Prosim za molitev

20.295 Responses to Prosim za molitev

1. Miro says:

   14. aprila, 2020 at 12:55

   GOSPOD HVALA, KER NISI MRTVI, AMPAK ŽIVI – VABIŠ ME, NAJ TE PRIZNAM ZA PRVO LJUBEZEN!

   BOŽJA BESEDA: Marija pa je stala zunaj pred grobom in jokala. Med jokom se je sklonila v grob in zagledala dva angela v belih oblačilih. Sedela sta eden pri vzglavju in eden pri vznožju, kjer je bilo položeno Jezusovo telo. Rekla sta ji: »Žena, zakaj jokaš?« Dejala jima je: »Mojega Gospoda so odnesli in ne vem, kam so ga položili.« Ko je to rekla, se je obrnila in zagledala Jezusa. Stal je tam, pa ni vedela, da je Jezus. Jezus ji je rekel: »Žena, zakaj jokaš? Koga iščeš?« Mislila je, da je vrtnar, in mu rekla: »Gospod, če si ga ti odnesel, mi povej, kam si ga položil, in ga bom jaz odnesla.« Jezus ji je dejal: »Marija!« Ona se je obrnila in po hebrejsko
   rekla: »Rabuní« (kar pomeni Učitelj). Jezus ji je rekel: »Ne oklepaj se me! Kajti nisem še šel gor k Očetu; pojdi pa k mojim bratom in jim povej: ›Odhajam gor k svojemu Očetu in vašemu Očetu, k svojemu Bogu in vašemu Bogu.‹« Marija Magdalena je šla in učencem sporočila: »Gospoda sem videla,« in to, kar ji je povedal (Jn 20, 11-18).

   https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Jn+20%2C11-18&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

   Marija Magdalena gre h grobu, da bi mazilila Jezusovo telo. Tedaj jo pokliče Jezus po imenu in ona ga prepozna: Rabuni! Jezus ji pomaga narediti nov korak vere in jo povabi k zastonjskemu daru. Kakor Marija se bom pustil poklicati Vstalemu in vstopil v ljubeč odnos med njim in Očetom. Gospod, hvala, ker nisi mrtvi, ampak Živi. Vabiš me, naj te priznam za prvo ljubezen (Luč Besede rodi življenje, Primož Krečič).

   V molitvah prosimo, naj Božje usmiljenje objame vse trpeče sestre in brate, omenjene v zapisih pod: KRISTINA, andreja, Boštjan, Jana, Hvala, Sija, Janez, Sofija, janez, Zvezda, ksenija, Partnerka, G, Tanja, Mihaela, Helena, Saci, Katarina, Dragica, Evelin, Irena, patricija, Grega, olga, Kristina … Še naprej molimo tudi za vse, ki se v tem času spopadajo s koronavirusom, za zdravnike in drugo zdravstveno osebje, za bolnike, ostarele, osamljene … Zelo močna duhovna sredstva, ki so nam na voljo, so: sveti rožni venec, rožni venec Božjega usmiljenja, druge molitve; v času karantene seveda tudi sodelovanje pri sveti maši s pomočjo sodobnih tehnoloških sredstev, prejem duhovnega obhajila in druge možnosti.

   Kot rečeno, se prestolu Božjega usmiljenja vedno bližajmo na mogočno priprošnjo Presvete Device Marije, Matere usmiljenja. V naših zahvalah, prošnjah, molitvah … se sklicujmo na neizmerno vrednost Kristusovega trpljenja, ki ga je iz nedoumljive ljubezni prestal za nas in naše odrešenje. Preobilja milosti smo deležni prav po Njegovih prebridkih ranah na križu!

   Molimo:

   Pod tvoje varstvo pribežimo,
   o sveta božja Porodnica,
   ne zavrzi naših prošenj
   v naših potrebah,
   temveč reši nas
   vselej vseh nevarnosti,
   o častitljiva in blagoslovljena Devica,
   naša gospa, naša srednica,
   naša besednica!

   S svojim Sinom nas spravi,
   svojemu Sinu nas priporoči,
   svojemu Sinu nas izroči!

   Božje usmiljenje, ki se na nas izlivaš iz Kristusovih ran, zaupamo vate!
   Božje usmiljenje, ki si nam dalo Presveto Devico Marijo za Mater usmiljenja, zaupamo vate!
   Božje usmiljenje, studenec bolnim in trpečim, zaupamo vate!
2. Janez says:

   14. aprila, 2020 at 12:03

   BLAGOR ŽALOSTNIM, ZAKAJ POTOLAŽENI BODO
   Gospod Jezus, izkusili smo bolečino in žalost in zaslutili, da nam boš poslal Uteho.
   To Tolažbo želimo dobrotno in nesebično deliti
   z vsemi Tistimi, ki so sedaj žalostni in trpijo.
   Prosim Gospod pomagaj nam najti način,
   da pokažemo svoje sočutje in usmiljenje z žalostnimi, trpečimi in osamljenimi,
   s tistimi, ki so brez vsega in s tistimi, ki so obupani v samoti in osamljenosti,
   s tistimi, ki v žalosti trpe in ihte.
   Prosim pošlji jim Svetega Duha Tolažnika in povej jim, da niso sami, ker si Ti z Njimi Vse Dni.
   Ob njih Si, v njih Si in z njimi Si, čeprav Te ne vidijo, ker si neviden vendar vseprisoten ter Usmiljen.
   Čeprav Te ne vidimo, ker si Sveti Duh Tolažnik, pa vemo, da si pri nas in da nikoli nismo sami.
   Pomagaj prosim trpečim in žalostnim, da bodo občutili, da si nas vse na Golgoti tako ljubil,
   da si dal ponižno in prostovoljno svoje življenje za nas in naše Odrešenje.
   Tudi sam si trpel, ker naš Ljubiš in si bil in boš vedno z nami vse dni.
   Tvoje Vstajenje in Odrešenje vseh nas od naših grehov je tista Tolažba,
   kot si nam povedal v Govoru na Gori,
   da bodi blagor vsem žalostnim, ki trpijo,
   ker jih boš potolažil in obrisal njihove solze
   ter jih objel z Božjim Mirom in Ljubeznijo.
   V Nebeški Domovini ne bo več žalosti in solz,
   ampak veselje za vse tiste, ki so spolnjevali Božjo Voljo,
   ki so spoštovali vse Božje zahteve in zapovedi,
   in Ljubili Boga tako, da so ljubili in delali dobro za svoje bližnje.
   Gospod prosim daj mi čisto Srce, da Te bom duhovno videl in razumel.
   Daj mi Duha ponižnosti, da Te bom lahko v Tišini Srca poslušal in Slišal,
   Daj mi Duha Ljubezni, da Ti bom Služil
   in Duha Vere, da vedno ostanem pri Tebi in v Tebi Gospod v Molitvi in Prošnjah.
   Prosim Gospod naj sleherni del mojega žitja in bitja služi Tebi v Slavo
   in naj me nikdar ne zajame dvom, žalost in obup zaradi trpljenja,
   saj si Ti Bil, Si in Boš z menoj povsod, vse dni in na veke.
   Naj me trpljenje očisti, ojača in prekali, da bom bolj strpen, sočuten in dober z brati
   in tako podoben Tebi moj Učenik in Odrešenik.
   Povzdignil si se v Nebesa Gospod Jezus,
   da bi nas ob dopolnitvi časov Slednjih Dni
   dvignil k Sebi, kjer je Ljubezen in Božji Mir.
   Blagoslovljen, ki prihajaš k nam ubogim grešnikom
   v sijaju svoje Božanske Milost in Dobrote, ker nas Ljubiš.
   Upamo in veselimo se, radujmo se ljudje, zakaj rekel si Gospod v Govoru na Gori,
   blagor žalostnim, zakaj potolaženi bodo.
   Amen.
   Janez AKA Dichter Hansi
3. KRISTINA says:

   14. aprila, 2020 at 10:46

   Prosim za molitev in vodenje sv.Duha. Hvala vsem, ki molite, in hvala Gospodu za pot, ki mi jo naj pomaga hoditi. Odnosi in prigovarjanje je vsak dan večje. Slaba volja, nejevolja o moj Bog hvala, ker si ti z mano na poti. Prosim trdno me drži. Hvala
   sv. Faustina Kowalska prosi za nas
   vsi svetniki in svetnice prosite za nas
   • Janez says:

     14. aprila, 2020 at 12:18

     MOLITEV SVETEGA FRANČIŠKA ZA MIR
     Gospod, naredi me za orodje svojega miru.
     Kjer je sovraštvo, naj prinašam ljubezen.
     Kjer je žalitev, naj prinašam odpuščanje.
     Kjer je nesloga, naj prinašam edinost.
     Kjer je dvom, naj prinašam vero.
     Kjer je zmota, naj prinašam resnico.
     Kjer je obup, naj prinašam upanje.
     Kjer je žalost, naj prinašam veselje.
     Kjer je tema, naj prinašam luč.
     Učitelj, naj se ne trudim,
     da bi me drugi tolažili,
     ampak naj sam tolažim;
     da bi me drugi razumeli,
     ampak naj sam razumem;
     da bi me drugi ljubili,
     ampak naj sam ljubim.
     Kajti ko dajemo, prejemamo;
     ko odpuščamo, nam je odpuščeno;
     in ko umremo, vstanemo v večno življenje.
     Amen. 
4. Miro says:

   13. aprila, 2020 at 17:37

   ČETRTI DAN DEVETDNEVNICE K BOŽJEMU USMILJENJU

   JEZUS: »Danes mi pripelji tiste, ki me še ne poznajo in ne verujejo vame. V svojem pregrenkem trpljenju sem mislil nanje, a njihova prihodnja gorečnost mi je tolažila srce. Potopi jih v morje mojega usmiljenja.« (Dnevnik sv. Favstine Kowalske)

   Kot odgovor temu Jezusovemu vabilu molimo najprej: Oče naš …, Zdrava, Marija …, Slava Očetu …, potem Rožni venec Božjega usmiljenja. Na koncu pa naj bi zmolili še Vzklike Božjemu usmiljenju.

   O devetdnevnici k Božjemu usmiljenju več na:
   http://www.molitev.net/molitev/bozje-usmiljenje

   Božje usmiljenje, studenec bolnim in trpečim, zaupamo vate!
5. Vesna says:

   13. aprila, 2020 at 15:58

   Prosim za molitev nečakinja,da se uredi odnos z mamo njeno
6. Miro says:

   13. aprila, 2020 at 11:24

   GOSPOD, HVALA ZA TVOJE VSTAJENJE, S KATERIM SI MI POKAZAL, DA BOŽJA MOČ DALEČ PRESEGA ČLOVEŠKO ZLO IN SMRT!

   BOŽJA BESEDA: Hitro sta zapustili grob in s strahom ter velikim veseljem stekli sporočit njegovim učencem. In glej, naproti jima je prišel Jezus in rekel: »Pozdravljeni!« Oni dve sta pristopili, mu objeli noge in se mu poklonili. Tedaj jima je Jezus rekel: »Ne bojta se! Pojdita in sporočita mojim bratom, naj gredo v Galilejo; tam me bodo videli.« Ko sta bili še na poti, so nekateri iz straže prispeli v mesto in sporočili vélikim duhovnikom vse, kar se je zgodilo. Ti so se zbrali s starešinami in se posvetovali. Vojakom so dali veliko denarja in dejali: »Recite: ›Ponoči so prišli njegovi učenci in so ga ukradli, ko smo spali.‹ In če bi to slišal upravitelj, ga bomo mi pomirili in dosegli, da boste brez skrbi.« In ti so vzeli denar in storili, kakor so jih poučili. Tako se je ta govorica razširila med Judi do današnjega dne (Mt 28, 8-15).

   https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Mt+28%2C8-15&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

   Ženi srečata angela, ki jima pove, da Jezusa ni v grobu, ker je vstal. V njiju se mešata strah in veselje. Potem ga srečata in počastita. Nasprotniki so še vedno v strahu. Z velikonočno izkušnjo bom okrepil svojo šibko vero. Gospod, hvala za tvoje vstajenje, s katerim si mi pokazal, da Božja moč daleč presega človeško zlo in smrt (Luč Besede rodi življenje, Primož Krečič).

   Zahvalimo se Jezusu Kristusu za Njegovo vstajenje od mrtvih! Naj bo tisočkrat in tisočkrat hvaljen in zahvaljen za vse milosti, ki nam jih je že podaril, nam jih podarja in nam jih bo še podaril. Vse milosti izvirajo iz njegovega odrešenjskega trpljenja, njegove smrti na križu in njegovega vstajenja od mrtvih – iz najčistejše ljubezni za nas in naše odrešenje, za naše večno življenje v Bogu! Aleluja!

   V duhu hvaležnosti Božjemu usmiljenju ponovno izročimo vse stiske in potrebe v zvezi z reševanjem hude situacije v boju zoper koronavirus. Molimo za vse, ki so na “prvi bojni črti”, za zdravnike in drugo zdravstveno osebje, za bolnike, ostarele, osamljene … Božjemu usmiljenju pa izročimo tudi vse osebe ter zahvale, prošnje, molitve, dobre želje …, ki so navedene na tej spletni strani v zapisih pod: andreja, Boštjan, Jana, Hvala, Sija, Janez, Sofija, janez, Zvezda, ksenija, Partnerka, G, KRISTINA, Tanja, Mihaela, Helena, Saci, Katarina, Dragica, Evelin, Irena, patricija, Grega, olga, Kristina ter še vrsta prosilcev milosti.

   Prestolu Božjega usmiljenja se vedno bližajmo na mogočno priprošnjo Presvete Device Marije, Matere usmiljenja, ki do potankosti pozna sleherno človekovo stisko in bolečino. Zato v tem času, ko v naših srcih odmeva veličastno Gospodovo vstajenje od mrtvih, z veseljem molimo:

   RADUJ SE, KRALJICA NEBEŠKA

   Raduj se, Kraljica nebeška, aleluja,
   zakaj On, ki si ga bila vredna nositi, aleluja,
   je vstal, kakor je rekel, aleluja,
   prosi za nas Boga, aleluja.
   Veseli in raduj se, Devica Marija, aleluja,
   ker je Gospod res vstal, aleluja.

   Molimo. Vsemogočni Bog, z vstajenjem svojega
   Sina Jezusa Kristusa si razveselil človeštvo. Po
   priprošnji njegove deviške Matere Marije naj
   dosežemo veselje večnega življenja.
   Po Kristusu, našem Gospodu. Amen.

   Aleluja! Kristus je vstal, res je vstal. Veselimo in radujmo se! Aleluja!
   • Janez says:

     13. aprila, 2020 at 11:40

     Aleluja! Hvala Bogu na Višavah in na Zemlji Mir in Ljubezen Vsem Ljudem! Kristus je Vstal in nam prinesel Odrešenje!

     Danes Boga prosim za Vero in Božjo Ljubezen. Globoko Vero, ki veruje kljub navideznim neuspehom tako, da se preliva v dobra dela in služenje drugim, da spolnjujemo Božjo Voljo in ne svoje človeške volje in smo v vsem podobni Jezusu. Naj objamem Jezusovo odsotno telo in poljubim njegove rane. Naj se ne sprijaznim s samoto praznega groba, ker je Jerzus Vstal za vse nas. Naj ohranim upanje sredi teme in dvomov, ker razmišljam človeško. Naj bom sposoben ljubiti tako, da bi daroval svoje življenje in hodil po Poti za Jezusom. V ponedeljek se je Jezus prikazal dvema učencema na Poti v Emavs. V prihodnjih dneh se bo Jezus prikazal tudfi drugim svojim bližnjim in učencem. Pustil bo, da se ga Nejeverni Tomaž dotakne, da lahko potem Nejeverni Tomaž Veruje. Blagor Tistim, ki so vseeno Verovali v Jezusa in Vstajenje in ki stanovitno verujejo ne glede na vse preizkušnje. Sam se bo Jezus ljubeče prikazal in v srcu dotikal drugih in jih nežno nagovoril. To bodo dnevi slavja, vstajenja, Velike noči, zmage Odrešenja. Dnevi, ko moja duša ne bo več nejeverna ampak globoka Verna, polna Ljubezni in pomladnega veselja ter Velikonočnega Upanja. Jezus bo popolnoma napolnil mojo dušo in srce. Oživil bo vse moje temačne kotičke. Želim in hočem verovati. Želim biti eden od tistih, ki tako zelo ljubijo Jezusa. Želim biti eden tistih dobrih kristjanov in dobrih ljudi, ki jim Vera v Boga pomaga, da živijo po Jezusovih Naukih in Evangeliju in spolnjujejo Božjo Voljo tako, da sem Bogi v Čast in Veselje, ker živim podobno kot Odrešenik Jezus. Hočem se spreobrniti in postati Jezusov Učenec ter hoditi za Njim po Poti Odrešenja. Hudobec je hotel razdeliti ljudi in vnesti razdor med ljudi; Kristus je premagal hudobca in smrt in nam prinesel Odrešenje. Tudi mi molimo in hvaležno odgovorimo z Vero v Boga, solidarnostjo, ljubeznijo, dobroto, sluđenjem in dobrimi deli, Usmiljenjem in evangelijskimi nauki Odrešenika in pokažimo, da smo stanovitni kristjani, ki smo udje Kristusove Cerkve. Amen. Janez
     • Miro says:

       13. aprila, 2020 at 18:39

       Naj se na priprošnjo Preblažene Device Marije vse zgodi v skladu s presveto Božjo voljo, zdaj in vekomaj. Amen.
7. andreja says:

   12. aprila, 2020 at 22:59

   Prosim za molitev za mojo teto Silvo, ki prihodnji teden prične s kemoterapijami.
   Božje usmiljenje vate zaupam. Jezus vate zaupam.
   • Janez says:

     13. aprila, 2020 at 11:29

     Gospod Bog prosim Te Usmili se in Usliši prošnje ter Pomagaj naši sestri v Kristusu Andreji, katere teta je zbolela za rakom in jo s kemoterapijami na onkološki bolnici zdravijo zdravniki. Podari prosim Andrejini teti, nečakinji Andreji in vsem njenim svojcem Milost, Upanje, Tolažbo in Moč, da bo bolna teta z Božjo Pomočjo vztrajala v zahtevnih ter dolgotrajnih terapijah ter s Božjo Pomočjo in Milostjo prebolela raka in da bo po uspešnih terapijah Ozdravela. Prosim pomagaj, da bo Andrejina teta dobro sodelovala z zdravniki in upoštevala vsa njihova navodila in zahteve glede terapije in zdravljenja raka, kar bo dolgotrajen proces. Gospod prosim utrdi Andrejini teti in svojcem Upanje na uspešo terapijo in Vero Vate Gospod ter v to, da ji boš pomagal in ji Ozdravil raka. Prosim Jezus pošlji Moč Svetega Duha, da bo sprožil v Andrejini teti vse zdravilne sile in procese zdravljenja raka. Prosim te Gospod navdihni vse zdravstveno osebje in zdravnike, da bodo njeno bolezen pravilno ugotovili in pravilno zdravili ter ozdravili. Božje Usmiljenje, Božja Dobrota, Božje Ljubezen, Božja čudežna pomoč in ozdravitev prosim čudežno posreduj in pomagaj Andrejini teti, da se bo zdravje postopno izboljševalo in da bo ozdravela. V tebe Verjemo in Zaupamo Gospod, ki si mnoge bolne na Zemlji čudežno Ozdravil. Gospod Reci le Besedo in Ozdravljeno bo bolno Telo in ozdravljena potrta Duša bolnika. Po Kristusu našem Gospodu, ki Živiš in Kraljuješ Vekomaj. Hvala Gospod. Ljubim te Gospod, ki nam daješ Moč, Ljubezen in Milost Božjega Miru ter Odrešenje za naše grehe. Amen. Janez

     Božje usmiljenje, studenec bolnim in trpečim, Vate zaupamo.
     Božje usmiljenje, tolažba in blagor vsem, ki so skesanega srca, Vate zaupamo.
     Božje usmiljenje, upanje tistim, ki obupavajo, Vate zaupamo.
     Božje usmiljenje, ki vedno in povsod spremljaš vse ljudi, Vate zaupamo.
     Božje usmiljenje, ki nas napolnjuješ z milostjo, Vate zaupamo.
     • Miro says:

       13. aprila, 2020 at 12:30

       Prestolu Božjega usmiljenja se vedno bližajmo s posredovanjem in pomočjo Presvete Device Marije,
       Matere usmiljenja! Na njeno priprošnjo Vstalega Kristusa prosimo za močno vero v Božjo besedo. Pri vsaki naši molitvi, zahvali, prošnji za uslišanje pri Bogu, z zaupanjem recimo: ZGODI SE PRESVETA BOŽJA VOLJA! Ponovno premišljujmo, kaj nas o tem uči Jezus Kristus v čudoviti molitvi Oče naš.

       BOŽJA BESEDA OZDRAVLJA, POSVEČUJE, ODREŠUJE …

       »V resnici je nosil naše bolezni,
       naložil si je naše bolečine,
       mi pa smo ga imeli za zadetega,
       udarjenega od Boga in ponižanega.
       On pa je bil ranjen zaradi naših prestopkov,
       strt zaradi naših krivd.
       Kazen za naš mir je padla nanj,
       po njegovih ranah smo bili ozdravljeni.«
       (Izaija 53, 4-5)

       Vedno se Gospodu že vnaprej zahvaljujmo za vse milosti, še preden so nam znani rezultati naše molitve!

       Božje usmiljenje, ki se na nas izlivaš iz Kristusovih ran, zaupamo vate!
       Božje usmiljenje, ki si nam dalo Presveto Devico Marijo za Mater usmiljenja, zaupamo vate!
       Božje usmiljenje, neizmerno v zakramentu evharistije in duhovništva, zaupamo vate!
8. Miro says:

   12. aprila, 2020 at 9:05

   MINILO JE DVAJSET STOLETIJ IN DANES ŠE VEDNO ODMEVA ČISTA IN SVEŽA NOVICA KAKOR PRVIČ: »JEZUS KRISTUS, KRIŽANI, JE VSTAL OD MRTVIH!«

   BOŽJA BESEDA: Prvi dan tedna je prišla Marija Magdalena navsezgodaj, še v temi, h grobu in je videla, da je kamen odstranjen od groba. Tedaj je stekla in prišla k Simonu Petru in k drugemu učencu, ki ga je imel Jezus rad, ter jima rekla: »Gospoda so vzeli iz groba in ne vemo, kam so ga položili.« Peter in oni drugi učenec sta šla ven in se odpravila h grobu. Skupaj sta tekla, vendar je drugi učenec Petra prehitel in prvi prišel h grobu. Sklonil se je in videl povoje, ki so ležali tam, vendar ni vstopil. Tedaj je prišel tudi Simon Peter, ki je šel za njim, in stopil v grob. Videl je povoje, ki so ležali tam, in prtič, ki je bil na Jezusovi glavi, vendar ni ležal s povoji, temveč posebej zvit na drugem mestu. Tedaj je vstopil tudi oni drugi učenec, ki je prvi prišel h grobu; in videl je in veroval. Nista še namreč umevala Pisma, da mora vstati od mrtvih (Jn 20,1-9)

   https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Jn+20%2C1-9&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

   RAZMIŠLJANJE P. RANIERA CANTALAMEMESSA

   V nekaterih življenjskih okoliščinah je povsem naravno, da uporabimo besedo vstajenje, vstati. Skušajmo se spomniti nekaterih, kajti prav te nas lahko bolje uvedejo v sporočilo praznika, kakor pa številna razmišljanja.

   Človek je šel skozi težko bolezen ali pa skozi strah, da ima hudo bolezen. Bolezen je premagana ali pa se je strah izkazal kot neutemeljen in človek se je vrnil na svoje delovno mesto in med svoje prijatelje. Zanj pravimo: vstal je! Politik ali športnik je doživel hud poraz. Vsi so ga odpisali. Toda zmagoslavno se je vrnil in ob naslednji priložnosti nepričakovano uspel. Tudi zanj pravimo: vstal je!

   Tolstoj je napisal zelo znan roman, ki nosi naslov Vstajenje. Pod tem naslovom je zgodba odrešenja izpod oblasti zla. Nek človek žrtvuje svoj družbeni položaj in kariero, da bi popravil krivico, ki jo je v mladosti storil nekemu dekletu.

   Vsaka od teh življenjskih okoliščin nam pomagata razumeti nekaj malega o Kristusovem vstajenju. Njegovo vstajenje pa je vse to – vrnitev v življenje, zmaga nad sovražniki, zmagoslavje ljubezni – in še neskončno več. Če je v življenju mnogo malih vstajenj – tudi v našem, seveda –, je to zato, ker se je zgodilo Kristusovo vstajenje. Njegovo vstajenje je vzrok vseh drugih vstajenj: v življenje, v upanje, v nedolžnost.

   S temi uvodnimi pojasnili se približajmo evangeliju nedelje Gospodovega vstajenja. Bil je trenutek, ko je vzklik: »Vstal je!« prvič odjeknil v svet. Ženama, ki sta se v velikonočnem jutru odpravili h grobu, je angel rekel:

   »Ne bojta se! Vem, da iščeta Jezusa, križanega. Obujen je bil!«

   Ni si težko predstavljati, kaj se je zgodilo po teh besedah. Ženi sta hitro tekli po vzpetini navzdol, z rokami sta si pridrževali krila, da se ne bi spotaknili. Zasopli sta planili v dvorano zadnje večerje in še preden sta spregovorili, je vsakdo od navzočih lahko razbral iz izraza na njunih obrazih in v njunih očeh, da se je zgodilo nekaj nezaslišanega. Hkrati sta druga čez drugo hiteli glasno pripovedovati: »Učitelj, Učitelj, Jezus, Jezus!«. »Kaj Jezus…?«. »Vstal je, živi! Grob, grob!«. »Kaj grob?«. »Prazen, prazen!«

   Apostoli so morali posredovati z odločno besedo, da sta se pomirili in začeli druga za drugo pripovedovati. Medtem pa je slehernega od njih spreletelo po telesu; zavest o nadnaravnem je hipoma napolnila prostor in srce vsakega od njih. Novica o vstajenju je tako začela svojo pot skozi zgodovino kakor miren in mogočen val, ki ga nič in nihče do konca sveta ne more več zaustaviti.

   Odmev tega vala sedaj dosega tudi nas. Morda smo danes zjutraj kupili časopis, a ko se spusti večer, so vse tiste novice že presežene in jutri bodo prišle druge, ki bodo današnje pahnile v pozabo. To pa ne velja za to našo novico. Minilo je dvajset stoletij in danes še vedno odmeva čista in sveža kakor prvič. »Jezus Kristus, križani, je vstal od mrtvih!«

   Toda ali je Jezus resnično vstal? Kakšna zagotovila imamo, da gre res za dejstvo, ki se je resnično zgodilo, in ne za izmišljotino ali neko sugestijo? Sv. Pavel, ki je pisal ne več kot 25 let po teh dogodkih, našteva vse tiste ljudi, ki so ga videli po vstajenju, večina od njih je bila še živa: prvi Peter, potem dvanajsteri skupaj, potem petsto bratov hkrati. »Nazadnje za vsemi – končuje Apostol – pa se je kot negodniku prikazal tudi meni« (1 Kor 15,8). Tisti, ki govori, je torej očividec. O katerem od starodavnih dogodkov imamo tako močno pričevanje kot o tem?

   Toda, kako se prepričati o resničnosti tega dejstva na podlagi vsesplošnega opazovanja? V trenutku Jezusove smrti so se učenci razbežali; njegov primer se je zdel zaključen: »Mi pa smo upali, da je on tisti …«, pravita učenca, ki sta na poti v Emaus. Očitno je, da ne upata več. In glejte, zdaj nenadoma vidimo te iste ljudi, kako enodušno oznanjajo, da Jezus živi in se zaradi oznanjevanja soočajo s sodnimi procesi, preganjanji in končno, drug za drugim, tudi z mučeniško smrtjo.

   Kaj drugega je lahko odločalo o tako popolni spremembi, če ne ravno gotovost, da je on resnično vstal? Ne morejo biti prevarani, kajti po vstajenju so govorili in jedli z njim; in bili so praktični ljudje, vse kaj drugega kot kdo, ki se zlahka navduši. Oni sami najprej dvomijo in se kar precej upirajo, da bi verovali. Niti niso mogli hoteti prevarati drugih, kajti če Jezus ni vstal, so bili prvi prevarani in potrebni, da se opomorejo (spet zaživijo življenje!) prav oni. Brez dejstva vstajenja bi bilo veliko težje razložiti rojstvo krščanstva in Cerkve kakor pa vstajenje samo.

   To so nekateri zgodovinski, objektivni dokazi, najmočnejši dokaz za Kristusovo vstajenje pa je ta, da On živi! Pa ne živi zato, ker ga mi ohranjamo pri življenju s svojim govorjenjem, ampak, ker on ohranja nas pri življenju, ker nam posreduje smisel svoje navzočnosti, nam vliva upanje. »Kristusa se dotakne, kdor v Kristusa veruje«, je rekel sv. Avguštin in resnični verniki izkušajo resničnost te trditve.

   Tisti, ki ne verujejo v dejstvo vstajenja, so vedno privlekli na dan teorije, da je šlo za avtosugestijo: apostoli so verjeli, da so videli. Če bi bilo to res, bi to navsezadnje pomenilo nič manjši čudež, kot je čudež, ki ga nočejo priznati. Predpostavlja namreč, da bi imeli različni ljudje, v različnih okoliščinah in krajih vsi enak privid. Namišljena videnja se običajno zgodijo tistemu, ki jih močno pričakuje in si jih želi, toda apostoli po dogodkih velikega petka ničesar več ne pričakujejo.

   Toda pustimo ob strani dejstvo vstajenja in spregovorimo nekaj o njegovem pomenu, o tistem, kar sv. Pavel definira »moč vstajenja«. Kristusovo vstajenje je za duhovni svet tisto, kar je bil za materialni svet, v skladu z eno od sodobnih teorij, Big-bang, veliki pok: ogromna eksplozija energije, ki se je zgodila pred milijardami let in je pognala vesolje v gibanje in širjenje, ki še vedno traja. Če vzameš Cerkvi vero v vstajenje, se vse ustavi in vse ugasne, kot takrat, ko v hiši zmanjka elektrike. Sv. Pavel piše:

   »Kajti če boš s svojimi usti priznal, da je Jezus Gospod, in boš v svojem srcu veroval, da ga je Bog obudil od mrtvih, boš rešen« (Rim 10,9).

   »Vera kristjanov je Kristusovo vstajenje« (sv. Avguštin). Vsi, tudi pogani, tudi agnostiki, verjamejo, da naj bi Jezus umrl. Samo kristjani pa verujemo, da je tudi vstal in ni kristjan, če tega ne veruje. Ko ga je Bog obudil, je kakor da bi udrl v Jezusovo delo in mu vtisnil svoj pečat. Bog je Jezusa »pred vsemi potrdil tako, da ga je obudil od mrtvih« (Apd 17,31).

   Ali smrt na križu ne bi zadostovala kot dokaz, da je Jezus zares Mesija, poslani od Boga? Ne, ne bi bila dovolj! Mnogi so umrli kot mučenci za napačno ali pa celo nepravično stvar. Pomislimo na nekatere ekstremiste, ki se žrtvujejo in potegnejo s seboj v smrt na desetine nedolžnih ljudi. Njihova smrt je služila kot dokaz, da so verjeli v svojo stvar, ne pa, da bi bila njihova stvar (ali pa vsaj način, kako so jo branili) pravična. Kristusova smrt pa nam priča o njegovi ljubezni, njegovi caritas (kajti ni »večje ljubezni, kakor je ta, da kdo dá življenje za svoje prijatelje«), toda samo vstajenje izpriča tudi njegovo resnico, verodostojnost njegovega primera.

   O Serafinu Sarovu, ruskem menihu iz osemnajstega stoletja, beremo, da so ga ljudje obiskovali v njegovem samostanu, da bi mu zaupali svoje težave; ko jim je prihajal naproti, jih je že od daleč navdušeno vzklikajoč pozdravljal: »Kristus, moje veselje, je vstal!«. Na ustih svetnika so imele te besede takšno moč, da so poslušalci, ki so jih slišali, začutili, kako jim pada s srca breme težav in se v njih ponovno poraja upanje.

   Vzemimo za svojega ta pozdrav in ko se bomo na veliko noč srečevali, si vsaj s pogledom, če že ne bo mogoče z besedami, voščimo: »Kristus, moje veselje, je vstal!« Tako svoje zanimivo in poučno razmišljanje ob današnjem evangeljskem odlomku zaključuje p. Raniero Cantalamessa.

   (vir: kapucini.si)

   Z močno vero in zaupanjem prosimo Vstalega Kristusa, naj se žarki Božjega usmiljenja milostno dotaknejo vseh trpečih sester in bratov; še zlasti ga prosimo za ozdravljenje hudo bolnih ljudi, ki trpijo zaradi okužbe s koronavirusom; molimo tudi po drugih že zapisanih namenih na tej spletni strani. Božjemu usmiljenju se odprimo s pomočjo naše mogočne priprošnjice Preblažene Device Marije!

   RADUJ SE, KRALJICA NEBEŠKA

   Raduj se, Kraljica nebeška, aleluja,
   zakaj On, ki si ga bila vredna nositi, aleluja,
   je vstal, kakor je rekel, aleluja,
   prosi za nas Boga, aleluja.
   Veseli in raduj se, Devica Marija, aleluja,
   ker je Gospod res vstal, aleluja.

   Molimo. Vsemogočni Bog, z vstajenjem svojega
   Sina Jezusa Kristusa si razveselil človeštvo. Po
   priprošnji njegove deviške Matere Marije naj
   dosežemo veselje večnega življenja.
   Po Kristusu, našem Gospodu. Amen.

   Naj Vstali Kristus obilno blagoslovi vse, ki se priporočajo v molitev;
   naj v vseh srcih obudi živo vero, trdno upanje in gorečo ljubezen!
   Daj, Gospod, da se bo v vseh srcih razlegal najlepši velikonočni vzklik:
   Aleluja! Kristus je vstal, res je vstal. Veselimo in radujmo se! Aleluja!
9. Boštjan says:

   12. aprila, 2020 at 7:42

   Naj vstali zveličar napolni naša srca z mirom, upanjem in ljubeznijo. Vstal je zate , zame in vse ljudi. Premagal je smrt. Tudi mi bomo zmogli z njegovo pomočjo premagati tuzemeljske težave.
   Božje usmiljenje, ki nas spremljaš vsak trenutek dneva, vate zaupam
10. Jana says:

    12. aprila, 2020 at 3:38

    Kristus je vstal Aleluja!Vsem želim Blagoslovljene praznike.Vsem želim zdravja in notranjega miru.Najlepša hvala za vse molitve za sina Roka voznika tovornjaka in za moža za njegovo zdravje.Hvala.Božje usmiljenje zaupam vate.Marija Mati Božja čuvaj nas Ti…

Comments are closed.