Nasveti za pomoč, nasveti za duhovno rast. Ko nam gre vse prav vse narobe se moramo obrnit k Bogu po pomoč. Ko nam gre vse dobro se moramo tudi obrnit k Bogu po pomoč, mogoče nam gre kaj narobe…
Bi želeli še kak nasvet. Zastavite vprašanje in vam bomo poskušali odgovorit.
| Cookie | Duration | Description |
|---|---|---|
| cookielawinfo-checkbox-analytics | 11 months | This cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookie is used to store the user consent for the cookies in the category "Analytics". |
| cookielawinfo-checkbox-functional | 11 months | The cookie is set by GDPR cookie consent to record the user consent for the cookies in the category "Functional". |
| cookielawinfo-checkbox-necessary | 11 months | This cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookies is used to store the user consent for the cookies in the category "Necessary". |
| cookielawinfo-checkbox-others | 11 months | This cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookie is used to store the user consent for the cookies in the category "Other. |
| cookielawinfo-checkbox-performance | 11 months | This cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookie is used to store the user consent for the cookies in the category "Performance". |
| viewed_cookie_policy | 11 months | The cookie is set by the GDPR Cookie Consent plugin and is used to store whether or not user has consented to the use of cookies. It does not store any personal data. |
ZAKAJ JE POMEMBNO, DA ŽIVIMO VSAK DAN POSEBEJ (Aleteia, 06/09/24)
NE GLEDE NA TO, KAKŠNE SKRBI NAM POVZROČA MISEL NA PRIHODNOST, NAS SVETO PISMO OPOMINJA, NAJ BOMO MIRNI IN NAJ VSE PREPUSTIMO V BOŽJE ROKE
Negotovost glede prihodnosti je bila vedno pomemben dejavnik človeškega življenja. Čeprav so stvari, kot so hrana in zdravila, veliko dostopnejše in bolj gotove kot v preteklosti, pa sta globalizacija in sodobno življenje prinesla svoje težave. Naše gospodarstvo in zdravje, pa tudi naša življenja so ranljiva in odvisna od številnih dejavnikov. Nikoli ne vemo, kaj bo prinesel jutrišnji dan.
Jezus pa je zelo jasno učil: “Ne skrbite za jutri, kajti jutrišnji dan bo skrbel sam zase. Dovolj je dnevu njegovo zlo.” (Mt 6,34)
Ne glede na to, kakšne skrbi imamo glede prihodnosti ‒ glede zdravja, brezposelnosti, vzgoje otrok, bolezni ‒, moramo vse prepustiti v Božje roke in sprejeti, karkoli Bog dopusti, da se zgodi. Danes moramo opraviti svoj del naloge in dopustiti, da se “zgodi Božja volja”.
TISTI, KI NAM HODI OB STRANI
Pomembno je, da se zavedamo, kako Bog ne prevzame teže naših skrbi, ne da bi nas prosil za to. Ves čas nam hodi ob strani, nevsiljivo in potrpežljivo, ter čaka, da Ga pokličemo ter mu predamo skrbi in stiske posameznega dne.
To ne pomeni, da sploh ne smemo premišljevati o prihodnosti ali sprejemati ukrepov, s katerimi bi poskrbeli za svoje prihodnje potrebe. Bilo bi neodgovorno, če se ne bi po svojih najboljših močeh potrudili in temeljito premislili, preden sprejmemo pomembne odločitve, ter danes izbrali tisto, kar nam bo koristilo tudi jutri.
Pomeni pa, da moramo sprejeti naslednje dejstvo: naša moč je omejena in Bog nas ne bo zapustil. Tako kot se v prihodnosti lahko pojavijo težave in problemi, smo lahko deležni tudi nepričakovanih blagoslovov. Apostol Pavel pravi: “Sicer pa vemo, da njim, ki ljubijo Boga, vse pripomore k dobremu, namreč njim, ki so bili poklicani po njegovem načrtu.” (Rim 8,28).
NENEHNO MOLIMO
Zato moramo biti z Bogom usklajeni ves dan. To pomeni, da moramo nenehno moliti: zjutraj, popoldne, zvečer, v avtu, na ulici, med hojo ali ko sedimo. Vstali Gospod je blizu, vendar pozabljamo nanj in zdi se nam, da v boju ostajamo sami.
Navaditi se moramo, da se ves čas, v dobrih in slabih trenutkih, pogovarjamo z Bogom in se poskušamo globoko zavedati Njegove navzočnosti.
V vsakem trenutku Mu moramo prepustiti vse. Če imate težko nalogo, ki vas skrbi, jo izročite Gospodu in videli boste, da bo lažje. Če vas muči strah, ga izročite Bogu in se spočijte v Njem. Če gre za nepopravljivo izgubo, Mu prepustite tisto, kar je bilo izgubljeno. Le na ta način boste lahko dosegli mir.
Naučiti se moramo, da ves čas vse izročamo Bogu in sprejmemo, kar je dopustil, da se je zgodilo. To je počasen, dolg proces učenja, ki zahteva vztrajnost, vendar se resnično obrestuje.
TOLAŽBA V PSALMIH
Vedno znova lahko ponavljamo psalmistove besede:
“Na dan, ko se bojim, zaupam vate. V Boga, čigar besedo hvalim, v Boga zaupam, ne bojim se: kaj mi more storiti človek?” (Ps 56, 4-5)
“V Boga zaupam, ne bojim se …” (Ps 56, 12)
“Izkaži mi milost, o Bog, izkaži mi milost, saj se k tebi zateka moja duša. V senco tvojih peruti se zatekam, dokler ne gre mimo poguba.” (Ps 57, 2)
K tem in mnogim drugim psalmom se lahko pogosto vračamo, posebej v trenutkih, ko naša vera niha. Vsak dan bi morali krmilo svojega življenja prepustiti v Božje roke in “živeti vsak dan posebej”.
KJE NAJDETE SVOJ OBČUTEK VARNOSTI?
Ne premišljujte o jutrišnjem dnevu, ker za to ne boste imeli dovolj energije. Če se na poti pojavijo nevihte, se ne ustrašite in ne obupajte. Na koncu nevihte boste videli, da ni šlo za neuspeh in zapravljen čas, temveč za bogato izkušnjo, ki ste jo doživeli in zaradi katere boste v življenju postali močnejši, bolj mirni in sočutnejši.
Spoznali boste, da ste malce bolj premagali sebične želje in občutek negotovosti, ki sta vas prej utesnjevala. Prav boj človeka navadno okrepi.
Korak za korakom se lahko v življenjskem boju iz dneva v dan učimo, da je naša varnost odvisna izključno od Boga in ne od nas samih, niti od našega imetja, znanja, moči ali vpliva.
Povzeto po: https://si.aleteia.org/2024/09/06/zakaj-je-pomembno-da-zivimo-vsak-dan-posebej
Božje usmiljenje, ki nas napolnjuješ z milostjo, zaupamo vate!
Preberite še:
12 PSALMOV, S KATERIMI SE LAHKO ZAHVALJUJEMO OB VSEH PRILOŽNOSTIH
Slava tebi, Gospod, ti si veličastvo neizmerne Božje dobrote!
Razmišljajmo o neizčrpnem bogastvu odrešenja, ki nam ga posreduje Katekizem katoliške Cerkve!
HREPENENJE PO BOGU
Naj se veseli srce tistih, ki iščejo Gospoda” (Ps 105,3). Če človek more pozabiti na Boga ali ga odkloniti, on, Bog ne neha klicati vsakega človeka, naj ga išče, da bo živel in našel srečo. Toda to iskanje zahteva od človeka ves napor uma, iskrenost volje, “iskreno srce” in tudi pričevanje drugih, ki ga učijo iskati Boga. Velik si, Gospod, in hvale velike vreden; velika je tvoja moč in tvoji modrosti ni mere. In tebe hoče hvaliti človek, ki je le drobec tvojega stvarstva, človek, ki nosi s seboj svojo umrljivost, ki nosi pričevanje svojega greha in pričevanje, da se ti, Bog, prevzetnim ustavljaš. In vendar – tebe hvaliti hoče človek, ki je le drobec tvojega stvarstva. Ti nas spodbujaš, da nam je radost, tebe hvaliti, zakaj k sebi si nas ustvaril in nemirno je naše srce, dokler ne počije v tebi (sv. Avguštin, conf. I,1,1).
Več o tem na: https://marija.si/gradivo/kkc/I-hrepenenje-po-bogu/
Božje usmiljenje, ki nas napolnjuješ z milostjo, zaupamo vate!
POSLUŠAJMO BOŽJO BESEDO IN ŽIVIMO V NJENI MOČI
BLAGOR ČLOVEKU, KI NE HODI PO NASVETU KRIVIČNIH, NE STOPA NA POT GREŠNIKOV
IN NE POSEDA V DRUŽBI POROGLJIVCEV. (Ps 1,1)
Več sorodnih svetopisemskih izrekov na:
https://www.biblija.net/biblija.cgi?set=2&id13=1&l=sl&z=4&zf=788&t=5#Posmehljivost
Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!
MOLIMO
O PRESVETO SRCE JEZUSOVO
O presveto Srce Jezusovo, po rokah Preblažene Device Marije ti darujem molitve, dela in
trpljenje današnjega dne – tebi v spravo za vse žalitve, ki jih trpiš v zakramentu presvetega
Rešnjega Telesa, s teboj vred pa Bogu Očetu za vse tiste namene, v katere se mu ti sam vsak
dan daruješ na naših oltarjih. Amen.
BOŽJE USMILJENJE, KI IZVIRAŠ IZ PRESVETEGA SRCA JEZUSOVEGA, ZAUPAMO VATE!
Preberite še:
JEZUSOVO SRCE, IZVIR VSEH ZAKRAMENTOV
https://si.aleteia.org/2021/06/28/jezusovo-srce-izvir-vseh-zakramentov
BOŽJA BESEDA v človekovem srcu vedno sproža takšne ali drugačne odzive, velikokrat zelo burne,
še zlasti takrat, ko se dotika človekove ranjenosti in jo milostno ozdravlja. Kako? Tako, kot to hoče
GOSPOD BOG, ki do potankosti pozna vsak kotiček človekovega srca!
»BOŽJA BESEDA je namreč živa in dejavna, ostrejša kakor vsak dvorezen meč in zareže do ločitve
duše in duha, sklepov in mozga ter presoja vzgibe in misli srca.« (Heb 4,12)
SLAVA TEBI, JEZUS, TI SI ŽIVA BESEDA
Poglobimo se v besede, ki jih je o čudoviti moči Božje besede zapisala pričevalka
v prispevku:
BOŽJA BESEDA JE ŽIVA IN DEJAVNA TUDI DANES
https://si.aleteia.org/2022/02/02/bozja-beseda-je-ziva-in-dejavna-tudi-danes
Velja si zapomniti: Vsakokrat, ko nas v življenju doletijo duhovne in telesne preizkušnje, ki jih ne razumemo, se vedno spomnimo na besede, zapisane v Jobovi knjigi:
“BOG ČUDOVITO GRMI S SVOJIM GLASOM, DELA VELIKE REČI, KI JIH NE RAZUMEMO.” (Job 37,5).
REŠITI VAS MORE SAMO POZNAVANJE LJUBEZNI MOJEGA SINA. PO TEJ ODREŠENJSKI LJUBEZNI IN SVETEM DUHU JE ON IZBRAL MENE, JAZ PA SKUPAJ Z NJIM IZBEREM VAS, DA BOSTE APOSTOLI NJEGOVE LJUBEZNI IN VOLJE
Dragi otroci, neprestano sem med vami, ker vam s svojo brezmejno ljubeznijo želim pokazati rajska vrata. Želim vam povedati, kako se odpirajo: po dobroti, usmiljenju, ljubezni in miru – po mojemu Sinu. Zato, otroci moji, ne izgubljajte časa z ničevostmi. Rešiti vas more samo poznavanje ljubezni mojega Sina. Po tej odrešenjski ljubezni in Svetem Duhu je On izbral mene, jaz pa skupaj z Njim izberem vas, da boste apostoli Njegove ljubezni in volje.
Otroci moji, na vas je velika odgovornost. Želim, da bi s svojim zgledom pomagali grešnikom, da spregledajo, obogatili njihove siromašne duše in jih vrnili v moje naročje. Zato: molite, molite, postite se in se redno spovedujte! Če je uživanje mojega Sina center vašega življenja, potem se ne bojte, vse vam je mogoče. Z vami sem. Vsak dan molim za pastirje in od vas pričakujem enako. Ker, otroci moji, brez njihovega vodenja in krepčanja po blagoslovu, ne morete. Hvala vam!
Sporočilo Kraljice miru po vidkinji Mirjani Dragičević, 2. junij 2012
https://www.mladifest.com/medjugorje/obvestila/spor2.htm
Marija, Kraljica miru, prosi za nas!
MOLIMO ZA DUHOVNIKE
Jezus, večni Veliki duhovnik,
ohrani svoje duhovnike
v zavetju svojega presvetega Srca,
da jim nihče ne bo mogel škodovati.
Ohrani neomadeževane njihove maziljene roke,
ki se vsak dan dotikajo tvojega presvetega Telesa.
Ohrani čiste njihove ustnice,
ki jih je pordečila tvoja dragocena kri.
Ohrani čisto in sveto njihovo srce,
ki je zapečateno z vzvišenim znamenjem
tvojega slavnega duhovništva.
Naj rastejo v ljubezni in zvestobi do tebe!
Obvaruj jih vsega posvetnega!
Daj jim, skupaj z oblastjo spreminjat kruh in vino,
tudi moč spreminjati srca.
Blagoslovi njihovo delo z obilnimi sadovi
in podeli jim nekoč krono večnega življenja.
Amen.
(molitev sv. Terezije Deteta Jezusa)
Ponovno se zahvaljujem vsem molilkam in molilcem, posebej tistim,
ki po naročilu SVETE DEVICE MARIJE vztrajno molite rožni venec
za trpeče sestre in brate ter po drugih namenih Cerkve.
NAJ USMILJENI JEZUS VSEM OBILNO POVRNE S POTREBNIMI
MILOSTMI, NA PRIPROŠNJO MARIJE, KRALJICE PRESVETEGA
ROŽNEGA VENCA!
POGLABLJAJMO SE V BOŽJO BESEDO IN MOLIMO ZA TRPEČE SESTRE IN BRATE
BOŽJA BESEDA: Ko je bilo dopolnjenih osem dni in so dete obrezali, so mu dali ime Jezus, kakor je bil imenovan po angelu, preden je bil spočet v telesu. Ko so se dopolnili dnevi njenega očiščevanja po Mojzesovi postavi, so ga prinesli v Jeruzalem, da bi ga postavili pred Gospoda, kakor je zapisano v Gospodovi postavi: Vsak moški prvorojenec naj se imenuje svet Gospodu, in da bi žrtvovali, kakor je rečeno v Gospodovi postavi: dve grlici ali dva golobčka. (Lk 2,21-24)
S trdnim zaupanjem se obrnimo na ODREŠENIKA JEZUSA KRISTUSA in SVETO DEVICO MARIJO. Ponižno ju prosimo za potrebne milosti za trpeče sestre in brate v rubriki PROSIM ZA MOLITEV, v skladu z BOŽJO VOLJO!
Z vero in zaupanjem izrekajmo: Zgodi se presveta Božja volja! Vedno se že vnaprej zahvaljujmo za vse, kar nam Gospod podarja v svoji neizmerni dobroti in usmiljenju do nas grešnikov!
http://www.molitev.net/skupaj-molimo.html
MOLIMO VESELI DEL ROŽNEGA VENCA. V ČETRTI SKRIVNOSTI RAZMIŠLJAMO:
1. KI SI GA, DEVICA, V TEMPLJU DAROVALA
2. Ki je od začetka zvesto izpolnjeval Mojzesovo postavo.
3. Ki sta Jožef in Marija zanj darovala dva golobčka.
4. Ki ga je starček Simeon vzel v naročje.
5. Ki je Luč v razsvetljenje poganov in slava Izraela, Božjega ljudstva.
6. Ki je postavljen v padec in vstajenje mnogih.
7. Ki je znamenje nasprotovanja.
8. Zaradi katerega bo tebi, Devica, meč bolečine presunil Srce.
9. Ki ga je prerokinja Ana hvalila in oznanjevala jeruzalemskim prebivalcem.
10. Ki je v Nazaretu rastel in se krepil, vedno bolj poln modrosti.
DUHOVNA MISEL: »Dejansko je rožni venec, čeprav ga zaznamuje marijanskost, kar najgloblje kristološka molitev. V treznosti svojih prvin zedinja v sebi globino celotnega evangeljskega oznanila in je hkrati njegov povzetek.V njem odmeva Marijina molitev, njen nenehni magnifikat za odrešenjsko učlovečenje, ki se je začelo v njenem deviškem naročju. Krščansko ljudstvo se z rožnim vencem podaja v Marijino šolo, da bi se dalo uvesti v premišljevanje lepote Kristusovega obličja in v izkustvo globine njegove ljubezni. V premišljevanju skrivnosti rožnega venca verujoči zajema polnost milosti, ki jih prejema tako rekoč iz rok Odrešenikove Matere.« (sv. Janez Pavel II., Rožni venec Device Marije)
MARIJA, KRALJICA PRESVETEGA ROŽNEGA VENCA, PROSI ZA NAS!
MOLITEV ROŽNEGA VENCA PO DNEVIH
http://www.molitev.net/molitev/rozni-venec
DUHOVNO DELO USMILJENJA, KI GA NAJTEŽJE OPRAVLJAMO (Aleteia, 16/09/24)
KRIVICO VOLJNO TRPETI ALI, KAKOR SE TO DELO GLASI V DRUGIH JEZIKIH, NADLEŽNE LJUDI POTRPEŽLJIVO PRENAŠATI
Marsikdo se telesnih in duhovnih del usmiljenja spomni iz obdobja, ko se je za birmo učil temeljnih resnic in naukov krščanske vere. Številni med nami pa bi bili verjetno v zadregi, če bi jih morali našteti, čeprav marsikaterega od del usmiljenja vsak od nas – vede ali nevede – vsakodnevno opravlja.
Katekizem katoliške cerkve pravi takole: Dela usmiljenja so iz ljubezni storjena dejanja, s katerimi svojemu bližnjemu pridemo na pomoč v njegovih telesnih in duhovnih potrebah (2447).
NADLEŽNE LJUDI POTRPEŽLJIVO PRENAŠATI
Poznamo sedem telesnih del usmiljenja in sedem duhovnih del usmiljenja. Telesna dela usmiljenja so: lačne nasititi, žejne napajati, popotnike sprejemati, nage oblačiti, bolnike obiskovati, jetnike reševati, mrtve pokopavati. Duhovna dela usmiljenja pa so: dvomljivcem prav svetovati, nevedne učiti, grešnike svariti, žalostne tolažiti, žaljivcem iz srca odpustiti, krivico voljno trpeti, za žive in mrtve Boga prositi.
V knjigi Samo ljubezen ustvarja italijanskega duhovnika FABIA ROSINIJA najdemo zelo bogato razlago vseh duhovnih del usmiljenja. Ob tem je posebej zanimivo, da imamo v slovenščini za šesto delo usmiljenja frazo “krivico voljno trpeti”, medtem ko veliko drugih evropskih jezikov to duhovno delo usmiljenja pojmuje povsem drugače.
Tako se v francoščini, italijanščini, španščini in nemščini to duhovno delo usmiljenja glasi: “nadležne ljudi potrpežljivo prenašati”. Kar nedvomno doda svojstven, zelo konkreten pomen. Avtor knjige Fabio Rosini pa pravi, da je po njegovem mnenju to duhovno delo usmiljenja nedvomno najtežje. Zakaj?
“PRENAŠAJTE DRUG DRUGEGA”
Vsak od nas ima v svojem življenju ljudi, ki jih težje oz. težko prenaša, ki se mu zdijo nadležni. Naj gre za člana družine, za soseda, sodelavca ali nekoga, ki ga tako ali drugače redno srečujemo – to duhovno delo usmiljenja priznava, da so nekateri ljudje težavni, zahtevni ali kratko malo nadležni. Ni naša dolžnost, da bi jih spremenili (tega niti ne moremo storiti), moramo pa jih prenašati. Tudi apostol Pavel je v pismu Kološanom zapisal: “Prenašajte drug drugega in odpuščajte drug drugemu, če se ima kateri kaj pritožiti proti kateremu. Kakor je Gospod odpustil vam, tako tudi vi odpuščajte.” (Kol 3,13)
To duhovno delo usmiljenja pa gre še korak dlje, saj nam pravi, naj nadležne ljudi potrpežljivo prenašamo. Kar pomeni, da ne le, da nad njimi nestrpno zamahnemo z roko ali se s stisnjenimi ustnicami obrnemo stran, pač pa da smo do takih ljudi celo potrpežljivi. Da morda zanje kaj zmolimo, se z njimi skušamo potrpežljivo in razumno ter prijazno pogovoriti ali pa vsaj na njihovo neprijaznost ne odgovarjamo z jezo.
Zakaj pa gre tukaj za delo usmiljenja? Zato, ker s svojim potrpežljivim odnosom, ki prenaša (tudi če gre za to, da nekdo z nami krivično ravna, kot se glasi slovenski prevod tega dela usmiljenja), dajemo drugemu možnost in čas, da o svojem odnosu razmisli, morda spozna svojo zmoto in se v tem tudi popravi.
TAKO Z NAMI RAVNA TUDI BOG, KI JE SKRAJNO POTRPEŽLJIV Z VSAKIM IZMED NAS IN NAM VEDNO DAJE MOŽNOST, DA SE SPREOBRNEMO TER POBOLJŠAMO.
https://si.aleteia.org/2024/09/16/duhovno-delo-usmiljenja-ki-ga-najtezje-opravljamo
Božje usmiljenje, v spreobrnjenju grešnikov, zaupamo vate!
Preberite še:
OSEM DEL USMILJENJA, H KATERIM SE LAHKO ZATEČEMO VSAK DAN
https://si.aleteia.org/2022/05/23/8-del-usmiljenja-h-katerim-se-lahko-zatecemo-vsak-dan
Božje usmiljenje, ki nas napolnjuješ z milostjo, zaupamo vate!
Robert Friškovec: PRAVA MOLITEV
28.05.2024
Legenda pripoveduje, da se je hudič nekega dne odpravil po svetu, da bi videl, kako ljudje molijo. Njegov pohod je bil sicer bolj kratkega značaja, saj ni našel veliko ljudi, ki bi dolgo vztrajali v molitvi. Precej zadovoljen je bil, ko je odkril tiste molitve, ki so bile le golo ponavljanje obrazcev, saj so bile te zanj najmanj škodljive. Ko se je tako dobre volje vračal nazaj v peklensko bivališče, je v kotičku očesa opazil na polju kmeta, ki je sunkovito mahal z rokami. Radoveden se je skril za grm in opazoval dogajanje. Moški se je na vso moč prepiral z Bogom, mu postavljal vprašanja in ga obtoževal. Tedaj je mimo prišel učenjak in kmetu rekel: »Gospod, kaj vendar počnete? Z Bogom se ne smete prepirati!« Kmet pa mu je odgovoril: »Spoštovani gospod, jaz se z Bogom prepiram zato, ker vanj verujem. Sprašujem ga in prosim, ker vanj zaupam in ga obtožujem, ker vem, da me posluša.« »Neumnosti govorite,« mu odvrne učenjak in odide naprej. Hudič za grmom pa se z učenjakom ni strinjal. Ves prestrašen je zbežal. Odkril je namreč človeka, ki je znal zares moliti. Otroke pri verouku kateheti običajno učijo najkrajšo definicijo molitve: molitev je pogovor z Bogom. Že stoletja ljudje preučujejo, preizkušajo in razpravljajo o pravem pomenu molitve, odnosom z Bogom in do sveta. Sprašujejo se, ali molitev res kaj spremeni ali ima kakšen smisel? Ali res lahko kako vpliva na Boga, na dogodke v svetu? Kakšna je pravzaprav prava molitev? Pa vendar se v osnovi vračamo nazaj k veroučni definiciji molitve. Je pogovor, takšen ali drugačen stik z Bogom. In vsak pogovor nas spremeni, posebej še, če je pristen, posebej še, če je sogovornik Bog. Pogovor z nekom, s katerim smo lahko pristni, ki nas pozna in sprejema v celoti, nam odkrije marsikaj o sebi, o svetu in o poti naprej. Takšen pogovor je lahko buren, lahko se razjezimo, celo povzdignemo glas, se prepiramo. Bog bo ostal Bog, ne bo se umaknil iz pogovora. Nekdo je dejal, da pomen molitve ni v vplivanju na Boga, ampak v spremenitvi tistega, ki moli. Neki mistik pa pravi, da je lahko že izrek ‘hvala ti’ kdaj zadostna molitev.
Ne molimo in ne izpolnjujemo Božjo volje zaradi STRAHU PRED BOŽJO KAZNIJO , AMPAK ZARADI LJUBEZNI DO BOGA , ZA DVIGANJE SVOJE DUŠE IN POSLEDIČNO TEGA TUDI ZARADI LJUBEZNI DO LJUDI.
JANEZ KRSTNIK
(Lk 7,28)
ZEMLJA POTREBUJE TAKŠNE MOŽE IN ŽENE, KAKRŠEN JE JANEZ KRSTNIK: PRAVE, PRISTNE, POGUMNE…………
Zemlja potrebuje takšne može in žene, kakršen je Janez Krstnik: prave, pristne, pogumne, skladne s svojim dostojanstvom Božjih otrok.. Možje in žene, podobni Janezu, ki jih na tem svetu nikoli ne manjka, ker za to poskrbi Bog, so svež zalogaj moči in lepote.
Lepi zaradi poguma in močni zaradi pristnosti vzbujajo in ohranjajo v nas močno hrepenenje po Božji veličini. Taki ljudje so zagotovilo, da so vsi, tudi tisti najmanjši, poklicani, da postanejo deležni Božje veličine, tako kot Janez, največji med rojenimi od žena (prim. tudi Matejev evangelij 11,11). Ognjišče
Vedno in za vse molimo, za trpeče, za celi svet- za vse nas grešnike, MOLITEV JE OSEBNI ODNOS Z BOGOM IN PRIPROŠNJA ZA DRUGE, odnos z Bogom je merilo za molitve. Molimo lahko kjerkoli in kdajkoli, tako bo molitev kot je rekel sveti Pavel.
16 Zmeraj se veselite. 17 Neprenehoma molíte. 18 V vsem se zahvaljujte: kajti to je Božja volja v Kristusu Jezusu glede vas. 19 Duha ne ugašajte. 1. pismo Tesaloničanom 5,16-19
……………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………