Nasvet

9.511 Responses to Nasvet

1. Hvala says:

   5. januarja, 2023 at 12:15

   PONIŽEN ČLOVEK GLEDA SAMEGA SEBE TAKŠNEGA KOT JE IN TO TUDI PRIZNA. IN KADAR POGREŠI, TO OBŽALUJE IN SE OPRAVIČI BOGU IN LJUDEM.

   Vsi pogrešimo in grešimo, razlika pa je, če to priznamo!

   Odgovori
2. Miro says:

   5. januarja, 2023 at 11:52

   KAKO POSNEMATI MARIJO (Aleteia)

   KAKO SE ZGLEDOVATI PO KRISTUSOVI MATERI?

   Nekateri ljudje jo iščejo v nebesih za velike čudeže, razodetja, sporočila in posebne učinke, medtem ko Marija v resnici vsak dan dela čudeže tukaj, na zemlji. Prav ona skriva Besedo življenja v svojem trebuhu in posluša Njegovo Besedo, da bi prepoznala in izpolnila Božjo voljo.

   Duhovno življenje je pravo posnemanje Marijinega življenja, v nenehnem iskanju Božje volje in v sledenju njenemu Sinu. Včasih nam je všeč “ognjemet” vere, vendar bi morali v resnici preučevati vprašanja življenja in duha. Marija se niti za trenutek ne ustavi, ne da bi zaščitila svoje otroke, poskrbela zanje in jih osvobodila vseh nevarnosti, ki prežijo na tej zemlji. (odlomek iz pričujočega članka)

   Več o tem na: https://si.aleteia.org/2022/04/24/5-nasvetov-kako-posnemati-marijo/

   Božje usmiljenje, ki si nam dalo Presveto Devico Marijo za Mater usmiljenja, zaupamo vate!

   Odgovori
3. Hvala says:

   5. januarja, 2023 at 10:37

   ČLOVEK KI SRČNO ŽELI IZPOLNJEVATI BOŽJA NAROČILA, NJEGOVO VOLJO, BO Z VESELJEM IZPOLNJEVAL VSAKO JEZUSOVO BESEDO IN SE MU ZAHVALJEVAL. TAKO BI SE MORALI ZAHVALJEVATI ZA BOŽJO BESEDO, KI NAM GOVORI DA JE POTREBNO ZA ZDRAVO JEDRO NA SVETU LJUDI OPOMINJATI. PRAV TAKO BI SE MORALI ZAHVALJEVATI BOGU ZA VSE OPOMINE, KI NAM JIH POŠILJA PO LJUDEH ALI PA DIREKTNO.

   BESEDO OPROSTI, PROSIM IN HVALA JE POTREBNO BOGU IZRAŽATI IN LJUDEM VSAK DAN , NE SAMO ENKRAT MOGOČE NA DESET LET.

   PROSIMO GOSPODA ZA POMOČ.

   Odgovori
   • Hvala says:

     5. januarja, 2023 at 11:00

     KAKO NAJ V ŽIVLJENJU ŽIVIMO PO BOŽJEM NASVETU-PO BOŽJI MODROSTI JE BOG POVEDAL V : PREGOVORI, PRIDIGAR, SIRAHOVA KJNIGA.

     http://www.teof.uni-lj.si/uploads/File/Edinost/70/Palmisano.pdf

     Odgovori
     • Hvala says:

       5. januarja, 2023 at 11:01

       popravek: pravilno je: KNJIGA

       Odgovori
4. Miro says:

   5. januarja, 2023 at 9:29

   Sv. Mati Terezija je v knjigi Sadovi ljubezni zapisala:

   NE DOMIŠLJAJTE SI, DA MORA BITI LJUBEZEN, ČE NAJ BO PRAVA, NEKAJ IZREDNEGA. NE, KAR POTREBUJEMO PRI SVOJI LJUBEZNI, JE NJENA TRAJNOST DO NEKOGA, KI GA LJUBIMO. POGLEJTE, KAKO GORI LUČ – STALNO POTREBUJE MAJHNE KAPLJICE OLJA. ČE NI VEČ TEH KAPLJIC V SVETILKI, LUČI NE BO IN ŽENIN IMA PRAVICO REČI: “NE POZNAM VAS.”

   Več o tem na: https://si.aleteia.org/2021/02/07/preprost-nasvet-svete-matere-terezije-kako-ohranjati-pravo-ljubezen/

   Presveto Srce Jezusovo, usmili se nas!

   Odgovori
5. Hvala says:

   5. januarja, 2023 at 8:35

   ZBUDITI SE

   NAMERNA NEVEDNOST

   Mislil bi si, da bo ob vsem hudem, s katerim se soočamo v našem svetu, nezadovoljstvo s tem v nas sprožilo željo po nekem drugem, boljšem svetu. Učinek pa je ravno nasproten. Namesto upornosti, namesto aktivnosti, ki bi sprožila spremembe, se nas je polastila nenavadna otopelost, da se takrat, ko gre kaj narobe, preprosto vdamo. Ne borimo se več za sveto in lepo in vredno in dragoceno. Zdi se, kakor da smo se tudi v življenju navadili čakati, da nam kdo drugi postreže z rešitvijo naših težav, saj imamo toliko in toliko služb, ki smo jih postavili, da se ukvarjajo s problemi družbe.

   Namerna nevednost
   In ker se to ne zgodi, je tako še edina stvar, ki ta grozni svet kar instantno in na hitro naredi vsaj nekoliko lepši, namerna nevednost: da se torej delamo, kakor da ni nič narobe. Tako kakor v »tistih dneh pred potópom,« tudi takrat so si lepšali svet, ki ni bil lep, na isti način, da so torej »jedli in pili, se ženili in se možile« in »niso ničesar slutili, dokler ni prišel potop in vseh odnesel.« (Mt 24,38-39) Pa čeprav so vedeli, da se mnogokaj dela narobe, pa čeprav so vedeli, da se življenje na tak način ne more dobro končati. A jim je bilo vseeno.

   http://kaplan-marko.blogspot.com/2022/11/zbuditi-se.html

   ::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

   Ja, res je, kot pred vesoljnim potopom so si lepšali življenje, čeprav so vedeli da na tak način se ne more dobro končati.

   TAKO JE TUDI DANES. NEKATERI “VIDIJO” DA NI PRAV, PA RAJŠI ZA CENO ” SVOJEGA “MIRU” V SRCU, KI NI PRAVI MIR, DAJO GLAVO V PESEK KOT NOJ. Samo, da ne bi opominjali in se nikomur zamerili. TO NI STIL JEZUSOVEGA ŽIVLJENJA IN NAROČILA. Potrebno se je vprašati -KAM DRSIMO? Če se bojiš nekoga opomnit, kako naj gremo na pot ozdravljanja? Samo s kimanjem in potiskanjem glave v pesek?

   Odgovori
6. janez says:

   5. januarja, 2023 at 0:46

   NASMEH SOČLOVEKU
   Nasmeh sočloveku nas nič ne stane, vendar čudežno deluje.
   Obogati tistega,
   komur je namenjen,
   razoroži in umiri nestrpneža
   in ne osiromaši tistega,
   ki ga poklanja.
   Zablesti kot sončni žarek,
   a spomin nanj lahko ostane za vedno.
   Nihče ni tako bogat niti tako reven,
   da si ga ne bi mogel privoščiti.
   Z njim lahko vsak samo pridobi.
   Nasmeh prinaša srečo v hišo,
   pozdrav prijatelju, pomoč pri delu in sklepanju poštenih poslov,
   blagoslov pravičnim in pridnim, ki so usmiljeni, sočutni, dobri in veseli.
   Je počitek utrujenemu,
   kažipot izgubljenemu,
   sončni žarek žalostnemu
   in najboljše naravno zdravilo proti jezi.
   Ni ga moč kupiti, izprositi ali ukrasti,
   ker ima vedno vrednost samo,
   kadar se ga podarja iz srca.

   Kolikokrat sem se danes nasmehnil Bližnjemu,
   Tolikokrat sem se namreč danes nasmehnil in Zahvalil Bogu za vse!
   Kolikokrat sem danes prinašal Mir, Dobroto in Sočutje med ljudi?
   Nasmehni se dobrotno in v molitvi blagoslovi vsakogar, ki ga boš srečal.
   Kajti v vsakem bratu, ki ga srečaš je On.

   Bodi ponižen in pravičen ter služi in pomagaj kot dober Samaritan.
   Bodi misijonar Miru, Ljubezni in Dobrote ter prinašaj Veselje med ljudi.
   Nasmehnil se boš in prinesel Božji Mir in Veselje vsakomur v svojo bližino.
   Prinašaj Kristusovo Luč v Temo tega sveta in Pomagaj ter Služi drugim, ki te potrebujejo.
   In Bog bi blagoslovil tebe, ki ga z delom, molitvijo in dobroto izkazano drugim
   Častiš in Slaviš z vsakim dihom. Amen.

   Psalm 19,15: Naj ti bodo v veselje izreki mojih ust, premišljanje mojega srca pred tvojim obličjem, GOSPOD, moja skala, moj rešitelj.

   Odgovori
7. janez says:

   4. januarja, 2023 at 23:52

   MOLITEV ZA SEDEM DAROV SVETEGA DUHA
   Pridi božanski Tolažnik in napolni mi srce s sedmimi svojimi darovi.
   Pridi, Duh modrosti, in prepoji moje srce in dušo. Nauči me, kako opazovati in ceniti nebeške stvari, da jih bolj kot vse zemeljske stvari vzljubim in iskreno iščem.
   Pridi, Duh razuma, in razsvetli mojo dušo, da Tvoje božanske besede in skrivnosti sebi v rešitev pravilno razumem in se po tem spoznanju ravnam.
   Pridi, Duh sveta, in nauči moje srce predvsem to, da bo naklonjeno dobremu in se bo izogibalo zlu. Vodi me in upravljaj v vsakem dvomu, da nikoli ne skrenem s poti, ki me vodi k rešitvi.
   Pridi, Duh moči, in naseli se v meni. Ohrabri me v vseh težavah, utrdi me v bolečinah in nasprotovanjih, daj mi moč proti vsem napadom hudobnega duha, da Ti v vsem ugodim.
   Pridi, Duh znanja, in nauči me pravilno spoznati prehodne stvari tega sveta, da jih uporabljam le za Tvojo slavo in rešitev svoje duše.
   Pridi, Duh pobožnosti, in povedi moje srce v pravo pobožnost in sveto ljubezen do Boga, da Tebe vedno iskreno iščem, Tebe v ljubezni najdem in Te za vedno obdržim.
   Pridi, Duh strahu Božjega, in prepoji moje srce s svetim strahom, da na Tebe, svojega Boga, neprestano mislim in se izogibam vsemu, kar bi lahko bilo sovražno Tvojemu božanskemu veličanstvu. Amen.

   Molitev skupnosti krščanskega življenja.

   Pridi in me Poduči in Razsvetli Sveti Duh, da bom delal vse, kar je dobro in prav v Božjih očeh. Molimo in prosimo Boga, da nas bo Sveti Duh Vodil in navdihoval, da bomo delali vse prav.

   Odgovori
8. Hvala says:

   4. januarja, 2023 at 22:49

   TREBA SE JE PREPIRATI (kaplan Marko )

   PONIŽNI SE PREPIRAJO

   COPATARSTVO PRI NAS

   NEKATERI-IN TEH VSAJ PRI NAS RES NI MALO-SO MNENJA, DA SE DO NAJBOLJŠE REŠITVE, PREDVSEM V ODNOSIH, ŠE NAJBOLJE IN NAJHITREJE PRIDE S TIHIM PRIKIMAVANJEM, PA ČETUDI GA NEKJE GLOBOKO V DROBOVJU SPREMLJA GRENKO NEZADOVOLJSTVO

   ŽIVLJENJE JE KONFLIKT

   “MIR NI ODSOTNOST VOJNE”, AMPAK RAVNO NASPROTNO “SAD NENEHNEGA BOJA PROTI ZLU” (Benedikt XVI.)

   Če povemo drugače, to, da smo za vsako ceno pripravljeni verjeti v dobro, sveto, pomembno. Tudi za ceno lastnega ponosa.

   Nekateri – in teh vsaj pri nas res ni malo – so mnenja, da se do najboljše rešitve, predvsem v odnosih, še najbolje in najhitreje pride s tihim prikimavanjem, pa četudi ga nekje globoko v drobovju spremlja grenko nezadovoljstvo. Poglejte samo, kako veliko je copatarstva pri nas, poglejte, koliko zakoncev, ki se z neprestanim delom izogibajo drug drugemu. Ampak tudi nekaj tako neprijetnega, tudi nekaj tako očitno nepravilnega, da nam to sporoča še lastno telo, smo sposobni sprejeti, da nam le to zagotavlja »mir v hiši«. V našem globokem spominu je pač zakoreninjeno prepričanje, da je prepir nekaj slabega, nekaj, čemur se je treba za vsako ceno izogibati.

   Ponižni se prepirajo

   Nič čudnega. Za prepir je treba nekaj truda in precej ponižnosti. Zato je prepir dobra stvar, koristna je za človeka. Prvič zato, ker je za prepir potrebno v nekaj verjeti in se za nekaj boriti, treba si je želeti dobro, zase in za drugega. Drugič pa zato, ker se prepir konča šele tedaj, ko je nekdo sposoben sprejeti oziroma dopustiti, da obstane tudi različno mnenje in da je kdaj to celo pravilnejše od mojega. Do tedaj pa je napeto, vznemirljivo, treba je hoditi v klanec, potiš se, tuhtaš, kaj od vsega je resnica in kaj laž, bojuješ se, ne samo z drugim, ki ti stoji nasproti, tudi s seboj, in predvsem tisti boj s samim seboj je najtežje sorte. Zato te prepir spremeni, tudi če ostaneš pri svojem, drugačen postaneš, morda se okrepiš, morda spoznaš svoje šibkosti, zagotovo pa narediš korak. Korak k resnici.

   Pri »miru« tega ni potrebno. Ostaneš lahko takšen, kot si. Pred seboj in pred drugimi. In to je tisto zapeljivo pri vsem, ostati v miru, bolje rečeno, v nekem kratkotrajnem lagodju, prepričan, da so naše svetinje na varnem, dokler jih skrivamo, dokler so zaprte globoko za debelim obzidjem in jih nihče ne vidi in nihče ne napada. Zato radi ustvarjamo kompromise pri stvareh, kjer ne moremo delati kompromisov. Zato se radi ne odločamo. Zato smo tudi radi dvoumni in nedokončni, zaradi »ljubega miru«. Da se ne bi nikomur zamerili.

   Življenje je konflikt

   Toda človekovo življenje v svojem bistvu ni »mir«, je »konflikt«. Je stalno odločanje. Je stalno zavzemanje stališča, stalno iskanje in stalni boj. In če se temu izmikamo, če iščemo nek lažen mir, to še ne pomeni, da bomo ostali enaki, kot smo bili, temveč da se bomo tistemu svetemu in vrednemu in pomembnemu v našem življenju preprosto odpovedali. In da bo na njihovo mesto stopilo tisto, čemur bomo z molkom prikimali.

   Zato je res tako, da »mir ni odsotnost vojne«, ampak ravno nasprotno »sad nenehnega boja proti zlu« (Benedikt XVI.). Če povemo drugače, to, da smo za vsako ceno pripravljeni verjeti v dobro, sveto, pomembno. Tudi za ceno lastnega ponosa.

   http://kaplan-marko.blogspot.com/2019/08/treba-se-je-prepirati.html

   Odgovori
9. Hvala says:

   4. januarja, 2023 at 22:29

   BLAGOR NEPOPOLNIM

   Rane, prostor za drugega
   »Samo toliko smo sposobni ljubiti, vztrajati, premagovati zlo in bolečino, kolikor smo ranljivi.« (A. Rebula) Dokler se kakor Tomaž delamo popolni in trdni in močni, »nikakor ne bom veroval,« (Jn 20,25) vse dotlej smo zaprti pred drugimi in pred samim sabo, sami, stisnjeni med pritiski ljudi in lastnimi pričakovanji, ki jim ne moremo ustreči. Zato kot Jezus tudi mi potrebujemo rane. Saj vendar zaradi ran postajamo potrebni ljubezni, zaradi ran potrebujemo drug drugega. V njih je namreč prostor za to, da kdo da »svojo roko in jo položi v mojo stran«, da jo tako napolni. V njih je dokaz, da sami ne zmoremo – in da je ravno v tem naše vstajenje, naša velika noč: v prostoru, ki nam ga je življenje podarilo, da bi ne bili sami, da bi napolnili drug z drugim. Pa čeprav so to rane, boleči, nepopolni prostorčki, ki se jih sramujemo.

   http://kaplan-marko.blogspot.com/2021/04/blagor-nepopolnim.html

   Odgovori
10. Hvala says:

    4. januarja, 2023 at 22:21

    JEZUS OPOMIN PREDSTAVI KOT NEKAJ, NA ČEMER JE TREBA VZTRAJATI ZA VSAKO CENO

    BRATSKI OPOMIN

    DA BI SKUPNOST OSTALA

    Opominjanje je namreč izredno pomembna stvar za obstoj skupnosti, ta pa je tako za kristjana, kot za vsakega drugega človeka bistvenega pomena. »Glejte, kako dobro in kako prijetno je, če bratje složno prebivajo skupaj … Zakaj tam je Gospod zapovedal blagoslov, življenje na veke.« (Ps 133,1.3b) Jezus se zato sam postavi kot nekdo, ki je vedno prisoten tam, kjer je skupnost (Mt 18,20). Zato opomin predstavi kot nekaj, na čemer je treba vztrajati za vsako ceno. Če namreč ne zadostuje bratski pogovor, potem je treba pomoči prijateljev, če tudi ta ne pomaga, potem še pomoč vse Cerkve, šele potem lahko Učenec reče, da je storil vse, kar je lahko (Mt 18,16-17).

    Opominjamo se namreč zato, da »pridobimo svojega brata« (Mt 18,15), torej da iz svoje skupnosti koga ne bi izgubili, ne pa zato, da bi se naslajali nad njegovimi napakami ali da bi se pred seboj in drugimi pokazali kakor boljši. Zato dobra kritika ne more potekati pred javnostjo, recimo v medijih, ne more se stvari dobro razreševati na trgu, ampak najprej »med štirimi očmi« (Mt 18,15), to je pravi kraj bratskega opomina, zaupni, intimni pogovor, šele potem bosta oba v pogovoru razumela, da so njeni cilji izrazito dobrohotni.

    Tako razumemo, kaj je pravzaprav pravi in iskreni »bratski opomin«: beseda, ki skupnost gradi in ne ruši, očitek, namenjen rešitvi in ne obsodbi. Kritika namreč mora bratu ali sestri dopovedati, da smo kot posamezniki nepopolni in da zato potrebujemo drug drugega. Ker je prav skupnost največji dar, ki smo ga Učenci prejeli od Jezusa.

    http://kaplan-marko.blogspot.com/2020/09/bratski-opomin.html

    :::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

    Ne smemo mešati hruške in krompir. VEDNO POGLEJMO, KAJ NAROČA JEZUS!

    V SKUPNOSTI KJER NI BRATSKEGA OPOMINJANJA, POSTANE GNILA KAKOR JABOLKA PRI PEČKAH.

    DRUŽBA MORA SLONETI NA BRATSKEM PRISTNEM OPOMINU. SAMO TAKA ZDRAVA DRUŽBA LAHKO VZGAJA ZDRAVE POTOMCE. ALI JE SEDAJ MOGOČE TAKO, DA SE UČENCE NE OPOMINJA VEČ? BODO STARŠI IN VZGOJITELJI GLAVO OBRNILI VSTRAN, KO BODO VIDELI NEKAJ KAR ZASLUŽI OPOMIN! MOGOČE NA CESTI GREŠ MIMO ČLOVEKA TIHO, KO VIDIŠ, DA ZASLUŽI OPOMIN. MOGOČE NEKDO HODI PO ZASAJENIH ROŽAH IN GA NE SMEŠ OPOMNITI? MOGOČE NEKDO DAJE OPAzKE STARČKU NA CESTI, PA GA NE SMEŠ OPOMNITI itd….

    Človek mora imeti v sebi ČUT, da če se bratje in sestre med sabo ne bomo opominjali SE BO “GNILOBA” ŠIRILA IN ŽIVELI BOMO V PRISILJENIH “POŠTIRKANIH ” ODNOSIH, KJER BOMO VSI TIHO IN BOMO PRISTALI KJE???? NOBEDEN NE BO OPOZORJAL DA SLUČAJNO “NE BO OBSOJAL???

    KDO JE TAKO POPOLN DA NE POTREBUJE BRATSKEGA OPOMINA, Z BRATSKO LJUBEZNIJO. ČE OTROK MEČE PO TLEH KRUH, MAR GA NE BOSTE OPOMNILI? GA BOSTE PUSTILI, DA BO MOGOČE HODIL PO KRUHU? Itd, itd….

    Zazrimo se malo vsi skupaj ! Poglejte ali je hvalisanje, kimanje z glavo in odmikanje opominom ZDRAVA DRUŽBA? Dejte no, lepo vas prosim. Kaj je narobe s človekom, ki se boji opominov?

    Vzemimo v roke Sveto Pismo in poglejmo kako je Jezus opominjal ljudi!

    Odgovori