Nasvet

Posted on 4. januarja, 2015 by Administrator

Nasveti za pomoč, nasveti za duhovno rast. Ko nam gre vse prav vse narobe se moramo obrnit k Bogu po pomoč. Ko nam gre vse dobro se moramo tudi obrnit k Bogu po pomoč, mogoče nam gre kaj narobe…


Bi želeli še kak nasvet. Zastavite vprašanje in vam bomo poskušali odgovorit.

This entry was posted in Domov. Bookmark the permalink.

8.088 Responses to Nasvet

← Older Comments
Newer Comments →
  1. Miro says:
    22. septembra, 2024 at 9:48

    Razmišljajmo o neizčrpnem bogastvu odrešenja, ki nam ga posreduje Katekizem katoliške Cerkve!

    POTA PRISTOPA K SPOZNAVANJU BOGA

    Človek, ki je ustvarjen po božji podobi in poklican, da spoznava in ljubi Boga, odkriva pri iskanju Boga neke “poti” za dostop k spoznanju Boga. Imenujemo jih tudi “dokazi za božje bivanje”, ne sicer v pomenu takih dokazov, kakršne iščejo naravoslovne znanosti, marveč v pomenu “konvergentnih in prepričljivih argumentov”, ki omogočajo doseči resnične gotovosti.

    Te “poti” približanja k Bogu imajo za svoje izhodišče stvarstvo: tvarni svet in človeško osebo.

    Več o tem na: https://marija.si/gradivo/kkc/I-hrepenenje-po-bogu/

    Božje usmiljenje, ki nas napolnjuješ z milostjo, zaupamo vate!

    Odgovori
  2. Hvala says:
    21. septembra, 2024 at 10:32

    PEKLENSKO ŽIVLJENJE NA ZEMLJI Z MOŽEM, REŠITEV JE BILA ŽENINA LJUBEZEN

    …………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………….

    https://si.aleteia.org/2024/09/20/obvarovan-alkoholizma-in-bipolarne-motnje-bolezen-je-moja-pot-k-svetosti

    Odgovori
  3. Miro says:
    21. septembra, 2024 at 9:33

    NASPROTJE MED BOŽJIM IN ČLOVEŠKIM USMILJENJEM (Aleteia, 01/09/24)

    BOŽJE USMILJENJE JE NESKONČNO IN BOG JE VEDNO PRIPRAVLJEN NANJ, MI PA SMO POGOSTO ZADRŽANI V USMILJENJU DO SVOJEGA BLIŽNJEGA

    Mnogi izmed nas si razmeroma zlahka predstavljamo neskončno Božje usmiljenje, kako zelo nas Bog ljubi in kako nam je pripravljen odpustiti.

    Človeško usmiljenje pa je dosti težje, še posebej takrat, ko naj bi ga udejanjali sami.

    BOŽJE IN ČLOVEŠKO USMILJENJE

    SV. CEZARIJ iz Arlesa ponuja pronicljivo premišljevanje o odnosu med Božjim in človeškim usmiljenjem, ki je vključeno tudi v brevir.

    Na začetku premišljevanja opozarja na našo hinavščino, ko pričakujemo Božje usmiljenje, zavračamo pa usmiljenje do bližnjega:

    »Kako lahko človek prosi zase tisto, česar noče dati drugemu? Če pričakuje, da bo prejel kakršnokoli usmiljenje v nebesih, ga mora sam izkazovati na zemlji. Ali si vsi želimo prejeti usmiljenje?«

    Naj usmiljenje postane naš zavetnik na tem svetu in osvobodilo nas bo v prihodnjem. Da, v nebesih je usmiljenje, toda pot do njega je tlakovana z našimi usmiljenimi dejanji na zemlji. Kot pravi Sveto pismo: Gospod, tvoje usmiljenje je v nebesih.

    Za mnoge med nami je to lahko boleč premislek, saj biti usmiljen do drugih ni vedno preprosto.

    Sv. Cezarij premišljevanje nadaljuje z dodatnim komentarjem odnosa med človeškim in Božjim usmiljenjem:

    »Kakšni ljudje smo? Ko Bog daje, hočemo prejemati, ko pa prosi, nočemo dajati. Spomnimo se, da je Kristus rekel: Lačen sem bil in mi niste dali jesti. Ko ubogi stradajo, strada tudi Kristus. Ne zanemarite izboljšanja nesrečnih razmer ubogih, če želite, da bodo odpuščeni tudi vaši grehi.«

    Kristus zdaj strada, bratje moji; On je tisti, ki želi biti lačen in žejen v osebah ubogih. To, kar bo jutri vrnil v nebesih, je tisto, kar danes prejema tukaj na zemlji.

    Ko bomo živeli svoje vsakdanje življenje, si prizadevajmo biti bolj usmiljeni in posnemati usmiljenje, ki smo ga deležni od Boga.

    Povzeto po: https://si.aleteia.org/2024/09/01/nasprotje-med-bozjim-in-cloveskim-usmiljenjem

    Božje usmiljenje, ki nas napolnjuješ z milostjo, zaupamo vate!

    Odgovori
  4. Miro says:
    20. septembra, 2024 at 11:25

    POGLABLJAJMO SE V BOŽJO BESEDO IN MOLIMO ZA TRPEČE SESTRE IN BRATE

    BOŽJA BESEDA: Prisilili so nekega mimoidočega, Simona iz Cirene, Aleksandrovega in Rufovega očeta, ki se je vračal s polja, da je nesel njegov križ. Pripeljali so ga na kraj, ki se imenuje Golgota, kar v prevodu pomeni Kraj lobanje. (Mr 15,21-22)

    S trdnim zaupanjem se obrnimo na ODREŠENIKA JEZUSA KRISTUSA in SVETO DEVICO MARIJO. Ponižno ju prosimo za potrebne milosti za trpeče sestre in brate v rubriki PROSIM ZA MOLITEV, v skladu z BOŽJO VOLJO! Vedno se že vnaprej zahvaljujmo za vse, kar nam Gospod podarja v svoji neizmerni dobroti in usmiljenju do nas grešnikov!

    PROŠNJE ZA MOLITEV: http://www.molitev.net/skupaj-molimo.html

    MOLIMO ŽALOSTNI DEL ROŽNEGA VENCA. V ČETRTI SKRIVNOSTI RAZMIŠLJAMO:

    1. KI JE ZA NAS TEŽKI KRIŽ NESEL
    2. Ki je oslabljen trikrat padel pod križem.
    3. Ki je tebe, Devica, srečal na Križevem potu.
    4. Ki si ga, Devica, pogledala z nemo bolečino v Srcu.
    5. Ki je sprejel pomoč Simona iz Cirene.
    6. Ki je Veroniki vtisnil v potni prt Svoje Obličje.
    7. Ki je bil hvaležen jokajočim jeruzalemskim ženam.
    8. Ki je voljno sprejemal udarce in zasmehovanje ljudstva.
    9. Ki je poleg lesenega križa nesel še strašnejši križ grehov.
    10. Ki je v strašnem trpljenju ohranil kraljevsko dostojanstvo.

    ROŽNI VENEC DEVICE MARIJE

    Rožni venec Device Marije (Rosarium Virginis Mariae), ki se je postopoma razvil v drugem tisočletju ob navdihovanju Božjega Duha, je priljubljena molitev mnogih svetnikov in jo je priporočalo cerkveno učiteljstvo. V svoji preprostosti in globini ostaja rožni venec tudi v pravkar začetem tretjem tisočletju zelo pomembna molitev, določena, da obrodi sadove svetosti. Ta molitev se dobro uvršča v duhovno pot krščanstva, ki po dva tisoč letih ni izgubilo ničesar od svoje prvotne svežine in ki ga Božji Duh spodbuja, naj »odrine na globoko» (»duc in altum!«), da bi svetu znova in znova oznanjalo Kristusa, še več, da bi vpijoč »razglašalo« Kristusa kot Gospoda in Odrešenika, kot »pot, resnico in življenje« (Jn 14,6), kot »cilj človeške zgodovine, točko, v katero se stekajo vsa hrepenenja zgodovine in civilizacije«. (odlomek iz Apostolskega pisma Rožni venec Device Marije, papež Janez Pavel II.)

    MARIJA, KRALJICA PRESVETEGA ROŽNEGA VENCA, PROSI ZA NAS!

    Odgovori
  5. Miro says:
    20. septembra, 2024 at 9:49

    POSLUŠAJMO BOŽJO BESEDO IN ŽIVIMO V NJENI MOČI

    NE ODKLANJAJ DOBROTE POTREBNEMU, ČE JE V TVOJI MOČI, DA JO IZKAŽEŠ. NE RECI SVOJEMU BLIŽNJEMU: »POJDI IN PRIDI NAZAJ, JUTRI TI BOM DAL,« ČE TO IMAŠ. (Prg 3,27-28)

    Več sorodnih svetopisemskih izrekov na:
    https://www.biblija.net/biblija.cgi?set=2&id13=1&l=sl&z=4&zf=803&t=5#Trdosr%E8nost+in+usmiljenje

    Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

    Odgovori
    • Miro says:
      20. septembra, 2024 at 9:53

      MOLIMO

      ZDRAVA, MORSKA ZVEZDA

      Zdrava, Morska zvezda,
      ljuba Božja Mati,
      vseh devic Devica
      in Nebeška vrata.

      Ave – te pozdravlja
      Gabriel, nadangel,
      srečno drugo Evo,
      ki nam mir prinašaš.

      Ti jetnike reši,
      slepim vid povrni,
      zlo od nas odvrni,
      z dobrim nas obdari.

      Mater se izkaži,
      tvoje Božje dete
      naj po tebi usliši
      naše srčne želje.

      O, Devica sveta,
      blaga vsa in čista,
      vseh nas grehov reši,
      čistost v nas obnovi.

      Naj kot ti živimo,
      varno pot nam kaži,
      da se s tvojim Sinom
      v raju veselimo.

      Čast Bogu Očetu,
      Kristusu Gospodu
      in enako Duhu
      Svetemu na veke.

      Amen.

      Odgovori
  6. Miro says:
    20. septembra, 2024 at 9:39

    V razmišljanje posredujem razmišljanje lazarista dr. PETRA ŽAKLJA o naslednjem evangeljskem odlomku
    (19. junij 2017)

    JEZUSOVO SOČUTJE IN NAROČILO

    Ko je zagledal množice, so se mu zasmilile, ker so bile izmučene in razkropljene kakor ovce, ki nimajo pastirja. Tedaj je rekel svojim učencem: »Žetev je obilna, delavcev pa malo. Prosíte torej Gospoda žetve, naj pošlje delavce na svojo žetev.«

    Poklical je k sebi svojih dvanajst učencev in jim dal oblast nad nečistimi duhovi, tako da so jih izganjali in ozdravljali vsako bolezen in vsako slabost. Imena dvanajstih apostolov pa so: prvi Simon, imenovan Peter, in njegov brat Andrej; Jakob, Zebedejev sin, in njegov brat Janez; Filip in Bartolomej; Tomaž in cestninar Matej; Jakob, Alfejev sin, in Tadej; Simon Kananej in Juda Iškarijot, ki ga je izdal.

    Teh dvanajst je Jezus poslal in jim naročil: »Ne hodíte na pot k poganom in ne vstopajte v nobeno samarijsko mesto! Pojdite rajši k izgubljenim ovcam Izraelove hiše. Spotoma pa oznanjajte in govorite: ›Nebeško kraljestvo se je približalo.‹ Bolnike ozdravljajte, mrtve obujajte, gobave očiščujte, demone izganjajte. Zastonj ste prejeli, zastonj dajajte. (Mt 9,36-38, 10,1-8)

    JEZUSOVO SOČUTJE

    Jezus ne more, da ne bi čutil bolečine, ko gleda na množice, ki so izmučene in razkropljene, kakor ovce, ki nimajo pastirja. Ko to gleda, razmišlja, kako bi ljudem pomagal. Zbere učence in jih pošlje med ljudi. Ob tem se mi poraja nekaj vprašanj:

    Kaj je za Jezusa ob pogledu na množice najbolj boleče?
    Kako se on sam odziva na stanje množice?
    Kako bodo učenci mogli odgovoriti na to izmučenost in razkropljenost?

    Kaj Jezus vidi in h komu svoje učence dejansko pošilja? Deveto poglavje, ki se zaključi z naslovom Jezusovo sočutje in naročilo, je poročilo o naslednjih dogodkih.

    – Jezus ozdravi hromega – ki ga prinesejo pred njega. Najprej pa mu odpusti grehe, nad čemer se farizeji zgražajo.

    – Jezus pokliče Levija – ki sedi pri mitnici, ter gre k njemu na obed. Farizeji se zgražajo, da je s cestninarji in grešniki.

    – Janezovi učenci pridejo k Jezusu z vprašanjem – »Zakaj se mi in farizeji tolikopostimo, tvoji učenci pa se ne postijo?« Jezus jim govori o svatih in o svatbi, ker je on med njimi.

    – Jezus, ko je na poti na poti k mrtvi hčeri oblastnika, ozdravi ženo, ki je krvavela dvanajst let.

    – Jezus potem ozdravi še dva slepa in osvobodi nemega, ki je obseden.

    Izmučena in razkropljena množica, ki jo Jezus vidi, je zame najprej izmučena od izpolnjevanja postave in od nemoči, da bi jo izpolnila. Razkropljena pa tudi zaradi nevere, da ji je odpuščeno. Brez odpuščanja ni mogoče živeti v občestvu.

    KAKO SE JEZUS ODZIVA NA TO STISKO?

    – Jezus zato prinaša hromemu najprej odpuščanje. – Hromi si ne more odpustiti, zato mu on prinese odpuščanje,

    – Levi bi rad bil boljši, a je ujet v službo in status cestninarja – Jezus mu prinese pot iz te ujetosti. Pove mu, da je lahko drugačen in da je vreden božje ljubezni.

    – Janezovi učenci, ki se postijo in postijo ne pridejo do veselja, ki ga iščejo.

    – Jezus jim sporoča, da ni cilj post sam, ampak veselje nad odrešenikom. Post je pot, ne cilj.

    – In šele potem so tu bolni in obsedeni, ki v nemoči iščejo božjo ljubezen. Največje breme bolezni in obsedenosti nista bolezen in obsedenost sama, ampak občutek, da je vse pravzaprav kazen za njihove grehe in za grehe prednikov.

    KAJ TOREJ JEZUS PRINAŠA?

    Dejansko prinaša božje sočutje. Zelo jasno vidi greh in ranjenost človeka, njegovo ujetost in nemoč. Množice so izmučene in razkropljene, ker nimajo podobe Boga, ob katerem bi se, kakor otroci ob očetu in materi spočili.

    Današnji evangelij vidim kot povabilo k prizadevanju, da bi kot verniki začutili božje sočutje. Da bi vztrajali v iskanju prave podobe Boga, ki je naš dobri očka, ki vedno sprejema in tolaži. Je tisti očka, ki čaka izgubljene sinove in hčere, da se vrnejo domov, če zaidejo. Je očka, ki se nas veseli, če smo pri njem doma in si želi le eno, da bi se zavedali, da je vse, kar je njegovo vedno tudi naše. Želi si našega veselja, zaupanja v njegovo ljubezen, svobode v njegovem domu. Z vsem tem bosta izginila naša izmučenost in razkropljenost. Potem pa smo že pripravljeni, da nas pošlje oznanjat veselo novico, ki smo jo sami doživeli.

    Povzeto po: http://arhiv.mirenski-grad.si/n11-jezusovo-socutje

    PRESVETO SRCE JEZUSOVO, USMILI SE NAS!

    Odgovori
  7. Miro says:
    19. septembra, 2024 at 11:37

    ENA OD 77 MILOSTI, KI JIH PREJEMAMO PRI SVETI MAŠI

    PRI SVETI DARITVI SO NAVZOČI VSI ANGELI IN IZROČAJO VSEMOGOČNEMU BOGU
    TVOJO UBOGO MOLITEV.

    Razlaga svete mašne daritve: Sedeminsedemdeset milosti, ki jih prejemamo, kadar smo zbrano
    in pobožno pri sveti maši. (p. Martin von Cochen)

    http://www.molitev.net/milosti-pri-masi.html

    Božje usmiljenje, neizmerno v zakramentu evharistije in duhovništva, zaupamo vate!

    Odgovori
    • Miro says:
      19. septembra, 2024 at 11:41

      SVETO OBHAJILO

      Dober dan, prijatelj!
      V svetem obhajilu
      sem tvoj sodobnik, človek tvojega časa,
      tvoj sopotnik v vsakdanjem življenju.
      Tam sem, pri tebi sem, tako resničen in tako živ
      kakor tvoji domači, tvoji otroci, tvoji sorodniki.

      Pomisli malo … Nisem neka mrtva stvar,
      niti neka sveta, častitljiva stvar,
      nekaj, kar je treba v svetem strahu spoštovati.
      Če bi bil v evharistiji samo kaj takega,
      bi imel do neke mere prav,
      da hodiš brezbrižno mimo mene.

      Poživi nekoliko svojo vero. Tukaj te čakam jaz.
      Jaz, ki sem Mir, Moč, Svoboda, Življenje.
      Jaz, ki sem človek kakor ti,
      s telesom in s srcem, ki zna ljubiti.

      Oseba sem in ne stvar. Jaz sem dejal Tomažu:
      »Potipaj moje roke in mojo stran, poglej moje rane!«
      Si me prišel pogledat, si prišel potipat mojo stran?
      Si prišel, da prisluhneš bitju mojega srca?
      Si prišel, da mi poveš, kaj te skrbi?

      Prišel si k obhajilu, praviš,
      prišel si, ker je »bila prilika«,
      prišel si, da me prejmeš kakor vsi …
      Mislim, da si prejel samo neko stvar!
      Si pomislil, si razmišljal, da si prejel svojega Boga,
      svojega Brata, Prijatelja in Odrešenika?

      Nikar ne reci: »Ne čutim potrebe … Morda kasneje …
      To je samo za duhovnike in nune …
      K obhajilu grem za veliko noč, to je zame dovolj!«

      »Če ne boš jedel mesa Sinu človekovega,
      če ne boš pil njegove krvi,
      ne boš imel življenja v sebi.«
      Kako hočeš potem živeti?
      Kako hočeš biti srečen,
      kako hočeš upati v večno življenje?

      Pridi o tem razmišljat k meni.
      Pozdravljen! Tvoj Gospod.

      (Jean-Bernard Doyon)

      Odgovori
  8. Miro says:
    19. septembra, 2024 at 11:17

    SO RES VSI KRISTJANI ŽALOSTNI IN POTRTI? (Aleteia, 15/09/24)

    KRŠČANSKO ŽIVLJENJE MORDA NI LAHKO, NI PA NUJNO, DA JE ŽALOSTNO ALI MRAČNO

    Pogosta napačna predstava o kristjanih je, da so vsi žalostni in potrti, da se nikoli ne zabavajo in vedno sledijo strogim pravilom. Krščanstvo naj bi v tem pogledu predstavljalo oviro za veselo življenje.

    Vendar življenja svetnikov jasno dokazujejo, da je to mnenje napačno, saj prava praksa krščanstva vodi v veselje, ne v žalost.

    SVETI FRANČIŠEK SALEŠKI v svoji knjigi Uvod v pobožno življenje komentira pogosto posvetno stališče, da je krščanstvo povezano z žalostjo in mračnostjo.

    »Svet zaničuje pravo predanost in pobožne ljudi pogosto prikazuje kot melanholične ter trdi, da jih religija dela mračne in neprijetne.«

    Čeprav nekateri kristjani morda odražajo to nagnjenost, to ne velja za vse, zlasti ne za tiste, ki pustijo, da Božja milost prosto teče v njihovem življenju.

    Sveti Frančišek Saleški pojasnjuje, da prava pobožnost vodi v zelo drugačno življenje. Pravi:

    »Sveti Duh nam govori po svojih svetnikih in naš Gospod nam je s svojimi lastnimi ustnicami povedal, da je pobožno življenje zelo sladko, zelo srečno in zelo ljubeče«.

    Živeti življenje svetnika ne pomeni, da bo vaše življenje brez bolečin ali žalosti, ampak pomeni, da boste sposobni videti smisel v trpljenju in se ga veseliti. Kot pravi svetnik:

    »Opazujte čebelo, ki lebdi nad gorskim timijanom: sokovi, ki jih nabira, so grenki, toda čebela jih vse spremeni v med. Tako tudi pobožna duša, čeprav naleti na grenke izkušnje na poti vdanosti, te izkušnje spremeni v sladkost in prijetnost.«

    Ko smo združeni z Božjo voljo, lahko vidimo lepoto v žalosti življenja in izžarevamo veselje sredi nje. Zato so bili svetniki napolnjeni z veliko srečo, tudi ko so bili mučeni. V vsem so lahko prepoznali Božjo roko in bili polni veselja, da so trpeli v edinosti z Jezusom Kristusom.

    Povzeto po: https://si.aleteia.org/2024/09/15/so-res-vsi-kristjani-zalostni-in-potrti

    Božje usmiljenje, ti veselje in neizmerna radost vseh svetih, zaupamo vate!

    Odgovori
  9. Miro says:
    18. septembra, 2024 at 13:27

    MAMA GA JE ZAPUSTILA, ZAPADEL JE V ALKOHOL, NATO PA SE SPREOBRNIL: “VSAK DAN IZBEREM JEZUSA” (Aleteia, 11/09/24)

    V ŽIVLJENJU JE DOŽIVEL VELIKO TEŽKIH TRENUTKOV, PO VSEM HUDEM PA JE NAŠEL BOGA

    RADEK SZNAJDER je v življenju doživel veliko težkih trenutkov – mama ga je zapustila, ostal je sam, prva leta življenja je preživel v družini, ki ga je posvojila, a ta leta še zdaleč niso bila srečna. Postal je najstnik, njegovo mladost so zaznamovale zabave, polne alkohola. Po vsem tem je našel Boga.

    Več o življenjski zgodbi Radka Sznajderja na:
    https://si.aleteia.org/2024/09/11/mama-ga-je-zapustila-zapadel-je-v-alkohol-nato-pa-se-spreobrnil-vsak-dan-izberem-jezusa

    Božje usmiljenje, ki vedno in povsod spremljaš vse ljudi, zaupamo vate!

    Odgovori
  10. Miro says:
    18. septembra, 2024 at 9:52

    MOLIMO ZA DUHOVNE POKLICE

    Gospod, Jezus Kristus, ti si rekel:
    »Žetev je velika, delavcev pa malo.
    Prosite torej Gospoda žetve,
    naj pošlje delavce na svojo žetev!« (Mt 9,37).
    Poglej, Gospod, potrebe vesoljne Cerkve
    in tudi naše škofije
    ter ji podari dovolj svetih duhovnikov,
    stalnih diakonov, redovnikov in redovnic,
    ki bodo zvesto in požrtvovalno služili tvojemu ljudstvu
    in uresničili svoje poslanstvo.
    Stori, da bodo naše družine skupnosti ljubezni,
    v katerih starši z veseljem sprejemajo otroke,
    in daj, da bodo otroci odraščali v prijateljstvu z Bogom
    ter postali poslušni navdihom Svetega Duha.
    Okrepi mlade, da bodo verovali ljubezni
    in spoznali veličino življenja,
    ki je podarjeno v služenju drugim
    v duhovniškem in redovniškem poklicu,
    ter mnoge privedli k tebi,
    edini Poti, Resnici in Življenju.
    Ti, Gospod si naše upanje, vate zaupamo!
    Ki živiš in kraljuješ vekomaj. Amen.

    Marija, Mati Cerkve,
    izprosi nam resnično ljubezen do Cerkve!

    (katoliska-cerkev.si)

    Odgovori
← Older Comments
Newer Comments →

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja