Nasvet

Posted on 4. januarja, 2015 by Administrator

Nasveti za pomoč, nasveti za duhovno rast. Ko nam gre vse prav vse narobe se moramo obrnit k Bogu po pomoč. Ko nam gre vse dobro se moramo tudi obrnit k Bogu po pomoč, mogoče nam gre kaj narobe…


Bi želeli še kak nasvet. Zastavite vprašanje in vam bomo poskušali odgovorit.

This entry was posted in Domov. Bookmark the permalink.

9.511 Responses to Nasvet

← Older Comments
Newer Comments →
  1. Hvala says:
    11. januarja, 2023 at 14:45

    KAJ VAM JE PRI ČLOVEKU IN V NJEGOVIH ODNOSIH NAJBOLJ SVETO? ČLOVEKOVA VEST

    Anton Stres: ODNOS MED ČLOVEKOM IN BOGOM JE SVET

    Človekova vest. Vsak človek mora imeti možnost in pravico, da ravna po svoji vesti, tako kot je prav in pošteno, tako kot mu narekujejo njegove najvišje vrednote. Najhujše nasilje je nasilje nad vestjo, ko so ljudje primorani ravnati v nasprotju s tistim, kar čutijo, da je prav.

    Človek, ki tepta svojo vest, ki nima več vrednot ali jih krši, ne spoštuje več samega sebe, sebe zavrže in se izgubi. Tak je tudi lahek plen različnih mogotcev, ki z njim manipulirajo za svojo korist. Zato je treba ljudem omogočiti, da živijo po najvišjih idealih, ker bodo samo tako pokončni ljudje.

    Je mogoče to, kar je ljudem sveto in najvišja vrednota, uporabiti za satiro, lahko postane snov za karikaturo? Mnogi to počno v imenu umetnosti, se vam zdi to na mestu in primerno?

    Vse je mogoče zlorabiti, celo najbolj osnovne življenjske dejavnosti: hrano, pijačo, spolnost, govor, svobodo … Do zlorabe prihaja, ko več ne vemo, čemu naj uporaba teh dobrin služi, ko služi samo še sami sebi: nažiranje, opijanjanje, uživaštvo, »nakladanje«, samovolja … Namen vsake dejavnosti ( hranjenje, govorjenje) postavlja le-tej tudi meje, smer in smisel (hranimo se za preživljanje in ne da se »bašemo«). Tudi svobodni nismo samo zato, da bi bili svobodni, da bi delali, kar se nam zljubi. Svoboda ima svoj cilj in namen: našo moralnost. Če bi namreč ne bili svobodni, bi ne mogli biti moralna bitja, ker moralno dobro dejanje predpostavlja svobodno odločitev zanj. Svoboda govora ima v demokratični družbi izjemno pomembno vlogo. Z njo vsestransko in z različnih zornih kotov obveščamo ljudi, da lahko razumno in odgovorno odločajo o skupnih zadevah. Ne govorimo zato, da bi govorili kar koli, ampak zato, da sporočamo resnico in da komuniciramo med seboj, da vzpostavljamo vezi sodelovanja in sožitja. To je prvotni in osnovni namen govorjenja, jezika.

    https://casnik.si/anton-stres-odnos-med-clovekom-in-bogom-je-svet/

    Odgovori
  3. Hvala says:
    11. januarja, 2023 at 14:28

    MEDSEBOJNI ODNOSI

    Zakaj je tako težko graditi odnos s tistimi, ki ti največ pomenijo?

    https://mirenski-grad.si/sl/duhovna-ponudba/spoved-in-osebni-pogovor/vprasanja-za-duhovnika/medsebojni-odnosi/

    Odgovori
  4. Hvala says:
    11. januarja, 2023 at 14:15

    PROBLEM ODNOSOV-JE TO KRIVA DRUŽBA ALI DRUŽINA?
    :::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

    Na predavanju za starše, ki ga je imel g. Peter Žakelj v četrtek 6. januarja na Mirenskem Gradu, je beseda tekla prav o odnosih. Kot poglavitno dejstvo je izpostavil, da smo za kvaliteto odnosov odgovorni sami in da krivcev ne iščemo drugod. Vsak od nas je poklican, da s svojimi prizadevanji ustvarja dom – prostor za srečanje, resnico, sočutje, nežnost, mir, veselje …

    G. Peter Žakelj predstavi pot, ki vodi v ustvarjanje doma:

    – konec pretvarjanja in laži – resnica nas osvobaja (kdo v resnici sem, kaj čutim, kaj mislim, kaj si v resnici želim …),

    – konec obtoževanja – potrebno se je ustaviti in srečati s seboj ter vztrajati v bolečini, čeprav boli,

    – konec hitenja in bega – samo mir ustvarja dom.

    Povabljeni smo, da razmišljamo o svojem pretvarjanju in lažeh, o obtoževanju in hitenju. Kako težko smo že v preprostih stvareh iskreni, ko pol resnice razglašamo za popolne resnice in opravičujemo svojo lenobo z zelo pomembnim delom in časom, ki ga vedno primanjkuje…

    Mateja D: Ob prebiranju zgornjega prispevka, mi je prišlo na misel:

    Besedica obtoževanje me asociira na: nekoga drugega kriviti za svojo bolečino, neuspeh …

    in tukaj mi pa nekaj ne “klapa”.

    Ker vem, da je Peter in še marsikdo drug govoril o tem,

    da so za naše rane odgovorni naši starši,

    kar je (vsaj zame) podobno kot, če jih obtožimo tega.

    Kako je s tem?

    In kako konkretno vi živite ta tri načela?

    Hvala za odgovore! +

    PETER ŽAKELJ:

    Hvala za komentar, čeprav je od predavanja že eno leto in bo ta teden že naslednje.

    Če ste bili danes zunaj brez dežnika in je deževalo, ste bili gotovo mokri. Kdo je bil za to kriv? Dež? Potem ga obtožite za to grdobijo?

    Ne, narava je takšna, da je človek v dežju brez dežnika moker. Poskrbeti je potrebno za to, da vzamemo s seboj dežnik. Verjetno je to bolje, kot preklinjati dež ali pa obsojati koga, ki nam dežnika ni dal.

    Rane. So, to je dejstvo. Od kod so? Kakor smokev ne obiramo z osata in grozdja s trnja, tako rane niso prišle od naših sosedov. Kdo stoji za ranami? Starši. Smo jih s tem za kaj obsodili? Da, če preklinjamo dež, namesto da vzamemo dežnik, bomo podobno reagirali tudi na starše.

    Kako mi to delamo?

    Staršem sem hvaležen za dar življenja in za mnogo stvari, ki sem jih od njih sprejel. Bogu sem hvaležen, da sem spoznal tudi rane, ki sem jih prinesel iz otroštva. Ko jih bolje razumem, je moj odnos do staršev bolj svoboden. Pa tudi do drugih je zaradi te resnice več svobode. Lažje razumem sebe in druge.

    Kako torej presegamo pretvarjanje?

    Tako, da kljub temu, da je laže reči, da je vse v redu, tudi glede doma, govorim resnico. Se ne pretvarjam in ne skrivam, ne pred seboj, ne pred domačimi niti pred bližnjimi.

    Kako presegamo obtoževanje?

    Tako kot sam nisem kriv za to, da sem prejel rane, tudi starši niso krivi da so marsikaj iz njih naredili. O krivdi, bo odločal Bog, jaz pa lahko razumem izvor mojih ran. Zaradi tega ne čutim nobenega obsojanja. Nasprotno, svoboden sem do tega, kar čutim in do tega, kar doživljajo drugi. Prav zato, ker globlje razumem vpliv ran in lažje razlikujem svobodo in zaznamovanost, odločitev in podzavest.

    Kako presegamo hitenje?

    Vedno znova se skušam ustavljati ob vsem, kar se mi dogaja in k temu vabim tudi druge. Ustavljamo se ob vsem, se pogovarjamo in smo si tako blizu, ter drug drugemu v oporo.

    Življenje je tako, kljub naporom in zahtevnosti resnice, vedno lepo. Seveda, ker zaupam, da ga vodi Bog

    ::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

    Ja, res je , govoriti resnico brez olepševanja in zavijanja besed v vato. RESNICO POVEDATI!

    Odgovori
  5. janez says:
    11. januarja, 2023 at 14:00

    Božja Milost je Zastonj in Darilo Boga za Vse Ljudi, brez izjem!
    Božja Milost je posebna Božja Naklonjenost in Ljubezen, ki jo Bog zastonj brez naših zaslug daruje in izkazuje človeku tako, da more po Milosti doseči najtesnejšo skupnost z Bogom ali Zveličanje. Pomeni pa seveda tudi učinek te posebne Božje Ljubezni človeku, ki je predvsem v tem, da se Bog sam daje človeku v delež, da je človek na Poti K Jezusu v polni skupnosti z Bogom. Božja Milost je zastonjsko darilo človeku, kjer Bog zastonj grešnemu in nepopolnemu človeku izliva ljubezen, prijaznost, naklonjenost in sicer vsem ljudem, ki Mu bodo zaupali, ki v Jezusa verujejo in ki so v tesnem odnosu z Njim in sicer tako, da lahko človek/ljudje lahko sprejmejo Božj Milost. Po Božji Milosti je človek na poseben način odprt za Boga in je Bogu blizu. Bog ga kliče tako, da je deležen Božje Narave, da je Božji Otrok, Kristusov brat in Kristusov sodedič Večnega Življenja, kljub temu, da je človek grešen in nepopolen. Bog je Ljubezen in Usmiljenje, ki nam, ko se spovemo in pokesamo grehov odpušča in nas vabi, da se vrnemo nazaj k Njemu, kot izgubljeni sin. Naše opravičenje izhaja iz Božje milosti. Brez Boga itak smo NIČ in brez Boga ne moremo storiti NIČ.
    Božja Milost je naklonjenost, podarjena pomoč, ki nam jo Bog daje, da odgovorimo na njegov klic, naj postanemo Božji otroci (Prim. Jn 1,12-18), posinovljenci (Prim. Rim 8,14-17.), deležni Božje narave (Prim. 2 Pt 1,3-4), Večnega življenja (Prim. Jn 17,3). Milost je delež pri Božjem življenju. Uvede nas v notranje globine Troedinega Božjega življenja. Po krstu ima kristjan delež pri milosti Kristusa, ki je glava svojega telesa. Kot “posinovljenec” (posvojeni sin Boga) more v zedinjenju z edinim Sinom odslej Boga imenovati “Očeta”. In prejme življenje Duha, ki mu vdihne ljubezen (agape) do bližnjega in ki oblikuje Cerkev. Ta poklicanost k Večnemu življenju je nadnaravna. Popolnoma je odvisna od podarjene pobude Boga, kajti le on se more razodeti in dati samega sebe zastonj iz Ljubezni. Ta poklicanost presega zmožnosti razuma in moči človeške volje pa tudi vsakega ustvarjenega bitja (Prim. 1 Kor 2,7-9).
    Kristusova milost je nezaslužen Božji dar, ki nam ga daje Bog iz svojega življenja, vlitega po Svetem Duhu v našo dušo, da bi jo pozdravil greha in posvetil: to je posvečujoča ali pobožanstvujoča milost ali milost, prejeta s krstom. Ta milost je v nas studenec za dela posvečenja (Prim. Jn 4, 14; 7,38-39). Če je kdo v Kristusu, je Nova stvar. Staro je minilo. Glejte, nastalo je novo. Vse pa je od Boga. On nas je po Kristusu spravil s seboj … (2 Kor 5,17-18). Posvečujoča milost je trajen Bar, nadnaravna dispozicija, ki izpopolnjuje dušo samo tako, da jo naredi sposobno živeti z Bogom, delati po njegovi ljubezni. Razlikujemo habitualno milost, trajno dispozicijo (voljnost), da bi živeli in delali v skladu z Božjim klicem, in pa dejanske milosti, se pravi Božje posege bodisi na začetku spreobrnjenja bodisi v potekanju posvečenja. Človekova priprava na sprejem milosti je že delo milosti. Potrebna je, da vzbudi in podpira naše sodelovanje za opravičenje po veri in za posvečenje po ljubezni. Bog dovrši v nas to, kar je začel, kajti on “prične, ko stori, da po njegovem delovanju mi hočemo, in dovrši tako, da sodeluje z našimi že spreobrnjenimi hotenji” sv. Avguštin, grat. 17):
    Seveda delamo tudi sami, vendar delamo le skupaj z Bogom, ki dela. Njegovo usmiljenje je namreč šlo pred nami, da bi bili ozdravljeni, kajti to usmiljenje gre še vedno za nami, da bi, ko smo bili enkrat ozdravljeni, bili oživljeni. Pred nami gre, da bi bili poklicani, in za nami gre, da bi bili poveličani. Pred nami gre, da bi živeli Bogoljubno, in za nami gre, da bi za vedno živeli z Bogom, kajti brez njega ne moremo ničesar storiti (sv. Avguštin, nat. et grat. 31).
    Svobodna Božja pobuda terja tudi človekov svoboden odgovor. Bog je namreč ustvaril človeka po svoji podobi in mu s svobodo podelil tudi sposobnost, da ga spozna in ljubi. Duša samo svobodno stopi v občestvo ljubezni. Bog se neposredno dotakne človekovega srca in ga naravnost vodi. V človeka je položil hrepenenje po resnici in dobrem, ki ga more izpolniti samo on. Obljube “večnega življenja” ustrezajo temu hrepenenju nad vsako upanje: Če torej beremo, da si po svojih zelo dobrih delih sedmi dan počival … naj nam beseda tvoje knjige napoveduje, da bomo tudi mi po svojih delih, ki so samo zato zelo dobra, ker si nam jih ti daroval, na soboto večnega življenja našli počitek v tebi (sv. Avguštin, conf. 13,36).
    Milost je najprej in predvsem dar Duha, ki nas opraviči in nas posveti. Vendar pa milost vsebuje tudi darove, ki nam jih Duh pokloni, da bi nas pridružil svojemu delovanju, da bi nas napravil sposobne za sodelovanje pri zveličanju drugih in pri rasti Kristusovega telesa, Cerkve. To so zakramentalne milosti, različnim zakramentom lastni darovi. To pa so tudi posebne milosti, imenovane tudi “karizme” po grškem izrazu, ki ga uporablja sveti Pavel in pomeni naklonjenost, zastonjski dar, uslugo (Prim. C 12). Kakršnakoli že je njihova narava, včasih izjemna, kot je to dar čudežev ali jezikov, karizme so naravnane na posvečujočo milost in za cilj imajo skupni blagor Cerkve. Karizme so v službi ljubezni, ki gradi Cerkev (Prim. 1 Kor 12). Spodobi se, da med posebnimi milostmi omenimo stanovske milosti, ki spremljajo izvrševanje dolžnosti krščanskega življenja in služb znotraj Cerkve:
    Imamo različne darove, pač po Milosti, ki nam je bila dana od Boga. Če ima kdo dar preroštva, naj ga uporablja v skladu z vero. Kdor ima dar služenja, naj ga uporablja za služenje. Kdor ima dar učenja, naj uči. Kdor ima dar spodbujanja, naj spodbuja. Kdor daje, naj daje širokosrčno in na tihem, brez besed. Naj leva roka ne ve kaj daruje drugim desna roka. Kdor je predstojnik, naj ga odlikuje vestnost in pravičnost. Kdor se posveča dobrodelnosti, naj to dela z veseljem (Rim 12,6- 8). Ker je Milost nadnaravnega reda, se izmika našemu izkustvu in jo moremo spoznati samo z vero v Boga. Ne moremo se torej opirati na svoja čustva ali na dela, da bi iz tega sklepali, da smo opravičeni in rešeni (Prim. Trid. k.: DS 1533-1534). Vendar nam po Gospodovi besedi: “Po njihovih sadovih jih boste torej spoznali” (Mt 7,20), razmišljanje o Božjih dobrotah v našem življenju in v življenju svetnikov jamči, da je v nas na delu Milost in nas spodbuja k vedno večji veri in k drži zaupljivega uboštva.
    Pokojni mariborski škof dr. Vekoslav Grmič poudarja, da vsak človek prejme dovolj Božje Milosti za Zveličanje, kajti Bog hoče, da bi se vsi ljudje zveličali, ker je Kristus na Križu umrl za vse ljudi in vstal od mrtvih. V kolikor človek ne sodeluje z Božjo Milostjo, je to njegova svobodna odločitev, ker se zavestno ne odziva Božjemu klicu in ker noče živeti kot Božji Otrok tako, da bi bil deležen Božje Milosti. Milost tedaj ostane po njegovi odločitvi v njem prazna in je brez učinka. Bog se človeku po milosti ne vsiljuje in ne ruši v njem naravne bogopodobnosti, ki je predvsem v njegovi svobodi, da veruje v Boga in sprejme Božjo Ljubezen ter spolnjuje Božjo Voljo. Vendar nas Bog vedno čaka, da se vrnemo k Njemu. In da sprejmemo Njegovo Ljubezen in Milost. In da ponesemo in Oznanjamo Veselje Odrešenja med ljudi ter širimo Upanje in Ljubezen ter prispevamo k boljšemu svetu tako, da sami damo zgled pravičnega krščanskega Življenja po Božji Volji in Jezusovem Evangeliju. Bog je Usmiljenje in Ljubezen in nam v Dobroti odpušča, ko ga skesano in ponižno za to prosimo. Bodimo tudi mi čimbolj podobni Jezusu. In dejavno živimo, delamo in molimo tako, da spolnjujemo Božjo Voljo in Jezusov Evangelij.

    Božja Milost: Izvleček iz Katekizma Katoliške Cerkve (Marija Pomagaj Brezje) in definicija pomena po dr. Vekoslav Grmič: Mali teološki slovar, Mohorjerva Družba Celje 1973.

    P.s.: brez Tebe Gospod sem prazen nepopolen list, brez Tebe Gospod so nepopolna moja dejanja in razmišljanja, brez Tebe sem tavajoči človek, ki razmišlja in dela vse po človeški pameti. Brez Tebe Gospod, brez Tvojega Usmiljenja in Dobrote lahko zaidem in se izgubim v labirintih človeškega življenja. S Tvojo Milostjo in Dobroto Gospod pa spet polno zaživim, bolj prav delam ter razmišljam in vse kar mislim in naredim je prav. Hvala Ti Gospod!

    Odgovori
  6. Hvala says:
    11. januarja, 2023 at 13:55

    Vsi ljudje na zemlji smo grešniki, ker smo potomci prvih staršev, KI STA SE UPRLA BOGU.

    Vendar nekateri ljudje na svetu mislijo da niso grešili in da niso nobenega človeka prizadeli, nobenega obtožili ali obsodili , zato tudi ne izrekajo besed, ki jih je priporočil sam papež Frančišek.

    Odgovori
    • janez says:
      11. januarja, 2023 at 14:07

      Res je sestra Hvala, vsi smo grešniki. Ki pa imamo po Božji Dobroti in Usmiljenju Upanje Odrešenja. Bog ve koliko tehtamo in kaj zmoremo, ko nas zadenejo preizkušnje in tudi razne skušnjave. Ampak Bog nas Ljubi in nam hoče le vse dobro. Prosimo in molimo zato radi Boga, da se nas vseh Usmili in nam Pomaga, da bomo vedno spolnjevali Presveto Božjo Voljo in Jezusov Evangelij. Dodatno pa nas Bog poduči tudi, ko beremo življenjepise svetnikov in svetnic, da lahko vidimo veliko Naukov in Vzorov o Pravičnem in Bogaboječem Življenju, da jih poznamo in izvajamo tudi mi v vsakdanjem življenju. Kdor bo Spolnjeval Njegovo Voljo in živel Pravično, se pokesal in spovedal grehov in prosil Odpuščanja, Verjel v Boga, bo na Poti K Jezusu.

      Bogu Čast in Slava bodi Vekomaj!

      Odgovori
      • Hvala says:
        11. januarja, 2023 at 14:19

        G. Miro!

        Ne boste meni niti drugim ljudem dopovedali, da JE PRISTEN ODNOS NA CESTI, DOMA, V SLUŽBI, V DRŽAVI NASPLOH IN Z JEZUSOM, ČE SE NE IZGOVARJA SKOZI DAN BESED: OPROSTI-PROSIM IN HVALA!

        To je samo pometanje pod preprogo, kar se je nabralo!

        Odgovori
        • Hvala says:
          11. januarja, 2023 at 14:21

          Sedaj ne govorim o življenju svetnikov, ampak O BESEDAH: OPROSTI, PROSIM IN HVALA, KI SO ZELO NJUJNE.

          Tudi svetnik so zelo dobro poznali te tri besede.

          Odgovori
        • Hvala says:
          11. januarja, 2023 at 14:23

          Se vam g, Miro opravičujem- mislila sem g. Janez!

          Odgovori
          • janez says:
            11. januarja, 2023 at 18:52

            Mislil sem, da sva se opravičila drug drugemu sestra Hvala. Povedala ste svoje mnenje na moj gornji prispevek in jaz sem vam spoštljivo odgovoril. Ker ne razumem v čem je težava, bom odnehal in prosil Boga za Odpuščanje in Usmiljenje.

            Vam pa bi rekel, pustite prosim, da vsak pove iskreno kot ve in čuti svoj prispevek in bomo imeli pluralna/različna stališča. Jaz ne kritiziram, ampak sem strpen. Pogoj za sožitje je, da se odpovemo iskati svoj prav. In čeprav se vedno ne strinjamo v vsem, se medsebojno kljub razlikam spoštujemo! Vljudno prosim zato, da pustite moje prispevke brez pripomb take kot so. Ker ne želim polemik, ampak želim Mir.

          • Hvala says:
            12. januarja, 2023 at 17:39

            G. Janez!

            Bom pustila vaše prispevke tako kot želite. Samo nekaj bi povedala rada.

            Jaz sem za GOVOR RESNICE-POŠTENO V OČ, ČETUDI BOLI, HOČEM SAMO RESNICO . Kajti ko človek misli eno, besede pa zavije v vato, je to izogibanje resnici oz je laž.

            Jaz imam čudovit mir v duši kadar mi človek pove resnico, ne maram pa zavijanja besed v zlato pentljo kot je včasih na tem portalu. Misli so pa drugačne. Samo lepo bomo govorili, da ne bo slučajno kdo užaljen, mar ne?!

            Odnosi tako ne bodo realni. To je pometanje smeti pod preprogo. Tudi g, pater Žakelj pravi -govoriti resnico.

            Tudi če je resnica zelo boleča, naj bo. Le tako se bomo iskreno pogovorili, si oprostili in skupaj ENOTNI segli v roke v mislih in besedah in lepo v sožitju razmišljali dalje.

            Tudi molitev ni pristna če se izogibamo resnici. Tudi Jezus je povedal marsikaj kar ljudem ni bilo všeč, celo v prepad so ga misliti pahniti.

            KAKŠNO BREME PADE Z DUŠE ČLOVEKU, ČE JE Z VSEMI LJUDMI, KI JE BIL NA KAKRŠEN KOLI NAČIN ČEZ DAN V KONTAKTU GOVORIL RESNICO, IMEL ŽELJO DA SE NASMEHNE V SRCU, IZREČE OPROSTI IN GREMO Z VESELJEM DALJE. KAKO JE TO ČUDOVITO.

            V redu, sprejemam vaš predlog na znanje. Osebno želim govoriti resnico in jo tudi slišati in poslušati.

            Moti me pogovor, ki ni pristen, iskren, kjer moraš iskati besede da slučajno resnica nekoga ne bo preveč bolela. Dokler človek eno misli, drugače pa napiše ni uskladitve.

            Mene resnica povedana z iskreno željo ne moti ampak razveseljuje. Samo tako bomo dosegli to, kar Jezus želi, kar je zapovedal. ENOTNOST. MOLITI ZA EDINOST MED KRISTJANI!

          • Hvala says:
            12. januarja, 2023 at 19:17

            Še nekaj g. Janez!

            Prosim, če točno napišete besede, kjer sem TRDILA IN ISKALA SVOJ PRAV!

            RESNICO HOČEM! Če nekaj trdite to tudi napišite . Bom za naprej vedela KAJ TRDIM PO SVOJE oz, KAJ JE MOJ PRAV.

            TO PA JE RES OBSODBA!

            Se zahvaljujem!

  7. janez says:
    11. januarja, 2023 at 13:04

    Jutranja homilija papeža Frančiška: Razširimo srce. Za milost ni treba plačevati. Milost je zastonj

    Razširimo srce. Za milost ni treba plačevati. Milost je zastonj
    »Zastonjskost Boga naj spodbuja tudi našo držo zastonjskosti, bodisi pri pričevanju bodisi pri služenju. Razširimo svoje srce za milost. Milosti se ne kupuje. Kar smo prejeli gratis, dajmo gratis. Božjemu ljudstvu se služi – se ga ne poslužuje.

    Krščansko življenje je služenje in ne posluževanje
    Današnji evangeljski odlomek (glej Mt 10,7-13) govori o poslanstvu apostolov in torej o poslanstvu vsakega kristjana. Kristjan ne more ostati nepremičen. Krščansko življenje pomeni hoditi po poti, vedno. Jezusove so besede: ‘Spotoma pa oznanjajte in govorite: ‘Nebeško kraljestvo se je približalo.’ Bolnike ozdravljajte, mrtve obujajte, gobave očiščujte, hude duhove izganjajte. Zastonj ste prejeli, zastonj dajajte.’ Ravno to je poslanstvo – pomeni življenje služenja. Krščansko življenje je služenje. Zelo žalostno je, ko najdemo kristjane, ki na začetku svojega spreobrnjenja ali ko ozavestijo, da so kristjani, služijo, so odprti za služenje, služijo Božjemu ljudstvu, a potem se začnejo posluževati Božjega ljudstva. To zelo boli, zelo boli Božje ljudstvo. Poklicanost je poklicanost k služenju, ne da se ‘poslužujemo nečesa’.

    Z Bogom se ne trguje
    Krščansko življenje je življenje zastonjskosti. V današnjem evangeliju Jezus poudari jedro odrešenja: ‘Zastonj ste prejeli, zastonj dajajte.’ Odrešenja ne moremo kupiti, ampak nam je dano zastonj. Bog nas rešuje zastonj, ne zaračunava nam. In kakor je Bog storil z nami, tako moramo tudi mi delati z drugimi. Ravno v tem je zastonjskost Boga. In to je ena najlepših stvari: Vedeti, da je Gospod poln darov, ki nam jih lahko da. A prosi za samo eno stvar: da se naše srce odpre. Ko mi pravimo ‘Oče naš’ in molimo, odpremo srce, da bi vanj prišla ta zastonjskost. Ni odnosa z Bogom izven zastonjskosti. Včasih, ko potrebujemo nekaj duhovnega ali neko milost, pravimo: ‘Sedaj se bom postil, delal bom pokoro, molil bom devetdnevnico …’ Kar je prav, a bodite pozorni: s tem ne ‘plačamo’ za milost, da bi ‘kupili’ milost; to je namenjeno razširitvi tvojega srca, da bi vanj prišla milost. Milost je zastonj. Vsi Božji darovi so zastonj. Problem je v srcu, ki se pomanjša, se zapre in ni sposobno prejeti zastonjske ljubezni. Z Bogom ni treba barantati, z Bogom se ne trguje.

    Razširiti srce za zastonjske milosti
    Zastonjskost je osrednja. In to je posebej pomembno za nas pastirje Cerkve, da ne bi prodajali milosti. Zelo namreč škoduje, ko naletimo na pastirje, ki trgujejo z Božjo milostjo. Gospodova milost je zastonj in ti jo moraš dati zastonj. V našem duhovnem življenju obstaja vedno ta nevarnost, da zdrsnemo na raven plačevanja. Vedno, tudi ko govorimo z Gospodom, kakor da bi mu hoteli dati neko podkupnino. A stvari ne potekajo na ta način, ne po tej poti. ‘Gospod, če ti storiš to, ti bom jaz dal to.’ Če naredim to obljubo, mi to razširi srce, da lahko prejmem tisto, kar je že zastonj za nas. Takšen odnos zastonjskosti z Bogom je to, kar nam bo pomagalo, da ga bomo imeli tudi v odnosu do drugih, tako pri krščanskem pričevanju kot krščanskem služenju, v pastoralnem življenju pastirjev Božjega ljudstva. Spotoma. Služite in dajajte ‘gratis’ to, kar ste ‘gratis’ prejeli. Naše življenje svetosti naj bo razširitev srca, da bodo Božja zastonjskost, Božje milosti, ki že so tam, ki so zastonj in nam jih On želi podariti, lahko prišle v naše srce. Tako bodi.«

    (Papež Frančišek med sv. mašo v Domu sv. Marte, 11.6.2019)

    Odgovori
  8. Miro says:
    11. januarja, 2023 at 12:43

    PRI MNOGIH SANJAH JE VELIKO NEČIMRNOSTI IN BESED: ZATO SE BOJ BOGA! (Prd 5,6)

    Več sorodnih svetopisemskih izrekov na: https://www.biblija.net/biblija.cgi?set=2&id13=1&l=sl&z=3&zf=850&t=5#O+govorjenju+in+mol%E8anju

    Božje usmiljenje, ki nas rešuješ bede greha, zaupamo vate!

    Odgovori
  9. janez says:
    11. januarja, 2023 at 12:34

    Kako naj beremo Sveto pismo? 14 koristnih nasvetov plus dva dodatka (Medmrežje Aleteia)

    V Svetem pismu ni treba iskati pobožne literature ali priročnika o moralnih pravilih – je veliko več kot to. Statistike kažejo, da ima večina katoličanov doma Sveto pismo, vendar ga bere pičlih pet odstotkov. Večini se zdi Sveto pismo obsežno in dolgočasno ali pa so si o njem ustvarili napačno mnenje. Kljub temu je Sveto pismo izjemno zanimivo čtivo: gre za 73 knjig, Stare zaveze in Nove Zaveze, ki so bile napisane v obdobju dva tisoč let. V njem je opisana najzanimivejša zgodba človeštva, in sicer človekovo iskanje Boga in njegovo postopno razodevanje Ljudem. Zato svetopisemska zgodba predstavlja zgodbo vsakega izmed nas. Sveto Pismo ali Biblija je Knjiga vseh Knjig za kristjane. A kako naj ga beremo, da bomo odnesli čimveč od branja Svetega Pisma in spoznali Božjo Voljo, ko mi poslušamo Boga?

    1. Sveto pismo je treba poslušati, ne brati. K besedilu pristopajmo z zaupanjem vanj in v tiste, ki so ga napisali, ter v Duha, ki ga prežema. Sveto pismo ni stara knjiga, ampak je živo besedilo, ki nam nenehno govori.
    2. V njem ni treba iskati moralnega sporočila. Ne ponuja nam moralnih pravil, za to zadošča deset Božjih zapovedi. V središču knjige je človek, ki išče Boga, in Bog, ki mu prihaja naproti. Vsaka stran skuša razkriti skrivnost človeka v odnosu do Božje skrivnosti in njenih posledic.
    3. Berimo ga, da bi spoznali, ali je Jezus zares Gospod. Kristjanom je najpomembnejši vidik ta, da vidijo, kako se vse besede Svetega pisma dopolnjujejo in dobijo polni pomen v Jezusu.
    4. Razumeti ga moramo kot knjigo človeštva. Sveto pismo so napisali po Božjem navdihu razni pisatelji, ki govorijo o ljudeh in njihovih okoliščinah ter skušajo človeštvo razumeti v luči vere v Boga.
    5. Sprejmimo tudi njegove omejitve. To ni popolna knjiga. V njej najdemo grehe in krivice, pa tudi neskladnosti in napake ter predvsem človekovo omejeno razumevanje. Sveto pismo se nenehno razvija in postopoma razkriva Božje obličje, včasih z velikimi skoki naprej, včasih z nekaj koraki nazaj.
    6. Berimo ga vsak dan. Skozi vsakdanje poslušanje bosta na mesto vztrajnosti stopila radovednost in zanimanje.
    7. Brati ga je treba po kratkih odlomkih, da bi laže ponotranjili, kar smo prebrali. Ni treba razumeti vsake besede v besedilu, treba je biti pozoren na to, kaj nas v besedilu najbolj pritegne.
    7. Berimo ga brez strahu. Ni razloga za strah, da bi se zmotili v tolmačenju, dovolj je, da iskreno in pozorno poslušamo. Sicer vprašajmo duhovnika o pravem pomenu, če nekaj ne razumemo.
    9. Duh in vsebina sta v besedilu, sta pa tudi v naših srcih, ko beremo Sveto Pismo. Poslušajmo, kaj nam Bog hoče povedati!
    10. Pri branju poiščimo pomoč. Iščimo pri branju vsebino in duha Božje Besede, ne berimo legalistično in črkobralsko kot zakonodajne predpise.
    11. Pomembno je, da imamo dober izvod Svetega pisma, takšnega, ki je opremljen s komentarji in razlagami. Veliko svetopisemskih komentarjev najdemo tudi na spletu.
    12. Berimo ga tudi v družbi. Osebno branje je enako pomembno kot skupinsko. Ko z nekom podelimo svoje misli ob branju, nas to podpira in nam pomaga na naši poti. Znanje tistih, ki so v branju napredovali, naj nam ne jemlje poguma, ampak naj nam bo samo v navdih.
    13. Treba ga je brati, zraven pa je dobro tudi pisati. Zelo uporabno je, če si ob branju zapišemo stavke, ki so nas zaznamovali, in misli, ki so se nam ob njem porodile. Razmišljajmo o prebranem.
    14. Treba pa je moliti k Bogu Svetemu Duhu ko beremo Sveto Pismo. Pred branjem, med in po branju je molitev znamenje in orodje človeka, ki želi poslušati Boga. Pomembno je, da molimo psalme, sprva lahko samo tiste, ki so nam najbolj všeč.
    15. K branju pristopajmo v tišini. Ko se misli v tišini umirijo, se zgodi, da se stavek, ki nam je bil všeč, pojavlja skozi ves dan, nas preseneča in tolaži.
    16. Uživajmo v odkritjih. Ko začnemo odkrivati presenetljive stvari in pomene, postajamo vse bolj dovzetni za razumevanje semen, ki jih je Bog posadil na jesen utrudljivega branja, ki na cvetočo pomlad obrodijo sadove. Biblija je zato Knjiga vseh Knjig.
    https://si.aleteia.org/2018/02/20/kako-naj-beremo-sveto-pismo-14-koristnih-nasvetov/.

    Bog želi, da uresničujemo Njegovo Voljo in Božje zahteve vsebinsko, zato ni dovolj, da le molimo, beremo in poznamo celotno Sveto Pismo črkobralsko in do besede natančno, ampak da poznamo vsebino in Duha Božje Besede in jo v vsakdanjem življenju kot kristjani in ljudje izvajamo. Lačen sem bil, ali ste mi dali jesti, žejen sem bil ali ste mi dali piti, bolan sem bil ali ste mi Samaritansko pomagali itd. Ne moremo biti dobri kristjani, če nismo dobri ljudje. Ko molimo nas posluša Bog, ko beremo Sveto pismo pa mi poslušamo Boga.

    P.s.: Na koncu Svetega pisma je sklep:

    18 Vsakomur, ki posluša preroške besede, ki so v tej knjigi, izjavljam: če bi jim kdo kaj dodal, ga bo Bog udaril z nadlogami, ki so opisane v tej knjigi. 19 Če pa bi kaj odvzel od besed, ki so v tej preroški knjigi, bo Bog odvzel njegov delež pri drevesu življenja in pri svetem mestu, ki sta opisani v tej knjigi. 20 Ta, ki pričuje za te reči, pravi: »Da, pridem kmalu.« »Amen, pridi, Gospod Jezus!« 21 Milost Gospoda Jezusa naj bo z vsemi!

    Častimo in Slavimo Boga in se mu Zahvaljujmo za Vse Milosti in Darove, ki smo jih od Ljubečega Boga zastonj prejeli!

    Odgovori
  10. Miro says:
    11. januarja, 2023 at 12:15

    Svetniki nas s preprostimi besedami uvajajo v skrivnosti človekovega podarjanja in prejemanja
    božjih darov.

    PODARJAJMO V VESELJU IN Z RADOSTJO BOMO PREJEMALI GOSPODOVE DAROVE.
    (sv. Pavlin Nolanski)

    https://si.aleteia.org/2022/01/05/12-cudovitih-misli-svetnikov-o-veselju/

    BOŽJE USMILJENJE, TI VESELJE IN NEIZMERNA RADOST VSEH SVETIH, ZAUPAMO VATE!

    Odgovori
← Older Comments
Newer Comments →

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja