Nasvet

Posted on 4. januarja, 2015 by Administrator

Nasveti za pomoč, nasveti za duhovno rast. Ko nam gre vse prav vse narobe se moramo obrnit k Bogu po pomoč. Ko nam gre vse dobro se moramo tudi obrnit k Bogu po pomoč, mogoče nam gre kaj narobe…


Bi želeli še kak nasvet. Zastavite vprašanje in vam bomo poskušali odgovorit.

This entry was posted in Domov. Bookmark the permalink.

8.560 Responses to Nasvet

← Older Comments
Newer Comments →
  1. Miro says:
    16. septembra, 2024 at 9:36

    POGLABLJAJMO SE V BOŽJO BESEDO IN MOLIMO ZA TRPEČE SESTRE IN BRATE

    BOŽJA BESEDA: Tiste dni je Marija vstala in se v naglici odpravila v gričevje, v mesto na Judovem. Stopila je v Zaharijevo hišo in pozdravila Elizabeto. Ko je Elizabeta zaslišala Marijin pozdrav, se je dete veselo zganilo v njenem telesu. Elizabeta je postala polna Svetega Duha in je na ves glas vzkliknila in rekla: »Blagoslovljena ti med ženami, in blagoslovljen sad tvojega telesa! (Lk 1,39-42)

    S trdnim zaupanjem se obrnimo na ODREŠENIKA JEZUSA KRISTUSA in SVETO DEVICO MARIJO. Ponižno ju prosimo za potrebne milosti za trpeče sestre in brate v rubriki PROSIM ZA MOLITEV, v skladu z BOŽJO VOLJO!

    http://www.molitev.net/skupaj-molimo.html

    MOLIMO VESELI DEL ROŽNEGA VENCA. V DRUGI SKRIVNOSTI RAZMIŠLJAMO:

    1. KI SI GA, DEVICA, V OBISKOVANJU ELIZABETE NOSILA
    2. Ki ti je navdihnil pesem: Moja duša poveličuje Gospoda.
    3. Ki se je ozrl na nizkost Svoje dekle.
    4. Ki ti je storil velike reči zaradi Svoje mogočnosti in svetosti.
    5. Čigar usmiljenje traja od roda do roda njim, ki mu v ljubezni služijo.
    6. Ki je razkropil nje, ki so napuhnjenih misli.
    7. Ki je vrgel mogočne s prestola in povišal nizke.
    8. Ki je lačne napolnil z dobrotami in bogate odpustil prazne.
    9. Ki je sprejel Svojega služabnika Izraela.
    10. Ki je dal Elizabeti spoznati Svojo navzočnost.

    DUHOVNA MISEL: Stopati skozi prizore rožnega venca ob Mariji pomeni napotiti se v »Marijino šolo«, da bi spoznali Kristusa, prodirali v njegove skrivnosti in razumeli njegovo oznanilo. (sv. papež Janez Pavel II.)

    MARIJA, KRALJICA PRESVETEGA ROŽNEGA VENCA, PROSI ZA NAS!

    Odgovori
  2. Hvala says:
    16. septembra, 2024 at 9:30

    ZAKRAMENT SVETEGA ZAKONA

    PREKO ZAKRAMENTA SVETEGA ZAKONA ŽELI BOG ZAVAROVATI DRUŽINO

    ZVEZO MED MOŽEM IN ŽENO IMENUJEMO ZAKON. JE OSNOVA IZ KATERE SE RAZVIJE DRUŽINA
    ……………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………

    Družina je osnovna celica vsake družbe.

    Družina je tako pomembno dejstvo, da se je vsaka civilizacija, vsaka diktatura in vsaka vlada vedno trudila zavarovati družino. Že iz narave vidimo, kako pomembne so primitivne oblike družine, tako kot pri čebelah, pri mravljah, sloni, krdelo volkov in še veliko je drugih primerov. Vsi se vedno trudijo zavarovati matico, ki jo v človeškem pogledu lahko apliciramo na družino. V orientalskih deželah je še danes družina na prvem mestu, kakor je bila pri nas nekoč.

    Zato lahko pri zakramentu svetega zakona govorimo o enem najpomembnejših zakramentov, takoj za svetim krstom in sveto evharistijo, saj se iz zdrave in rodovitne družine rojevajo nove družine, novi duhovni poklici, predvsem pa je krščanska družina seme vere, seme kulture in nosilec zahodne civilizacije.

    Preko zakramenta svetega zakona želi Bog zavarovati družino. Družino želi zavarovati sam Bog, kakor je zavaroval svojo Sveto družino, ko je pred Herodom bežala v Egipt.

    »Bog, ki je ustvaril človeka iz ljubezni, ga je tudi poklical k ljubezni, temeljni in prirojeni poklicanosti vsakega človeškega bitja.
    Kajti človek je ustvarjen po podobi in sličnosti Boga (1 Mz 1,27), ki je on sam ljubezen (prim. Jn 4,8.16). Ker ju je Bog ustvaril kot moža in ženo, postane njuna medsebojna ljubezen podoba absolutne in neminljive ljubezni, s katero Bog ljubi človeka. Človek je v Stvarnikovih očeh dober, zelo dober (prim. 1 Mz 1,31). In ta ljubezen, ki jo Bog blagoslavlja, je določena, da postane rodovitna in bi se uresničevala v skupnem delu ohranjevanja stvarstva: »In Bog ju je blagoslovil in jima rekel: »Rodita in se množita, napolnita zemljo in si jo podvrzita« (1 Mz 1,28).« (KKC 1604)

    Če gledamo iz antropološkega vidika, je človek družbeno bitje in potrebuje drugega sočloveka, da bi se pravilno in prav razvil in na tem svetu normalno deloval. Bog je ustvaril človeka kot moža in ženo. Njuna medsebojna ljubezen je podoba absolutne in neminljive ljubezni, s katero Bog ljubi človeka. Če povemo na drugače lahko rečemo: način, kakor moški ljubi žensko, je enak ljubezni Boga do ljudi; in ta ljubezen je rodovitna, kajti Bog je ljubezen.

    »Zakonska zveza, s katero mož in žena ustanovita dosmrtno življenjsko skupnost in je po svoji naravi naravnana v blagor zakoncev in roditev ter vzgojo otrok, je med krščenimi od Kristusa Gospoda povzdignjena v dostojanstvo zakramenta.« (KKC 1601)

    Zvezo med možem in ženo imenujemo zakon. Je osnova iz katere se razvije družina. Družina tako nadaljuje Božje stvariteljsko delo. Zatorej postane družina izvrstno orodje Božje ljubezni, ko Bog nadaljuje svoje delo tu na zemlji.
    »Vsak človek izkuša zlo okoli sebe in v sebi. To izkustvo se daje čutiti tudi v odnosih med možem in ženo. Že od nekdaj in vedno je njuno zvezo ogrožala nesloga, gospodovalnost, nezvestoba, ljubosumnost – skupaj z navzkrižji, kar vse more iti prav do sovraštva in preloma. Ta nered se more javljati v bolj ali manj ostri obliki; in mogoče ga je bolj ali manj premagati v skladu s kulturami, obdobji in posamezniki, toda zdi se, da je nekaj vsesplošnega.« ( KKC 1606)

    Družina je bila vedno na udaru. To ni pojav današnjega modernega sveta. Ogrožale so je ideologije in režimi. In ko je družina, zakonska zveza tako ogrožena z vseh mogočih strani, se lahko obrambni zid, enakost in sloga zakoncev tudi skrha in pade. Zato je nujnost zakramenta svetega zakona v tem, da Bog stegne svojo zaščitniško roko in blagoslovi družino, ki na novo nastaja, saj je ravno ta družina še zelo krhka in v povojih. Je lončena posoda, ki v sebi nosi velik zaklad.

    »V latinskem obredu se sklenitev zakona med dvema vernima katoličanoma normalno obhaja med sveto mašo, zaradi povezave vseh zakramentov s Kristusovo velikonočno skrivnostjo. V evharistiji se realizira spomin nove zaveze, v kateri se je Kristus za vedno zedinil s Cerkvijo, svojo ljubljeno nevesto, za katero se je žrtvoval (prim. C 6). Primerno je torej, da zaročenca svojo privolitev, da se podarita drug drugemu z darovanjem svojih lastnih življenj, zapečatita to privolitev tako, da se združita s tistim Kristusovim darovanjem za svojo Cerkev, ki postane navzoča v evharistični daritvi, in prejmeta sveto obhajilo, da bi z deležnostjo istega Kristusovega telesa in iste Kristusove Krvi sestavljala »eno samo telo v Kristusu« ( prim. 1 Kor 10,17).« (KKC 1621)

    Kot vidimo, je evharistija pojem, okoli katerega se vse vrti. Evharistija je podoba zakonske zveze med Bogom in človekom, ko Bog daruje svojega lastnega Sina, da bi se združil s človekom. Zato je v katoliškem obredu poroka med sveto mašo, da se zakonca po Kristusovem zgledu podarita drug drugemu, kakor se Bog po Jezusu Kristusu daruje človeku.

    »Glavno vlogo pri zakonski zavezi imata krščeni mož in krščena žena, ki sta svobodna za sklenitev zakona in ki svobodno izrazita svojo privolitev. ‘Biti svoboden’ pomeni: da nista pod prisilo in da ju ne ovira naravna ali cerkvena postava.« (KKC 1625)

    »Cerkev gleda na izmenjavo privolitve med poročencema kot nujno potrebno prvino, »s katero nastane zakon«. Če privolitev manjka, ni zakona.« (KKC 1626)

    Bog se svobodno daje človeku in človek se mora svobodno dajati Bogu. Tu ne sme biti nobene prisile ali kakšnega drugega nenavadnega vzroka. Kajti človek ceni samo tisto, kar sam naredi ali daje, svobodno, brez prisile: »Da bi bil »DA« zaročencev svobodno in odgovorno dejanje in da bi zakonska zaveza imela trdne in trajne človeške in krščanske temelje, je priprava na zakon prvenstveno pomembna. Zgled in pouk, ki ju dajejo starši in družine, ostane prvenstvena pot te priprave. Vloga dušnih pastirjev in krščanske skupnosti kot »božje družine« je neobhodno potrebna za predajanje človeških in krščanskih vrednot zakona in družine, in to toliko bolj v našem času, ko mnogi mladi poznajo izkušnjo razbitih družin, ki ne zagotavljajo več dovolj tega uvajanja. Mlade ljudi je treba pravočasno in na ustrezen način, najrajši v krogu družine, poučiti o dostojanstvu zakonske ljubezni, njeni nalogi in njenem uveljavljanju. Tako oblikovani za čistost bodo v primerni starosti mogli po lepo preživeti zaročni dobi vstopiti v zakon«. (KKC 1632)

    Tako je že ustaljena praksa tečajev za zakon, ki jih organizirajo razne škofijske in redovne službe, katerih namen je pripraviti dva mlada zakonca tako na zakrament svetega zakona kot tudi odgovornosti, ki jih prinaša zakon in družina. Ko človek v resnici spozna, kaj vse ga čaka in kaj vse mora narediti, se toliko bolj svobodno lahko odloča, kajti tako odpadejo marsikatere prepreke, predsodki, z oči odpade tančica, ki nam onemogoča, da bi stvar videli v pravi luči in podobi.

    »Zakonska ljubezen ima na sebi nekaj celostnega, nekaj, kar zaobjame vse razsežnosti osebe; tiče se telesa in nagona, čustvene moči in afektivnosti, teženja duha in volje; naravnana je na kar najglobljo, osebnostno enoto, ki presega zgolj telesno združitev in usmerja k združitvi srca in duše; zakonska ljubezen terja nerazveznost in zvestobo v dokončni medsebojni predanosti ter je odprta rodovitnosti. Z eno besedo: gre za normalne značilnosti vsake naravne zakonske ljubezni, toda z novim smislom, ki te značilnosti ne le očiščuje in utrjuje, marveč jih tako visoko dviga, da postanejo izraz specifično krščanskih vrednot.« (KKC 1643)

    Zakonska zveza je tako širok pojem človeškega življenja, da razpolaga z mnogimi aspekti, ki pa so nekateri lahko prijetni, nekateri pa manj prijetni. Dve glavni značilnosti ali zahtevi zakona sta: nerazvezanost in zvestoba. Preko teh dveh značilnosti lahko zakrament svetega zakona primerjamo z zakramentom svetega reda. Tudi zakrament svetega reda zahteva enost z Bogom in zaradi tega nerazvezanost. Dva, ki prejmeta zakrament svetega zakona, tako postaneta eno. In kakor ne moremo ločiti glave od trupa, tako tudi kasneje ne moremo ločiti moža in ženo. Pri cerkveni poroki ni ločitve. Zato je toliko bolj pomembno, da oba partnerja zelo dobro poznata drug drugega in da se predajata drug drugemu brez zadržkov, ki bi lahko kasneje postali ovira za srečno in rodovitno družinsko življenje. Druga zahteva pa je zvestoba. Duhovnik mora biti zvest Bogu, drugače postane njegovo poslanstvo jalovo in se lahko hitro odvrne od izvira njegove osebne sreče. Prav tako morata biti mož in žena zvesta drug drugemu, kajti drugače ne bosta mogla preživeti vseh napadov in preizkušenj, ki jih družina lahko doživi. Zvesta drug drugemu bosta eno telo. In kot taka bosta mnogo močnejša. Drug drugemu bosta zaveznika v mnogoterih zadevah, ki jih življenje terja.

    »Številni so danes v mnogih deželah katoličani, ki se zatečejo k razporoki po civilnih postavah in ki civilno sklenejo novo zvezo. Cerkev v zvestobi do besede Jezusa Kristusa, (»Kdor se loči od svoje žene in se oženi z drugo, prešuštvuje z njo in če se ona loči od svojega moža in se omoži z drugim, prešuštvuje«: Mr 10,11–129), trdi, da takšne nove zveze ne more priznati za veljavno, če je bil prvi zakon veljaven. Če sta se ločenca civilno ponovno poročila, sta v položaju, ki objektivno nasprotuje božji postavi. Od tedaj naprej ne moreta pristopati k svetemu obhajilu, in to tako dolgo, dokler traja ta položaj.

    Iz istega razloga ne moreta izvrševati nekaterih cerkvenih odgovornosti. Spravo v zakramentu pokore je mogoče podeliti le tistim, ki so se pokesali, ker so prekršili znamenje zaveze in zvestobe Kristusu, in so se obvezali živeti povsem zdržno.« (KKC 1650)

    Prekršiti zvestobo in enost cerkvenega zakona ter se ločiti po civilni zakonodaji, pomeni prekršiti se zoper Boga. Očitek, da je danes nemogoče se vezati za daljši čas, tukaj odpade, kajti ta očitek kaže na to, da imajo ljudje prešibko vero, premajhno upanje in s tem zaupanje v Boga ter seveda zelo mlačno ljubezen. Drug drugega ne poznata, premalo sta se pripravljala na zakrament in družinsko življenje sta prelahko vzela. Ločenca, ki sta se po civilni zakonodaji ločila, se ponovno poročila, sta po cerkvenih zapovedih še vedno poročena s prvotnima partnerjema in zato prešuštvujeta. V starih časih in nekje še danes je ta greh kaznovan s kamenjanjem, kar kaže na to kako težak greh je to. Marsikateri razlagalci ga upravičeno primerjajo z izdajstvom. Dva civilno ločena in civilno poročena nista v milostnem stanju in zato neupravičena do prejema svetega obhajila, razen v smrtni nevarnosti, dokler svojega stanja ne popravita.

    »V razmerju do kristjanov, ki živijo v tem položaju in ki pogostokrat ohranijo vero in želijo krščansko vzgajati svoje otroke, morajo duhovniki in celotna skupnost izkazovati pozorno skrb, da se ne bi imeli za ločene iz Cerkve, pri katere življenju morejo in morajo sodelovati kot krščeni.

    Vabili jih bodo, naj poslušajo božjo besedo, naj se udeležujejo daritve svete maše, naj vztrajajo v molitvi, naj s svoje strani prispevajo h krščanski dobrodelnosti in k pobudam skupnosti v prid pravičnosti, naj vzgajajo svoje otroke v krščanski veri, naj gojijo duha spokornosti in izvršujejo njena dela, da bi tako dan za dnem klicali nase božjo milost.« (KKC 1651)

    Seveda je treba vsak primer obravnavati individualno. Večkrat se pokaže, da ločenci pokažejo veliko vero in zagnanost v krščanski vzgoji svojih otrok. Zato jim Cerkev ne zapira vrat, temveč jih vabi, da trenutnega stanja, v katerem živijo, ne jemljejo kot popolnoma slabo in kot brezizhodno situacijo, temveč da to vzamejo kot priložnost in izziv kako izprositi zase Božjo milost.

    »Po sami svoji naravi sta ustanova zakona in zakonska ljubezen naravnana na roditev in vzgojo otrok in dosežeta v njih tako rekoč svojo krono.« Otroci so zares najodličnejši dar zakona in kar največ prispevajo k blagru staršev samih. Bog, »ki je od začetka človeka ustvaril kot moža in ženo« (Mt 19,4), je človeku hotel dati neko posebno deležnost pri svojem stvariteljskem delovanju in je tudi moža in ženo blagoslovil z besedami: »Rodita in se množita« (1 Mz 1,28). Zato pravilno pojmovana zakonska ljubezen in celotni iz te izvirajoči način družinskega življenja – ne da bi podcenjevali druge namene zakona – težita za tem, da bi bili zakonci pripravljeni pogumno sodelovati z ljubeznijo Stvarnika in Odrešenika, ki hoče po njih nenehno večati in bogatiti svojo družino«. (KKC 1652)

    Z zakramentom svetega zakona so neločljivo povezani tudi otroci, ki skupaj s starši tvorijo družino. Dva krščanska zakonca sta zato odprta za rodovitnost. Otroci so vedno pomenili kot poseben Božji blagoslov. Iz primerov stare zaveze lahko večkrat vidimo, da so tisti, ki so ostali brez otrok, odrinjeni na rob družbe in manjvredni, saj je to pomenilo, da niso deležni Božjega blagoslova. Starši naj se zato ne bojijo imeti otrok, četudi materialno stanje temu ni vedno naklonjeno. Za srečno otroštvo ni pomembna količina igrač in oblek, temveč občutek doma, pripadnosti družini. Tega denar ne more kupiti.

    Predvsem pa naj se zakonci zavedajo, da s tem, ko prejmejo zakrament svetega zakona, povabijo Boga v svoje družine. In ko imamo Boga v svoji sredi, se nam ni treba ničesar bati, kajti Bog tako poskrbi, da je vedno dovolj vere, da si upamo hoditi po negotovi poti, dovolj upanja, da ne izgubimo poguma, ko nam je težko, in dovolj ljubezni, ki ogreva srce, četudi ‘ni vse z rožicami postlano’. ŽUPNIJA RAKEK

    Odgovori
  3. Hvala says:
    16. septembra, 2024 at 8:51

    Spoštovana Urška!

    BOG NOČE BITI AVTOMAT, KI BI DELOVAL PO NAŠIH PRAVILIH.

    KAKO SI PREDSTAVLJAMO BOGA, KAKO SI GA VI PREDSTAVLJATE, ALI RAZMIŠLJAMO DA JE GOSPOD AVTOMAT, KI IZPOLNJUJE NAŠE ŽELJE?

    BOG NOČE BITI AVTOMAT, KI BI IZPOLNJEVAL NAŠE ŽELJE. MI MORAMO VSAK DAN MOLITI, DA BOMO PREPOZNAVALI V VSAKEM TRENUTKU DNEVA, KAJ JE NJEGOVA BOŽJA VOLJA ZA NAS!

    JEZUS JE BIL POKOREN, IZPOLNIL JE OČETOVO VOLJO, ZATO JE STRAŠNO TRPEL NA KRIŽU.

    IN KAJ SE DOGAJA, KO HOČEMO IMETI VSE V SVOJIH ROKAH?

    Pater Žakelj je napisal kaj se nam dogaja, ko hočemo vse imeti v svojih rokah: Vedno bolj smo zmedeni in izčrpani, ker so naše roke premajhne. Naša moč je omejena. Pamet je prekratka. Postajamo ujetniki svojih predstav in konstruktov. Družba nam v celoti uhaja iz rok.
    …………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………..

    Razumem, da vam je težko razumet idokler se vaša volja ne bo uskladila z Božjo voljo.

    IZROČITE GOSPODU (če seveda želite po svobodni volji) SVOJE ŽIVLJENJE, DA GA BO ON VODIL, VAS USMERJAL IN VAS VZGAJAL.

    KAZAL VAM BO, KAJ JE NJEGOVA VOLJA. GOSPOD VIDI VSE VAŠE REAKCIJE, MISLI IN BESEDE IN VIDI VSE V PRIHODNOSTI, KAJ SE VAM BO ZGODILO IN VE PO KATERI POTI VAS BO VODIL.

    JEZUSU JE POTREBNO POPOLNOMA ZAUPATI.

    VERA NI V PRERAČUNLJIVOSTI, VERA JE V ZAUPANJU.

    NAŠ CILJ NI REZULTAT, NAŠ CILJ JE POT. POT, KI JE V IZPOLNJEVANJU BOŽJE VOLJE.
    ………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………..

    Naše želje so naše človeške, BOŽJA MODROST PA JE NESKONČNA , ZATO BOG VE, KAJ JE ZA VAS DOBRO IN ZA VSE LJUDI NA SVETU IN ZATO TUDI DOPUŠČA DOGODKE, KI NAM NISO VŠEČ.

    Naša volja se mora podrediti Božji volji, da bo lahko človek IZPOLNIL NA SVETU NAČRT, KI GA IMA BOG PRIPRAVLJENEGA ZA VSAKEGA ČLOVEKA.

    Dopustiti mu morate, če želite, DA VAM PRENOVI VAŠE SRCE IN UM, DA BOSTE LAHKO IZPOLNJEVALA BOŽJO VOLJO. Ko je človek na ” NOVO “ROJEN”, LAHKO IZPOLNJUJE BOŽJO VOLJO.
    …………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………

    JEZUS vas želi pritegniti k sebi tako kot vsakega človeka IN SEDAJ VAM DOPUŠČA TO, KAR VI NE ŽELITE, ON PA VE DA JE TAKO ZA VAS SEDAJ DOBRO! IN ČAKA DA SE GA OKLENETE!

    IMEJTE PRIJATELJSKI ODNOS Z JEZUSOM.

    Vprašajte se, KAJ JE ZA VAS JEZUS?

    PROSITE GOSPODA ZA MILOSTI, PROSITE GA ZA USMILJENJE VSAK DAN, PROSITE SVETEGA DUHA, DA VAS ON VODI PO POTI.

    Molite devetdnevnice k SVETEMU DUHU!

    NI DUHOVNEGA NAPREDKA BREZ TRPLJENJA!
    …………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………

    Duhovnik Peter Žakelj je napisal:

    Boga si predstavljamo tako, da naredi red, ko nastopi nered. Da pomaga, takrat ko smo v stiski in nam da moč, ko smo nemočni.

    Pa Bog res tako deluje? Ne, kot smo poslušali preteklo nedeljo. Božje kraljestvo je nepredvidljivo. Je kakor žito in njegova rast, ki ni vezana na kmetov bioritem. Žito ima svoja pravila in raste ali pa ne. Vsekakor po svoje. Tako tudi Bog deluje po svoje.
    ………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………….

    Če gledamo na naše izkušnje skozi življenje, lahko pritrdimo učencem. Tudi v našem življenju se Bog obnaša. Prepogosto se zdi, da spi, ko se potapljamo. Ni videti, da bi ukrepal, ko nas takšni ali drugačni valovi zalivajo. Še manj, da bi nas v paniki pomirjal.
    Preprosto čaka, da opazimo, da je v našem čolnu. Ko pridemo do skrajne točke svoje nevere oz. do globokega uvida, da nam ostaja samo Bog, šele takrat se zdi, da se zbudi. Potem se res lahko pomirimo in se pomirijo stvari okrog nas.

    Čudna je Božja logika, a takšna je in nikoli ne bo drugačna.

    Bog noče biti avtomat, ki bi deloval po naših pravilih. Niti ni pokoren služabnik, ki bi izpolnjeval naše želje.
    …………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………..

    Bog je Bog, ki kakor Oče vzgaja svoje otroke. Ve, da ni zaupanja, brez preizkušenj. Ve tudi, da je človekova skušnjava po obvladovanju velika, zato hoče, da naredimo vedno vse, kar moremo in hkrati popolnoma zaupamo. Zdi se mi, da Jezus najboljše opiše držo vernika, ko pravi: »Tako tudi vi, ko naredite vse, kar vam je bilo ukazano, govorite: ›Nekoristni služabniki smo; naredili smo, kar smo bili dolžni narediti‹ (Lk 17,10).«

    In kaj se dogaja, ko hočemo imeti vse v svojih rokah?

    Vedno bolj smo zmedeni in izčrpani, ker so naše roke premajhne. Naša moč je omejena. Pamet je prekratka. Postajamo ujetniki svojih predstav in konstruktov. Družba nam v celoti uhaja iz rok.
    …………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………

    Kakorkoli nas jezi, da Jezus v čolnu spi, je naša rešitev le v tem, da si vedno znova rečemo: On je z nami v čolnu. Tudi če spi, bo poskrbel. Naredimo, kar moremo in recimo, nekoristni služabniki smo, kar smo mogli smo storili. Od tu naprej, bo poskrbel On. Vemo, da nas ljubi! Vemo, da je z nami!

    V veri in zaupanju, da je Bog z nami, nam pomaga tudi, ko gledamo nazaj. Zagotovo lahko vidimo, da je že pomiril vihar in ukrotil valove. Da nam je pokazal, da nas ima rad in skrbi za nas. To zaupanje je naša vera. Daje nam edini pravi mir in resnično gotovost.

    Molim, da bi mi Gospod dal željo, da bi izpolnil njegovo voljo, ali iščem kompromise, ker se Božje volje bojim? Pomembno je moliti, da bi spoznali Božjo voljo glede sebe in svojega življenja, glede odločitev, ki so pred nami, glede tega, kako ravnati. To sta molitev za to, da bi si želeli izpolnjevati Božjo voljo, in molitev, da bi jo spoznali. Ko pa enkrat spoznam Božjo voljo, mora slediti še molitev, da bi jo tudi zares izpolnil: Da bi izpolnil tisto voljo, ki ni moja, ki je Njegova. To ni lahko. Pater Peter.

    LEPO VAS POZDRAVLJAM IN VAS BLAGOSLAVLJAM V JEZUSOVEM IMENU!

    Odgovori
    • Hvala says:
      16. septembra, 2024 at 9:04

      KRIŽ SO VRATA ZA VSTOP V ZAKLADE BOŽJE MODROSTI IN SO ZELO OZKA .

      Odgovori
      • Hvala says:
        16. septembra, 2024 at 9:19

        SVETI DUH

        SV. DUH NAS USMERJA NA PRAVO POT V PRIHODNOST.

        Od nas samih pa je odvisno, ali smo pripravljeni sprejeti spodbude Duha in njegovo usmerjanje. Sv. Duh deluje, ko se ljudje odpremo njegovemu delovanju.

        Odgovori
        • Miro says:
          16. septembra, 2024 at 9:33

          Z ZAUPANJEM SE OBRNIMO K PRESVETI DEVICI MARIJI IN JO
          PONIŽNO PROSIMO ZA POMOČ. NAJ BO NAŠE DUHOVNO VODILO:
          PO MARIJI K JEZUSU!

          MOLIMO:

          K MARIJI V PREIZKUŠNJI

          O, Marija,
          na naši poti vedno siješ
          kot znamenje odrešenja in upanja.
          Zdravje bolnikov, zaupamo se tebi,
          ki si pod križem sodoživljala
          Jezusovo bolečino in ostala trdna v veri.
          Ti, zdravje tvojega ljudstva,
          veš, kaj potrebujemo.
          Prepričani smo, da boš poskrbela
          tako kot v Kani Galilejski,
          da se bosta po tem času preizkušnje
          lahko vrnila veselje in praznovanje.
          Pomagaj nam, Mati Božje ljubezni,
          da bomo živeli po Božji volji
          in delali to, kar nam bo rekel Jezus,
          ki je nase vzel vse naše trpljenje
          in si je naložil naše bolečine,
          da bi nas po križu
          popeljal k slavi vstajenja. Amen.

          (prirejeno po molitvi papeža Frančiška, Družina)

          Odgovori
  4. Miro says:
    15. septembra, 2024 at 20:15

    SVETA MAŠA, NAJBOLJ VZVIŠENO IN NAJMOČNEJŠE DEJANJE VAŠE MOLITVE, NAJ BO SREDIŠČE VAŠEGA DUHOVNEGA ŽIVLJENJA

    Dragi otroci! V mojem prihodu k vam, semkaj med vas, se spoznava Božja veličina in odpira pot z Bogom k večni sreči. Ne počutite se slabotni, sami in zapuščeni! Z vero, molitvijo in ljubeznijo se povzpnite na goro odrešenja. Sveta maša, najbolj vzvišeno in najmočnejše dejanje vaše molitve, naj bo središče vašega duhovnega življenja. Verujte in ljubite, otroci moji! Pri tem vam bodo pomagali tudi tisti, ki jih je moj Sin izbral in poklical. Vam in posebno njim dajem svoj materinski blagoslov. Hvala vam!

    Sporočilo Kraljice miru po vidkinji, Mirjani Dragičević, 2. avgust 2008

    https://www.mladifest.com/medjugorje/obvestila/spor2.htm

    Marija, Kraljica miru, prosi za nas!

    Odgovori
    • Miro says:
      15. septembra, 2024 at 20:16

      MOLIMO ZA MIR V SVETU

      Gospod Jezus Kristus,
      Ti si resnični Kralj miru.
      V Tebi samem lahko najdemo svobodo.
      Prosim, osvobodi naš svet konfliktov.
      Prinesi enotnost v nemirne narode.
      Naj tvoj časten mir kraljuje v vsakem srcu.
      Razkrij vso temo in zlo.
      Varuj dostojanstvo vsakega človeškega življenja.
      Zamenjaj sovraštvo s svojo ljubeznijo.
      Podaj modrost svetovnim voditeljem.
      Osvobodi jih sebičnih ambicij.
      Odpravi vsako nasilje in vojno.

      Slavna Devica Marija, Sveti nadangel Mihael,
      vsi angeli in svetniki: prosite za mir.
      Prosite za enotnost med narodi.
      Prosite za enotnost med vsemi ljudmi.
      Prosite za najbolj ranljive.
      Prosite za tiste, ki trpijo.
      Prosite za prestrašene.
      Prosite za tiste, ki jih najbolj potrebujejo.
      Prosite za nas vse.

      Jezus, Sin živega Boga, usmili se nas.
      Jezus, usliši naše molitve.
      Jezus, vate zaupam!

      Amen.

      https://portal.pridi.com/2023/11/17/molitev-za-mir/

      Odgovori
  5. Miro says:
    15. septembra, 2024 at 16:50

    POGLABLJAJMO SE V BOŽJO BESEDO IN MOLIMO ZA TRPEČE SESTRE IN BRATE

    BOŽJA BESEDA: Prvi dan tedna so šle žene navsezgodaj h grobu. S seboj so nesle dišave, ki so jih pripravile. Kamen so našle odvaljen od groba in stopile so noter, a telesa Gospoda Jezusa niso našle. Ko so bile zaradi tega zbegane, sta nenadoma stopila k njim dva moža v sijočih oblačilih. Prestrašile so se in povesile obraz k tlom. Ona dva pa sta jim rekla: »Kaj iščete živega med mrtvimi? Ni ga tukaj, temveč je bil obujen. Spomnite se, kako vam je govoril, ko je bil še v Galileji: ›Sin človekov mora biti izročen v roke grešnih ljudi, biti mora križan in tretji dan vstati.‹« (Lk 24,1-7)

    S trdnim zaupanjem se obrnimo na ODREŠENIKA JEZUSA KRISTUSA in SVETO DEVICO MARIJO. Ponižno ju prosimo za potrebne milosti za trpeče sestre in brate v rubriki:

    http://www.molitev.net/skupaj-molimo.html

    MOLIMO ČASTITLJIVI DEL ROŽNEGA VENCA. PRVA SKRIVNOST SE GLASI:

    1. KI JE OD MRTVIH VSTAL
    2. Ki je premagal smrt z lastno močjo.
    3. Ki se je Magdaleni prikazal kot vrtnar.
    4. Ki je apostolom pokazal velikonočni mir.
    5. Ki je apostolom podaril moč odpuščati grehe.
    6. Ki sta ga učenca spoznala po lomljenju kruha.
    7. Ki se ga je hotel Tomaž dotakniti z lastnimi rokami.
    8. Kateremu je Tomaž izpovedal svojo vero: Moj Gospod in moj Bog.
    9. Ki je Petra trikrat vprašal: Simon, ali me ljubiš?
    10. Ki je Petru naročil, naj pase Njegove ovce.

    PAPEŽ PAVEL II. o molitvi rožnega venca: »Že od mojih otroških in mladostnih let je molitev rožnega venca zavzemala odločilno mesto v mojem duhovnem življe nju … Rožni venec me je spremljal v trenutkih veselja in preizkušnje. Mnogo skrbi sem položil v to molitev in v njem vedno prejel okrepčilo in tolažbo.«

    MARIJA, KRALJICA PRESVETEGA ROŽNEGA VENCA, PROSI ZA NAS!

    Odgovori
  6. Miro says:
    15. septembra, 2024 at 15:51

    Vzemimo si čas za razmišljanje o neizčrpnem bogastvu odrešenja, ki nam ga posreduje Katekizem katoliške Cerkve!

    HREPENENJE PO BOGU

    Hrepenenje po Bogu je zapisano v človekovo srce, kajti človek je ustvarjen od Boga in za Boga; in Bog ne neha pritegovati človeka k sebi, in samo v Bogu bo človek našel resnico in srečo, ki je ne neha iskati:

    Najvišji vidik človekovega dostojanstva je vsebovan v njegovi poklicanosti k občestvu z Bogom. K pogovoru z Bogom je človek povabljen že od začetka svojega nastanka: saj biva le zato, ker ga je Bog iz ljubezni ustvaril in ga vedno iz ljubezni ohranjuje; in človek tudi ne živi v polnosti skladno z resnico, če ne priznava svobodno te ljubezni in se ne izroča svojemu Stvarniku (CS 19,1).

    Več o tem na: https://marija.si/gradivo/kkc/I-hrepenenje-po-bogu/

    Božje usmiljenje, ki nas napolnjuješ z milostjo, zaupamo vate!

    Odgovori
  7. Miro says:
    15. septembra, 2024 at 14:06

    MILADA KALEZIĆ IN NJENO SPREOBRNJENJE. “KO ČLOVEK PRIDE SEBI DO ROBA, PADE NA KOLENA” (Aleteia, 14/09/24)

    O DUHOVNI POTI IGRALKE MILADE KALEZIĆ

    Dobila je številne nagrade, tudi Borštnikov prstan, uprizorila na desetine žlahtnih odrskih vlog, nastopila v enem najbolj znanih filmov na Slovenskem. MILADA KALEZIĆ, ki ni zrasla v verni družini, pa je v zrelih letih, malo pred abrahamom, postala tudi kristjanka. Svoj duhovni življenjepis, ki je nastal dve desetletji zatem, je naslovila z Vsa moja resnica je v Njem. O resnici ter Resnici je spregovorila tudi za Aleteio.

    Več o njeni duhovni poti v pogovoru na: https://si.aleteia.org/2024/09/14/milada-kalezic-in-njeno-spreobrnjenje-ko-clovek-pride-sebi-do-roba-potem-pade-na-kolena

    Božje usmiljenje, ki nas napolnjuješ z milostjo, zaupamo vate!

    Odgovori
  8. Hvala says:
    15. septembra, 2024 at 13:57

    VSAK ČLOVEK, KI MU BOG IZREČE SVOJ BLAGOSLOV, JE AVTOMATIČNO IZPOSTAVLJEN SOVRAŠTVU IN NASPROTOVANJU VELIKEGA BOŽJEGA SOVRAŽNIKA IN SOVRAŽNIKA BOŽJEGA LJUDSTVA-SATANA.

    Morda se sliši paradoksno, toda Božji blagoslov izzove prekletstvo satana iz ust ljudi, ki jih ima v oblasti.

    ZATO JE BOG, KO JE BLAGOSLOVIL ABRAHAMA, DODAL PREKLETSTVO ZA VSE, KI BI PREKLINJALI ABRAHAMA. Iz knjige Blagoslov ali prekletstvo, sami lahko izberete.

    :::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

    SVETA MARIJA PA JE KAČI STRLA GLAVO.

    To pomeni, da ne more nihče prekleti Abrahama, ne da bi si za povračilo nakopal Božje prekletstvo.

    Odgovori
  9. Miro says:
    15. septembra, 2024 at 12:51

    Vzemimo si čas za razmišljanje o današnjem prazniku

    ŽALOSTNA MATI BOŽJA, 15. SEPTEMBER

    TAKOJ ZA PRAZNIKOM POVIŠANJA SV. KRIŽA JE GOD ŽALOSTNE MATERE BOŽJE. TUDI TO SMO PRIČA JASNIH, MISELNO ZELO BOGATIH ČRT LITURGIJE: KRISTUS IN MARIJA STA NELOČLJIVO POVEZANA MED SEBOJ, DRUGI ADAM Z DRUGO EVO V NAJBOLJ ODLOČILNEM TRENUTKU ODREŠITVENE ZGODOVINE, »MOŽ BOLEČIN« (IZ 53,3) Z ŽENO, KI JE OB VZNOŽJU KRIŽA POSTALA »KRALJICA MUČENCEV«, KO JE ŠLO ZA SODELOVANJE PRI IZVRŠITVI NAJBOLJ ODLOČILNEGA ODREŠENJSKEGA DEJANJA.

    Pot do povišanja sta bila pri Kristusu trpljenje in smrt na križu, pri njegovi sveti materi pa je bila pot k povišanju, pot k vnebovzetju vztrajanje ob Kristusu skozi vse življenje, posebej še pod križem. In kakor je bil Kristus »povišan« zato, da bi »vse pritegnil k sebi« (Jn 12,32), tako naj bi obenem s Kristusom, drugim Adamom, trpela in po poti največjega trpljenja v pridruženju Kristusu dosegla povišanje tudi druga Eva, Marija, s tem namenom, da bi nas čim bolj učinkovito pritegovala na pot hoje za Kristusom skozi zemeljsko trpljenje v poveličanje pri Očetu.

    Glede dneva, na katerega se spominjamo Marijinega duhovnega mučeništva pod križem, je pomenljivo tudi tole: god Žalostne Matere božje s svojo pretresljivo resnobo je obenem tudi osmi dan (osmina) po njenem rojstvu. Kaj hoče liturgija pokazati s tem drugega kakor to, da vse Marijino bivanje, njen obstoj in njena veličina, prejema svoj pravi smisel od Kristusovega križa? Biti Odrešenikova mati in materinska družica pri njegovem odrešenjskem delu – v tem je ves Marijin poklic.

    ČEŠČENJE ŽALOSTNE MATERE BOŽJE IN NASTANEK PRAZNIKA

    Na praznik Žalostne Matere božje se ne spominjamo samo tiste bridkosti, ki jo je Marija doživljala na Kalvariji tja do pokopa svojega Sina, marveč celotnega njenega duhovnega mučeništva skozi vse njeno življenje. Češčenje Marijinih žalosti, ob katerih premišljevanju naj kristjan zajema hrano za rast v veri, upanju in ljubezni, se opira na svetopisemska mesta o Mariji, če jih beremo v luči ideje Marija-Eva (jasno izraženo najdemo to idejo že pri sv. Justinu sredi 2. stoletja). Ta mesta so: Marija zavestno privoli (Lk 1,38) v to, da postane Odrešenikova mati (Mt 1,21) in da bo s tem deležna trpljenja, ki bo po napovedih Stare zaveze (prim. zlasti Iz 53) zadelo prihodnjega Mesija; napovedano ji je, da bo meč bolečin prebodel njeno dušo, njeno srce (Lk 2,35); Sveto pismo govori tudi o žalosti, kakršno je Marija občutila ob Jezusovem nepričakovanem zaostanku v templju (Lk 2,41-50); in pripoveduje, kako Marija stoji pod križem, ko njen Sin umira za odrešenje sveta (Jn 19,25-37).

    Več o vsebini današnjega praznika na: https://marija.si/duhovnost/marijini-prazniki/zalostna-mati-bozja/

    ŽALOSTNA MATI BOŽJA, PROSI ZA NAS!

    Odgovori
    • Miro says:
      15. septembra, 2024 at 12:58

      Preberite še:

      SVETOPISEMSKE MISLI O KRIŽU, KI VAM BODO DALE NOVIH MOČI (Aleteia, 14/09/24)

      KRIŽ, KI GA IMA KOT SIMBOL V HIŠI VSAKA KRŠČANSKA DRUŽINA, JE BIL GROZLJIVO
      MUČILNO ORODJE, A ZA KRISTJANE SE ZA NJIM SKRIVA ŠE OGROMNO VEČ.

      Križ je Judom v spotiko, za pogane norost, pravi Pavel v svojem pismu Korinčanom, za nas pa je
      odrešenje. Zares, včasih se nam zdi, kako sta bila Jezusovo trpljenje in smrt kruta, rečejo nam celo,
      da poveličujemo trpljenje, a pogosto pozabimo, da je križ pravzaprav začetek novega obdobja med
      človekom in Bogom …

      Več svetopisemskih misli o križu na:
      https://si.aleteia.org/2024/09/14/svetopisemske-misli-o-krizu-ki-vam-bodo-dale-novih-moci

      MOLIMO TE, KRISTUS, IN TE HVALIMO, KER SI S SVOJIM KRIŽEM SVET ODREŠIL!

      Odgovori
      • Miro says:
        15. septembra, 2024 at 13:18

        POSLUŠAJMO BOŽJO BESEDO IN ŽIVIMO V NJENI MOČI

        UPRIMO OČI V JEZUSA, ZAČETNIKA IN DOPOLNITELJA VERE. ON JE ZARADI VESELJA, KI GA JE ČAKALO, PRETRPEL KRIŽ, PREZIRAL SRAMOTO IN SÉDEL NA DESNICO BOŽJEGA PRESTOLA.

        (Heb, 12,2)

        Odgovori
  10. Hvala says:
    15. septembra, 2024 at 12:40

    BOŽJI SLUŽABNIK SE NE UPIRA TRPLJENJU:
    Izaija 50,5-9

    5 Gospod Bog mi je odprl uho
    in jaz se nisem upiral,
    nisem se umaknil nazaj.
    6 Svoj hrbet sem nastavljal tistim, ki so me bíli,
    svoje lice tistim, ki so mi pulili brado.
    Svojega obraza nisem skrival
    pred sramotenjem in pljunki.

    7 Toda Gospod Bog mi pomaga,
    zato se nisem dal zmesti.
    Zato sem naredil svoj obraz kakor kremen,
    saj sem vedel, da ne bom osramočen.

    8 Blizu je ta, ki me opravičuje,
    kdo se bo pravdal z menoj?
    Nastopiva skupaj!
    Kdo si lasti mojo pravico?
    Naj se mi približa.

    9 Glej, Gospod Bog mi pomaga,
    kdo me bo razglasil za krivega?
    Glej, vsi tisti bodo razpadli kakor obleka,
    molj jih bo požrl. Izaija 50,5-9

    Odgovori
← Older Comments
Newer Comments →

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja