Nasvet

Nasveti za pomoč, nasveti za duhovno rast. Ko nam gre vse prav vse narobe se moramo obrnit k Bogu po pomoč. Ko nam gre vse dobro se moramo tudi obrnit k Bogu po pomoč, mogoče nam gre kaj narobe…


Bi želeli še kak nasvet. Zastavite vprašanje in vam bomo poskušali odgovorit.

This entry was posted in Domov. Bookmark the permalink.

9.489 Responses to Nasvet

  1. Hvala says:

    VELIKOKRAT MOLIM O ZA EDINOST KRISTJANOV!

    VENDAR EDINOSTI NI BREZ SPREOBRNENJA . EDINOST JE DAR SVETEGA DUHA! POTREBNO JE ODITI NA POT SPREOBRNENJA!

  2. Miro says:

    4 NAČINI, KAKO ŽIVETI UPANJE V NADALJEVANJU ADVENTA (Aleteia, 13/12/22)

    ODLOŽIMO SVOJA DROBNA PRIČAKOVANJA IN SI NADENIMO GLOBOKO IN ZVESTO UPANJE

    1. PREPOZNAJMO NAŠO MAJHNOST

    Advent je čas rasti v ponižnosti. Včasih smo nagnjeni k ponosu in nečimrnosti. Verjamemo, da imamo najboljše ideje, da delamo stvari na najboljši način.

    Spomniti se moramo, da advent in božič postavljata v središče pastirje. Jezus se ni razodel farizejem, saducejem, mogotcem. Prišel je k pastirjem, skromnim ljudem brez velikega znanja.

    Imejmo preprosto vero pastirjev, ki so verjeli, da se je tisto noč spremenilo nekaj, česar niso mogli razumeti. Kar so videli, je bilo dete v plenicah, in temu verjeli. Tolikšna vera nas preseneča.

    2. RAZLIKUJMO MED PRIČAKOVANJEM IN UPANJEM

    Tako kot trije modri z vzhoda, ki so, kot se zdi, sledili neutemeljeni obljubi, se moramo naučiti v svojem življenju razlikovati med pričakovanjem in upanjem.

    Pričakovanje je potreba, da nekaj konkretnega spremenimo, izboljšamo v svojem življenju. To pričakujemo od tistih okoli nas, od tistih, ki pravijo, da nas imajo radi, od tistih, ki delijo naše sanje. Od njih pričakujemo, da bodo delovali na določen način. Zaupamo v njihovo zvestobo in verjamemo v moč njihovih del.
    Naša pričakovanja nas osrečujejo, dokler jih imamo, in frustrirajo, ko se izjalovijo, zato padamo v obup. Bila so tako resnična, tako konkretna. Zdelo se je, da bi se lahko zgodilo toliko dobrega …

    3. VERUJMO, DA SE ŽE NEKAJ DOGAJA

    Upanje je drugačno. Z upanjem verjamemo v obljubo, ki ne bo omejena na nekaj sprememb. Je nekaj večjega, bolj nedoumljivega našemu pogledu.

    Upamo, ko verjamemo v Boga, čeprav na videz ne naredi ničesar. Ko verjamemo v skupno prihodnost, v naše načrte, čeprav se zdi, da se nič ne spremeni. Ko verjamemo v tiste čudeže, ki se skoraj nikoli ne zgodijo. V tiste spremembe, ki se nam zdijo nemogoče.

    Upamo, da bo prišlo nekaj, kar bo za vedno spremenilo naša življenja. To je upanje, ki vznikne kot majhno seme v naši duši. To upanje nam nikoli ne jemlje duha, nasprotno, povečuje ga na vsakem koraku. Pričakovati tisto, česar nimamo, česar ne vidimo. Skriti raj po smrti. Sončna svetloba sredi noči. Zdravje v bolečini bolezni.

    Tega upanja nam nihče ne more vzeti. Je dar, ne pravica. Od življenja ne moremo zahtevati upanja. Ampak to je tisto, kar nas ohranja pri življenju, ko je vse noč in puščava. To nam omogoča, da vsako jutro vstanemo.

    Božič je upanje. In advent čaka, da se nekaj že zgodi, nekaj, kar vse spremeni. Ne bojmo se noči, naj nas samota ne straši. Obljuba živi v nas.

    4. BODIMO ORODJE MIRU

    Tako o upanju pravi Izaija (2,2-4): “Zgodilo se bo poslednje dni: Gora hiše Gospodove bo trdno stala kot najvišja med gorami, vzdigovala se bo nad griči. In vsi narodi bodo hiteli k njej, številna ljudstva bodo prišla in rekla: ‘Pridite, pojdimo na Gospodovo goro, k hiši Jakobovega Boga. Poučil nas bo o svojih potih in hodili bomo po njegovih stezah. Kajti s Siona bo prišla postava in Gospodova beseda iz Jeruzalema.’ Razsojal bo med narodi, dokazoval številnim ljudstvom. Svoje meče bodo prekovali v lemeže in svoje sulice v srpe. Narod ne bo več vzdignil meča proti narodu, ne bodo se več učili vojskovanja.”

    Sredi vojne kličimo mir. Sredi smrti življenje. Ko nas svet zasužnji, svobodo. Sredi laži, ki nas omamljajo, šepetajmo resnico. V samoti iščimo brezpogojno Ljubezen.

    Sredi izdaje živimo odpuščanje. Ko ljudje pozabijo, bodimo spomin. Sredi razdora iščimo enotnost. In ko je sovraštvo, bodimo ljubezen.

    Sredi toliko stvari, ki nam ne pustijo rasti, bodimo navzočnost Boga, ki nas ljubi nadvse in prav v vseh naših slabostih.

    Takšno je upanje, po katerem hrepenimo. Dar z neba, zaradi katerega rastemo v višave. Ne bojmo se noči, saj živimo v pričakovanju novega dne, ki bo spremenil vse.

    Odložimo svoja drobna pričakovanja in si nadenimo globoko in zvesto upanje.

    Povzeto po: https://si.aleteia.org/2022/12/13/4-nacini-kako-ziveti-upanje-v-nadaljevanju-adventa

    • Miro says:

      V ČUDOVITEM ADVENTNEM ČASU NAM GOSPOD PODARJA VEČ KOT DOVOLJ PRILOŽNOSTI IN MILOSTI, DA Z MOLITVAMI IN DELI USMILJENJA LJUBEČE OBJEMAMO SVOJE BLIŽNJE, ŠE ZLASTI NAJBOLJ TRPEČE. IZ SRCA SLAVIMO PRIHAJAJOČEGA ODREŠENIKA, KI NAM PRINAŠA VESELJE IN TISTI MIR, KI NAM GA SVET NIKAKOR NE MORE DATI!

      MOLIMO po namenih na: http://www.molitev.net/skupaj-molimo.html

      KRALJA, KI PRIHAJA, PRIDITE, MOLIMO!

  3. Miro says:

    Spomnimo:

    VESELJE EVANGELIJA: POKLICANI SMO, DA ODPREMO VRATA

    “Potujoča” Cerkev je Cerkev z odprtimi vrati. Ko gremo naproti drugim, da bi prišli na človeška obrobja, to ne pomeni, da tečemo v svet brez smeri in cilja. Pogosto je bolje upočasniti korak, odložiti tesnobnost, da bi drugemu videli v oči in mu prisluhnili.

    Mnogokrat je bolje odpovedati se nujnim stvarem, da bi spremljali človeka, ki je obtičal na robu ceste. Včasih je Cerkev kakor oče izgubljenega sina, ki pušča odprta vrata, da more sin ob vrnitvi vstopiti brez težav.

    Cerkev je poklicana, da bi bila Očetova hiša, z vselej na široko odprtimi vrati. Eno od dejanskih znamenj te odprtosti je, da imamo povsod cerkve z odprtimi vrati. Tako človek, če hoče slediti navdihu Duha in se približa, ker išče Boga, ne naleti na hladnost zaprtih vrat.

    Obstajajo še druga vrata, ki prav tako ne smejo biti zaprta. Vsi se morejo na neki način udeleževati cerkvenega življenja, zato tudi vrata zakramentov ne smejo biti zaprta iz kateregakoli razloga. To velja predvsem za tisti zakrament, ki je “vrata”: krst. Evharistija predstavlja polnost zakramentalnega življenja.

    Ni plačilo za popolne, ampak velikodušno zdravilo in hrana za slabotne. Ta prepričanja imajo tudi pastoralne posledice. Poklicani smo, da jih upoštevamo s preudarnostjo in smelostjo. Pogosto se obnašamo kakor nadzorniki milosti in ne kot njeni podeljevalci. Vendar Cerkev ni carinska postaja. Cerkev je Očetova hiša, v kateri je prostor za vsakega z njegovim težavnim življenjem.

    Če celotna Cerkev sprejme to misijonarsko živahnost, mora doseči vse, brez izjem. A komu bi morala dajati prednost?

    Če beremo evangelij, najdemo povsod jasno usmeritev: to niso toliko bogati prijatelji in sosedje, ampak predvsem ubogi in bolni, tisti, ki so pogosto zaničevani in pozabljeni, ki “ti ne morejo povrniti” (Lk 14,14.

    Ni prostora za dvome ali razlage, ki bi mogle oslabiti to tako jasno sporočilo. Danes in vedno velja: “ubogi so prvi naslovljenci evangelija”.

    Brezplačno oznanjevanje evangelija ubogim je znamenje Božjega kraljestva, ki ga je prinesel Jezus. Naravnost je treba povedati, da obstaja neločljiva povezanost med našo vero in ubogimi. Ubogih nikdar ne pustimo samih!

    Vstanimo, pojdimo ven, da bi vsem podarili življenje Jezusa Kristusa! Tukaj za vso Cerkev ponavljam, kar sem večkrat govoril duhovnikom in laikom v Buenos Airesu:

    Veliko raje imam “obtolčeno” Cerkev, ki je ranjena in zamazana, ker je šla ven na ceste, kakor pa bolno Cerkev, ki se zaradi svoje zaprtosti in lagodnosti oklepa lastnih varnosti. Ne maram Cerkve, ki skrbi za to, da bi bila v središču, in se končno zaplete v kup morečih skrbi in sporov.

    Če naj nas kaj navdaja s sveto skrbjo in vznemirja našo vest, tedaj je to dejstvo, da mnogi naši bratje in sestre živijo brez moči, luči in tolažbe prijateljstva z Jezusom Kristusom, brez skupnosti vernikov, ki jih sprejme, brez obzorja smisla in življenja.

    Bolj kakor strah, da bi se zmotili, upam, da nas navdaja strah pred tem, da bi se zapirali v strukture, ki nam dajejo napačno varnost, v predpise, ki nas spreminjajo v nepopustljive sodnike, v navade, ki v katerih se čutimo mirne, medtem ko zunaj čaka množica lačnih ljudi in nam Jezus nenehno ponavlja: “Dajte jim vi jesti. (Mr 6,37)”

    Papež Frančišek, iz knjige Veselje Evangelija

    https://operando.org/veselje-evangelija-mati-z-odprtim-srcem/

    • Miro says:

      MOLIMO K SVETEMU DUHU

      O Duh, ki prebujaš stvarstvo,
      preplavi svoje vernike v globino,
      izlij polnost milosti
      v srca, ki si jih ustvaril samo zase.

      Ti si tolažnik in zagovornik,
      ki ga je najvišji Oče dal otrokom,
      živi vir, ljubezen, ki vžiga,
      maziljenje, ki posvečuje in ozdravlja.

      Podeli tistim, ki te kličejo sedem darov,
      ti, prst Gospodove desnice,
      ki izpolnjuješ obljube prerokov
      in obdarjaš ustnice z novo besedo.

      Osvetli, oživi ume,
      v srca izlij voljo ljubiti,
      okrepi naše utrujene ude
      s tvojo zvesto, milo močjo.

      Poženi v beg starega sovražnika,
      hitro podeli mir z veseljem,
      tako da se bomo od tebe vodeni
      k pravemu življenju
      izognili čaru zla.

      Stori, naj prepoznamo dobrega Očeta
      v obličju njegovega Sina, ki je postal meso,
      in tebe, ki oba združuješ v ljubezni
      naj poslušamo in hvalimo ob vseh časih.

      Amen.

  4. Hvala says:

    Pater Pij je napisal PRAVILA za dobro krščansko življenje.

    Eno izmed pravil je DNEVNO DUHOVNO BRANJE.

    Takole pravi pater Pij:

    “ZGROZIM SE NAD ZLOM, KI PRIHAJA V DUŠE ZARADI NEBRANJA SVETIH KNJIG…..

    DUHOVNA LITERATURA IMA V NAŠEM ŽIVLJENJU VELIKO MOČ, TAKO VELIKO, DA LAHKO SPREMINJA NAŠE SMERI IN VODI POSVETNE LJUDI NA POT POPOLNOSTI.” pater Pij
    ………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………….

  5. Miro says:

    KRALJICA MIRU: NAJ IZ VAŠEGA SRCA NA VAŠE USTNICE VEDNO PRIHAJA: “ZGODI SE TVOJA VOLJA!”

    Dragi otroci, prihajam k vam kot Mati in želim, da v meni kot Materi najdete prebivališče, uteho in počitek. Zato, otroci moji, apostoli moje ljubezni, molite. Molite s ponižno pobožnostjo, poslušnostjo in popolnim zaupanjem v nebeškega Očeta. Zaupajte, kakor sem tudi jaz zaupala, ko mi je bilo rečeno, da bom prinesla blagoslov obljube. Naj iz vašega srca na vaše ustnice vedno prihaja: “Zgodi se Tvoja volja!” Zato zaupajte in molite, da bi mogla posredovati pri Gospodu, da vam da nebeški blagoslov in vas napolni s Svetim Duhom. Tedaj boste mogli pomagati vsem tistim, ki Gospoda ne poznajo – vi, apostoli moje ljubezni, jim boste pomagali, da Ga s polnim zaupanjem kličejo Oče. Molite za svoje pastirje in zaupajte v njihove blagoslovljene roke. Hvala vam.

    Medžugorje, sporočilo Kraljice miru po vidkinji MirjanI Dragičević, 2. marec 2014

    https://www.mladifest.com/medjugorje/obvestila/spor2.htm

    Marija, Kraljica miru, prosi za nas!

  6. Miro says:

    POSLUŠAJMO BOŽJO BESEDO IN ŽIVIMO V NJENI MOČI

    »OB VSAKI PRILOŽNOSTI MOLÍTE V DUHU Z VSAKRŠNIMI MOLITVAMI IN PROŠNJAMI.
    V TA NAMEN BEDITE Z VSO VZTRAJNOSTJO IN MOLÍTE ZA VSE SVETE.« (Ef 6,18)

    Več sorodnih svetopisemskih izrekov o pravi molitvi na:
    https://www.biblija.net/biblija.cgi?set=2&id13=1&l=sl&z=4&zf=1633&t=5#O+pravi+molitvi

    BOŽJE USMILJENJE, NESKONČNO V VSEH SKRIVNOSTIH VERE, ZAUPAMO VATE!

    • Miro says:

      S trdnim zaupanjem se obrnimo na ODREŠENIKA JEZUSA KRISTUSA in SVETO DEVICO MARIJO,
      še zlasti pri obhajanju SVETE EVHARISTIJE. Ponižno ju prosimo za potrebne milosti za trpeče sestre
      in brate po namenih, ki so jih v prošnjah za molitev zapisali prosilci Božjih milosti. Naj se v vseh nas in
      v vsem zgodi PRESVETA BOŽJA VOLJA, ki je absolutno najboljše zdravilo za naše odrešenje!

      http://www.molitev.net/skupaj-molimo.html

      BOŽJE USMILJENJE, NEIZMERNO V ZAKRAMENTU EVHARISTIJE IN DUHOVNIŠTVA,
      ZAUPAMO VATE!

  7. Hvala says:

    ZAMERA JE, KOT DA BI VZELI STRUP IN ČAKALI, DA DRUGA OSEBA UMRE (MISEL DNEVA | objavljeno 18/05/18, Aleteia)
    …………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………….

  8. Miro says:

    GANLJIVO: STAREJŠI Z DEMENCO PREPEVAJO PESEM AVE MARIJA (Aleteia, 14/12/24)

    POSNETKI, KI VAM BODO POLEPŠALI DAN

    YVON KANTERS je nizozemska socialna delavka in pevka z angelskim glasom. Leta 2020 je živela in delala na Novi Zelandiji. Ko je pandemija koronavirusa spremenila svet, se je odločila vrniti domov na Nizozemsko. Tam je prostovoljno začela delati v domu za ostarele, kjer se je ukvarjala s stanovalci, ki so živeli z demenco. Yvon je opazila, kako močan vpliv ima glasba na te ljudi – prebujala je spomine, čustva in jim vračala del njihovega notranjega sveta.

    To navdihujoče delo jo je spodbudilo k ustanovitvi organizacije MYOSO MUSIC. Ime izhaja iz grške besede, ki pomeni ne pozabi me, in simbolizira skrb za tiste, ki izgubljajo ali so že izgubili sposobnost pomnjenja. S pomočjo drugih pevcev je ustvarila mrežo, ki ponuja glasbeno terapijo.

    Eden izmed njih je tudi gospod Rudy, ki se je prav tako boril z demenco. Video, v katerem skupaj pojeta Ave Marijo, je ganil milijone ljudi po vsem svetu.

    Več o tem na: https://si.aleteia.org/2024/12/14/ganljivo-starejsi-z-demenco-prepevajo-pesem-ave-marija

  9. Miro says:

    POSLUŠAJMO BOŽJO BESEDO IN ŽIVIMO V NJENI MOČI

    »KAR KOLI BOSTE PROSILI V MOJEM IMENU, BOM STORIL, DA BO OČE POVELIČAN V SINU.«
    (Jn 14,13)

    Več sorodnih svetopisemskih izrekov o uslišanju na:
    https://www.biblija.net/biblija.cgi?set=2&id13=1&l=sl&z=4&zf=1650&t=5#O+usli%9Aanju

    BOŽJE USMILJENJE, KI NAS NAPOLNJUJEŠ Z MILOSTJO, ZAUPAMO VATE!

    • Miro says:

      MOLIMO: PRIDI, SVETI DUH

      Pridi, Sveti Duh, napolni srca svojih
      vernih in vžgi v njih ogenj svoje ljubezni.
      Pošlji svojega Duha in prerojeni bomo in
      prenovil boš obličje zemlje.

      Molimo! Bog naš Oče, Sveti Duh nas
      razsvetljuje in uči. Naj nam pomaga, da
      bomo v življenju spoznali, kaj je prav, in
      vselej radi sprejemali njegove spodbude.
      Po Kristusu našem Gospodu. Amen.

  10. Hvala says:

    ZAKAJ NAM GOSPOD NAROČA, NAJ LJUBIMO SVOJE SOVRAŽNIKE ?
    ……………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………

    NE ZAVOLJO NJIH, TEMVEČ ZARADI NAS SAMIH, NAM GOSPOD NAROČA, NAJ LJUBIMO SVOJE SOVRAŽNIKE.
    ……………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………

    Vse dokler hranimo v sebi MISEL O ŽALITVI, KI SO NAM JO STORILI SOVRAŽNIKI, PA TUDI PRIJATELJI, SORODNIKI, BLIŽJI -V NAS NI MIRU IN SPOKOJNOSTI IN ŽIVIMO V PEKLENSKEM STANJU.
    …………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………..

    Potrebna je OSVOBODITEV OD TEGA ZLA, zlo izvreči, kakor da ni bilo nič, VSE OPROSTITI.
    …………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………..

    VSAKDO IZRAŽA TO, KAR NOSI V SEBI. (Iz knjige : Nauki očeta Tadeja).

Dodaj odgovor za Miro Prekliči odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja