistih, ki so nekoga ubili,
in do vseh ljudi, ki trpijo zaradi nasilja.
Prosimo te, vsemogočni Bog:
ustavi vojno in uporabo orožja.
Podari nam svoj mir.
Podari nam ponižnost, da bomo prepoznali svojo majhnost,
in modrost, da sprejmemo tvojo ljubezen in odrešenje,
ki k nam prihajata po križu in pokori.
Razprši hudodelce,
ki v človeških srcih sejejo nasilje, laži in sovraštvo.
Pošlji nam Svetega Duha, ki prebuja usmiljenje,
sočutje in odpuščanje,
ter nam omogoča, da se kot bratje in sestre združimo v tvojo slavo.
Ves se ti izročam:
skupaj z drugimi me uporabi,
da bi svetu prinesli mir.
Združi me s seboj v tem, kar čutim in mislim,
v vsem, kar sem.
Sprejmi zdaj vsa moja prizadevanja in žrtve,
da se osvobodim svojih sebičnih interesov.
Napolni moje srce s svojo ljubeznijo
in poskrbi, da bo vidna tudi v mojih očeh,
mojih besedah, dejanjih in življenju.
Naj tako sodelujem
pri širjenju pravičnosti in ljubezni.
Naj ti pomagam pospeševati spravo
in odpreti svet za tvoje večno bogastvo.
Amen.
(molitev z Aleteine spletne strani)
PRESVETO SRCE JEZUSOVO, USMILI SE NAS!
MARIJA, KRALJICA MIRU, PROSI ZA NAS!
VSI SVETNIKI IN SVETNICE, PROSITE ZA NAS!
“PO KAKŠNI TEŽJI PREIZKUŠNJI VIDIŠ, DA TE BOG NIKOLI NI PUSTIL SAMEGA” (Aleteia, 11/08/24)
“SAMO OBRNITI SE MORAMO NA GOSPODA, PROSITI ZA POMOČ IN ZAUPATI. ON NAS NIKOLI NE PUŠČA SAME, AMPAK VEDNO POŠLJE TOLAŽBO, DA MIR V SRCE IN POŠILJA LJUDI, S KATERIMI ZMOREMO”
Največji čudež, ki se je zgodil v mojem življenju, je spoznanje Gospoda po Svetem pismu, kako mi govori, kako me osebno nagovarja,” pravi MAJDA ŠTAHER, naša današnja sogovornica.
Aktivna sodelavka pastoralne zveze župnij Slovenj Gradec Pastir.si je spregovorila o tem, kako je v svojem življenju odkrivala Jezusa in stkala globok odnos z njim. Hkrati se je dotaknila tudi nekaterih življenjskih preizkušenj, ki so jo zaznamovale.
O tem več v pogovoru na: https://si.aleteia.org/2024/08/11/po-kaksni-tezji-preizkusnji-vidis-da-te-bog-nikoli-ni-pustil-samega
Božje usmiljenje, ki nas napolnjuješ z milostjo, zaupamo vate!
Preberite še:
POPOLNO OZDRAVITEV PRIPISUJE MARIJINI ČUDODELNI SVETINJI. “GOSPOD JE BIL USMILJEN”
https://si.aleteia.org/2024/05/14/popolno-ozdravitev-pripisuje-marijini-cudodelni-svetinji-gospod-je-bil-usmilj
O MARIJA, BREZ MADEŽA IZVIRNEGA GREHA SPOČETA, PROSI ZA NAS, KI SE K TEBI ZATEKAMO!
ODREŠENJE!
Sveti Pavel je zapisal:”
“ODREŠENJE JE DAR, ČE BI SI GA ČLOVEK LAHKO PRISLUŽIL Z OPRAVLJANJEM DOBRIH DEL, NE BI BIL ZASTONJSKI DAR-TO PA VENDAR JE!
……………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………
DAN JE TISTIM, KI SE NE TRUDIJO ZANJ.
BOG GREŠNIKE OPRAVIČUJE, ČE VERUJEJO, DA JIH BO KRISTUS REŠIL BOŽJE JEZE, (prim, Rim 4,5).
V knjigi iz ječe v slavljenje, moč slavljenja, je Merlin napisal tudi naslednje:
LJUDJE, KI HODIJO V CERKEV , SO NASEDLI LAŽI, DA JE ODREŠENJE ODVISNO OD TEGA, KAR SAMI NAREDIJO.
NI ČUDNO, DA JE ŠIRJENJE BLAGOVESTI TAKO POČASNO.
…………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………..
ČE ŠE VEDNO TRDITE, DA BODO BOŽJI DEDIČI POSTALI TISTI, “KI SO DOVOLJ DOBRI”, POTEM TRDITE, DA SO PRAZNE BOŽJE OBLJUBE TISTIM, KI VERUJEJO, VERA PA JE NESPAMET, (prim Rim 4,14).
RIMLJANOM 4,14
Če bi namreč postali dediči tisti, ki se sklicujejo na postavo, bi se vera izvotlila, obljuba pa bi bila brez učinka.
……………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………
SvetiPavel je zapisal:
DEJSTVO: KO POSKUŠAMO DOSEČI BOŽJI BLAGOSLOV IN ODREŠENJE S SPOLNEVANJEM POSTAVE , VEDNO
POVZROČIMO BOŽJO JEZO, KER POSTAVE NIKOLI NE MOREMO IZPOLNITI (prim. Rim 4,15).
Ali to pomeni, pravi Merlin, da se Bog jezi na nas, ker poskušamo biti dobri in spolnjevati njegovo postavo?
ČE POSTAVO POSKUŠAMO SPOLNJEVATI IZ STRAHU PRED BOŽJO KAZNIJO, JE NAŠE PRIZADEVANJE NIČVREDNO.
ČE JO POSKUŠAMO SPOLNJEVATI ZATO, DA BI SI ZASLUŽILI BOŽJI BLAGOSLOV, SI ŠE VEDNO ZAMAN PRIZADEVAMO.
Dobro moramo delati, ker Boga ljubimo. Če se zavedamo, kaj nam pomenijo njegova čudovita darila, bomo na NJEGOVO LJUBEZEN ODGOVORILI Z LJUBEZNIJO.
POGOJ JE, DA VERUJEMO JEZUSU KRISTUSU.
OPRAVIČENJE PO VERI
Opravičenje po veri
21 Zdaj pa se je brez postave pokazala Božja pravičnost, o kateri pričujejo postava in preroki. 22 Božja pravičnost se daje po veri v Jezusa Kristusa, in sicer vsem, ki verujejo. Ni namreč nobene razlike: 23 saj so vsi grešili in so brez Božje slave, 24 opravičeni pa so zastonj po njegovi milosti, prek odkupitve v Kristusu Jezusu. 25-26 Njega je Bog javno določil, da bi bil s svojo krvjo orodje sprave, h kateri prideš po veri. S tem je hotel pokazati svojo pravičnost, tako je v svoji potrpežljivosti odpustil prej storjene grehe. Hotel je pokazati svojo pravičnost v sedanjem času, da je namreč sam pravičen in da opravičuje tistega, ki veruje v Jezusa. Rimljanom 3,21-25
Poglejmo še, kaj nas o MILOSTI uči KKC, ki temelji na BOŽJI BESEDI. Pred branjem sledečih odlomkov se priporočimo SVETEMU DUHU za razsvetljenje v NJEGOVI LUČI.
MOLIMO: PRIDI, PRIDI SVETI DUH …
MILOST
1996 Naše opravičenje izhaja iz božje milosti. Milost je naklonjenost, podarjena pomoč, ki nam jo Bog daje, da odgovorimo na njegov klic, naj postanemo božji otroci (Prim. Jn 1,12-18), posinovljenci (Prim. Rim 8,14-17.), deležni božje narave (Prim. 2 Pt 1,3-4), večnega življenja (Prim. Jn 17,3).
1997 Milost je delež pri božjem življenju. Uvede nas v notranje globine troedinega božjega življenja. Po krstu ima kristjan delež pri milosti Kristusa, ki je glava svojega telesa. Kot “posinovljenec” (posvojeni sin) more v zedinjenju z edinim Sinom odslej Boga
imenovati “Očeta”. In prejme življenje Duha, ki mu vdihne ljubezen (agape) do bližnjega in ki oblikuje Cerkev.
1998 Ta poklicanost k večnemu življenju je nadnaravna. Popolnoma je odvisna od podarjene pobude Boga, kajti le on se more razodeti in dati samega sebe. Ta poklicanost presega zmožnosti razuma in moči človeške volje pa tudi vsakega ustvarjenega bitja (Prim. 1 Kor 2,7-9).
1999 Kristusova milost je nezaslužen božji dar, ki nam ga daje Bog iz svojega življenja, vlitega po Svetem Duhu v našo dušo, da bi jo pozdravil greha in posvetil: to je posvečujoča ali pobožanstvujoča milost ali milost, prejeta s krstom. Ta milost je v nas studenec za
dela posvečenja (Prim. Jn 4, 14; 7,38-39).
Če je kdo v Kristusu, je nova stvar. Staro je minilo. Glejte, nastalo je novo. Vse pa je od Boga. On nas je po Kristusu spravil s seboj … (2 Kor 5,17-18).
2000 Posvečujoča milost je trajen dar, nadnaravna dispozicija, ki izpopolnjuje dušo samo tako, da jo naredi sposobno živeti z Bogom, delati po njegovi ljubezni. Razlikujemo habitualno milost, trajno dispozicijo (voljnost), da bi živeli in delali v skladu z božjim klicem, in pa dejanske milosti, se pravi božje posege bodisi na začetku spreobrnjenja bodisi v potekanju posvečenja.
2001 Človekova priprava na sprejem milosti je že delo milosti. Potrebna je, da vzbudi in podpira naše sodelovanje za opravičenje po veri in za posvečenje po ljubezni. Bog dovrši v nas to, kar je začel, kajti on “prične, ko stori, da po njegovem delovanju mi hočemo, in dovrši tako, da sodeluje z našimi že spreobrnjenimi hotenji” sv. Avguštin, grat. 17):
Seveda delamo tudi sami, vendar delamo le skupaj z Bogom, ki dela. Njegovo usmiljenje je namreč šlo pred nami, da bi bili ozdravljeni, kajti to usmiljenje gre še vedno za nami, da bi, ko smo bili enkrat ozdravljeni, bili oživljeni. Pred nami gre, da bi bili poklicani, in za
nami gre, da bi bili poveličani. Pred nami gre, da bi živeli bogoljubno, in za nami gre, da bi za vedno živeli z Bogom, kajti brez njega ne moremo ničesar storiti (sv. Avguštin, nat. et grat. 31).
2002 Svobodna božja pobuda terja tudi človekov svoboden odgovor. Bog je namreč ustvaril človeka po svoji podobi in mu s svobodo podelil tudi sposobnost, da ga spozna in ljubi. Duša samo svobodno stopi v občestvo ljubezni. Bog se neposredno dotakne človekovega srca in ga naravnost vodi. V človeka je položil hrepenenje po resnici in dobrem, ki ga more izpolniti samo on. Obljube “večnega življenja” ustrezajo temu hrepenenju nad vsako upanje:
Če torej beremo, da si po svojih zelo dobrih delih sedmi dan počival … naj nam beseda tvoje knjige napoveduje, da bomo tudi mi po svojih delih, ki so samo zato zelo dobra, ker si nam jih ti daroval, na soboto večnega življenja našli počitek v tebi (sv. Avguštin, conf. 13,36).
2003 Milost je najprej in predvsem dar Duha, ki nas opraviči in nas posveti. Vendar pa milost vsebuje tudi darove, ki nam jih Duh pokloni, da bi nas pridružil svojemu delovanju, da bi nas napravil sposobne za sodelovanje pri zveličanju drugih in pri rasti Kristusovega telesa, Cerkve. To so zakramentalne milosti, različnim zakramentom lastni darovi. To pa so tudi posebne milosti, imenovane tudi “karizme” po grškem izrazu, ki ga uporablja sveti Pavel in pomeni naklonjenost, zastonjski dar, uslugo (Prim. C 12). Kakršnakoli že je njihova narava, včasih izjemna, kot je to dar čudežev ali jezikov, karizme so naravnane na posvečujočo milost in za cilj imajo skupni blagor Cerkve. Karizme so v službi ljubezni, ki gradi Cerkev (Prim. 1 Kor 12).
2004 Spodobi se, da med posebnimi milostmi omenimo stanovske milosti, ki spremljajo izvrševanje dolžnosti krščanskega življenja in služb znotraj Cerkve:
Imamo različne darove, pač po milosti, ki nam je bila dana. Če ima kdo dar preroštva, naj ga uporablja v skladu z vero. Kdor ima dar služenja, naj ga uporablja za služenje. Kdor ima dar učenja, naj uči. Kdor ima dar spodbujanja, naj spodbuja.Kdor daje, naj daje širokosrčno.
Kdor je predstojnik, naj ga odlikuje vestnost. Kdor se posveča dobrodelnosti, naj to dela z veseljem (Rim 12,6- 8).
2005 Ker je milost nadnaravnega reda, se izmika našemu izkustvu in jo moremo spoznati samo z vero. Ne moremo se torej opirati na svoja čustva ali na dela, da bi iz tega sklepali, da smo opravičeni in rešeni (Prim. Trid. k.: DS 1533-1534). Vendar nam po Gospodovi besedi: “Po njihovih sadovih jih boste torej spoznali” (Mt 7,20), razmišljanje o božjih dobrotah v našem življenju in v življenju svetnikov jamči, da je v nas na delu milost in nas spodbuja k vedno večji veri in k drži zaupljivega uboštva.
Enega najlepših primerov te naravnanosti najdemo v odgovor Ivane d’Arc na vprašanje cerkvenih sodnikov, s katerim so jo hoteli ujeti v past. Na vprašanje, ali v ve, da je v božji milosti, je odgovorila: “Če nisem, naj mi jo Bog da. Če sem, naj me v njej ohrani” (proces proti Ivani d’Arc)
Povzeto po: https://marija.si/gradivo/kkc/ii-milost/
BOŽJE USMILJENJE, KI NAS NAPOLNJUJEŠ Z MILOSTJO, ZAUPAMO VATE!
PONOVNO SE PRIPOROČIMO SVETEMU DUHU ZA MILOST, DA BI MOGLI V NJEGOVI LUČI
DOJETI OSVOBAJAJOČE IN ODREŠUJOČE SPOZNANJE:
NI KRŠČANSTVA BREZ KRIŽA IN NI KRIŽA BREZ KRISTUSA
https://nadskofija-ljubljana.si/laiki/ni-krscanstva-brez-kriza-in-ni-kriza-brez-kristusa/
BOŽJE USMILJENJE, KI SE NA NAS IZLIVAŠ IZ KRISTUSOVIH RAN, ZAUPAMO VATE!
MOLIMO
PRIDI, SVETI DUH
Pridi, Sveti Duh, napolni srca svojih
vernih in vžgi v njih ogenj svoje ljubezni.
Pošlji svojega Duha in prerojeni bomo in
prenovil boš obličje zemlje.
Molimo! Bog naš Oče, Sveti Duh nas
razsvetljuje in uči. Naj nam pomaga, da
bomo v življenju spoznali, kaj je prav, in
vselej radi sprejemali njegove spodbude.
Po Kristusu našem Gospodu. Amen.
S pomočjo SVETEGA DUHA se poglobimo še v naslednje kratko in jedrnato razmišljanje:
KRIŽ IN TRPLJENJE
Jezus je vstopil v vsak tvoj križ. Vzel ga je nase, da te osvobodi. Križ je prostor tvojega srečanja z Jezusom. Križ postane zate blagoslov namesto nesmisla trpljenja. V tem se rojeva sposobnost, da kljub križu vzklikaš od veselja. Križ postane vir veselja, zmage in svetlobe namesto joka, strahu in tesnobe. Križ in trpljenje postaneta smiselna, ker je vanju vstopil Jezus Kristus. Trpljenje moreš sprejeti samo zato, ker v njem najdeš Jezusa Kristusa, ki trpljenje lahko premaga, ali pa ti da moč, da ga potrpežljivo prenašaš. Sprejemanje križa je zmaga nad križem. Sprejemanje trpljenja, bolečin, smrti, bolezni in greha je pot osvobajanja od trpljenja, bolezni in zla. To je zmagoslavna hoja.
Misli iz Molitvenika združenja Marije Pomočnice
Molimo te Kristus in te hvalimo, ker si s svojim križem svet odrešil!
Ob tej priložnosti MOLIMO za tiste naše prijatelje na tej spletni strani, ki kljub prizadevanju in iskanju KRISTUSA nikakor ne morejo sprejeti resnice:
DA NI KRŠČANSTVA BREZ KRIŽA IN NI KRIŽA BREZ KRISTUSA!
Ja, g. Miro, RES JE POTREBNO DA MOLIMO DA NI KRIŽA BREZ KRISTUSA, tudi sama čutim, da še nekateri NIMAJO VERE, ZATO MOLIMO TUDI ZA DAR VERE, ZA RAZSVETLJENJE SVETEGA DUHA!
MOLITEV ZA USMILJENJE
Gospod Jezus, spremeni me v svoje usmiljenje! Daj, da bodo moje oči usmiljene, da ne bi nikoli sodil po videzu in nikogar sumničil, temveč da bi v vseh dušah videl lepo. Daj, da bodo moja ušesa usmiljena, vedno pozorna na potrebe bratov in nikoli zaprta za njihov klic. Daj, da bo moj jezik usmiljen, da ne bi nikoli rekel nič slabega o nikomer, temveč da bi imel za vse besede odpuščanja in tolažbe. Daj, da bodo moje roke usmiljene in polne ljubezni, tako da bi vzel nase vse, kar je težko in neprijetno in s tem olajšal breme drugim. Daj, da bodo moje noge usmiljenein vedno pripravljene priskočiti na pomoč bližnjemu kljub utrujenosti in izčrpanosti. Daj, da bo moje srce usmiljeno in odprto vsakemu trpljenju. Amen.
Sveta Favstina Kowalska