Nasveti za pomoč, nasveti za duhovno rast. Ko nam gre vse prav vse narobe se moramo obrnit k Bogu po pomoč. Ko nam gre vse dobro se moramo tudi obrnit k Bogu po pomoč, mogoče nam gre kaj narobe…
Bi želeli še kak nasvet. Zastavite vprašanje in vam bomo poskušali odgovorit.
| Cookie | Duration | Description |
|---|---|---|
| cookielawinfo-checkbox-analytics | 11 months | This cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookie is used to store the user consent for the cookies in the category "Analytics". |
| cookielawinfo-checkbox-functional | 11 months | The cookie is set by GDPR cookie consent to record the user consent for the cookies in the category "Functional". |
| cookielawinfo-checkbox-necessary | 11 months | This cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookies is used to store the user consent for the cookies in the category "Necessary". |
| cookielawinfo-checkbox-others | 11 months | This cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookie is used to store the user consent for the cookies in the category "Other. |
| cookielawinfo-checkbox-performance | 11 months | This cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookie is used to store the user consent for the cookies in the category "Performance". |
| viewed_cookie_policy | 11 months | The cookie is set by the GDPR Cookie Consent plugin and is used to store whether or not user has consented to the use of cookies. It does not store any personal data. |
JEZUS JE MOLIL NA KRIŽU ZA SVOJE MORILCE: Luka 23,34
JEZUS JE GOVORIL: »OČE, ODPUSTI JIM, SAJ NE VEDO , KAJ DELAJO.Luka 23,34
………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………
Po vzgledu JEZUSA, JE POTREBNO MOLITI ZA TISTE, KI NETIJO VOJNE-MORIJO IN ZA TISTE, KI SO UMRLI V VOJNAH;
…………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………
JEZUS JE NAROČIL: LJUBITE SVOJE SOVRAŽNIKE……Matej 5,44-45
Jaz pa vam pravim: Ljubíte svoje sovražnike in molíte za tiste, ki vas preganjajo, 45 da boste postali sinovi svojega Očeta, ki je v nebesih. On namreč daje svojemu soncu, da vzhaja nad hudobnimi in dobrimi, ter pošilja dež pravičnim in krivičnim. Matej 5,44-45.
Kateheza: DRUŽINE, KI SI SAME ZADAJAJO RANE
RANE STARŠEV SE VTISNEJO TUDI V OTROKE
……………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………
IN TO SO RANE, KI ZAZNAMUJEJO ZA VSE ŽIVLJENJE
………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………….
ALI SPLOH VEMO, KAJ POMENI RANA DUŠE? ALI ČUTIMO TEŽO GORE, KI TLAČI OTROKOVO DUŠO V DRUŽINAH, KJER DRUG Z DRUGIM SLABO RAVNAJO IN SI ŠKODUJEJO, VSE DO PRELOMA ZAKONSKE ZVESTOBE?
……………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………
ALI IMA PRI NAŠIH IZBIRAH OTTOKOVA DUŠA KAKŠNO TEŽO?
……………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………
KO ODRASLI IZGUBIJO GLAVO, KO VSAK MISLI SAMO NASE, KO SI MAMA IN OČE ŠKODUJETA, DUŠA OTROK ZELO TRPI, DOŽIVLJA OBČUTEK OBUPANOSTI
……………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………
IN TO SO RANE, KI ZAZNAMUJEJO ZA VSE ŽIVLJENJE
…………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………
PAPEŽ FRANČIŠEK PRAVI: KAKO SPREMLJATI OTROKE, DA OTROCI NE BODO POSTALI TALCI OČETA IN MAME?
………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………….
Ko besede in dejanja mrtvijo ljubezen
Dobro vemo, da v vsaki družini obstajajo tudi trenutki, ko obnašanje družinskih članov prizadene najintimnejša čustva. Namesto da bi besede in dejanja izražali ljubezen, jo odvzemajo ali, kar je še slabše, jo mrtvijo. Ko se te rane, ki bi se jih še vedno lahko popravilo, zanemari, se še povečajo: spremenijo se v oblastnost, sovražnost, prezir. Na tej točki lahko postanejo globoke bolečine, ki ločujejo moža in ženo in vodijo v iskanje sočutja, podpore in tolažbe drugje. A pogosto te t.i. ‘opore’ ne mislijo na dobro družine. Izpraznitev zakonske ljubezni razširi zamero v odnosih, ta razkroj pa se zruši na otroke.
Kaj pa rane v duši otroka?
Kljub vsej naši občutljivosti in vsem našim prefinjenim psihološkim analizam, se sprašujem, ali nismo anestezirani tudi glede ran na dušah otrok. Koliko bolj se poskuša kompenzirati z darili, toliko bolj se izgublja čut za najbolj boleče in najgloblje rane v duši.
Veliko govorimo o vedenjskim motnjah, psihološkem zdravju, blaginji otroka, strahu staršev in otrok … Ampak, ali sploh še vemo, kaj pomeni rana duše? Ali čutimo težo gore, ki tlači otrokovo dušo v družinah, kjer drug z drugim slabo ravnajo in si škodujejo, vse do preloma zakonske zvestobe? Ali ima pri naših izbirah otrokova duša kakšno težo? Ko odrasli izgubijo glavo, ko vsak misli samo nase, ko si mama in oče škodujeta, duša otrok zelo trpi, doživlja občutek obupanosti. In to so rane, ki zaznamujejo za vse življenje.
Rane staršev se vtisnejo tudi v otroka
V družini je vse med seboj povezano. Ko je njena duša nekje ranjena, se okužba razširi na vse. In ko mož in žena, ki sta obljubila, da bosta eno meso in bosta oblikovala družino, obsesivno mislita samo na lastne zahteve po svobodi in nagrajevanju, ta izkrivljenost korenito načne srce in življenje otrok. Veliko krat se otroci skrijejo in jočejo sami. To moramo dobro razumeti. Mož in žena sta eno samo meso. In njuni otroci so meso njunega mesa. Pomislimo na Jezusa, kako ostro je svaril odrasle, naj ne pohujšajo malih (Mt 18,6). Tako lahko bolje razumemo tudi Jezusove besede o veliki odgovornosti pri varovanju zakonske zveze (Mt 19,6-9), ki pomeni začetek človeške družine. Ko sta moški in ženska postala eno samo meso, se vse rane in vse opustitve očeta in mame vtisnejo v živo meso otrok.
Po drugi strani pa je res, da obstajajo primeri, ko je ločitev neizogibna. Včasih lahko postane celo moralno nujna, ko pomeni rešiti šibkejšega zakonca ali male otroke pred težkimi ranami, ki jih lahko povzročijo oblastnost, nasilje, poniževanje, izkoriščanje, odtujitev in brezbrižnost.
Kako pomagati družinam?
Hvala Bogu, ne manjka tistih, ki podprti z vero in ljubeznijo do otrok pričujejo o svoji zvestobi zvezi, v katero so verovali, četudi se zdi nemogoče ponovno jo zaživeti. A te poklicanosti ne čutijo vsi ločeni. V samoti vsi ne prepoznajo Gospodovega poziva, ki jim ga namenja. Okoli sebe vidimo družine, ki živijo v ‘neurejeni’ situaciji in si zastavljamo veliko vprašanj. Kako jim pomagati? Kako jih spremljati?
Kako jih spremljati, da otroci ne bodo postali talci očeta in mame?
Prosimo Gospoda za veliko vero, da bi gledali na stvarnost z Božjim pogledom, ter za veliko ljubezen, da bi se približali osebam z njegovim usmiljenim srcem. (Papež Frančišek v katehezi med spološno avdienco na Trgu sv. Petra, 24.6.2015)
https://arhiv.mirenski-grad.si/it/node/3111
::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::
JA, res je ,
KO STA MOŠKI IN ŽENSKA POSTALA ENO SAMO MESO, SE VSE RANE IN VSE OPUSTITVE OČETA IN MAME VTISNEJO V ŽIVO MESO OTROK.
…………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………..
KOLIKO STARŠEV POMISLI, KAKO ZELO TRPIJO OTROCI; otrok ima rad mamo in očeta in če eden ali drug znašata jezo, mržnjo, sovraštvo ; ALI SE LAHKO SPLOH KDO ZAVEDA, KAKŠNA BOLEČINA NASTAJA V DUŠI OTROK?
Vse te stiske V OTROŠTVU se zabeležijo V PODZAVEST, zabeležijo se tako, kot bi pisal na računalnik.
IN OTROCI BODO ODRASLI IN BODO ODŠLI Z GLOBOKIMI RANAMI V SVET…
IN KDO LAHKO TE GLOBINSKE RANE OZDRAVLJA?
IZROČAJMO JEZUSU V NJEGOVE RANE VSE NAŠE RANE, RANE OD OTROK, ON ZDRAVI IN ON BO POISKAL ČLOVEKA,
oz. LJUDI PREKO KATERIH BO ZDRAVIL.
………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………….
Če izročamo dogodke, bolečine, stiske, rane itd…V JEZUSOVO PREDRTO USMILJENO SRCE, POMENI, DA BO ON PREVZEL IN ON UREJAL PO SVOJI VOLJI IN ČASU. TO POMENI PREPUSTITEV V BOŽJE ROKE.
IZ NJEGOVEGA PREDRTEGA SRCA PA TEČEJO REKE USMILJENJA….
Lahko vam povem, da rana, ki je nastala v otroku že pred rojstvom ali v otroških letih, GA BO SPREMLJALA POVSOD.
Saj vemo kako boli, če imamo samo majhno rano na roki ali nogi!
Glejte, vedno ponavljam, da zaradi NOTRANJIH GLOBOKIH RAN, KI SO OVIRA ZA BLAGOSLOVE, -ZA MEDSEBOJNE ODNOSE, ZA ŽIVLJENJE V SOŽITJU S ČLOVEKOM, NE NAPREDUJEMO.
Poglejmo ali so pristni odnosi v službah, na cesti, doma itd..?
Človek z ranami se tudi izogiba PRISTNIM, ODKRITIM POGOVOROM.
Kakšen je pogovor med človekom, kjer mora nekdo izbirati besede, ki jih izgovori, da ne bo užalil drugega, BOJI SE POVEDATI RESNICO, ČEPRAV NA LEP NAČIN, itd..
MENI OSEBNO SE TAK NAČIN POGOVARJANJA ZDI PRETVARJANJE.
Gledamo smet pri drugem, gore smeti pa ne vidimo pri sebi?
BESEDE ZAVIJATI V” VATO” JE, KOT BI HODIL PO TANKEM LEDU, KI BO VSAK ČAS POČIL.
Kadar slišim, da nekdo obtožuje druge da so krivi za “propad”, za vojne, za vodenje itd..itd, …me strese. Najprej razmislimo in poglejmo vase;
KOLIKO JAZ S SVOJIM NAČINOM ŽIVLJENJA PRISPEVAM, DA JE STANJE V DRŽAVI, V SVETU TEŽKO?
…………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………..
Res je da vsi starši ne slišijo Božjega glasu.
PAPEŽ FRANČIŠEK PRAVI: Prosimo Gospoda za veliko vero, da bi gledali na stvarnost z Božjim pogledom.
Ja, GLEDATI Z BOŽJIM POGLEDOM JE MOGOČE PO PRENOVI SRCA , UMA, MISLI, -KO SE ČLOVEK NA NOVO RODI OD ZGORAJ., kar vedno ponavljam .
…………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………
KAKO BO ČLOVEK S ČLOVEŠKO MISELNOSTJO IN ČLOVEŠKIM POGLEDOM GLEDAL Z BOŽJIM POGLEDOM?
PAPEŽ FRANČIŠEK PRAVI: KAKO SPREMLJATI OTROKE, DA OTROCI NE BODO POSTALI TALCI OČETA IN MAME?
…………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………..
Vse izhaja iz družine.
DRUŽINA JE OSNOVNA CELICA VSAKE DRUŽBE.
……………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………….
TVOJA SVETOST NE OBSTAJA V IZREDNIH DEJANJIH, TEMVEČ V ZVESTEM IZPOLNJEVANJU TVOJIH DOLŽNOSTI DO BOGA, DO SAMEGA SEBE IN DO DRUGIH.
sv. Maksimilijan Kolbe
TVOJA SVETOST NE OBSTAJA V IZREDNIH DEJANJIH, TEMVEČ V ZVESTEM IZPOLNJEVANJU TVOJIH DOLŽNOSTI DO BOGA, DO SAMEGA SEBE IN DO DRUGIH.
sv. Maksimilijan Kolbe
BOLEZENSKO STANJE SVETA PAPEŽ JEMLJE NASE, DA BI SVET OZDRAVEL IN SI OPOMOGEL
……………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………
Ne doživlja agonije v bolezni papež, temveč jo doživlja svet, ki papeža ne posluša, in zato drgeta v vročici vojn, krivic in hudih zlorab otrok in nemočnih. Bolezensko stanje sveta papež jemlje nase, da bi svet ozdravel in si opomogel. To je papeževa zvestoba do konca.
Zvestoba je možna samo, če je ljubeča, skrbna in darovanjska. Taka je po Božjem načrtu. Nič je ne sme skaliti in nihče uničiti. Kdor se gre farizejsko hinavščino, da razdira zakonsko zvestobo, žali in ponižuje samega Boga, ki je vedno zvest (prim. Mr 10, 1-12).
https://radio.ognjisce.si/sl/283/novice/39643/skof-stumpf-papez-bolezensko-stanje-sveta-jemlje-nase.htm
Ne doživlja agonije v bolezni papež, temveč jo doživlja svet, ki papeža ne posluša, in zato drgeta v vročici vojn, krivic in hudih zlorab otrok in nemočnih. Škof Štumpf.
STABILNOST BI RADI , duhovnik Marko Rijavec
OBLAST JE VEDNO TAKA, KAKRŠNI SMO LJUDJE
……………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………
KJER JE LE VARNOST, TAM NI HRBTENICE. IN NE STABILNIH LJUDI
…………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………..
Da je naša država v takem razsulu, morda niti ni toliko kriva obstoječa oblast. Že dolgo je namreč tako. Nekakšno stanje duha v ljudeh – Bauman bi temu rekel tekoča generacija – je navrglo take oblastnike, saj je oblast vedno taka, kakršni smo ljudje. Posledično je tako skoraj zaman iskati neke stabilnosti, stanovitnosti, premočrtnosti in zanesljivosti, na čemer bi lahko človek zrasel, pognal svoje korenine, utemeljil svoje življenje.
Nekaj preveč določenega se nam je zdelo tisto iz preteklosti, s čimer smo prekinili vezi in presekali korenine. Bilo je nekaj preveč omejujočega, nekaj, kar je zatiralo rast našim vejam, našim željam in naši izbiri. Morda je bilo nekdaj res tako, morda pa se je v imenu avtoritet res zgodilo preveč zlorab. Kajti avtoriteto lahko razumemo zelo napačno, lahko jo zgradimo na moči, tako da nekomu grozimo, ga zaničujemo ali držimo v strahu, lahko pa jo utemeljimo na vzvišeni oddaljenosti, lahko na brezmadežni podobi, lahko s podkupovanjem.
In tako smo po revolucionarnem modelu, kjer je vse staro slabo in vse novo dobro, porušili stari red in začeli povsem na novo. Kot svoj temelj – kako paradoksalno! – smo postavili neskončno svobodo v vsem, ki pa se najbolj odraža v neskončnosti izbire. Tako smo postali ljudje, plavajoči v nevarnem času raztopljenih vrednot, pomešanih pojmov in uničenih avtoritet, v katerem pa, zelo zanimivo, vedno bolj vznikajo vse vrste radikalizmov in fanatizmov.
Ljudje, ki plavajo v neznosnosti izbire – ker je izbiranje vsega zelo naporna reč, če drugega ne, zahteva dobra odločitev čas za premislek, tega pa imamo vedno manj – so se namreč tega naveličali in zdaj ponovno iščejo avtoritete ter se tako radi obesijo na ljudi trdnih in jasnih stališč, ki potem večinokrat tudi izkoristijo njihovo naivno zaupanje.
Poglejte samo, koliko mladih duhovnikov in bogoslovcev denimo teži h katoliškemu tradicionalizmu, kjer je vse farizejsko trdno določeno, a vendarle varno. A kjer je le varnost, tam ni hrbtenice. In ne stabilnih ljudi.
Nihanje iz ene v drugo skrajnost je za človeka precej pogost pojav, čeprav si ta želi predvsem stabilnosti.
Tudi otroci jo potrebujejo, četudi se ji na vse kriplje upirajo. Toda oni si želijo zidu, v katerega se bodo lahko zaletavali, preverjali, se ob upiranju učili in občudovali čudovito trdnost, ki jo vsak od nas potrebuje.
Brez avtoritet ne moremo.
Avtoriteta je posebno za mladega človeka nekaj velikega in nekaj pomembnega, nekaj, kar drži naše življenje v ravnovesju. Če si jih ne izberemo, nam jih postavi svet; inercija vodi k njim, k lažnim avtoritetam v navidezno trdnih in varnih pristanih totalitarizma …
Zato je izbira stabilnosti danes predvsem stvar izbire dobre avtoritete. Ta pa je tista, ki v sebi združuje tako brezpogojno ljubezen kot tudi jasna stališča. Zato se ob pravi avtoriteti čutimo hkrati varne in svobodne. Če kaj od tega dvojega umanjka, se izrodi v eno ali drugo skrajnost. In menda bo pobalinskosti našega časa enkrat konec, ko bomo spet imeli dobre očete – družinske, duhovne, politične očete, ki služijo in ne gospodujejo ter so zavezani trdnim vrednotam naših dedov in ljubijo tudi s svojo strogostjo.
M. Rijavec. (Na začetku). v: Ognjišče 2 (2024), 3.
Ja, kako resnično.
ČLOVEK, KI NE SPOŠTUJE AVTORITETE, SE MU ZAČNE RUŠITI ŽIVLJENJE.
SPOŠTOVANJE AVTORITETE SE PRIČNE NAJPREJ V OSNOVNI CELICI DRUŽBE, TO JE DRUŽINA.
……………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………..
KAŠEN VZGLED PREJMEJO OTROCI, TAKŠNEGA PONESEJO V SVET.
NE KRIVIMO DRUGIH KAKO SE NAM GODI,…
Če otroci nimajo privzgojenme navade od doma, oziroma jih ne vidijo, BODO TO PONESLI V SVET, ČE BODO VODILNI DELAVCI, ALI VODITELJI DRŽAV.
BOŽJA BESEDA GOVORI IN TO JE POTREBNO UPOŠTEVATI, ČE SE NE UPOŠTEVA , SE TEMELJI DRUŽINE RAZMAJEJO IN RAZBIJEJO.
Razbitine so velike, JEZUS PA ZDRAVI, OBNAVLJA IN PRENAVLJA.
JEZUS JE REKEL: Efežanom 5,22-24
Žene naj bodo podrejene svojim možem kakor Gospodu, mož je namreč glava ženi, kakor je Kristus glava Cerkvi: on, odrešenik telesa. In kakor je Cerkev podrejena Kristusu, tako naj bodo v vsem žene možem. Efežanom 5,22-24
………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………
Če eden zakonec ne opravi svoje naloge, tudi drugi ne bo mogel v celoti opraviti svoje naloge V ŽIVLJENJU.
RAZLAGA IZ SVETEGA PISMA:
Mož je lahko glava ženi samo tedaj, če je njegova vloga utemeljena v ljubezni do žene in darovanju samega sebe zanjo po vzoru odrešenika.
PRIJAZEN?
JEZUS SPREGOVORI V TEMPLJU
DEJANSKO SE V SVETEM PISMU BESEDA PRIJAZEN POJAVI SAMO DVAKRAT, PRI SIRAHU IN PRI PAVLU
Kaj se dogaja? Jezus spregovori v templju. Prisotni najprej strmijo. Strmeti pomeni najprej nepremično gledati, zaradi velikega vznemirjenja na nekako otrpniti. To vznemirjenje lahko gre ali v občudovanje ali v zanikanje.
Ko ga poslušam, kaj se dogaja v mojih mislih? Spominjam se dame, ki mi je pripovedovala, da se samo sprehodi skozi pohištveni salon, in že vidi svojo hišo preurejeno. Me izziva, ta dama! Kolikokrat se moram še sprehajati po Poti (Jn 14,6), kolikokrat še slišati o mogočnih Božjih delih, ki jih je storil po mnogih malih, da na vprašanje, kakšen je Jezus, ne bom odgovarjal kot polpismeni veroučenci v en glas: »Prijazen.« To prijaznost dajemo skupaj z neškodljivostjo in neučinkovitostjo. Pa ni nič narobe s prijaznostjo, problem je, ker smo podobe o Jezusu pomešali z resničnim Jezusom.
Dejansko se v Svetem pismu beseda prijazen pojavi samo dvakrat, pri Sirahu in pri Pavlu. V hebrejščini in grščini najdemo kar nekaj sopomenk, nikakor pa se nobena od teh ne nanaša na Jezusa.
Mogočno, noro, vsemogočno
Ga pa danes opišejo kot tistega, ki poučuje z močjo. In marsikaj bodo z njim še doživeli. Da mu je narava pokorna, da ozdravlja, da čudežno pomnožuje hrano in dela iz vode vino. Toda to, kar ga dela močnega, ga dela tudi nevarnega.
Sobota je bila in kakor vsak pobožen jud je šel Jezus v tempelj. In jih je učil. Med množico je nedeljnik, ki mirno prihaja vsak teden k bogoslužju, morda celo bere berilo ali poje na koru – in prav vztrepeta, ko se ob njem pojavi Jezus. Vsi so vznemirjeni, eni navdušeni, drugi prestrašeni. »Kaj imamo s teboj?« Ali kaj hočeš od mene?
Bog je Bog svobode. Na poti izgona iz raja je zastavil svojega Sina, da je postal pot v nebesa. In to ni prijazno, to je mogočno, noro, vsemogočno, Božje.
Prah sprašuje Stvarnika! Kaj pa lahko sploh dam Vsemogočnemu?! Tako udobno mi je v moji veri. Znotraj religije sem si ustvaril še svojo. Zato ni čudno, da se k temu negodovanju pridruži še: »Si nas prišel uničit?« Ponavlja se zgodba prvega greha – Bog je predstavljen kot tekmec človeku. In ponavlja se zgodba odrešenja. Dolgo je zdržal hudi duh v človeku. Z njim celo prihajal k molitvam. Ker dokler niso osebne, dokler se ne dotikajo mojega resničnega življenja, dokler so to lepe besede, hudega duha to ne moti. Dokler je bil ta jud ali danes kristjan lepo vzgojen kot cerkvena miš ali pohleven vernik, je vse pod nadzorom. Bog pa je Bog svobode. Na poti izgona iz raja je zastavil svojega Sina, da je postal pot v nebesa. In to ni prijazno, to je mogočno, noro, vsemogočno, Božje.
Takrat se je pokazalo, da je Jezus gospodar srca, in se potrjuje tudi danes.
To, kar ga dela močnega, ga dela tudi nevarnega. Revija DRUŽINA
https://www.druzina.si/clanek/jezus-je-gospodar-srca-razlaga-evangelija
MISLI PHILA BOSMANSA -REVIJA OGNJIŠČE
PHIL BOSMANS JE TUDI NAPISAL: KRIŽ JE RESNIČNOST V ŽIVLJENJU VSAKEGA ČLOVEKA, TODA VEDNO MANJ LJUDI JE, KI SO MU DORASLI…..
+ Križ je resničnost v življenju vsakega človeka. Toda vedno manj ljudi je, ki so mu dorasli. Ne sprejemajo ga več in ne prenašajo, njegovega bremena. Mnogi so zato čisto na tleh. Zdravniki za živčne bolezni in psihiatri imajo vedno več dela. Phil Bosmans
NIKOGAR IN NIČ SI LASTITI: VSE JE BOŽJI DAR
+ Živeti pomeni objeti ljudi in reči ter jih spet izpustiti, da rastejo in cvetijo v božji navzočnosti… Živeti pomeni vse imeti za božji dar, dopustiti, da je vse njegov dar, nikogar in nič si lastiti in vriskati ob vsaki zvezdi, ki pade z neba. Phil Bosmans
OBSTAJAJO LJUDJE, KI JIM MANJKA SAMO MALO POTRPLJENJA….
+ Obstajajo ljudje, ki ne morejo več verjeti v sonce, ko pride noč. Manjka jim samo malo potrpljenja, da bi čakali, dokler ne nastopi jutro. Phil Bosmans
::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::
Ja, kako z milostjo PRITI DO POTRPLJENJA? STISKA RODI POTRPLJENJE, POTRPLJENJE PREIZKUŠENOST, PREIZKUŠENOST PA UPANJE
……………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………….
JEZUS JE REKEL: SADOVI OPRAVIČENJA, Rimljanom 5,1-5
Ker smo torej opravičeni iz vere, živimo v miru z Bogom po našem Gospodu Jezusu Kristusu, 2 po katerem se nam je tudi po veri odprl dostop v to milost, v kateri stojimo in se ponašamo z upanjem na Božjo slavo. 3 Pa ne samo to, ampak se celo ponašamo s stiskami, saj vemo, da stiska rodi potrpljenje, 4 potrpljenje preizkušenost, preizkušenost upanje. 5 Upanje pa ne osramoti, ker je Božja ljubezen izlita v naša srca po Svetem Duhu, ki nam je bil dan.Rimljanom 5,1-5
………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………….
Zato ponavljam: ČLOVEK , KI ŽELI, DA GA GOSPOD OČISTI, PRENOVI IN MU PODELI MILOSTI, -NOVO ŽIVLJENJE V GOSPODU-NOVO ROJSTVO OD ZGORAJ, NAJ IZROČI SVOJE ŽIVLJENJE JEZUSU-TISTEMU, KI MU JE DAL ŽIVLJENJE IN TRPEL ZA NJEGA NA KRIŽU.
………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………….
DRUGO PISMO KORINČANOM GOVORI: 2 Korinčanom 13,5
Sami se preverite, ali ste verni, in preizkusite se. Ali ne spoznavate, da je Jezus Kristus v vas? Morda pa preizkušnje niste prestali!
2 Korinčanom 13,5
………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………….
Če kristjan želi, da BO OSVOBOJEN VSAKE NAVEZANOSTI -NIKOGAR IN NIČ SI LASTITI, TO ZMORE SAMO Z BOŽJO MILOSTJO, SAM NIČESAR , ZATO JE POTREBNO ZAUPANJE V ODREŠENIKA IN ODDAJA SVOJEGA ŽIVLJENJA NJEMU.
BOŽJA BESEDA:
PRAVO IN LAŽNO PRIJATELJSTVO Sirah 6,5-17
………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………….
5 Prijazna beseda pridobi veliko prijateljev,
ljubezniv jezik pridobi veliko naklonjenost.
6 Naj bo veliko takih, ki s teboj žive v miru,
tvoj svetovalec pa naj bo le eden izmed tisočev.
7 Če pridobivaš prijatelja, ga pridobivaj v preizkušnji,
in mu nikar ne zaupaj prehitro.
8 Marsikdo je namreč prijatelj v njemu ustreznem času,
a ne ostane pri tebi na dan tvoje stiske.
9 Je tudi prijatelj, ki se sprevrže v sovražnika,
ki bo v tvojo sramoto razkrival vajine prepire.
10 Je tudi prijatelj, ki sede za tvojo mizo,
a ne ostane pri tebi na dan tvoje stiske.
11 Dokler boš imel srečo, bo eno s teboj,
zaupen bo s tvojimi domačimi;
12 če pa boš ponižan, bo proti tebi
in se bo skrival pred tvojim obličjem.
13 Drži se daleč od svojih sovražnikov
in bodi previden do svojih prijateljev.
14 Zvesti prijatelj je močna zaščita,
kdor ga je našel, je našel zaklad.
15 Zvestega prijatelja ni mogoče poplačati,
za njegovo lepoto ni tehtnice.
16 Zvesti prijatelj je čarodejni napoj življenja,
našli ga bodo tisti, ki se bojijo Gospoda.
17 Kdor se boji Gospoda, sklepa pravo prijateljstvo,
kakršen je sam, takšen bo tudi njegov bližnji. Sirah 6,5-17
::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::
PRIJATELJI NAS VČASIH IZDAJO. TUDI ZELO PODLO.
…………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………
PRAVI PRIJATELJ JE KOT ZAKLAD, PRAVI PRIJATELJ PRENAŠA NAPAKE PRIJATELJA, SLABOSTI, NE RAZNAŠA POGOVOROV DRUGIM, MU JE OPORA V STISKI…….
TODA…ZAKAJ VSAK DAN Z VEČJO GOREČNOSTJO NE IŠČEMO DRUŽBE, POGOVORA Z VELIKIM PRIJATELJEM, KI NIKOLI NIKOGAR NE IZDA?
…………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………..
KRALJESTVO TEME
Kraljestvo teme je danes tako mogočno, ker so premnogi, ki pišejo, postavili na prestol laž. Laž pa vodi v suženjstvo. Samo resnica nas bo osvobodila, nam zagotavlja Jezus.
Stanko Janežič