Prosim za molitev

20.295 Responses to Prosim za molitev

1. Janez says:

   6. aprila, 2020 at 21:31

   MOLITEV ZA ODPUŠČANJE IN BOŽJE USMILJENJE
   Božje odpuščanje lahko dosežemo v spokorni molitvi in prošnjah za odpustitev za vse grehe. Ključ, ki Božjemu odpuščanju na široko odpre vrata, je preprost: da ga prosimo s ponižnim in skesanim srcem. Ljubi nas in zato nam je vedno pripravljen odpuščati, čeprav smo Boga žalili. Brez odpuščanja in spreobrnitve pa ljudje nismo resnično svobodni. Potrebujemo Božje odpuščanje, pa tudi odpuščanje tistega, ki smo ga s svojim ravnanjem prizadeli. Tisti trenutek, ko se Bogu, ker ni spovedi, neposredno iskreno kesamo in spovemo svojih grehov, nam Bog, ki je usmiljen, zvest in pravičen, odpusti vse naše krivičnosti. Prosimo Boga za Milost in Usmiljenje, da prenehajo vse preizkušnje in bolezni zaradi koronavirusa, ki nas je ljudi v svetu in pri nas zelo prizadel, da je zbolelo in umrlo veliko ljudi. Marsikje so zdravniki in medicinsko osebje na robu svojih moči, v bolnicah primanjkuje sob in postelj, respiratorjev. Ustavila so se podjetja, promet, turizem, proizvodnja, športnai dogodki, ljudje so ostali doma v samoizolaciji, nimamo svetih maš in spovedi v Cerkvah, vse se je ustavilo in obnemelo; ostal si nam samo Ti Gospod in naše Upanje v Božje Usmiljenje, Božjo Ljubezen in Božjo Dobroto. Gospod Usmili se, Kristus Pomagaj nam, ki se k Tebi zatekamo, Bog prosimo Te, Odreši nas in nam Odpusti vse naše Grehe, s katerimi smo Te žalili. Dal si nam poduk in lekcijo iz spokornosti in poslušnosti Nebeški Oče, Tvoji Božji Otroci, ki nas Ljubiš, obljubimo, da se spreobrnemo in poboljšamo. Prosimo ne preizkušaj nas več, ker smo izmučeni in bomo težko vzdržali tvojo vzgojno kazen do konca; prosimo Te, dovoli prenehanje nadaljevanje vzgojne kazni, da ne obnemoremo, ker obstajajo meje naše vzdržljivosti. Vemo Bog, da poznaš meje naše vzdržljivosti in da nam hočeš le vse dobro. Preizkušnje in bolezni zaradi koronavirudsa so težke in so zelo globoko zarezale v naša življenja. Smo brez svojcev, ki so v osami v bolnicah, nekateri so umrli brez slovesa svojcev, delavci so doma brez dela in dohodkov, starejši so v domovih osamljeni brez svojcev in osebja, otroci so doma in niso v šolah in vrtcih, podjetja, zavodi, banke, šole, vrtci so zaprti, vse stoji. Mnoge umrle v Italiji in Španiji prevaža vojska v tovornjakih v prepolne mrtvašnice in bolnice so prepolne bolnikov, kjer so zboleli tudi zdravniki in medicinsko osebje. Cerkve so vse zaprte in svete maše gledamo le doma po televiziji in internetu. Vemo, da smo grešili in kesamo se vseh grehov. Oprosti nam Oče prosimo. Dovoli nam, da se vrnemo k Tebi, Tvoji Izgubljeni Otroci, ki si naš Oče, ki nas imaš še vedno rad in nam Odpuščaš vse grehe in žalitve. Vemo Oče, da bo po koronavirusu vse drugače, da se bo marsikaj spremenilo. Predvsem mi in naše delovno okolje, naša Vera in Molitve, naš odnos do soljudi, do okolja in narave, do Cerkve, do Tebe Oče, do molitev in ponižne spokornosti, da bomo odslej stanovitno, brez stranpoti, hodili po Poti Odrešenja h Kristusu in Spolnjevali Božjo Voljo. Prosim Pomagaj nam pri tem Nebeški Bog, saj brez Tebe tega ne bomo zmogli. S Teboj pa, bomo zmogli vse, ki nam daješ Vse. Pridi Gospod in nas Odreši. Vate Zaupamo, ki si Naš Ljubljeni Oče. Amen. Janez

   Molitev
   Gospod Bog,
   prepričani smo,
   da tvojega odpuščanja ne prejmejo edinole tisti,
   ki te zanj ne prosijo.
   Saj velikodušno odpuščaš vsem,
   ki te iskreno prosijo.
   Nočeš smrti grešnika,
   marveč hočeš, da se spreobrne in živi.
   Verujemo, da je odpuščanje
   ena od tvojih temeljnih lastnosti.
   Prosimo te, utrdi našo vero v tvoje odpuščanje.
   Daj nam moč,
   da bomo zmogli tudi mi odpuščati tem, ki nas prizadenejo.
   Ko molimo »odpusti nam naše dolge«,
   s tem izpovemo svojo željo in potrebo,
   da nam očistiš srce sovraštva in zamere.
   Obenem pa izkažemo pripravljenost,
   iz srca odpustiti vsem,
   ki so se pregrešili proti nam. Amen.
2. Miro says:

   5. aprila, 2020 at 9:49

   CVETNA NEDELJA JE POLEG VELIKEGA PETKA EDINI DAN V BOGOSLUŽNEM LETU, KO BEREMO V EVANGELIJU KRISTUSOV PASIJON! MOLIMO TE KRISTUS IN TE HVALIMO, KER SI S SVOJIM KRIŽEM SVET ODREŠIL!

   BOŽJA BESEDA: Prvi dan nekvašenega kruha so prišli k Jezusu učenci in mu rekli: »Kje hočeš, da ti pripravimo, da boš jedel pashalno jagnje?« Dejal jim je: »Pojdite v mesto k temu in temu in mu recite: ›Učitelj pravi: Moj čas je blizu, pri tebi bom obhajal pasho s svojimi učenci.‹« In učenci so storili, kakor jim je Jezus naročil, in pripravili pashalno jagnje. Ko se je zvečerilo, je sédel z dvanajsterimi. Ko so jedli, je rekel: »Resnično, povem vam: Eden izmed vas me bo izdal.« Učenci so se silno užalostili in so mu začeli drug za drugim govoriti: »Saj nisem jaz, Gospod?« On pa je odgovoril: »Kateri je z menoj pomočil roko v skledo, ta me bo izdal. Sin človekov sicer odhaja, kakor je pisano o njem, toda gorje tistemu človeku, po katerem je Sin človekov izročen! Bolje bi bilo za tega človeka, da se ne bi rodil.«Izdajalec Juda je odgovoril: »Rabi, saj menda nisem jaz?« Dejal mu je: »Ti si rekel!« (Mt 26, 17-25).

   Celotni današnji evangeljski odlomek na https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Mt+26%2C14-75%3B27%2C1-66&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

   PREMIŠLJEVANJE P. RANIERA CANTALAMESSA:

   V teku postnega časa smo se osredinili na Jezusa: kdo je Jezus Kristus in kaj dela danes za nas. Videli smo, da nas Jezus osvobaja demonskih sil, odpira pred nami obzorje večnega življenja, nas razsvetljuje s svojo resnico, nas obuja iz smrti srca … Sedaj, v velikem tednu, pa smo prispeli do srčike krščanskega oznanila, ki je Kristusova smrt in vstajenje – velika noč.

   Cvetna nedelja je poleg velikega petka edini dan v bogoslužnem letu, ko beremo v evangeliju Kristusov pasijon. Zdi se mi, da bi zatajil svoje poslanstvo, če bi govoril o čem drugem, kot o tem. Nekoč so se v velikem tednu udeleževali procesij, križevega pota in postnih pridig. V številnih krajih je še vedno zelo živa procesija mrtvega Kristusa in druga izročila, ki so povezana s Kristusovim trpljenjem. Morda pa je za mnoge to edinstvena priložnost, ko lahko posvetijo nekaj časa in pozornosti Kristusovemu trpljenju. Eden od psalmov pravi o Jeruzalemu: »Vsi smo tam rojeni.« Še veliko bolj upravičeno lahko to misel ponovimo za Kristusovo trpljenje: Vsi smo tam rojeni!

   Vemo za ozdravljenje, ki se zgodi po zaslugi oči. Judje, ki so jih v puščavi pikale strupene kače, so ozdraveli, če so pogledali na podobo kače, ki jo je Mojzes obesil na drog. Vemo, da je ta simbol predstavljal Kristusa. Kdor z vero pogleda nanj, ki je povzdignjen na križ, je ozdravljen ne le na duši, ampak je ozdravljen tudi njegov spomin, njegova čustva, včasih tudi njegovo telo. »Po njegovih ranah smo ozdraveli.«

   Stopili bomo torej na zelo kratek križev pot, ki ima le tri postaje. Prva postaja nas bo vodila v vrt Getsemani, druga v Pilatovo sodno hišo, tretja pa na Kalvarijo. O Jezusu v oljčnem gaju je zapisano:

   »Začel se je žalostiti in trepetati.
   Tedaj jim je rekel: ‘Moja duša je žalostna do smrti.
   Ostanite tukaj in bedite z menoj!’«

   Neprepoznavni Jezus! On, ki je ukazoval viharju in morju in sta mu bila pokorna, ki je vsem govoril, naj se ne bojijo, je sedaj plen žalosti in agonije (Dobesedno gre za grozo osamljenega človeka ali za strašno osamljenost). Kakšen je razlog? Ta je povzet v eni sami besedi – kelih:

   »Moj Oče, če je mogoče, naj gre ta kelih mimo mene!«

   Kelih označuje vso težo trpljenja, ki se zgrinja nanj. Pa ne le to. Označuje mero Božje pravičnosti, ki so jo ljudje napolnili s svojimi grehi in prestopki. »Greh sveta« je, ki ga je vzel nase in ki pritiska na njegovo srce kakor kamen.

   Za trenutek si predstavljajmo, kot da je to naše materialno vesolje, ki ga sestavlja milijarde galaksij in vsaka ima milijarde zvezd, ogromna piramida, obrnjena na glavo in sloni na eni sami točki: kakšen pritisk bi morala prenašati ta točka! Tudi moralno vesolje krivde, ki ni nič manjše od brezmejnega materialnega vesolja (pomislimo na sovraštvo, laž, egoizem, nepravičnost, ki je v svetu), je bilo kakor ogromna na glavo obrnjena piramida, katere konica je pritiskala na Kristusovo srce. Od tod njegova smrtna žalost in krvavi pot. »On pa je bil ranjen zaradi naših prestopkov, strt zaradi naših krivd« (Iz 53,5).

   Filozof Pascal je rekel: »Kristus prestaja agonijo v oljčnem vrtu vse do konca sveta. Ne pustimo ga samega v vsem tem času.« On prestaja smrtno trpljenje povsod, kjer je en sam človek, ki se bori z žalostjo, s strahom, s tesnobo, kjer je človek v brezizhodnem položaju, kakor je bil tisti dan on. Mi ne moremo storiti nič za Jezusa, ki je takrat prestajal smrtni boj, lahko pa nekaj storimo za Jezusa, ki danes bije smrtni boj.

   Vsak dan slišimo o tragedijah, ki se dogajajo, včasih celo v naši neposredni okolici, za sosednjimi vrati, a jih nihče ne opazi. Koliko oljčnih vrtov, koliko Getsemanijev v srcih naših mest! Ne pustimo samih vseh tistih, ki so se znašli v njih.

   Zapustimo zdaj oljčni vrt in se odpravimo v Pilatovo hišo.

   »Vojaki so ga odpeljali na dvorišče palače, to je sodne hiše, in sklicali vso četo. Ogrnili so ga v škrlat, spletli krono iz trnja in mu jo nadeli. Začeli so ga pozdravljati: ‘Pozdravljen, judovski kralj!’ Tolkli so ga po glavi s trstom, pljuvali vanj, poklekovali pred njim in se mu priklanjali do tal.«

   Flamski slikar iz 16. stoletja je prav ta prizor Jezusa v Pilatovi hiši upodobil na eni svojih slik, ki jo bom skušal opisati. Na glavi ima šop sveže nabranega trnja (na njem so še listi). Po glavi polzijo kaplje krvi, ki se na obrazu mešajo s solzami. Jezus, ki joka. Toda ne joka nad seboj. Joka nad tistim, ki se trdovratno upira, da bi ga razumel, kakor je le malo pred tem jokal nad Jeruzalemom.

   Usta ima na pol odprta, kot tisti, ki s težavo lovi sapo. Pravkar je bil prebičan … Na ramenih mu visi težak in oguljen plašč, bolj podoben pločevini kakor pa tkanini. In potem roki dvakrat zvezani v zapestju z neudelano vrvjo! Prav to najbolj gane. Jezus ne more premakniti niti prsta. Je človek, ki mu je bila odvzeta sleherna svoboda. Popolnoma negiben. Tudi on je aretiran! O njem bo Pilat rekel ljudstvu: »Ecce homo!«, glejte, človek.

   Tudi tukaj moramo reči: Jezus je v Pilatovi sodni hiši vse do konca sveta. Pomislimo na vse, ki prestajajo mučenje, na vse zapornike včeraj in danes (pa naj bodo nedolžni ali krivi), sami so in brez pomoči, prepuščeni na milost in nemilost okrutnih ječarjev ali neusmiljenih policistov, v kakšnem temnem kotu ječe, kjer nihče ne more posredovati; končno pomislimo na Jude, ki so v taboriščih smrti kakor jagnjeta poslani v klanje. »Kar koli ste storili enemu od teh mojih najmanjših bratov, ste meni storili.«

   Zapustimo tudi Pilatovo sodno hišo in se povzpnimo na Kalvarijo.

   »Jezus je zavpil z močnim glasom:
   ‘Moj Bog, moj Bog, zakaj si me zapustil?’
   Spet je zakričal z močnim glasom in izročil duha.«

   To, kar bom sedajle rekel, zveni skoraj kakor kletev, a bom kasneje pojasnil. Jezus je na križu postal ateist, tisti, ki je brez Boga. Dve vrsti ateizma sta. Aktivni ali prostovoljni ateizem tistega, ki zavrača Boga, in pasivni ateizem tistega, ki prenaša, ko je zavržen (ali se čuti zavrženega) od Boga. Ateizem krivde ter ateizem kazni in zadoščevanja. Jezus je na ta način vnaprej zadoščeval za ves ateizem v svetu. Ne le za ateizem tistih, ki se za take razglašajo, ampak tudi za ateizem praktičnih ateistov, torej tistih, ki živijo, »kakor da bi Bog ne obstajal«, ko Bog nima niti zadnjega mesta v njihovem življenju. Zadoščuje za »naš« ateizem, kajti v tem smislu smo vsi bolj ali manj ateisti, torej tisti, ki »se ne brigajo« za Boga. Danes je tudi Bog »obrobnež«, odrinjen na rob življenja večine ljudi.

   Tudi tukaj moramo reči: »Jezus je na križu vse do konca sveta.« In to v vseh, ki po nedolžnem trpijo. Pribit je na križ v hudo bolnih. Žeblji, ki ga še vedno držijo na križu, so vsa krivična dejanja do revnih. V enem od nacističnih taborišč so obesili človeka. Nekdo je s prstom pokazal na žrtev in vprašal vernega človeka ob sebi: »Kje je v tem trenutku tvoj Bog?« »Ga ne vidiš?«, mu je odgovoril. »Visi na vislicah.«

   V vseh »snemanjih s križa« vedno izstopa osebnost Jožefa iz Arimateja. On predstavlja vse tiste, ki tudi danes izzivajo politične režime ali pa javno mnenje, da bi se približali obsojencem, zavrženim, obolelim za AIDS-om in bi se potrudili, da bi vsaj komu od njih pomagali stopiti s križa. Za koga od današnjih »križanih« bi bil lahko pričakovani »Jožef iz Arimateje« prav eden od nas.

   Ne moremo se posloviti s Kalvarije, ne da bo posvetili vsaj eno misel tudi materi Mariji. Po Auschwitzu se je veliko govorilo o Božjem molku. Toda nihče ne ve bolje, kakor Marija, kaj je Božji molk. Ona bi lahko za svoje vzela besede, ki jih je izrekel eden starodavnih cerkvenih očetov, ko se je spominjal grozot, ki so jih nekega dne med preganjanjem prizadejali kristjanom: »O Bog, kako težko je bilo tisti dan prenašati tvoj molk!«

   Tako smo sklenili naš kratek križev pot. Zelo lepa črnska duhovna pesem pravi: »Kje si bil, kje si bil, ko so križali Boga?« (Were you there, were you there, when they crucified my Lord?). Vsakič, ko poslušam to pesem, sem prisiljen odgovoriti: Da, tudi jaz sem bil zraven, tudi jaz sem bil zraven, ko so križali Jezusa. Na njegovi glavi je bil tudi moj trn, na njegovem telesu je bila tudi moja rana … Ne morem, nočem reči, kakor je rekel Pilat: »Nedolžen sem pri krvi tega človeka!«

   Piše, da je bilo v Jeruzalemu čudežno kopališče. Občasno je voda zaplivkala in kdor je ob tej priložnosti prvi stopil v vodo, je bil ozdravljen. Kristusovo trpljenje je kakor veliko kopališče, čigar vode v tem velikem tednu »zaplivkajo« v veliko milost, ki kroži v Cerkvi. Kdor ima pogum in se poln vere in zaupanja vrže vanjo, pride iz nje ozdravljen.

   »Vreči se v vodo« bo za koga konkretno pomenilo opraviti dobro spoved. Spraviti se z Bogom. Ne še naprej odlagati na kasneje. V mnogih italijanskih pokrajinah je tradicija t.i. »velikega čiščenja pred veliko nočjo«. Ali bomo to opravili le v naših zidanih hišah, samo »zunaj« nas, ne pa tudi »znotraj« nas?, je zapisal p. Raniero Cantalamessa (vir: kapucini.si).

   Vse močno preizkušane, trpeče osebe, ki prosijo za molitev, z zaupanjem priporočimo Božjemu usmiljenju ter ponižno prosimo za njihovo uslišanje – na priprošnjo Preblažene Device Marije, v skladu s presveto Božjo voljo!

   GOSPOD JEZUS: OTROCI MOJI, NE BOJTE SE!

   Otroci moji, ne bojte se. Ničesar se vam ni treba bati,
   saj sem vedno z vami. Niti smrt vas ne more ukleniti v
   strah. Spomnite se, kdo sem. Spomnite se, kaj sem storil
   za vas. In ne bojte se.

   Ne pozabite, otroci moji, da me je bilo v vrtu Getsemani
   tako strah, da sem potil krvavi pot. Vendar sem molil:
   “Moj Oče, če je mogoče, naj gre ta kelih mimo mene,
   vendar ne, kakor jaz hočem, ampak kakor ti” (Mt 26,39).

   Znašel sem se pred poslednjo preizkušnjo in skušnjavo,
   da bi se odvrnil od božjega načrta za svoje življenje – načrta,
   ki je vključeval mojo bolečo smrt za vaše zveličanje. Res,
   bal sem se, vendar strahu nisem pustil, da bi me premagal.
   In ker sem še naprej zaupal Očetu, me ni le rešil smrti,
   ampak zdaj lahko osvobodim vsakogar, kogar vežejo spone
   strahu in tesnobe. Zato ne skrbite. Izničil sem moč smrti.

   Otroci moji, ko vas bosta preplavila strah in tesnoba, vas
   prosim, da se ustavite in se obrnete k meni. Globoko vdihnite,
   umirite srce in zupajte vame. Naj bom vaša moč, tolažba in
   zavetje. Naj vam dokažem, da moja milost zadostuje, ne glede
   na to, kako slabotno se počutite. Vaš veličastni veliki duhovnik
   sem. Stal sem, kjer zdaj stojite vi. Bil sem slaboten kakor vi.
   Okusil sem vaše skušnjave. In ker sem jih premagal, sem jih
   razorožil. Vedite, otroci moji, da sem lahko vaša moč, kadar
   ste slabotni!

   Vem, kako je, če se bojiš “majhnih smrti”, ki dan za dnem prežijo
   na vas – nekrvavo umiranje samemu sebi, ki ga doživljate, ko se
   trudite živeti po moji volji in služiti drugim, ko razdajate svoj čas
   in moč, da gradite moje kraljestvo. Vendar se vam jih ni treba
   bati, otroci moji. Rad vas imam. Šel sem pred vami in vam utrl
   pot, po kateri lahko hodite. Izničil sem moč smrti. Zaupajte vame,
   otroci moji, kajti smrt je izgubila svoje želo.

   Molitveni vzklik: Hvala ti, Jezus, za tvojo zmago! Ne bom se bal,
   saj si ti z menoj!

   (citirano iz mednarodne katoliške revije Beseda med nami, št. 1,
   leto 2013)

   Božje usmiljenje, studenec bolnim in trpečim, zaupamo vate!
3. Miro says:

   4. aprila, 2020 at 12:09

   KDOR SE V VERI POVEŽE Z JEZUSOM, NE UMRJE, KER JE OD MRTVIH VSTALI JEZUS VEČEN IN NEUMRLJIV!

   BOŽJA BESEDA: Bil pa je neki bolnik, Lazar iz Betanije, iz vasi Marije in njene sestre Marte. Marija je bila tista, ki je Gospoda mazilila z dišavnim oljem in mu obrisala noge s svojimi lasmi. Njen brat Lazar je bil bolan. Sestri sta tedaj poslali Jezusu
   sporočilo: »Gospod, glej, tisti, ki ga imaš rad, je bolan.« Ko je Jezus to slišal, je rekel: »Ta bolezen ni za smrt, ampak v Božje veličastvo, da bo po njej poveličan Božji Sin.« Jezus pa je ljubil Marto, njeno sestro in Lazarja. Ko je torej slišal, da je bolan, je ostal še dva dni v kraju, kjer je bil. Nato je rekel učencem: »Pojdimo spet v Judejo.« Učenci so mu dejali: »Rabi, pravkar so te hoteli Judje kamnati, pa greš spet tja?« Jezus je odgovoril: »Ali nima dan dvanajst ur? Če kdo hodi podnevi, se ne spotakne, ker vidi luč tega sveta; če pa kdo hodi okrog ponoči, se spotakne, ker v njem ni luči.« To je rekel, in nato jim je dejal: »Naš prijatelj Lazar spi, vendar grem, da ga zbudim.« Učenci pa so mu rekli: »Gospod, če spi, bo ozdravel.« Jezus je govoril o njegovi smrti, oni pa so mislili, da govori o navadnem spanju. Tedaj jim je Jezus povedal odkrito: »Lazar je umrl. Zaradi vas pa se veselim, da nisem bil tam, da boste verovali. A pojdimo k njemu!« (Jn 11, 1-15).

   Celotni evangeljski odlomek (Jn 11, 1-45) na https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Jn+11%2C1-45&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

   Ko Jezus obudi Lazarja, se zakrknjeni voditelji odločijo za njegovo smrt. Kajfa nezavedno prizna vesoljni pomen Jezusove smrtne žrtve, da bo osvobodila svet in povezala ljudi. Ne bom živel le zase. Trudil se bom za bratsko skupnost in s tem razkrival moč Jezusove smrti. Gospod, častim te v tvojem neskončnem daru, ker si zame najdražja oseba (vir: Luč Besede rodi življenje, Primož Krečič).

   Jezus ji je rekel: »Jaz sem vstajenje in življenje: kdor vame veruje, bo živel, tudi če umre; in vsakdo, ki živi in vame veruje, vekomaj ne bo umrl (Jn 11, 25-26).

   Jezusove besede »Jaz sem vstajenje in življenje« niso pouk o vstajenju, temveč kažejo na Boga v Jezusu. Kakor je Bog stvarnik in gospodar življenja, tako je Sin, »kateremu je Oče vse dal v roke« (Jn 3, 35), življenje in vstajenje. Jezus ne le da poklanja ljudem vstajenje, temveč je sam vzrok njihovega vstajenja. Kakor Jezus ne daje kruh življenja, temveč je on sam kruh življenja, tako je tudi on sam vstajenje in življenje. Kdor se v veri poveže z njim, ne umrje, ker je od mrtvih vstali Jezus večen in neumrljiv. Jezusovo vstajenje je tudi vstajenje vseh, ki verujejo vanj. Novozavezni nauk o posmrtnem življenju se ne opira na nesmrtnost človeške duše, temveč na človekovo osebno povezanost z Jezusom v veri (vir: Razloženi evangeliji, France Rozman).

   Vse, kar nas na naši življenjski poti boli, teži, žalosti, nam greni življenje ipd., pa tudi vse tisto, kar nas veseli, radosti, osrečuje ipd., zaupajmo Gospodu Jezusu, ki je resnično Življenje (večen in neumrljiv). V molitvah vztrajno kličimo Božje usmiljenje na vse trpeče sestre in brate; na vse nas grešnike, da bi se čim prej spreobrnili; na vse bogoiskalce, da bi našli pot do Njega; na verne duše v vicah …, pa tudi na vse sestre in brate, ki prosijo za molitev na tej spletni strani – prošnje: Tanja, Evelin, Katarina, Dragica, Irena, Grega, Kristina, Patricija, Nataša, Olga, Boštjan, Sija, Amadeja, Hvala, Janez … ter drugi prosilci božje milosti v raznih dušnih in telesnih stiskah. Nadaljujmo pa tudi z molitvami za zaustavitev širjenja koronavirusa, za ozdravljenje bolnikov, za zdravnike, zdravstveno osebje itn.

   Danes, ko je prva sobota v mesecu, se v molitvi ponovno izročimo in posvetimo Preblaženi Devici Mariji!

   IZROČITEV MARIJINEMU BREZMADEŽNEMU SRCU
   (Posvetilna molitev na prve sobote)

   O Marija, kraljica presvetega rožnega venca, pomoč kristjanov in pribežališče človeškega rodu! Danes se posvetimo in izročimo tvojemu brezmadežnemu Srcu. Sprejmi nas v svoje materinsko varstvo in nam pomagaj, da bomo po tvojem zgledu vestno izpolnjevali svoje dolžnosti, živeli po božjih in cerkvenih zapovedih, vdano nosili trpljenje in ostali do konca stanovitni v veri in zaupanju v božjo previdnost. Varuj nas, o Mati, da te ne bomo nikdar žalili z grehi. Posebej sklenemo, da se bomo varovali grehov preklinjevanja in nečistosti, grehov jezika in nevoščljivosti, greha sovražnosti in vsake hudobije. Obljubimo ti, o božja Mati, da bomo posvečevali Gospodove dneve. Po tvoji želji bomo za spreobrnjenje grešnikov radi molili rožni venec in s pobožnostjo prvih petkov in prvih sobot zadoščevali Jezusovemu in tvojemu Srcu za vse žalitve, s katerimi vaju žalimo mi in Bogu odtujeni svet. O Mati Marija, srednica vseh milosti, izprosi nam, da bomo ostali zvesti do konca tebi in tvojemu Sinu ter te vso večnost častili in ljubili z vsemi angeli in svetniki. Amen

   Božje usmiljenje, ki si nam dalo Presveto Devico Marijo za Mater usmiljenja, zaupamo vate!
4. Janez says:

   4. aprila, 2020 at 11:46

   BLAGOR NAM
   Blagor nam. če se bomo, ubogi grešniki v duhu,
   znali osvoboditi varljvega zaupanja v denar, materialnost in bogastvo
   in bomo imeli Ljubezen in spoštovanje do revnih in ubogih,
   kakor do svojih bratov, živih podob Kristusa Odrešenika.
   Blagor nam, če se bomo, vzgojeni v blagosti močnih,
   znali odpovedati pogubni sili egoizma, sovraštva in maščevanja
   in če bomo premogli Vero, pogum in modrost,
   da se namesto za strah, ki ga vliva orožje, vojne, žrtve spopadov, lakota in begunci
   raje odločamo za velikodušen Mir med ljudmi in medsebojno odpuščanje za vse krivice,
   za povezanost v sožitju, strpnosti, sočutju, medsebojni pomoči, svobodi in delu,
   za osvobajanje z Dobroto, Usmiljenjem in Ljubeznijo med ljudmi v Miru.
   Bog je tam, kjer se Ljudje Ljubijo ne sovražijo.
   Blagor nam, če sebičnosti in brezobzirnosti mogočnežev ne bomo postavljali za vodilo svojega življenja
   in ne uživanja za njegov smisel in cilj,
   temveč bomo nasprotno, znali odkriti v zmernosti in strpnem sočutju izvir moči,
   v bolečini in trpljenju ter težavah sredstvo Božje Volje in Odrešenja,
   v Molitvi, služenju drugim in pomoči ubogim in revnim najvišjo stopnjo človeške veličine.
   Blagor vsem nam, če bomo nestrpnost, zatiranje in krivice mogočnežev
   raje voljno prenašali in to sprejeli kot svoj križ preizkušenj, kot pa to podpirali in povzročali,
   tako kot naš Odrešenik Jezus Kristus na Golgoti,
   ki nas je z žrtvovanjem na križu Odkupil in Odrešil,
   da bomo tako ravnali v skladu z Božjo Voljo in Pravičnostjo.
   Blagor nam, če bomo znali
   zaradi Božjega Kraljestva odpuščati krivičnežerm in mogočnežem,
   se zanj v Veri in Molitvi pogumno boriti, delati in služiti, trpeti in Ljubiti,
   vse v Večjo Božjo Čast in Slavo ter naše Odrešenje.

   Dopolnjena molitev papeža Pavel VI.

   »Če torej vi, ki ste hudobni, znate dajati svojim otrokom dobre darove, koliko bolj bo nebeški Oče dal Svetega Duha tistim, ki ga prosijo« (Lk 11,13).

   Bog ne pusti čakati, ampak brez odlašanja usliši vsako prošnjo za Svetega Duha. Bog takoj usliši vsako srčno hrepenenje, ki se ne zadovolji s stvarmi, ki prihajajo od Boga, ampak išče Boga samega ter domačnost in zaupnost z njim. Če Bog Jezusovemu učencu, ki je potrt zaradi prizadevanja za dobro ali ker mu ne uspe prenesti krivice ali ker ga mučijo notranja in zunanja preganjanja, ne da takoj takšnega odgovora, kot si ga on zamišlja, pa mu zagotovo takoj podari Sinovega Duha. Podari mu ga zato, da se njegovo srce ne bi oddaljilo od Njega in mu ne bi zmanjkalo hrepenenja po njegovi družbi. Podari mu ga takoj, zato da bi okrepil njegovo vero in gledanje. Če nenehno ne vztrajava v molitvi, najina vera ne bo zdržala.

   Zakaj moramo vedno moliti? Zato, ker Božjega kraljestva ne vidimo in, ker Božji Sin ne ustreza našim pričakovanjem. Molitev, ali še bolje stanovitno vztrajanje v molitvi, so edina vrata, ki nama omogočajo gledanje Sina in slutenje Božjega kraljestva. Zato lahko zaključiva z molitvijo duhovniškega blagoslova, ki ga judovsko izročilo pripisuje Mojzesu, ko je na gori z razširjenimi rokami molil: »Gospod naj te blagoslovi in te varuje. Gospod naj da sijati svoje obličje nad tabo in naj ti bo milostljiv. Gospod naj dvigne svoje obličje nadte in ti podeli mir. Tako naj polagajo moje ime na Izraelove sinove in jih bom blagoslovil« (4 Mz 6,24–27).

   p. Vili Lovše

   Gospod je z nami in nikoli nismo sami. Z nami je vse dni. Ali smo z njim tudi mi tako, da živimo tako kot Jezus in spolnjujemo Božjo Voljo? Amen. Janez
5. Tanja says:

   4. aprila, 2020 at 8:43

   Gospod usliši našo molitev in moj klic naj pride k tebi. Gospod sliši nas. Gospod sliši nas. Gospod usliši nas. Molimo z moč v tej težki preizkušnji vsega človeštva. BVB
   • Miro says:

     4. aprila, 2020 at 9:26

     ČUJ, MARIJA, KLIC SRCA!

     Čuj, Marija, klic srca,
     bodi nam usmiljena!
     Ti, mogočna, sveta Mati,
     moreš vedno pomagati.
     Ko nikjer ni več pomoči,
     nam si zvezda v temni noči;
     ne presliši prošnje glas,
     ljuba Mati, reši nas!
     Glej, otroci Tvoji smo,
     k Tebi vsi vzdihujemo:
     saj nam moreš pomagati.
     O, pokaži, da si Mati!
     Čuj, Marija, klic srca,
     bodi nam usmiljena!

     Božje usmiljenje, ki si nam dalo Presveto Devico Marijo za Mater usmiljenja, zaupamo vate!
6. Miro says:

   3. aprila, 2020 at 17:49

   GODUJE SV. KUNIGUNDA, CESARICA – NJENA VELIKA SKRB JE BILA KORIST CERKVE: USTANAVLJALA JE SAMOSTANE, GRADILA CERKVE IN PODPIRALA DUHOVNIKE!

   Krščanstvo je predvsem oblika življenja. Odločilen je zlasti zgled življenja v skladu s sveto vero. Takšen junaški zgled je pokazala sveta Kunigunda, katere god obhajamo danes. Da bo tudi nam priprošnjica pri Bogu in da bomo svete skrivnosti bogoljubno obhajali, najprej obžalujmo vse, kar smo dobrega opustili ali slabega storili (odlomek iz knjige Kristusove priče, Stanko Lorber).

   http://svetniki.org/sveta-kunigunda-cesarica

   Božje usmiljenje, navzoče v postavitvi in delitvi svetih zakramentov, zaupamo vate!
   Sv. Kunigunda, prosi za nas!
7. Miro says:

   3. aprila, 2020 at 10:37

   GOSPOD, POMAGAJ MI, DA TE BOM POSLUŠAL Z ZAUPANJEM, BREZ STRAHOV IN PREDSODKOV!

   BOŽJA BESEDA: Judje so spet pograbili kamenje, da bi ga kamnali. Jezus pa jim je odgovoril: »Veliko dobrih del, ki izhajajo iz Očeta, sem vam pokazal. Zaradi katerega od teh del me hočete kamnati?« Judje so mu odgovorili: »Ne kamnamo te zaradi dobrega dela, ampak zaradi bogokletja, ker se ti, ki si človek, delaš Boga.« Jezus jim je odgovoril: »Ali ni zapisano v vaši postavi: Jaz sem rekel: bogovi ste. Če je imenoval bogove tiste, ki se jim je zgodila Božja beseda – in Pismo se ne more razvezati –, boste mar vi tistemu, ki ga je Oče posvetil in poslal na svet, očitali bogokletje, ker sem rekel: ›Božji Sin sem.‹ Če ne opravljam del svojega Očeta, mi ne verjemite; če pa jih opravljam, verjemite delom, če že ne verjamete meni, da boste spoznali in spoznavali, da je Oče v meni in jaz v Očetu.« Spet so ga torej hoteli zgrabiti, pa se je umaknil pred njihovo roko. Znova je odšel čez Jordan v kraj, kjer je Janez najprej krščeval, in ostal tam. Veliko jih je prišlo k njemu in so govorili: »Janez ni storil nobenega znamenja, vendar je bilo resnično vse, kar je Janez povedal o njem.« In mnogi so tam začeli verovati vanj (Jn 10, 31-42).

   https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Jn+10%2C31-42&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

   Jezus je z Judi v Salomonovem stebrišču. Nočejo verovati, da je Božji Sin, in mu napovedo kamenjanje. Jezus pove, da če so vsi Božje podobe, kako, da ne bi bil on, ki živi najbolj blizu z Očetom. Ne bom se zapiral pred Jezusom. Sprejemal bom njegovo razodetje za vir vsega življenja. Gospod, pomagaj mi, da te bom poslušal z zaupanjem, brez strahov in predsodkov (Luč Besede rodi življenje, Primož Krečič).

   Slavimo Gospoda, zahvaljujmo se mu in ga prosimo: Slava tebi, Jezus, Ti si Božji Sin, živa Beseda, Pot našega življenja, naše Odrešenje … Jezus, bodi hvaljen zdaj in vekomaj za vsa Tvoja veličastna dela, ki nam razodevajo našega Očeta v nebesih! Poživi našo vero v moč žive Božje besede in nam podari potrebno luč in moč za spolnjevanje božje volje.

   Vse osebe in prošnje za uslišanje pri Bogu, navedene na tej spletni strani, z zaupanjem izročimo Božjemu usmiljenju. Naj se zgodi presveta Božja volja!

   – Evelin (prošnja za molitev za njeno družino, za ljubezen staršev, za moč v
   prenašanju težav, za božji blagoslov domačih)
   – Katarina (prošnja za molitev za osebo, ki se ukvarja z “zdravilstvom”, da
   bi bila osvobojena vplivov hudega duha, zla)
   – Dragica (prošnja k sv. Antonu za izgubljeno stvar)
   – Irena (za božje varstvo pred novim koronavirusom, za ranljive
   osebe, njene bližnje, brezdomce, za vse, ki še ne poznajo Boga)
   – KRISTINA (za vodstvo Svetega Duha, za Njegovo pomoč)
   – Patricija (za božjo pomoč in rešitev iz hude situacije)
   – Nataša (za razumevanje v hiši)
   – Grega (za spravo, mir, ureditev odnosov z bližnjimi)
   – Olga (za zdravje njene družine, ozdravljenje bolnikov)
   – Kristina (za božjo pomoč v zapletenih situacijah)
   – Boštjan (za božjo pomoč v stiski)
   – Sija (za spravo v ljubezni; da bi si našla službo)
   – Amadeja (za božjo pomoč vsem, ki se borijo s koronavirusom)
   – Hvala (za božje varstvo njene družine, sorodnikov, za rešitev drugih prošenj)
   – Janez (več prošenj za Jezusovo in Marijino pomoč)
   – ter prošnje drugih prosilcev milosti na tej spletni strani, katerih imena so
   zapisana na »Božji dlani«.

   V teh dneh veliko molimo tudi po naslednjih namenih:

   – za odpuščanje naših grehov in žalitev Boga, spreobrnjenje grešnikov, novo življenje v moči Svetega Duha;
   – za učinkovito delovanje vseh dejavnikov, ustanov, organizacij v boju zoper koronavirus; za blaženje posledic;
   – za zaustavitev širjenja koronavirusa; da bi vsak storil vse potrebno za svojo zaščito in zaščito ljudi v svoji okolici;
   – za ozdravljenje bolnikov, ki trpijo zaradi posledic okužbe z novim virusom; za njihove svojce;
   – za blagoslov zdravnikov in medicinskega osebja, ki se dan in noč trudijo za ozdravljenje bolnikov;
   – za znanstvenike in raziskovalce, da bi čim prej odkrili učinkovito zdravilo oz. cepivo zoper virus Covid – 19;
   – za ljubezen, solidarnost in potrpežljivost v odnosih med ljudmi, ne glede na njihovo prepričanje;
   – za bolne, ostarele, osamljene, prestrašene ljudi, da bi v Bogu našli potrebno luč in moč;
   – za nenehno širjenje »virusa« ljubezni do vsakega človeka – ne glede na spol, barvo kože, prepričanje;
   – in še po drugih molitvenih namenih v zvezi z omejevanjem širjenja koronavirusa.

   Priporočam, da danes, ko je prvi petek v mesecu, opravimo:

   POSVETITEV JEZUSOVEMU PRESVETEMU SRCU

   Dobri Jezus, Odrešenik človeškega rodu, ozri se na nas, ki smo ponižno zbrani pred teboj. Tvoji smo, tvoji hočemo biti. Da bi pa mogli biti s teboj trdneje združeni, glej, zato se danes vsak izmed nas radovoljno posveti tvojemu presvetemu Srcu. Tebe mnogi ne poznajo, mnogi pa tvoje zapovedi zaničujejo in te zavračajo. Usmili se obojih, dobrotljivi Jezus, in pritegni vse k svojem presvetem Srcu. Kralj bodi, Gospod, ne samo vernih, ki se trudijo, da bi ostali zvesti, temveč tudi izgubljenih sinov, ki so te zapustili. Daj, da se skoraj vrnejo v Očetovo hišo, da ne omagajo od uboštva in lakote. Kralj bodi tistih, ki jih slepi zmota ali loči razkol, in pokliči jih k polnosti vere in občestva, da bo kmalu ena čreda, en Pastir. Daj, Gospod, da bo tvoja Cerkev povsod v svobodi oznanjala evangelij; daj vsem narodom pravičen red in mir; daj, da se bo po vsej zemlji razlegal en glas: Bodi hvala Božjemu Srcu, ki nas je rešilo, slava in čast mu vekomaj. Amen.

   Božje usmiljenje, ki izviraš iz Presvetega Srca Jezusovega, zaupamo vate!
8. Mihaela says:

   3. aprila, 2020 at 10:17

   Prosim za molitev za brata ki leži v bolnici podrugi kapi in sili domov.Zdravnik svetuje drugače.V čast svetemu duhu za razsvetljenje in pomoč.
9. Janez says:

   2. aprila, 2020 at 17:24

   RADIO OGNJIŠČE: LITANIJE SOČUTJA ZA VSE BOLNIKE
   Ko bolečina kar prekipeva, – Gospod bodi jim blizu in jih potolaži.
   Ko zdravljenje napreduje počasneje, kot smo upali, – Gospod bodi jim blizu in jih potolaži.
   Ko smo preplašeni zaradi terapije, – Gospod bodi jim blizu in jih potolaži.
   Ko se težko odpovemo svojim načrtom, – Gospod bodi jim blizu in jih potolaži.
   Ko narašča občutje odtujenosti, – Gospod bodi jim blizu in jih potolaži.
   Ko smo iztrošeni in utrujeni, – Gospod bodi jim blizu in jih potolaži.
   Ko nas vznemirja nepotrpežljivost, – Gospod bodi jim blizu in jih potolaži.
   Ko se tesnobi pridruži še osamljenost, – Gospod bodi jim blizu in jih potolaži.
   Ko se zaradi bolezni težko pogovarjamo, – Gospod bodi jim blizu in jih potolaži.
   Ko se v nas naselita obup in malodušje, – Gospod bodi jim blizu in jih potolaži.
   Ko se zaradi strahu ne upamo soočiti s prihodnostjo, – Gospod bodi jim blizu in jih potolaži.
   Ko divjanje bolezni načne samozavest, – Gospod bodi jim blizu in jih potolaži.
   Ko nas napadeta jeza in zamera, – Gospod bodi jim blizu in jih potolaži.
   Ko nas zamorijo skrbi in preobčutljivost, – Gospod bodi jim blizu in jih potolaži.
   Ko se je težko opreti na skrb drugih, – Gospod bodi jim blizu in jih potolaži.
   Ko se prebudi zavist do zdravih, – Gospod bodi jim blizu in jih potolaži.
   Ko prevladata črnogledost in cinizem, – Gospod bodi jim blizu in jih potolaži.
   Ko stisko poveča potreba po spravi, – Gospod bodi jim blizu in jih potolaži.
   Ko bolezen napak razumemo kot kazen, – Gospod bodi jim blizu in jih potolaži.
   Ko so ljubljeni in domači tako daleč, – Gospod bodi jim blizu in jih potolaži.
   Ko bolezen povzroči finančne težave, ki vodijo v obup, – Gospod bodi jim blizu in jih potolaži.
   Ko nas objame občutek, da ni smiselno upati, – Gospod bodi jim blizu in jih potolaži.
   Ko nam slabotnost onemogoči, da bi sploh mislili, – Gospod bodi jim blizu in jih potolaži.
   Ko se prijatelji v strahu pred boleznijo umaknejo, – Gospod bodi jim blizu in jih potolaži.
   Ko bolezen povzroči razdražljivost, – Gospod bodi jim blizu in jih potolaži.
   Ko nas preganjata obžalovanje in sram zaradi nekdanjih grehov, –
   Ko je težko spati, – Gospod bodi jim blizu in jih potolaži.
   Ko izgine apetit, – Gospod bodi jim blizu in jih potolaži.
   Ko se upiramo nujnim spremembam, – Gospod bodi jim blizu in jih potolaži.
   Ko nas skuša zanikovanje in dvom, – Gospod bodi jim blizu in jih potolaži.
   Ko je videti, da nas nihče ne razume, – Gospod bodi jim blizu in jih potolaži.
   Ko smo privezani na dom ali omejeni v gibanju, – Gospod bodi jim blizu in jih potolaži.
   Ko grozita brezvoljnost, apatija in brezdušnost, – Gospod bodi jim blizu in jih potolaži.
   Ko se zaradi zdravil stanje navidez poslabša, – Gospod bodi jim blizu in jih potolaži.
   Ko je vse, kar potrebujemo, nežen dotik, – Gospod bodi jim blizu in jih potolaži.
   Ko je nemogoče ohraniti domače navade, – Gospod bodi jim blizu in jih potolaži.
   Ko je težko najti moč za nadaljevanje, – Gospod bodi jim blizu in jih potolaži.
   Ko molitev postane naporna, – Gospod bodi jim blizu in jih potolaži.
   Ko trpljenje postaja neznosno, – Gospod bodi jim blizu in jih potolaži.
   Ko se bliža smrt, – Gospod bodi jim blizu in jih potolaži.

   Oče naš, ki si v nebesih, posvečeno bodi tvoje ime, pridi k nam tvoje kraljestvo, zgodi se tvoja volja kakor v nebesih tako na zemlji. Daj nam danes naš vsakdanji kruh in odpusti nam naše dolge, kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom, in ne vpelji nas v skušnjavo, temveč reši nas hudega. Amen.

   Usmiljeni Oče, tvoj ljubljeni Sin je izkazal posebno sočutje gobavcem, nežnost dolgoletnim bolnikom in ozdravljenje bolnikom, ki so jih položili predenj. Predte polagamo vse bolne in tiste, ki potrebujejo zdravilno milost. Naj ljubezen in usmiljenje božanskega zdravnika dvigneta vse, ki trpijo zaradi bolezni, obnovi jih v zdravju in miru. To te prosimo v imenu Jezusa, našega Gospoda. Amen.
10. Janez says:

    2. aprila, 2020 at 17:19

    POSVETILNA MOLITEV K MATERI MARIJI
    Presveta Devica Marija!
    Ti si Jezusova in Naša Mati:
    Ti si ga pod srcem nosila,
    ga rodila in z njim pod križem trpela.
    Ti si tudi naša Mati:
    tvoja Materinska roka nas je varovala skozi vso zgodovino.
    Prosimo za priprošnjo k Jezusu, da nam pomaga in nas Reši.

    Tebi Marija izročamo sami sebe,
    da bi v molitvi in pokori spreminjali svoja srca in se spreobrnili.
    Žal so nam vsi grehi, obžalujemo in kesamo se za vse, s čimer smo žalili Boga.

    Tebi izročamo naše družine,
    da bi bile odprte za življenje in
    bi vsem starim in mladim odkrivale duhovne vrednote krščanske vere,
    ki je v evangeljski Ljubezni, Usmiljenju in Dobroti.

    Prosimo Te Marija obvaruj nas pred grehom in boleznijo zaradi koronavirusa.
    Tebi izročamo vse, ki so zboleli za koronavirusom.
    Prosim Te pomagaj nam s priprošnjo k Sinu Jezusu, da ozdravijo.

    Tebi izročamo Cerkev na Slovenskem,
    da bi v zvestobi evangeliju gradila edinost med kristjani in Ljubezen.

    Tebi izročamo slovensko domovino,
    da bi napredovala v luči vere in krščanskega izročila
    ter omogočalo dober življenjski in duhovni položaj
    in bila prijazna do vseh svojih državljanov.

    Tebi izročamo naše rojake po svetu,
    da bi ostali zvesti Bogu in svoji domovini.

    Tebi, naša Mati, se danes v molitvi vsi skupaj posvetimo.
    Sprejmi nas v svoje varstvo in zaščito pred hudobijo in preizkušnjami.
    Pomagaj nam in obvaruj nas greha, bolezni in koronavirusa,
    Obolelim pa prosi Sina Jezusa za okrevanje in ozdravljenje.
    Prosimo Te Marija, da nas v naših prošnjah in molitvah izročiš in priporočiš svojemu Sinu Jezusu,
    našemu Odrešeniku, da se na Usmili, da nas Usliši in Reši vseh bolezni in preizkušenj.
    Brez Božjega Usmiljenja in brez Božje Pomoči se ne moremo rešiti.
    Bog pa nas po svoji Milosti lahko Reši in Ozdravi.
    Hvala Ti Devica Marija, ki si naša Draga Mati.
    Hvala Božji Sin Kristus, naš Učenik in Odrešenik, ki živiš in kraljuješ vekomaj, da nas boš Rešil. .
    Amen.

Comments are closed.