Nasveti za pomoč, nasveti za duhovno rast. Ko nam gre vse prav vse narobe se moramo obrnit k Bogu po pomoč. Ko nam gre vse dobro se moramo tudi obrnit k Bogu po pomoč, mogoče nam gre kaj narobe…
Bi želeli še kak nasvet. Zastavite vprašanje in vam bomo poskušali odgovorit.
| Cookie | Duration | Description |
|---|---|---|
| cookielawinfo-checkbox-analytics | 11 months | This cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookie is used to store the user consent for the cookies in the category "Analytics". |
| cookielawinfo-checkbox-functional | 11 months | The cookie is set by GDPR cookie consent to record the user consent for the cookies in the category "Functional". |
| cookielawinfo-checkbox-necessary | 11 months | This cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookies is used to store the user consent for the cookies in the category "Necessary". |
| cookielawinfo-checkbox-others | 11 months | This cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookie is used to store the user consent for the cookies in the category "Other. |
| cookielawinfo-checkbox-performance | 11 months | This cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookie is used to store the user consent for the cookies in the category "Performance". |
| viewed_cookie_policy | 11 months | The cookie is set by the GDPR Cookie Consent plugin and is used to store whether or not user has consented to the use of cookies. It does not store any personal data. |
POKORA ODVZAME BOŽJO KAZEN
………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………….
Prav v tistem času je bilo v množici navzočih nekaj ljudi,
ki so Jezusu pripovedovali o Galilejcih,
katerih kri je Pilat pomešal z njihovimi žrtvami.
Odgovóril jim je:
»Mar mislite, da so bili ti Galilejci večji grešniki kakor vsi drugi Galilejci,
ker so to pretrpeli? Povem vam, da ne.
A če se ne spreobrnete, vas vse čaka enak konec.
Ali pa onih osemnajst, na katere se je podrl stolp v Síloi in jih ubil,
mar mislite, da so bili večji dolžniki kakor vsi drugi prebivalci Jeruzalema?
Povem vam, da ne.
A če se ne spreobrnete, boste vsi prav tako pokončani.«
In povedal je tole priliko:
»Nekdo je imel v svojem vinogradu zasajeno smokvo.
Prišel je iskat sad na njej, pa ga ni našel.
Rekel je svojemu vinogradniku:
›Glej, tri leta je že, kar hodim iskat sad na tej smokvi, pa ga ne najdem.
Posekaj jo, čemú izčrpava zemljo?‹
Ta pa mu je odgovóril:
›Gospod, pústi jo še letos, da jo okopljem in ji pognojim.
Morda bo napósled obrodila sad; če pa ne, jo boš posekal.‹« (Lk 13,1-9)
Kaj je vzrok in kaj posledica? Temeljno vprašanje, na katerega opozori tudi Jezus.
Gospod, pomagaj mi, da bom živel v zvestobi do tebe in da bom obrodil dober sad
https://www.bazilika.info/oznanila-na-3-postno-nedeljo-23-3-2025/
:::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::
SPREOBRNITE SE, pravi JEZUS.
ODITI JE POTREBNO NA POT SPREOBRNJENJA! POT POKORE-ZADOŠČEVANJA ZA SVOJE GREHE!
PONIŽNOST JE NUJNA, DA IZPOLNIMO BOŽJO VOLJO
Ponižajte se
Le redki med nami so poklicani v vlogo, kot je bila Mojzesova. Tudi nihče od nas ni poklican v takšno poslanstvo, kot je bilo Jezusovo. Toda vsak od nas ima edinstveno mesto v Božjem načrtu in za uresničenje tega poslanstva je potrebna ponižnost.
Hebrejci so se ponižali v molitvi (2 Kron 7,14), tudi apostoli nam naročajo: “Ponižajte se.” (Jak 4,10; 1 Pt 5,6). Obstajajo tudi drugi načini, kako postati ponižen, vendar Bog ceni, če se sami odločimo, da se bomo uklonili njegovi volji in izpolnili načrt, h kateremu nas kliče.
“Kdor se poniža…”
Jezus nam v evangelijih pravi, da “kdor se poniža, bo povišan” (Mt 18,4; 23,12; Lk 14,11; 18,14). To se ujema z Jezusovimi dejanji, opisanimi v Pismu Filipljanom.
Jezus se je ponižal in bil povišan, da bi vladal z Očetom v nebesih. Obljublja nam, da nam bo ponižnost, s katero sledimo Božji volji, prinesla neminljivo nagrado.
Bog ponižuje
Če nas Bog potrebuje, nas bo ponižal. Rečeno nam je, da Bog “ponižuje in povišuje” (1 Sam 2,7).
Prav tako nam je rečeno, da ponižuje tiste, ki prebivajo visoko, saj je zapisano: ”Uklonil je prebivalce na višavah, vzvišeno trdnjavo” (Iz 26,5). Ljudje, ki veliko dosežejo in to bolj kot Bogu pripisujejo sebi, so tisti, ki jih Bog poniža.
Milost ponižnim
Sveto pismo nam trikrat pravi, da “Bog daje milost ponižnim” (Preg 3,34; 1 Pet 5,5; Jak 4,6). Beseda “milost” v Svetem pismu pomeni različne stvari, pri čemer se tu uporabljata vsaj dve.
Milost je sposobnost razumevanja Božje volje za nas. To je mogoče le, če svojo lastno voljo podredimo božji. Pomeni tudi odrešenje, ki ga lahko dosežemo le, če delujemo v skladu z Božjo voljo.
Pot ponižnih
P
ot ponižnosti nam je nakazana zlasti v psalmih. V njih vidimo avtorjevo pot odrešenja in poglobitev njegovega odnosa z Bogom.
Tako je v Psalmih ponižnost omenjena vsaj dvakrat.
Bog vodi ponižne v to, kar je prav.
Ps 25:9
Bog ponižne krona z odrešitvijo.
Ps 149:4
“Sem krotak in ponižen”
Ponižnost se dopolnjuje z drugimi vrlinami in se hkrati krepi z njihovo pomočjo. V Svetem pismu je ponižnost dvakrat posebej omenjena v povezavi s krotkostjo.
V Matejevem evangeliju Jezus ponovno ponudi zgled, ko pravi: “Učite se od mene, ker sem krotak in v srcu ponižen, in našli boste počitek svojim dušam” (Mt 11,29). Podobno nas spodbuja tudi Prvo Petrovo pismo: “Bodite usmiljeni in ponižni.” (1 Pt 3,8).
Članek je prevedel Operando. Prevedeno in prirejeno po izvirniku iz Operandove angleške spletne strani.
https://operando.org/najlepsi-biblicni-citati-o-poniznosti/
:::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::
ČLOVEK BO PONIŽEN, ČE BO DOVOLIL SVETEMU DUHU, DA GA PREOBRAZI, PRENOVI, ODVRNE OD GREHA NEVERE …
Novo duhovno rojstvo je potrebno, da je ČLOVEK PONIŽEN.
S SVOJO ČLOVEŠKO VOLJO IN SAMOVOLJO , ne gre.
PONIŽNOST JE NASPROTJE NAPUHA, SEBIČNOSTI IN OŠABNOSTI.
———————————————————————————————————————————————————
Človek sam ne more ničesar, VSE DELA BOG V ČLOVEKU, V POPOLNEM SODELOVANJU S ČLOVEKOV.
ČLOVEK STORI VSE, KAR KOLI MU POREČE GOSPOD. IN TAKO SE HODI SKUPAJ PO POTI SPREOBRNENJA, PREOBRAZBE V NOVO ROJSTVO ČLOVEKA “OD ZGORAJ”.
……………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………
KO GOSPOD ČISTI NOTRANJOST ČLOVEKA, JO PREOBRAŽA PA NASTANE TRPLJENJE.
KADAR KRISTJAN NE ZMORE ALI PA NIMA MOŽNOSTI ZA DALJŠO MILTEV KRIŽEVEGA POTA, LAHKO ZMOLI KRIŽEV POT, V PETIH MINUTAH
Prva postaja
Jezusa obsodijo na smrt
O, Jezus! Tako krotek in ponižen, nauči me, da bom znal sprejeti preizkušnje.
Druga postaja
Jezus vzame križ na svoje rame
Moj Jezus, ta križ bi moral biti moj, ne Tvoj; moji grehi so te križali.
Tretja postaja
Jezus prvič pade pod križem
O, Jezus! Naj mi Tvoj prvi padec pomaga, da nikoli ne zapadem v smrtni greh.
Četrta postaja
Jezus sreča svojo mater
O, Jezus! Naj mi nobena človeška vez, naj bo še tako ljuba, ne prepreči, da bi Ti sledil po poti križa.
Peta postaja
Simon iz Cirene pomaga Jezusu nositi križ
Simon Ti je pomagal proti svoji volji; naj potrpežljivo vse pretrpim Zate.
Šesta postaja
Veronika obriše Jezusu potni obraz
O, Jezus! Svoje sveto obličje si odtisnil na Veronikin prt; neizbrisno Ga odtisni tudi na moje srce.
Sedma postaja
Jezus drugič pade pod križem
Ljubi Gospod, z drugim padcem mi pomagaj, da ne bom znova zapadel v greh.
Osma postaja
Jezus tolaži jeruzalemske žene
Moja največja tolažba bi bila slišati Tvoje besede: ”Mnogi grehi so ti odpuščeni, ker si mnogo ljubil.”
Deveta postaja
Jezus tretjič pade pod križem
O, Jezus! Ko bom omagal na dolgi poti življenja, bodi moja moč in moja vztrajnost.
Deseta postaja
Jezusa slečejo
Moji duši je bila odvzeta nedolžnost; odeni me, Jezus, z oblačilom pokore in kesanja.
Enajsta postaja
Jezusa pribijejo na križ
Odpustil si svojim sovražnikom; moj Bog, nauči me, da bom znal odpuščati žalitve in nanje pozabiti.
Dvanajsta postaja
Jezus umre na križu
Umiraš, moj Jezus, toda Tvoje Presveto Srce še vedno utripa v ljubezni do Tvojih grešnih otrok.
Trinajsta postaja
Jezusa snamejo s križa
Sprejmi me v svoje naročje, o žalostna Mati; izprosi mi popolno odpuščanje grehov.
Štirinajsta postaja
Jezusa položijo v grob
Ko Te z obhajilom sprejmem v svoje srce, o Jezus, naj to postane primeren prostor za Tvoje Presveto Telo. Amen.
”Jezus, Marija, ljubim Vaju, rešita mojo dušo.”
https://si.aleteia.org/2018/03/23/zelo-kratek-krizev-pot
::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::
MOLIMO S SRCEM, RAZMIŠLJAMO KAJ JE JEZUS OBČUTIL OB VSAKI POSTAJI KRIŽEVEGA POTA!
OB MOLITVI KRIŽEVEGA POTA RAZMIŠLJAJMO:
……………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………
Ali znamo tudi mi sprejeti BOŽJO VOLJO in jo spolnjevati, TAKO KOT JE TO STORIL JEZUS, tudi, če nam je zelo neprijetna, težka?
JEZUS JE TRPEL ZA NAS , ali se zavedamo KAKO TRPIJO OTROCI, katerih starši jih SILIJO IN S TEM “MUČIJO” DA IZPOLNIJO NJIHOVE MOREBITNE SANJE IZ MLADOSTI ALI SANJE DRUGIH LJUDI……
JEZUS JE TRPEL ZA NAS, ali znamo pogledati v SEBE, PRIZNATI SVOJO GREŠNOST IN ODITI NA POT SPREOBRNENJA…
OTROCI NISO LAST STARŠEV, SO BOŽJI DAR.
Če želimo vzgajati in učiti otroke, da bodo šli po poti RESNICE, DOPUSTIMO, DA NAS JEZUS IN MARIJA UČITA IN VZGAJATA, TAKO BOMO VZGLED OTROKOM IN NJIMA POSVETIMO OTROKE.
LJUBITI SEBE
……………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………
OBČUDOVATI SAMEGA SEBE
………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………….
JE BOG NARCIS, DA OBČUDUJE SAMEGA SEBE
………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………….
ŽENSKA SE JE V SVOJEM SPOPADU Z MOŠKIM RAZVREDNOTILA
………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………….
MOŠKI PRAV TAKO NE MORE BITI MOŠKI, ČE SI DAJE CENO Z ŽENSKO ..
…………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………..
Kaj naj bi to pomenilo? Je Bog narcis, da občuduje samega sebe? Verjetno ne. Če smo njegova podoba, po Njem smo namreč ustvarjeni, naj bi tudi mi občudovali sami sebe. Bomo potem narcisi?
Vse kar sem, je dar. Bog me je poklical že v materinem telesu in se me veseli, verjame vame. In v kaj sem poklican? Najprej, biti človek, potem biti moški oz. ženska, biti poročen, posvečen ali samski, šele potem sem poklican v nek konkreten poklic. Ljubiti sebe, pomeni veseliti se svoje poklicanosti, veseliti se božjega dostojanstva.
Biti človek. Za kristjana to pomeni, biti božji otrok. Bog me je poklical in mi dal ime že v materinem naročju. Poklical me je, ker verjame vame. To je moje temeljno veselje. Če je drugi nad menoj obupal, če me je zlorabil, moja cena ostaja ista: Sem božji otrok. Kot pravi Oče nad sinom: To je moj ljubljeni sin, zelo sem ga vesel! Tako pravi tudi nad menoj. Naj se veselim božjega otroštva!
Biti moški/ženska. Menim, da se je ženska v svojem spopadu z moškim razvrednotila. Namesto da bi se globlje zavedala svoje ženskosti, svoje identitete, jo je podredila pogledu moškega. Začela se je vrteti pred njegovimi očmi in izsiljevati njegovo ocenjevanje. Bolj ko se vrti pred njim, bolj je nezadovoljna. Izsiljuje poželenje in si s tem daje ceno. Če si jo moški poželi, se zdi, da je dosegla svojo ceno, ker je poželenja vredna. Hkrati pa se ji upira, da je vredna le toliko, kolikor si je moški poželi. Ker ne more sprejeti svoje sedaj neumne cene, začne prezirati moškega kot pokvarjenca, ki je ne zna ljubiti. Če pa jo ljubi, ne verjame v ljubezen.
Pri študentski skupini smo ugotavljali, da se ženska, da bi pridobila lastno ceno, vrti med ogledalom in kamero. Ves čas pa čaka na priznanje oz. poželenje. Če to priznanje doseže, pa se sesuje vase, ker ji notranji glas govori, kako prazna je ta vrednost. Kakor Adam in Eva ugotavlja, da je naga in bi se rada skrila. Dala si je ceno, ki ji jo lahko da le Bog. Potem pa jo postane sram, ker se je dejansko razvrednotila. Ljubiti sebe, pomeni, odkrivati svojo ženskost in svojo materinskost. Kot ženska si božji dar sebi in moškemu. Kot vreden dar ne glede na to, ali te moški ceni ali ne. Si dar! Veseli se svoje lepote (notranje in zunanje, občuduj se kot božjo podobo) in ne izsiljuj občudovanje.
Moški prav tako ne more biti moški, če si daje ceno z žensko. A prav tu se je današnji družbi zataknilo. Kakšen naj bo moški? Ponosen na svojo moč, logičnost in trdnost. Ne zato, da bi se napihoval, ampak da bi služil. A komu naj služi, če ga žena ne potrebuje? Moč ji daje samostojen zaslužek, logičnost ji dajejo okviri družbe, trdnost institucije družine, šolstva, družbe. Ko ga ženska prezira, se lahko vzpostavi kot moški, samo ob Bogu, ki ga je kot moškega poklical v življenje. Če se zavrti okrog ženske, zgubi svojo pristno trdnost in je mevža ali mačo. Če ostaja sam, je nerodoviten. Najti mora svojo duhovno, notranjo moč, da ohrani trdnost pravega moža in očeta.
Ljubiti se, občudovati se, pomeni veseliti se v sebi tega, da si ženska, da si moški! Kot tak/a dar. Mirenski grad
https://arhiv.mirenski-grad.si/ljubiti-sebe
::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::
Ja, res je. VSE JE DAR OD BOGA.
Priloženo si lahko preberete celoten članek in razmišljajmo!
Danes se nekateri zelo pritožujejo zaradi obnašanja nekatere mladine, odraslih itd..
OTROK VIDI V DOMAČI DRUŽINI-OSNOVNI CELICI, KAKŠNO MNENJE IMATA MATI IN OČE, ALI SAMO MATI ALI PA SAMO OČE…
KAKŠEN ODNOS IMAMO IMAMO DO TISTIH, KI NISO PO ZUNANJOSTI PO MERILIH POSVETNE DRUŽBE?
Kako se obnašamo do invalidov?
Kako matere vplivajo s SVOJIMI MNENJI, za katere mislijo da so edino pravilno in tako mora biti, kako vplivajo na sinove, hčere, snahe, zete itd..
JE RES VEDNO PRAVO SPOŠTOVANJE OB IZBIRI , KI SI JO JE NAPRAVIL OTROK ZA CELO ŽIVLJENJE?
Vprašanj je veliko, prav tako odgovorov.
KAKŠEN ODNOS IMAMO DO DRUGEGA ČLOVEKA. Otroci vidijo vzro najprej doma.
In da pride do razpadov zakona , da se človeka oz. zakoncev ne ceni v GLEDANJU NA TAK NAČIN KOT GLEDA NEBEŠKI STVARNIK NA ČLOVEKA, KOT DAR OD BOGA, potem pada kakovost življenja samo še v životarjenje in pehanje.
KAKO SE DANES OCENJUJE ČLOVEKA?
O tem ne bi sedaj razpravljali, ker vemo, KAJ ZAHTEVA POSVETNI SVET?!
VEČKRAT GOVORIMO oz. PIŠEMO O TEM, DA IMA VSAK ČLOVEK SVOJO POT K BOGU.
To je res, vendar NI POTI ZA KRISTJANA BREZ KRIŽA.
O tem je pisala Favstina Kowalska, ker ji je JEZUS povedal. NI DRUGE POTI, OZKA POT, OZKA VRATA-POT TRPLJENJA, JEZUS je celo rekel Favstini, če bi obstajala druga pot, bi ji povedal.
KRIŽ, oz, TRPLJENJE JE TUDI VELIKI DAR OD GOSPODA. Zato človek ne sme izbirati BOŽJIH DAROV , ki mu “pašejo”-po svojih občutkih, željah, hotenjih , SPREJETI JE POTREBNO DOBRO IN TEŽKO, tako je povedal tudi sveti Job.
Ker pa človek s SVOJO ČLOVEŠKO VOLJO, SAMOVOLJO-BREZ PRENOVE OD GOSPODA NE MORE VZETI KRIŽ NA RAME, KER JE BOLEČE, SE GA IZOGIBA, ODRIVA, itd..KAJTI SAMO Z GOSPODOM ČLOVEK ZMORE VSE.
TO JE TUDI JEZUS POVEDAL. VSE ZMOREM V NJEM, KI MI DAJE MOČ. Filipljanom 4,13
……………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………
JEZUS JE TUDI POVEDAL: Matej 10,38
KDOR NE SPREJME SVOJEGA KRIŽA IN NE HODI ZA MENOJ, NI MENE VREDEN. Matej 10,38
……………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………….
To pomeni, kdor ne sprejme SVOJEGA TRPLJENJA IN NE HODI ZA JEZUSOM, TA NI VREDEN NJEGA.
JEZUS JE DAL ŽIVLJENJE ZA VSAKEGA ČLOVEKA NA SVETU.
Ko molimo KRIŽEV POT, PREMIŠLJEVANJE NJEGOVEGA TRPLJENJA, LAHKO SOČUSTVUJEMO Z JEZUSOVIM TRPLJENJEM IN DELČEK NJEGOVEGA TRPLJENJA OKUSIMO MI, VSAK NA SVOJI POTI.
Mati Terezija je rekla: Ob gledanju na križ spoznamo, kako globoki so naši grehi.
………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………….
Ja, res je, KAKO GLOBOKI SO NAŠI GREHI!
Človek se tega niti ne zaveda, dokler ne prepusti očiščevanje duše Jezusu, PRENOVO, KI JO IZVRŠUJE SVETI DUH, KAJTI PO TEM SE BO ČEDALJE BOLJ BLIŽAL BOGU. Človeška volja bo “umirala na križu” in človek ne bo več razmišljal po človeško.
JEZUS JE TO POVEDAL PETRU, KER MU JE BRANIL TRPETI.
ZATO KRŠČANSTVO BREZ KRIŽA NE OBSTAJA IN NE OBSTAJA KRIŽ BREZ JEZUSA KRISTUSA.
………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………….
RANE, KI JIH V NAS PUŠČA GREH, BODO OZDRAVELE Z JEZUSOVIMI RANAMI, BOG, KI JE POSTAL ČLOVEK.
………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………….
ČLOVEKOV GREH JE NA KRIŽU IN NA KRIŽU GA JE TREBA ISKATI.
Ko razmišljam kakšno trpljenje je preživel Job, še lastna žena mu je nasprotovala, prijatelji, vse je izgubil od otrok, služinčadi, premoženja v celoti, strašna bolezen ga je napadla, VENDAR JE ZMAGAL V TEM BOJU Z BOGOM. BOG GA JE SILNO NAGRADIL PO TRPLJENJU.
Bog vzdržuje človeka, ki mu zaupa, ne pušča ga, ga tolaži in vodi SKOZI STISKO.
…………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………….
Favstina Kowalska je rekla, v svojem težkem trpljenju: “Kakor me je Bog pripeljal v to stisko, TAKO ME BO TUDI IZPELJAL IZ NJE”
Svetopisemske zgodbe- JOB, TOBIJA, nam govorijo: Kljub temu da je bil tako dober človek, je bil preizkušan.
SVETO PISMO NAS POGOSTO UČI, PRAVIČNIM BOG NE PRIZANAŠA S PREIZKUŠNJAMI.
ZAKAJ NE? ZATO, DA BI OKREPILI SVOJO VERO VANJ.
………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………….
Res, je, KAJ PA VE ČLOVEK, KI NI BIL PREIZKUŠAN V OGNJU BOŽJE LJUBEZNI???
………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………..
PREIZKUŠNJE SO BOŽJI DAR, ZA DUHOVNO RAST ČLOVEKA, PO SVOBODNI VOLJI, se vsak človek odloča, in tisti, ki SPREJME JEZUSA IN NJEGOV KRIŽ, BO TUDI SPREJEL PREIZKUŠNJE IN SE ZA NJIH ZAHVALI.
PO PRESTANIH PREIZKUŠNJAH PA BO POPOLNOMA DRUGAČEN ČLOVEK.
………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………
Kajti Bog bo s svojo ljubeznijo SEŽGAL V SVOJEM OGNJU , VSE KAR JE BILO GREŠNO,,,,,,
Zato je tudi JEZUS POVEDAL, KDOR NE VZAME SVOJ KRIŽ IN NE HODI ZA MENOJ, NI MENEN VREDEN!
………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………….
PONIŽNOST POT DO RESNICE
………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………..
Sirahova knjiga spada med svetopisemske knjige modrosti. In to ne brez razloga. V njej so zbrane življenjske izkušnje mnogih generacij in izreki modrih ljudi ki so poznali življenje v vsej njegovi barvitosti in kompleksnosti. Danes nam Sirahova knjiga govori o ponižnosti in napuhu. »Otrok, opravljajo svoja dela v ponižnosti. Čim večji si, bolj bodi ponižen.« Ponižnost danes ni vrlina ki bi si jo ljudje močno želeli. Prej obratno: javno mnenje ljudi, ki so ponižni rado enači z nesposobneži, z luzerji. A v resnici so vse kaj drugega kot to. Ponižnost je vrlina, ki človeku pomagam da v svojih bližnjih vidi tisto kar je najboljšega.
Ponižen človek gleda na človeka ob sebi s spoštovanjem in ljubeznivostjo. Ne želi se povzdigovati nad njega ampak mu raje pomaga, da se v njem pokaže tisto najboljše in najplemenitejše, kar premore. Ponižnost je krepost, v moči katere se človek potegne v ozadje, da se v ospredju zasvetijo dobre lastnosti drugih ljudi. Ponižnost je zato lastnost, ki krasi resnično velike ljudi: Morda se sliši nenavadno, ampak: ljudje, ki znajo ohraniti ponižnost, kljub svojim nespornim kvalitetam, nehote pridobivajo na svoji veličini. Ljudje, ki premorejo vsaj malo razsodnosti, jih počasi začnejo ceniti in spoštovati ravno zaradi njihove ponižnosti. Mar ni ravno to tisto, kar je danes Jezus položil na srce farizejem: »Kdor se ponižuje, bo povišan«. Seveda to Jezusovo pravilo v isti meri velja tudi v obratni smeri.
»Vsak, kdor se povišuje, bo ponižan«. Mar ne poznamo prav vsi iz svojih lastnih izkušenj, ljudi, ki so se imeli za boljše od drugih; ljudi, ki so bili prepričani, da vse vedo in vedno vse naredijo najbolj prav; ljudi, ki so tako polni sami sebe, da grozi, da se bodo razpočili… Mar niso ravno ti ljudje vredni največjega pomilovanja? Kako revni, ubogi so v svoji nespameti. Ko jih opazuješ in si misliš svoje, začutiš, kako zelo drži tudi ta del Jezusovega pravila: »Ja. Kdor se povišuje, bo ponižan«.
Problem je v tem, da ljudje, ki so napuhnjeni, naduti, v sebi nimajo prostora za ljubezen. Človek pa, ki ne ljubi, je v svojem napuhu osamljen. In kot tak v resnici žalosten, čeprav tega navzven ne upa pokazati. In zato so ti ljudje v resnici ubogi. Prava ponižnost, dragi bratje in sestre, ni v tem, da bi se imeli za manjvredne od drugih ljudi. Daleč od tega. Ponižnost je v prvi vrsti to, da se zavedaš, kakšen si v resnici. Da se zavedaš svojih prednosti, pa tudi svojih pomanjkljivosti. Da znaš ceniti in ohranjati svoje dostojanstvo, ne da bi s tem kakorkoli ogrožal dostojanstvo svojega bližnjega. Ponižnost izvira iz treznega in neobremenjenega pogleda nase, na svet v katerem živiš in na ljudi ob sebi.
Prave ponižnosti je sposoben tisti, ki ga ni strah resnice; tisti, ki prizna svojo nepopolnost, pa se kljub temu zaveda, da je v Božjih očeh ljubljen in spoštovan. Želim vam, bratje in sestre, da bi bili vsi sposobni take ponižnosti. Ponižnosti, ki se veseli darov in sposobnosti, ki jih odkriva v bližnjih; ponižnosti, ki ni nevoščljiva, ampak dobrohotna; ponižnosti, ki nam pomaga vztrajati v resnici. Amen. Župnija Pirniče
PONIŽEN JE TISTI MOŠKI, TISTA ŽENSKA, KI JE SPOSOBEN PRENAŠATI PONIŽANJA, KAKOR JIH JE PRENAŠAL JEZUS, PONIŽAN, VELIKI PONIŽANI
……………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………
ZNAMENJE PONIŽNOSTI JE SPREJETI PONIŽANJA
……………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………
PONIŽNOST BREZ PONIŽANJA NI PONIŽNOST
…………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………….
Ponižnost – biti mali kakor poganjek
In kakšen je stil kristjana? To je stil, ki je enak Jezusovemu – ponižnost. Potrebni sta vera in ponižnost, da bi verovali, da bo ta poganjek, ta tako majhen dar prišel do polnosti darov Svetega Duha. Potrebna je ponižnost, da bi verovali, da je Oče, Gospod nebes in zemlje, kakor pravi današnji evangelij, vse te stvari prikril modrim in razumnim in jih razodel malim. Ponižnost pomeni biti mali kakor poganjek, kot mali vsak dan raste, kot mali potrebuje Svetega Duha, da bi lahko šel naprej, proti polnosti svojega življenja.
ZNAMENJE PONIŽNOSTI JE PONIŽANJE
Kdo morda misli, da biti ponižen pomeni biti lepo vzgojen, omikan, imeti zaprte oči med molitvijo. A to ni ponižnost. Kako torej lahko vem, če sem zares ponižen? Obstaja znamenje, znak, edini: sprejeti ponižanja. Ponižnost brez ponižanja ni ponižnost. Ponižen je tisti moški, tista ženska, ki je sposoben prenašati ponižanja, kakor jih je prenašal Jezus, ponižan, veliki ponižani.
Pomislimo na zglede mnogih svetnikov, ki niso samo sprejeli ponižanj, ampak so zanje celo prosili, da bi tako bili bolj podobni Jezusu. Naj nam Gospod podeli to milost, da bi varovali majhnost proti polnosti Duha, da ne bi pozabili korenine in bi sprejeli ponižanja.« (Papež Frančišek med sv. mašo v Domu sv. Marte, 5.12.2017)
https://arhiv.mirenski-grad.si/znamenje-poniznosti-je-sprejeti-ponizanja
BLAGOR KROTKIM
Ljudje smo večkrat nestrpni, nervozni, se pritožujemo, do drugih imamo veliko zahtev, a ko se te dotaknejo nas, reagiramo s povzdignjenim glasom, kot da bi bili gospodarji sveta …
Prav zato je svet že od začetka svet vojn, prepira, sovraštva … Mi pa smo poklicani na pot krotkosti in potrpežljivosti … Samo s krotkostjo lahko pritegnemo ljudi k usmiljenja polni božji ljubezni. Koliko bi lahko napravili za božje kraljestvo, če bi se znali krotko in potrpežljivo izogibati izbruhom nestrpnosti, saj ti na žalost neštetokrat uničujejo najboljše človeške sile … (papež Frančišek).
KJE SE BO OTROK NAUČIL KROTKOSTI, ČE VEČKRAT SLIŠI SVOJE STARŠE, KAKO SE PREPIRAJO? ČE SLIŠI, KAKO SE STARŠI PRIČKAJO IN UPORABLJAJO GRDE IZRAZE, OD KOGA NAJ SE POTEM OTROK NAUČI LEPO GOVORITI O BLJIŽNJEM ? (Friderik Baraga)
…………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………
KDO SO KROTKI?
……………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………
Kdo so krotki? Najprej so to tisti, ki znajo ‘krotiti’ samega sebe, ki obvladujejo svoj jaz in vse, kar se ‘kuha’ v njem: vzkipljivost, slabo počutje, jezo, živčnost, žalost, razočaranje, ljubosumnost, preklinjanje, maščevalnost … Potem svojo pot usmerjajo k bližnjim. Niso napadalni, njihov cilj ni, da bi se uveljavili in si kaj prisvajali zase, ne uporabljajo sile; nočejo tekmovati z drugim, se spopadati in na koncu za vsako ceno zmagati.
Niso pa to malodušneži, ki pustijo, da jim drugi hodijo po glavi, temveč so tisti, ki branijo svoje pravice in pravice drugih brez nasilja in skušajo premagati zmoto. So nenasilni, zavračajo neusmiljeno tekmo za dobrine, ki neti pohlep, niso prevzetni in domišljavi … niso trmasti, se ne kujajo in ne kuhajo zamere, niso maščevalni in ne širijo mržnje do drugih…
Čeprav jih vsi označujejo za ‘izgubarje’, pa to niso nikakršni pobožni kristjani s sklonjeno glavo, ki vse potrpijo in se zatečejo v cerkev molit, temveč imajo sebe v oblasti, imajo moč nad seboj in drugi jih potrebujejo, da premagajo zlo v sebi, so nasprotje ošabnosti in oblastnosti, ohranjajo svojo mero, svoje dostojanstvo in odgovornost. Eden od načinov krotkosti, ki je danes še kako potreben, je drža sprejemanja, poslušanja, dialoga.
Na nas je izbira, ali bližnjega jemljemo kot ‘pekel ali blagoslov’. Krotkost vsebuje spoštovanje, prijaznost, dobroto. Samo s krotkostjo lahko pritegnemo ljudi k usmiljeni božji ljubezni. Koliko bi lahko napravili za božje kraljestvo, če bi se znali krotko in potrpežljivo izogibati izbruhom nestrpnosti; saj ti na žalost neštetokrat uničujejo najboljše človeške sile. Čuk M., Veroučne strani, v: Ognjišče (2016) 5, str. 86.
::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::
Ja, res je, ljudje smo NESTRPNI, NERVOZNI, SE PRITOŽUJEMO, DO DRUGIH IMAMO VELIKO ZAHTEV …..itd….in res je, PRAV ZATO JE SVET ŽE OD ZAČETKA SVET VOJN , PREPIRA, SOVRAŠTVA itd..
…………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………..
Večkrat sem že napisala, KJE SE ZAČNE VOJNA? NE NA BOJIŠČU, AMPAK V DRUŽINI.
Če bi pošteno, realno razmislili, da smo vsi grešniki, DA GREHE ČISTI BOG, OSVOBAJA OD SUŽNOSTI GREHOV, POTREBNO MU JE IZROČITI NAŠO ČLOVEŠKO BEDO itd..POTEM BOMO PRIZNALI, DA SMO ZA STANJE V SVETU KRIVI VSI.
Vojne se ne začnejo na fronti. VOJNA SE ZAČNE DOMA V DRUŽINI. Najlažje pa je krivdo zvaliti na druge.
MARIJA JE POVEDALA, KAJ JE POTREBNO STORITI IN DELATI, DA NE BO VOJNE!
POTREBNO JE ODITI NA POT SPREOBRNENJA.
VRATA PONIŽNOSTI
………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………..
PREPUSTIMO SE PREOBLIKOVATI BOŽJI MILOSTI
Nismo Bog.«[2] Stvarjenje je v resnici izhodiščna točka našega bitja: svoj obstoj smo prejeli od Boga. Ko sprejmemo to temeljno resnico, se prepustimo preoblikovati božji milosti; tedaj spoznamo stvarnost, jo dovršujemo in jo izročamo Bogu. Opus dei
Ponižnost je »krepost svetih in Boga polnih ljudi […]: kolikor bolj rastejo v pomembnosti, toliko bolj se v njih krepi zavedanje njihove ničnosti in nezmožnosti storiti karkoli brez božje milosti (prim. Jn 15,8).«[4] Takšni so majhni otroci in takšni smo pred Bogom mi. Zato se je dobro vračati k bistvenemu: Bog me ljubi. Kadar se nekdo zaveda, da ga Bog ljubi – z Ljubeznijo, ki jo odkriva v ljubezni, katero mu izkazujejo drugi –, takrat lahko ima rad vse ljudi.
KDOR JE NAGNJEN K POGOSTEMU GOVORJENJU O STVAREH, KI GA »ŽIVCIRAJO« ALI DRAŽIJO, TO OBIČAJNO POČNE, KER MU MANJKA ŠIRŠEGA POGLEDA, PRIZANESLJIVOSTI, ODPRTOSTI UMA IN SRCA
Ponižni v sebi razvije občutljivost za božje darove, tako v lastnem kot v življenju drugih; razume, da je vsak človek božji dar, in tako sprejema vse, brez primerjanja in rivalstva: vsakdo je edinstven v božjih očeh in prinaša nekaj, česar ostali ne morejo dati. Zaradi ponižnosti se človek veseli ob veselju drugih, zaradi dejstva, da obstajajo in da štejejo.
Ponižni se nauči biti zgolj eden izmed mnogih, pomešan med ostale. V tem smislu igra ključno vlogo družina: otrok se navadi vzpostavljati odnos, govoriti in poslušati; med lastnimi brati in sestrami ni vedno v središču pozornosti; nauči se izražati hvaležnost, saj se počasi začne zavedati, koliko kaj stane. Sčasoma ob osebnih uspehih odkrije, da je bilo marsikaj omogočeno zaradi velikodušnosti njegovih domačih in prijateljev, ljudi, ki zanj skrbijo, ki ga hranijo in vzdržujejo njegov dom. Ponižnost raste s hvaležnostjo, pa tudi z odpuščanjem: odpuščati, prositi odpuščanja, biti odpuščanja deležen. Opus dei
https://opusdei.org/sl-si/article/vrata-poniznosti/
O PONIŽNOSTI JE PISALA Favstina Kowalska: Dnevnik 1306
PONIŽNI OSEBI BOG NIČESAR NE ODREČE, TAKŠNA OSEBA JE VSEMOGOČNA IN VPLIVA NA USODO SVETA
…………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………
TAKŠNA OSEBA JE NAJGLOBLJE POVEZANA Z BOGOM
…………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………..
PONIŽNOST JE TAKO TEŽKO DOSEGLJIVA…
……………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………..
1306 (50) + O ponižnost, ti krasni cvet, vidim, kako malo ljudi te ima – ali zato ker si tako lepa in hkrati tako težko dosegljiva? Gotovo eno in drugo. Bogu samemu ugaja.
Nad ponižnim človekom so odprte nebeške zapornice in morje milosti priteka vanj. O, kako lepa je ponižna oseba! Iz njenega srca se kot iz kadilnice dviga vsakršna nadvse prijetna vonjava in predira oblake ter dosega Boga in z radostjo napolnjuje njegovo najsvetejše Srce.
Takšni osebi Bog ničesar ne odreče, takšna oseba je vsemogočna in vpliva na usodo vsega sveta. Bog jo dviga prav do svojega prestola in čim bolj se ona ponižuje, tem bolj se Bog sklanja k njej, jo prehiteva s svojimi milostmi in jo vsak trenutek spremlja s svojo vsemogočnostjo. Takšna oseba je najgloblje povezana z Bogom.
O ponižnost, globoko se ukorenini v vsem mojem bitju. O najčistejša, a tudi najponižnejša Devica, pomagaj mi pridobiti globoko (51) ponižnost. Zdaj razumem, zakaj je tako malo svetnikov, saj je zelo malo globoko ponižnih duš. Dnevnik 1306