Prosim za molitev

20.295 Responses to Prosim za molitev

1. Janez says:

   24. avgusta, 2019 at 10:16

   PROSIMO TE ZA MILOST DIALOGA GOSPOD

   Gospod Jezus, hvalimo te in slavimo za lepi dar, ki se mu pravi dialog.
   Je najdražji »otrok« Boga, ker je kakor tisti izmenični tok,
   ki neprestano utripa v osrčju Svete Trojice.
   Dialog razveže vozle, prežene nezaupanje, odpre vrata,
   ublaži spore, povzdigne osebo, je vez edinosti in »mati« bratstva.
   Jezus Kristus, jedro evangeljske skupnosti,
   daj nam razumeti, da je za naše nerazumevanje
   skoraj vedno krivo pomanjkanje dialoga.
   Daj nam razumeti, da dialog ni ne razpravljanje ne soočenje idej,
   temveč iskanje resnice med dvema ali več osebami.
   Daj nam razumeti, da potrebujemo drug drugega in se dopolnjujemo,
   ker imamo kaj dati in kaj prejeti;
   ker lahko vidim, česar drugi ne morejo,
   in oni morejo videti, česar jaz ne vidim.
   Gospod Jezus, ko se pojavi napetost, mi daj skromnost,
   da ne bom za vsako ceno vsiljeval svoje resnice
   in napadal resnico svojega brata;
   da bom znal v pravem trenutku molčati, da bom znal čakati,
   da bo drugi do konca razložil svojo resnico.
   Daj mi modrost, da bom razumel,
   kako nobeno človeško bitje ne more doumeti vse resnice
   in kako ni zmote ali napačnega mnenja,
   ki ne bi vsebovalo nekaj resnice.
   Daj mi zdravo pamet, naj uvidim možnost,
   da sem se morda zmotil glede kakšnega vidika resnice,
   da me bo tako obogatila resnica drugega.
   Daj mi naposled velikodušnost, da bom priznal,
   kako tudi drugi pošteno iščejo resnico;
   in da bom brez predsodkov in dobrohotno gledal na mnenja drugih.
   Gospod Jezus, daj nam milost dialoga. Amen.

   http://www.fejstbog.si/index.php/da-bi-bil-svet-bolj-svet/204-dialog-je-ljubezen

   DIALOG JE LJUBEZEN
   Odnos z drugim je vreden samo toliko, kolikor je v njem iskrenosti. Če lahko ti in jaz drugemu iskreno poveva, kdo sva, ali z drugimi besedami, kaj misliva, sodiva, čutiva, ceniva, ljubiva in spoštujeva, kaj sovraživa, česa se bojiva, kaj si želiva, kaj pričakujeva, v kaj verujeva, v kaj zaupava, TEDAJ IN LE TEDAJ LAHKO VSAK OD NAJU DUHOVNO IN OSEBNOSTNO RASTE. Tedaj in samo tedaj je vsak od naju lahko to, kar v resnici je (Be Yourself ali bodi to kar si), lahko govori to, kar resnično misli, pove, kar resnično čuti, da izraz temu, kar resnično ljubi. Za to, da odprem sebe in svoj svet drugemu, je potreben pogum, volja in vztrajnost ter tudi empatija do drugega. Potrebno je zaupanje, da sem tak kot sem dragocen, da se mi ni potrebno ničesar sramovati. Samo obojestransko zaupanje in globoko spoštovanje skrivnosti drugega lahko pripelje do resničnega srečanja – vira sreče.

   IZHODIŠČA ZA USPEŠNO SPORAZUMEVANJE:
   1. Za sporazumevanje se moramo zavzemati.
   2. Prepričani moramo biti, da smo dar, ki naj bi ga podarili, in da so drugi, ko se nam razkrivajo, dar, ki se nam ponuja.
   3. Odločiti se moramo, da bomo iskreni do sebe, in pri tem vztrajati.
   4. Ko govorimo z drugimi o sebi, moramo vedno prevzemati nase vso odgovornost za svoja dejanja in za svoje reakcije. Zato bomo uporabljali »jaz« in ne«ti« trditve.
   5. Govoriti moramo le v svojem imenu. Ko se pogovarjamo, moramo jasno povedati, da govorimo le svojo resnico, in ne popolne resnice. Naša resnica je subjektivna ne objektivna.
   6. S sogovorniki moramo deliti vse svoje pomembnejše občutke.
   7. Moramo biti tako pogumni, da drug z drugim delimo svojo ranljivost.
   8. Tistim, ki nas poslušajo, moramo izkazati hvaležnost.
   9. Moramo biti »prisotni« in »na razpolago« ljudem, ki se nam želijo zaupati.
   10. Ljudi moramo sprejemati, kjerkoli že so.
   11. Pozorno moramo poslušati, zato da bomo spoznali notranjost drugih ljudi.
   12. Ne smemo se prepuščati branju misli, tako da presojamo namene in vzgibe drugih ljudi.
   13. Ko se nam ljudje zaupajo, morajo v naših reakcijah čutiti empatijo in oporo.
   14. Sporočilo, ki ga sprejemamo, si moramo razjasniti in skušati pravilno razumeti, kaj je hotel povedati sogovornik.
   15. V vlogi poslušalca moramo le predlagati, nikoli pa ne smemo dajati navodil.
   16. Kot poslušalci se moramo izogibati vsem oviram za sporazumevanje.
   17. Tistim, ki so se nam zaupali, se moramo izrecno zahvaliti.
   18. Uspešno sporazumevanje zahteva, da sogovornika preživita skupaj poseben čas ali čas posebnega pomena.
   19. Dotik je pomembna oblika sporazumevanja.
   20. Če hočemo postati pri sporazumevanju bolj učinkoviti, se moramo »iztegniti« preko meja svojih »območij ugodja«.
   21. Pripravljeni moramo biti, da se opravičimo, kadar je opravičilo primerno in koristno.
   22. Izogibati se moramo kopičenju napetosti in nesporazumov.
   23. Ob krizah pri sporazumevanju bomo morali uporabljati posebne pristope ali biti bolj strpen.
   24.Naj govorimo ali poslušamo, vzgib dobrega sogovornika mora biti vedno ljubezen.
   25. Moliti moramo k Bogu za razsvetljenje in pogum, da bi se dobro sporazumevali in živeli v sožitju.

   http://www.fejstbog.si/index.php/da-bi-bil-svet-bolj-svet/204-dialog-je-ljubezen

   VSAK ČLOVEK JE VREDEN TRUDA
   Na svetu so vsakovrstni ljudje: veliki in majhni, ženske in moški, črni in beli, bogati in revni, podrejeni in nadrejeni, mogočni in nemočni – vsi so ljudje pod enim soncem in v isti vasi, ki se imenuje zemlja.
   Vendar ljudje še zdaleč niso deležni enakovrednega ravnanja. Vrednost človeka na tem svetu je zvečine odvisna od višine njegovega bančnega računa, njegovega položaja, njegovega okolja, njegove storilnosti in dosežkov. Revež, ki v ekonomskem smislu nič ne šteje, bolnik, ki ne more več delati, nemočen človek, ki si nikjer ne more pridobiti veljave, za mnoge na tem svetu niso nič vredni.

   Zadržan sem …
   Ne gre …
   Se ne splača …
   Ni časa …
   Žal mi je …
   Ne potuhni se,
   kadar te kdo potrebuje!
   Sonce ne dela razlik.
   Vsakdo mu je simpatičen.
   Kjer sije sonce srca,
   je vsak človek vreden truda.
   (Phil Bosmans)
    
2. Miro says:

   24. avgusta, 2019 at 9:26

   BOŽJA BESEDA: »POGLEJTE, PRAVI IZRAELEC, V KATEREM NI ZVIJAČE« (Jn 1,47)

   V molitvi se priporočimo Svetemu Duhu in se z Njegovo pomočjo poglobimo v naslednji odlomek iz svetega Evangelija:

   Filip je našel Natanaela in mu rekel: »Našli smo njega, o katerem so pisali Mojzes v postavi in preroki: Jezusa, Jožefovega sina iz Nazareta.« Natánael mu je dejal: »Iz Nazareta more biti kaj dobrega?« Filip mu je rekel: »Pridi in poglej!« Ko je Jezus videl, da Natánael prihaja k njemu, je rekel o njem: »Poglejte, pravi Izraelec, v katerem ni zvijače! Natánael mu je dejal: »Od kod me poznaš?« Jezus mu je odvrnil: »Preden te je Filip poklical, sem te videl, ko si bil pod smokvinim drevesom.« Natánael mu je odgovoril: »Rabi, ti si Božji Sin, ti si Izraelov kralj.« In Jezus je odgovoril in mu rekel: »Ker sem ti rekel, da sem te videl pod smokvinim drevesom, veruješ? Še več kot to boš videl.« In rekel mu je: »Resnično, resnično, povem vam: Videli boste nebesa odprta in Božje angele hoditi gor in dol nad Sinom človekovim.« (Jn 1,45-51)

   https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Jn+1%2C45-51&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

   S pomočjo Svetega Duha razmislimo tudi o naslednjem evangeljskem prizoru: Ko je Jezus videl, da Natánael prihaja k njemu, je rekel o njem: »Poglejte, pravi Izraelec, v katerem ni zvijače! (Jn 1,47)

   Jezus pogleda noter v Natanaela: vidi ga in pozna, ne da bi mu kdo povedal o njem. Jezus poda o Natanaelu hvalnico pravičnemu, ki hodi po Gospodovi besedi. Zvijača je dobesedno vaba, vržena ribi, da bi prijela. Laž je zvijačna beseda, s katero hočemo ujeti v past drugega in se ga polastiti. Je verjetna, drugače ne bi mogla prevarati. Pismo nas hoče osvoboditi zvijačnih besed, ki uničujejo, kar je Beseda ustvarila (odlomek iz knjige Skupnost bere Janezov evangelij, p. Silvano Fausti).

   Božjemu usmiljenju priporočimo vse ljudi, ki globoko v srcih hrepenijo po resnici, posebej obiskovalce na tej spletni strani, da bi vsi spoznali Gospoda Jezusa Kristusa, ki je pot, resnica in življenje.

   Molimo: Slava tebi, Jezus, Ti si pot, resnica in življenje! Hvala Ti za božjo besedo, ki me osvobaja zank sprenevedanja, neresnice, laži. Hvala Ti, ker me božja beseda združuje in zedinja s tvojim Presvetim Srcem, v katerem je polnost božanstva, svetosti, resnice, ljubezni, usmiljenja, pravičnosti … Presveto Srce Jezusovo, bodi slavljeno zdaj in vekomaj. Amen.

   Božje usmiljenje, ki nam v Besedi, ki je postala človek, daješ opravičenje, zaupamo vate!
   Božje usmiljenje, ki si nam dalo Presveto Devico Marijo, za Mater usmiljenja, zaupamo vate!
   Božje usmiljenje, upanje tistim, ki obupavajo, zaupamo vate!
3. Janez says:

   24. avgusta, 2019 at 0:19

   Kaj je smisel življenja in kako živeti kot vesel in zadovoljen kristjan?

   Kristjani verujemo, molimo, delamo in tudi razmišljamo o smislu življenja. Sprašujemo se razne stvari. Kdo sem? Kam grem? Kakšen je smisel in cilj mojega življenja? V tem kratkem času bivanja na zemlji, ki nam je na voljo v našem zemeljskem življenju, vsak človek poskuša razmisliti in si odgovoriti na ta vprašanja. Dušeslovci, kot psihologi in psihiatri nas danes prepričujejo, da so odgovori v nas samih, da moramo sami sebe dobro analizirati in spoznati, da je naša identiteta odvisna od našega samozavedanja, da je pot, cilj in smisel našega življenja odvisen samo od kvantitativnih in merljivih dosežkov in rezultatov v času tega življenja. Da je smisel življenja vera v odrešitev, zadovoljstvo, pridno delo, ljubezen, skrb in služenje za druge oziroma neka prava pot, ki jo sprejmemo in ki nas vodi k našim ciljem, kar pa je nemerljiva kakovostna kategorija. Tako se kristjani znajdemo v začaranem krogu dela, žrtvovanja za druge, ljubezni do moža, otrok, družine, delovnega truda, naporov in uspehov in neuspehov, ko lahko dobimo občutek, da naše življenje nima smisla, če uspešno ne zaključimo šolanja, ali ne dosežemo položaja in kariere v službi, ko izgubimo službo, ki smo jo z veseljem opravljali, ko morda pride do ločitve v zakonu, ko zbolimo ipd. A če premislimo globoko v sebi spoznamo, da naša identiteta ni odvisna le od kvalitete življenja in materialnega zadovoljstva, od naših dosežkov, zaslužkov, raznih uspehov, niti od priznanj ali pohval drugih ljudi. Smisel našega življenja ni le teh nekaj let, ki jih preživimo tukaj, na zemlji. Cilj našega življenja ni življenje samo po sebi, imeti mora nek smisel in nek dober razlog. Kajti obstaja tisto pravo, večno Življenje pri Bogu, ki nikoli ne mine in naša življenjska pot, naš smisel in naš cilj so v resnici odvisni od naše odločitve, kjer verni in neverni to različno razmišljajo in se odločajo. V Svetem Pismu namreč piše: »Bog je namreš svet tako vzljubil, da je dal svojega edinorojenega Sina, da bi se nihče, kdor vanj veruje, ne pogubil, ampak bi imel večno življenje.« (Jn 3,16). Odločiti se moramo za edinorojenega Božjega Sina, Jezusa Kristusa in imeli bomo večno življenje. V tem življenju nam je torej potrebno le eno: sprejeti Jezusa Kristusa v svoje srce. S tem, ko ljudje sprejmemo Jezusa, Sveti Duh vstopi v vaše srce in postanemo Božji otrok, ki je Bogu v Veselje. Tako dobimo odgovor na prvo vprašanje- »Kdo sem?«. Sem Božji otrok, saj v Svetem Pismu piše: »Sam Duh pričuje našemu duhu, da smo Božji otroci.« (Rim 8,16). Hkrati dobimo odgovor na drugo vprašanje- »Kam grem?« Imam Pot k Bogu – sledim Jezusu, saj Jezus sam pove: »Jaz sem pot, resnica in življenje.« (Jn 14,6). Odgovor na tretje vprašanje- »Kakšen je smisel in cilj mojega življenja«, pa je še bolj preprost: smisel in cilj mojega življenja je tista večna nagrada Odrešenja, če živim in delam po Božjih Postavah, Bibliji in Evangeliju, ki me po tem kratkem življenju čaka v Božjem kraljestvu, v večnosti. Večno življenje je in bo v miru, Božji ljubezni, brez žalosti in bolečin, brez skrbi in problemov, bolezni, brez žalosti in solz, saj v Svetem Pismu piše: »Naša trenutna lahka stiska nam namreč pripravlja čez vso mero težko, večno bogastvo slave…« (2 Kor 4,17). Naša identiteta človeka kristjana, naša pot, naš cilj in smisel našega življenja so torej odvisni od naše odločitve za Jezusa.

   Danes se razvita civilizirana družba pa se že nekaj časa počasi oddaljuje od Kristusa, ker ljudem pomenijo materialne dobrine, užitek, denar, potovanja, skrb zase ipd. nove cilje življenja. Kapitalizem je prinesel materializem in egoizem, kjer ni časa za Boga. Kaj to pomeni in kje se to vidi? Da se oddaljujemo od Kristusa, pomeni, da se oddaljujemo od poti, od resnice in od življenja, ker Kristus to za človeka po Svetem Pismu je. Če zapustiš Jezusovo pot, si v brezpotju, če zapustiš Resnico, si nekje v laži in če zapustiš življenje, si v smrti. In zgodovina to dokazuje. Samo pomislite, kako malo se danes Kristus omenja v današnjem času. Taylor smisel vsakega delovanja, tudi če je še tako dolgočasno, vidi v tem, da nekam vodi, ima nek cilj, neko smer, razlog in namen. Brezciljnost je torej tista vsebina nesmisla, ki človeka ne vodi nikamor.
   Smisel človekovega življenja je biti dober in srečen človek, ki ga preizkušnje trpljenja ne potrejo in mu vzamejo smisel življenja, ker najde oporo v veri v Boga, da vztraja in dela dobro, je srečen in zadovoljen, pravi pokojni profesor Janez Janžekovič, nekdanji profesor filozofije na TF v Ljubljani. Dober je tisti, ki teži za resničnim dobrim. Pri tem pa odkrivamo tudi smisel trpljenja: ko gre za vprašanje smiselnosti vsakdanjega napora in trpljenja, ki nam ga povečuje naša zavest. Človek, ki veruje v posmrtno življenje, lahko najde tudi smisel razumsko nerazložljivega trpljenja. Za kristjane trpljenje postane odrešujoče. Kristjani, ki poznamo Resnico o smislu življenja, ki vemo za Pot k Jezusu, ki nas vodi do Življenja samega, ne bi smeli pozabiti, da je pokazati ljudem smisel, ki je bil podarjen tudi nam, naša prva in najosnovnejša naloga. Le veren človek lahko najde odgovor na smisel vsakega trpljenja. Lahko rečemo, da je sreča v trpljenju mogoča, če razrešimo vprašanje njegovega smisla. Pri tem pa je veren človek, ki v svoji veri že živi neke drobce za večno življenje že na zemlji, v očitni prednosti pred neverujočimi. Lahko rečemo, da je sreča v trpljenju človeka mogoča, če razrešimo vprašanje njegovega smisla, ki ima razlog in vero v Boga. Pri tem pa je veren človek, ki v svoji veri že živi večno življenje, v očitni prednosti. K sreči človeka po mnenju filozofa Janžekoviča pripomore globoko zaupanje v Boga, »v največjo oporo v trpljenju pa bi nam morala biti resnica, da je Bog naš oče, ki ljubi svoje Otroke in je daroval Jezusa za naše Odrešenje«.

   Zato je za kristjana pomembno, da se pri iskanju smisla življenja odloči za našo lastno Hojo za Jezusom, saj nas tudi v Svetem Pismu Bog nagovarja: »Če danes zaslišite njegov glas, ne zakrknite svojih src kakor ob uporu!« (Heb 3, 15). Povabite Jezusa v svoje srce in zaživite polno in srečno življenje v zavedanju, da ste Božji otrok, nadvse ljubljen od Boga Najvišjega, na poti v večno življenje z Njim! Pridobiti vero in odgovor kaj je smisel življenja pomeni pridobiti lepoto življenja, odkriti, da je lepo živeti, ljubiti, roditi, zaupati življenje tistemu, ki zaupa svoje življenje v tvoje roke. Lepo je biti duhovnik, redovnik, družinski oče ali mati, kajti vse ima pozitiven smisel, vse se premika proti življenju, svetlobi in večnosti, ne proti smrti.“Prišel je čas, da nehamo govoriti o veri kot žrtvi, odpovedi, omejitvi. Čas je, da govorimo o lepoti in prijetnosti verovanja”. Bonhoeffer je dejal: “Zanima nas samo božje, ki omogoča, da cvete človeško. Božje, ki se ne ujema z bujno rastjo človeškega, ni vredno, da se mu posvečamo”. Več Boga pomeni več mene! Več evangelija stopi v moje življenje, bolj živim! Ne smem zmanjšati človeškega, da bi dal prostor božjemu! P. Giovanni Vannucci, eden največjih mistikov 20. stoletja, je dejal: Božje kraljestvo bo prišlo – kot dar in sad mojih prizadevanj – s cvetenjem življenja v vseh njegovih oblikah. “To je moja vera”! ‘Jaz sem pot do življenja. Če boste sledili meni in mojemu nauku, se bo vaše življenje spremenilo.’« Kristjan ki hoče začeti graditi oseben odnos z Jezusom Kristusom, pa ga moramo najprej povabiti in sprejeti v svoje srce. Odkar verujem in sledim Gospodu, se je v moje srce naselila globoka radost, ki ni podobna ničemur, kar sem do sedaj izkusil. Jezus Kristus je v moje življenje prinesel smisel. Bog želi, da bi ga mi poznali in izkusili njegovo ljubezen, radost in mir. S tem, ko ga sprejmemo v svoje srce, prejmemo njegovo odpuščanje in začnemo skupaj z njim graditi osebni odnos, ki traja na veke. Jezus pravi: »Glej, stojim pred vrati in trkam. Če kdo sliši moj glas in odpre vrata, bom stopil k njemu«.

   Odlomki iz Svetega Pisma na obravnavano tematiko …
   »Kdor ima Sina, ima življenje; kdor nima Božjega Sina, nima življenja.« (1 Janez 5,12)
   »Tistim pa, ki so jo sprejeli, je dala moč, da postanejo Božji otroci, vsem, ki verujejo v njeno ime.« (Janez 1,12)
   »Bog je namreč svet tako vzljubil, da je dal svojega edinorojenega Sina, da bi se nihče, kdor vanj veruje, ne pogubil, ampak bi imel večno življenje.« (Janez 3,16)
   »Z milostjo ste namreč odrešeni po veri, in to ni iz vas, ampak je Božji dar. 9 Niste odrešeni iz del, da se ne bi kdo hvalil.« (Efežanom 2,8-9)
   »Če je torej kdo v Kristusu, je nova stvaritev. Staro je minilo. Glejte, nastalo je novo.« (2 Korinčanom 5,17)
   »Večno življenje pa je v tem, da spoznavajo tebe, edinega resničnega Boga, in njega, ki si ga poslal, Jezusa Kristusa.« (Janez 17,3)

   Vir: Prof. dr. Janez Janžekovič: Smisel življenja; RTV oddaja Duhovna Misel: Kako živeti kot radosten kristjan, Ognjišče Norman Waren: Ali ima življenje smisel? Lastni razmisleki in doprinosi.
   • Janez says:

     24. avgusta, 2019 at 1:11

     Popravek zadnjega odstavka, kjer sem nepravilno in napačno zapisal misli, ki se glasijo pravilno takole :

     Zato je za kristjana pomembno, da se pri iskanju smisla življenja odloči za našo lastno Hojo za Jezusom, saj nas tudi v Svetem Pismu Bog nagovarja: »Če danes zaslišite njegov glas, ne zakrknite svojih src kakor ob uporu!« (Heb 3, 15). Povabite Jezusa v svoje srce in zaživite polno in srečno življenje v zavedanju, da ste Božji otrok, nadvse ljubljen od Boga Najvišjega, na poti v večno življenje z Njim! Pridobiti vero in odgovor kaj je smisel življenja pomeni pridobiti lepoto življenja, odkriti, da je lepo živeti, ljubiti, roditi, zaupati življenje tistemu, ki zaupa svoje življenje v tvoje roke. Lepo je biti duhovnik, redovnik, družinski oče ali mati, kajti vse ima pozitiven smisel, vse se premika proti življenju, svetlobi in večnosti, ne proti smrti. “Prišel je čas, da nehamo govoriti o veri kot žrtvi, odpovedi, omejitvi. Čas je, da govorimo o lepoti in prijetnosti verovanja v Boga”. “Zanima nas vse tisto, ki omogoča, da raste in cvete in človekova vera v Boga in človeško Odrešenje, ki je cilj Poti k Jezusu. Vse Božje, ki se pomaga človeku in se ujema z bujno rastjo človeškega, je pomembno, da se mu odpremo in posvečamo”. Več Boga pomeni več mene, ki mi daje moč! Več evangelija stopi v moje življenje, bolj zaživim v Bogu! P. Giovanni Vannucci, eden največjih mistikov 20. stoletja, je dejal: Božje kraljestvo bo prišlo – kot dar in sad Božje Milosti in blagoslova vseh mojih prizadevanj – s cvetenjem vere in pobožnega življenja v vseh njegovih oblikah. “To je moja vera v Boga, ki nam pravi: »Jaz sem Pot, Resnica in Življenje. Če boste sledili Meni in Mojemu nauku, pravi Jezus, se bo vaše življenje spremenilo«. Kristjan ki hoče začeti graditi oseben odnos z Jezusom Kristusom, pa ga moramo najprej povabiti in sprejeti v svoje srce. Odkar od otroka naprej verujem in sledim Gospodu, se je v moje srce naselila globoka radost, ki ni podobna ničemur, kar sem do sedaj v življenju izkusil. Jezus Kristus je v moje življenje prinesel smisel. Bog želi, da bi ga mi poznali in izkusili njegovo ljubezen, radost in mir. S tem, ko ga sprejmemo v svoje srce, prejmemo njegovo odpuščanje in začnemo skupaj z njim graditi osebni odnos, ki traja na veke. Jezus pravi: »Glej, stojim pred vrati in trkam. Če kdo sliši moj glas in odpre vrata, bom stopil k njemu«.

     Za napako v tekstu se opravičujem in obžalujem. Narobe sem se izrazil, kar nisem hotel. Hvala za razumevanje. Errare humanum est. Janez
     • Janez says:

       24. avgusta, 2019 at 1:15

       PONOVNO PODAJAM SVOJ POPRAVLJENI PRISPEVEK, DA JE TO ČISTOPIS ZA BRANJE

       Kaj je smisel življenja in kako živeti kot vesel in zadovoljen kristjan?
       Kristjani verujemo, molimo, delamo in tudi razmišljamo o smislu življenja. Sprašujemo se razne stvari. Kdo sem? Kam grem? Kakšen je smisel in cilj mojega življenja? V tem kratkem času bivanja na zemlji, ki nam je na voljo v našem zemeljskem življenju, vsak človek poskuša razmisliti in si odgovoriti na ta vprašanja. Dušeslovci, kot psihologi in psihiatri nas danes prepričujejo, da so odgovori v nas samih, da moramo sami sebe dobro analizirati in spoznati, da je naša identiteta odvisna od našega samozavedanja, da je pot, cilj in smisel našega življenja odvisen samo od kvantitativnih in merljivih dosežkov in rezultatov v času tega življenja. Da je smisel življenja vera v odrešitev, zadovoljstvo, pridno delo, ljubezen, skrb in služenje za druge oziroma neka prava pot, ki jo sprejmemo in ki nas vodi k našim ciljem, kar pa je nemerljiva kakovostna kategorija. Tako se kristjani znajdemo v začaranem krogu dela, žrtvovanja za druge, ljubezni do moža, otrok, družine, delovnega truda, naporov in uspehov in neuspehov, ko lahko dobimo občutek, da naše življenje nima smisla, če uspešno ne zaključimo šolanja, ali ne dosežemo položaja in kariere v službi, ko izgubimo službo, ki smo jo z veseljem opravljali, ko morda pride do ločitve v zakonu, ko zbolimo ipd. A če premislimo globoko v sebi spoznamo, da naša identiteta ni odvisna le od kvalitete življenja in materialnega zadovoljstva, od naših dosežkov, zaslužkov, raznih uspehov, niti od priznanj ali pohval drugih ljudi. Smisel našega življenja ni le teh nekaj let, ki jih preživimo tukaj, na zemlji. Cilj našega življenja ni življenje samo po sebi, imeti mora nek smisel in nek dober razlog. Kajti obstaja tisto pravo, večno Življenje pri Bogu, ki nikoli ne mine in naša življenjska pot, naš smisel in naš cilj so v resnici odvisni od naše odločitve, kjer verni in neverni to različno razmišljajo in se odločajo. V Svetem Pismu namreč piše: »Bog je namreš svet tako vzljubil, da je dal svojega edinorojenega Sina, da bi se nihče, kdor vanj veruje, ne pogubil, ampak bi imel večno življenje.« (Jn 3,16). Odločiti se moramo za edinorojenega Božjega Sina, Jezusa Kristusa in imeli bomo večno življenje. V tem življenju nam je torej potrebno le eno: sprejeti Jezusa Kristusa v svoje srce. S tem, ko ljudje sprejmemo Jezusa, Sveti Duh vstopi v vaše srce in postanemo Božji otrok, ki je Bogu v Veselje. Tako dobimo odgovor na prvo vprašanje- »Kdo sem?«. Sem Božji otrok, saj v Svetem Pismu piše: »Sam Duh pričuje našemu duhu, da smo Božji otroci.« (Rim 8,16). Hkrati dobimo odgovor na drugo vprašanje- »Kam grem?« Imam Pot k Bogu – sledim Jezusu, saj Jezus sam pove: »Jaz sem pot, resnica in življenje.« (Jn 14,6). Odgovor na tretje vprašanje- »Kakšen je smisel in cilj mojega življenja«, pa je še bolj preprost: smisel in cilj mojega življenja je tista večna nagrada Odrešenja, če živim in delam po Božjih Postavah, Bibliji in Evangeliju, ki me po tem kratkem življenju čaka v Božjem kraljestvu, v večnosti. Večno življenje je in bo v miru, Božji ljubezni, brez žalosti in bolečin, brez skrbi in problemov, bolezni, brez žalosti in solz, saj v Svetem Pismu piše: »Naša trenutna lahka stiska nam namreč pripravlja čez vso mero težko, večno bogastvo slave…« (2 Kor 4,17). Naša identiteta človeka kristjana, naša pot, naš cilj in smisel našega življenja so torej odvisni od naše odločitve za Jezusa.

       Danes se razvita civilizirana družba pa se že nekaj časa počasi oddaljuje od Kristusa, ker ljudem pomenijo materialne dobrine, užitek, denar, potovanja, skrb zase ipd. nove cilje življenja. Kapitalizem je prinesel materializem in egoizem, kjer ni časa za Boga. Kaj to pomeni in kje se to vidi? Da se oddaljujemo od Kristusa, pomeni, da se oddaljujemo od poti, od resnice in od življenja, ker Kristus to za človeka po Svetem Pismu je. Če zapustiš Jezusovo pot, si v brezpotju, če zapustiš Resnico, si nekje v laži in če zapustiš življenje, si v smrti. In zgodovina to dokazuje. Samo pomislite, kako malo se danes Kristus omenja v današnjem času. Taylor smisel vsakega delovanja, tudi če je še tako dolgočasno, vidi v tem, da nekam vodi, ima nek cilj, neko smer, razlog in namen. Brezciljnost je torej tista vsebina nesmisla, ki človeka ne vodi nikamor.
       Smisel človekovega življenja je biti dober in srečen človek, ki ga preizkušnje trpljenja ne potrejo in mu vzamejo smisel življenja, ker najde oporo v veri v Boga, da vztraja in dela dobro, je srečen in zadovoljen, pravi pokojni profesor Janez Janžekovič, nekdanji profesor filozofije na TF v Ljubljani. Dober je tisti, ki teži za resničnim dobrim. Pri tem pa odkrivamo tudi smisel trpljenja: ko gre za vprašanje smiselnosti vsakdanjega napora in trpljenja, ki nam ga povečuje naša zavest. Človek, ki veruje v posmrtno življenje, lahko najde tudi smisel razumsko nerazložljivega trpljenja. Za kristjane trpljenje postane odrešujoče. Kristjani, ki poznamo Resnico o smislu življenja, ki vemo za Pot k Jezusu, ki nas vodi do Življenja samega, ne bi smeli pozabiti, da je pokazati ljudem smisel, ki je bil podarjen tudi nam, naša prva in najosnovnejša naloga. Le veren človek lahko najde odgovor na smisel vsakega trpljenja. Lahko rečemo, da je sreča v trpljenju mogoča, če razrešimo vprašanje njegovega smisla. Pri tem pa je veren človek, ki v svoji veri že živi neke drobce za večno življenje že na zemlji, v očitni prednosti pred neverujočimi. Lahko rečemo, da je sreča v trpljenju človeka mogoča, če razrešimo vprašanje njegovega smisla, ki ima razlog in vero v Boga. Pri tem pa je veren človek, ki v svoji veri že živi večno življenje, v očitni prednosti. K sreči človeka po mnenju filozofa Janžekoviča pripomore globoko zaupanje v Boga, »v največjo oporo v trpljenju pa bi nam morala biti resnica, da je Bog naš oče, ki ljubi svoje Otroke in je daroval Jezusa za naše Odrešenje«.

       Zato je za kristjana pomembno, da se pri iskanju smisla življenja odloči za našo lastno Hojo za Jezusom, saj nas tudi v Svetem Pismu Bog nagovarja: »Če danes zaslišite njegov glas, ne zakrknite svojih src kakor ob uporu!« (Heb 3, 15). Povabite Jezusa v svoje srce in zaživite polno in srečno življenje v zavedanju, da ste Božji otrok, nadvse ljubljen od Boga Najvišjega, na poti v večno življenje z Njim! Pridobiti vero in odgovor kaj je smisel življenja pomeni pridobiti lepoto življenja, odkriti, da je lepo živeti, ljubiti, roditi, zaupati življenje tistemu, ki zaupa svoje življenje v tvoje roke. Lepo je biti duhovnik, redovnik, družinski oče ali mati, kajti vse ima pozitiven smisel, vse se premika proti življenju, svetlobi in večnosti, ne proti smrti. “Prišel je čas, da nehamo govoriti o veri kot žrtvi, odpovedi, omejitvi. Čas je, da govorimo o lepoti in prijetnosti verovanja v Boga”. “Zanima nas vse tisto, ki omogoča, da raste in cvete in človekova vera v Boga in človeško Odrešenje, ki je cilj Poti k Jezusu. Vse Božje, ki se pomaga človeku in se ujema z bujno rastjo človeškega, je pomembno, da se mu odpremo in posvečamo”. Več Boga pomeni več mene, ki mi daje moč! Več evangelija stopi v moje življenje, bolj zaživim v Bogu! P. Giovanni Vannucci, eden največjih mistikov 20. stoletja, je dejal: Božje kraljestvo bo prišlo – kot dar in sad Božje Milosti in blagoslova vseh mojih prizadevanj – s cvetenjem vere in pobožnega življenja v vseh njegovih oblikah. “To je moja vera v Boga, ki nam pravi: »Jaz sem Pot, Resnica in Življenje. Če boste sledili Meni in Mojemu nauku, se bo vaše življenje spremenilo«. Kristjan ki hoče začeti graditi oseben odnos z Jezusom Kristusom, pa ga moramo najprej povabiti in sprejeti v svoje srce. Odkar od otroka naprej verujem in sledim Gospodu, se je v moje srce naselila globoka radost, ki ni podobna ničemur, kar sem do sedaj v življenju izkusil. Jezus Kristus je v moje življenje prinesel smisel. Bog želi, da bi ga mi poznali in izkusili njegovo ljubezen, radost in mir. S tem, ko ga sprejmemo v svoje srce, prejmemo njegovo odpuščanje in začnemo skupaj z njim graditi osebni odnos, ki traja na veke. Jezus pravi: »Glej, stojim pred vrati in trkam. Če kdo sliši moj glas in odpre vrata, bom stopil k njemu«.

       Odlomki iz Svetega Pisma na obravnavano tematiko …
       »Kdor ima Sina, ima življenje; kdor nima Božjega Sina, nima življenja.« (1 Janez 5,12)
       »Tistim pa, ki so jo sprejeli, je dala moč, da postanejo Božji otroci, vsem, ki verujejo v njeno ime.« (Janez 1,12)
       »Bog je namreč svet tako vzljubil, da je dal svojega edinorojenega Sina, da bi se nihče, kdor vanj veruje, ne pogubil, ampak bi imel večno življenje.« (Janez 3,16)
       »Z milostjo ste namreč odrešeni po veri, in to ni iz vas, ampak je Božji dar. 9 Niste odrešeni iz del, da se ne bi kdo hvalil.« (Efežanom 2,8-9)
       »Če je torej kdo v Kristusu, je nova stvaritev. Staro je minilo. Glejte, nastalo je novo.« (2 Korinčanom 5,17)
       »Večno življenje pa je v tem, da spoznavajo tebe, edinega resničnega Boga, in njega, ki si ga poslal, Jezusa Kristusa.« (Janez 17,3)

       Vir: Janez Janžekovič: Smisel življenja; RTV oddaja Duhovna Misel: Kako živeti kot radosten kristjan, Ognjišče Norman Waren: Ali ima življenje smisel? Lastni razmisleki in doprinosi.
4. Janez says:

   23. avgusta, 2019 at 22:49

   NA POTI K BOGU
   Kristjani smo, a bojim se, da to milost vse prevečkrat sprejemamo samo po sebi umevno; znamo biti hvaležni za ta dar? Poti h Gospodu so tako čudovito skrivnostne, nešteto iskanj in hrepenenj združujejo. So pa hkrati tudi zelo različne in velikokrat mi je težko verjeti, da vodijo k istemu cilju. Pot k Bogu je naporna in strma in treba je vztrajati, ko gremo k Njemu.

   A Bog je en sam!
   Večna Ljubezen za vse; zate in zame. Kot studenec čiste vode življenja sredi sveta Oče čaka na svoje otroke. Ni ga pod soncem, da ne bi nosil v sebi hrepenenja po studenčnici, ki oživlja in poživlja ljudi; prav vsakega človeka žeja po izviru ljubezni; vsakdo hoče biti potešen in sprejet. In zato iščemo pot in smisel. Živel je človek, ki so ga klicali Buda. Iskal je ta Studenec: vse svoje življenje je preživel na poti. Taval je v temi in blodil po pragozdovih strahu in nevednosti. Verjamem, da je našel pot. Vrnil se je med ljudi in jih povabil na pot… Tako še danes mnogi poskušajo po njej priti do Izvira. A pragozd je nevaren, lahko je zaiti; pot pa je dolga. Na nekem drugem koncu sveta je na pot krenil Mohamed. Gore in doline, ki jih je prehodil v iskanju, so bile suhe: nikjer niti sledu o studenčnici, ki oživlja. Vztrajal je in uspel. Pohitel je k bratom in sestram in jih navdušil za potovanje; še danes potujejo za njim. A gore so visoke in skoraj neprehodne, brez vode življenja pa je težko hoditi.

   Vsak človek išče pot do Boga
   Mnogi hodijo skozi puščavo, kjer se osamljeni in nebogljeni upirajo viharjem življenja. Poti ni; vetrovi skrbno zakrijejo sledi v puščavskem pesku. Vsak hodi sam, le silna žeja ga žene naprej. Samo najvztrajnejšim uspe priti na cilj – ti so resnični heroji. Večina pa se ustavi ob mlakužah, ki jih ponuja svet – pijejo kalno vodo in nočejo dalje. Zanje je Studenec predaleč.

   Gospod je ljubezen
   Oče noče naših muk in trpi z vsakim otrokom, ki zaide. Ponuja nam svojega Sina, da po Njem pridemo k Njemu. Jezus Kristus se iz Očetovega naročja izliva v svet in prihaja k nam. Kot reka nam prinaša tisto vodo, katere je Izvir prepoln – vodo življenja. Sam je Studenčnica, ker je eno s Studencem. Za nas se izliva, zaradi naše žeje, kajti Oče ve, da brez vode ne moremo na pot.

   Kako gotova in varna je pot, če sledimo Reki žive vode in gremo po Poti k Njemu. Ob tej markirani Poti ni mogoče zaiti. Vodi nas, krepča, hladi in vzpodbuja, saj z njo okušamo to, po čemer hrepenimo. Res je pot proti toku težka; navkreber gre in marsikakšna ovira je na njej. Kako vabljive so ravnice, ki se nam ponujajo na desni in levi, koliko lažje je hoditi po njih. Nikar, sestra! Ne odstopaj, brat! Ne skrbi za rane, ki ti jih zadajajo ostri kamni, tu je On, da ti jih izpere in ohladi; ne boj se naporov, On ti bo dal moči. In ko gledam strugo, se ustrašim njenih strmih bregov in neravnega dna. Da, sveta Cerkev je tudi takšna. A le po njej se lahko izliva Jezus Kristus; nam v življenje. Oče tako hoče. Zgradili smo umetne prekope in kanale, po svoje preusmerili tok Reke; vse zato, da bi nam bilo lažje. On pa se še vedno izliva! Pijemo ga vsak ob svoji strugi in se slepimo, da je “naša” Voda najbolj bistra in osvežujoča. Reka pa tiho teče dalje.Tebi in meni v življenje. O, da ne bi nikdar pustili bratov, ki umirajo od žeje, samih v njihovi bolečini. Mi vemo za Reko, v kateri je dovolj vode za vse. Kakor so naju nekoč starši pripeljali na breg in rekli: “Poglej, to je Jezus Kristus!”, tako delajva tudi midva, dragi prijatelj. In ko bova srečala blodečega v puščavi, mu ponudiva največ kar imava: Jezusa Kristusa – vodo življenja.

   Slediti Jezusu pomeni:
   +pomagatii ljudem, kot je to delal Jezus, ko je bil na zemlji in kar še danes dela za nas;
   +sprejemati in ljubiti ljudi, ki ga prosijo, molijo in iščejo;
   +imeti čas za ljudi, posebno za reveže, bolne in tistre, ki so v stiski;
   +biti Luč Sveta, živeti Življenje Resnice, Poštenja in požrtvovalnosti po zgledu Jezusa Kristusa;
   + moliti, verovati in z dobrimi deli pomagati ljudem in jim služiti vedno in takoj, z vso Močjo in Ljubeznijo;
   + zastonj smo prejeli vse od Boga zato je prav, da tudi mi drugim zastonj dajemo talente in darove ter vse drugo, kar imamo.

   http://www.fejstbog.si/index.php/da-bi-bil-svet-bolj-svet/411-poti-k-bogu
5. Miro says:

   23. avgusta, 2019 at 15:43

   SV. ROZA IZ LIME NAS SPODBUJA, NAJ BOŽJE MILOSTI VEDNO SPREJEMAMO S HVALEŽNOSTJO IN S ČUTOM ODGOVORNOSTI!

   Edina strast življenja svetnikov je bilo življenje s Kristusom. To velja tudi za sveto Rozo iz Lime, katere god danes obhajamo. Tudi mi naj bi sebi odmrli in živeli vedno bolj zedinjeni s Kristusom. Priznajmo, da si za to včasih premalo prizadevamo, obenem pa to obžalujmo, da bomo svete skrivnosti vredno obhajali (odlomek iz knjige Kristusove priče, Stanko Lorber).

   Z zaupanjem se priporočimo sv. Rozi iz Lime, da bi bilo tudi naše življenje polno molitve, spokornosti, dobrih del, pa tudi vdanega prenašanja in premagovanja življenjskih težav in preizkušenj na ozki poti, ki s pomočjo Device Marije in Odrešenika Jezusa, pod vodstvom Svetega Duha, vodi v večno življenje.

   Sv. Rozi iz Lime priporočimo tudi vse obiskovalce te spletne strani, naj prosi Boga za razsvetljenje v naših srcih, da bomo Božje milosti vedno sprejemali z veliko hvaležnostjo in s čutom odgovornosti. Tokrat posebej molimo tudi za gospo Mirjam, da bi Sveti Duh razsvetlil njo in soproga, da bi odkrila pravo pot, kako naprej v njunem zakonu. Zgodi se presveta Božja volja!

   Naj sv. Roza vsem nam izprosi potrebno duhovno moč, da bomo hvaležnost za prejete darove potrjevali ne samo z vsakodnevnimi molitvami, katere so izjemno potrebne, temveč tudi z deli usmiljenja do bližnjega. Vera brez del je namreč mrtva, kot pravi apostol sv. Pavel. Kakšna je v tem smislu tvoja in moja vera?

   Molimo: Slava Tebi, Jezus, Ti si veličastvo Božjega usmiljenja! Gospod, daj, da po Tvojem neizmernem usmiljenju spregledam v srcu, odločno zapustim pot greha in že danes začnem hoditi po poti ljubezni v moči Svetega Duha. Jezus, hvala Ti za vse, kar nam podarjaš že v tem trenutku. Amen.

   Božje usmiljenje, ki si nam dalo Presveto Devico Marijo za Mater usmiljenja, zaupamo vate!
   Božje usmiljenje, ki nas varuješ zasluženih kazni, zaupamo vate!
   Božje usmiljenje, ki vedno in povsod spremljaš vse ljudi, zaupamo vate!
   Sv. Roza iz Lime, prosi za nas!

   http://svetniki.org/sveta-roza-iz-lime-devica-redovnica
6. Hvala says:

   23. avgusta, 2019 at 14:33

   Ko Gospodu izročimo vse, celotno življenje, pomeni to res vse.
   Svetnica Favstina Kovalska v svojem Dnevniku opisuje, da je vse izročila Jezusu, Jezus ji je pa rekel, da še ni vse izročila; razmišljala je kaj bi to bilo, kar Mu še ni izročila, povedal ji je, da ni izročila svoje bede, ki je njena last.
   Izročimo vse, popolnoma vse, tudi čustva, veselje, bolečine, trpljenje, solze , itd….

   Fawstina tudi pravi:”Trpljenje je največji zaklad na zemlji-očiščuje dušo. V trpljenju spoznamo , kdo nam je pravi prijatelj. Prava ljubezen se meri s toplomerom trpljenja.”(Dn 342).

   Dn 270-duhovnik Favstine -duhovnik je svetoval sestri Favstini: Brez ponižnosti Bogu ne moremo biti všeč. Vadi se v tretji stopnji ponižnosti, kar pomeni, če nam kaj očitajo, SE NE OPRAVIČEVATI IN NE DOKAZOVATI SVOJE NEDOLŽNOSTI, TEMVEČ SE VESELITI PONIŽEVANJA.”
   Božje usmiljenje vir čudežev in skrivnosti, vate zaupamo.
7. Janez says:

   23. avgusta, 2019 at 13:08

   Kako lep je ta naš svet! In kako lep, dober, velik in mogočen je potem Tisti, ki ga je ustvaril!

   Tako nekako bi lahko povzel 13. poglavje Knjige modrosti, ki nosi naslov Ustvarjene reči vodijo k Stvarniku. In čeprav ti tokrat ponujam v razmislek drug odlomek iz iste svetopisemske knjige – zakaj takšna izbira bom razložil kasneje – nikakor ne morem mimo besedila, ki govori o tem, kako je iz stvarstva možno spoznati Boga stvarnika. Tej trditvi, ki se nadaljuje v čudenje nad dejstvom, da tega nekateri ne vidijo, se pridružuje tudi apostol Pavel v 1. poglavju Pisma Rimljanom. Pravi: »Saj jim je to, kar je mogoče spoznati o Bogu, očitno: sam Bog jim je namreč to razodel. Kajti od stvarjenja sveta naprej je mogoče to, kar je v njem nevidno, z umom zreti po ustvarjenih bitjih: njegovo večno mogočnost in božanskost« (Rim 1,19-20).

   Svet okrog nas je za tiste, ki verujemo, ena sama velika knjiga o Stvarniku, pa čeprav nek rek pravi, da po stvarstvu Gospod zgolj šepeta (… po Svetem pismu govori in po trpečih kriči). Veliki slovenski katoličan akademik Alojz Rebula pravi, da »je obstoj Boga praktično vera človeštva od vseh časov do danes, do tehnično najnaprednejših ZDA. Obstoj Boga se normalni človeški pameti tako rekoč vsiljuje, saj kot pravijo nekateri, kjer je ura je tudi urar, kjer je Stvarstvo in Ustvarjeni Ljudje, Flora in Favna, tam je tudi Bog Stvarnik. Pa vendar so med nami tudi ljudje, ki občudujejo lepoto sveta okrog nas, pa kljub temu ostajajo »slepi« za Boga. V zadnjih dneh prelistavam knjigo Bog kot zabloda, ki jo je kot zagovor ateizma napisal Richard Dawkins. K temu me je spodbudil pogovor s skavtom, ki želi svojo vero utrditi tudi tako, da njeno trdnost preizkusi ob mislih ateistov. Priznati moram, da je takšno »srečevanje« z drugače mislečimi tudi meni izziv. A naj se končno ustavim še ob odlomku iz Knjige modrosti (ki sledi). Gre za – po mojem mnenju – enega najlepših starozaveznih odlomkov. V njem je zgoščeno, a čudovito predstavljena Božja veličina, ki se najbolj odraža v ljubezni do vsega ustvarjenega. Z usmiljenjem in prizanašanjem Gospod vodi vesoljni svet in nas ljudi kliče k spreobrnjenju. Kako dobro je prebrati, da je Bog, v katerega verujemo, Gospodar vsega in da je njegovo najgloblje bistvo to, da je ljubitelj življenja.

   Kako lep je ta naš svet! In kako dobro je vedeti, da je vse v ljubečih rokah usmiljenega Boga, ki nam daje vse, ker nas Ljubi! Kristjan ima vero, upanje in Njegovo Očetovsko Ljubezen, Njegovo Vsemogočnost, ki dela čudeže, ko se mu prepustimo in odstranimo vse ovire, da pride in živi v nas ter da deluje preko nas.

   Wie schön diese Welt ist! Und wie gut ist es zu wissen, dass alles in den liebevollen Händen eines barmherzigen Gottes ist, der uns alles gibt, weil er uns liebt! Der Christ hat Glauben, Hoffnung und seine väterliche Liebe, seinen Allmächtigen, der Wunder wirkt, wenn wir uns ihm ergeben und alle Hindernisse beseitigen, um in uns zu kommen und zu leben und durch uns zu wirken.

   Mdr 11,21-26
   Tvoja silna moč je namreč zmeraj pri tebi.
   Kdo se bo ustavljal moči tvoje roke?
   Kakor drobcena utež na tehtnici je pred teboj ves svet,
   kakor kaplja jutranje rose, ki se spusti na zemljo.
   Vendar si z vsemi usmiljen, ker moreš vse,
   ljudem pa grehe odpuščaš zato, da bi se spreobrnili.
   Kajti ljubiš vse, kar je,
   nič od tega, kar si naredil, ti ni zoprno,
   saj tega, kar bi sovražil, ne bi bil ustvaril.
   In kako bi kaj moglo obstajati, ako ti ne bi hotel,
   in kako bi se moglo obdržati, česar ti ne bi poklical?
   Toda ti prizanašaš vsemu,
   ker je tvoje, Gospodar, ljubitelj življenja.

   http://www.fejstbog.si/index.php/da-bi-bil-svet-bolj-svet/391-kako-lep-je-ta-svet
   • Miro says:

     23. avgusta, 2019 at 15:50

     Božje usmiljenje, neizmerno v zakramentu evharistije in duhovništva, zaupamo vate!
8. Mirjam says:

   23. avgusta, 2019 at 12:23

   Dragi molivci, prosim vas molitev za blagoslov v zakonu.
   Moj zakon je na mrtvi točki in v slepi ulici, ne vem kako naprej.
   Hvala vam.
   • Janez says:

     23. avgusta, 2019 at 13:45

     Družinska molitev
     Gospod Bog, blagoslovi naš dom.
     Naj bo kraj tvojega miru.
     Naj v njem ne vlada sovraštvo, ampak ljubezen,
     naj v njem ne bo nesloge, temveč edinost.
     Namesto užaljenosti in krivice naj bo v njem odpuščanje.
     Zmota naj se umakne resnici, vera naj premaga dvom.
     V njem naj ne bo tesnobe, ampak upanje,
     naj ne bo teme greha, ampak luč tvoje milosti,
     naj ne bo žalosti, ampak veselje.
     Naj ne bo bolezni, temveč dušno in telesno zdravje.
     Tvoj blagoslov naj nas spremlja na poti v tvoj nebeški dom.
     Amen.

     Molitev za družine objavljena na medmrežju.

     Gospod prosim pomagaj Njej in meni, da ohraniva zakon
     Gospod, svoje žene vedno ne razumem in tudi ona mene vedno ne razume.
     Pogovarjava se, najine besede v pogovoru pa so nama nekam tuje in nerazumljive.
     Kot bi govorila svahili in kitajščino.
     Ko sva se spoznala in se zaljubila, pa sva se imela rada in se razumela brez besed.
     Včasih tudi najmanjši razlog ali povod sproži jezo in prepir med nama.
     Nekam tuja sva si postala in se odtujila.
     Vsak hoče uveljaviti svoj prav in na tem vztraja ne glede, kaj poreče drugi zakonec.
     Večkrat sva že poskušala biti drugačna in da bi začela znova,
     končalo pa se je še z enim razočaranjem, ker sva čakala, kdo bo preje popustil, da bo drugi zmagal s svojim prav.
     Gospod žalosten sem, moje življenje je postalo ena sama nesmiselna in nestrpna borba brez strpnosti in tiste ljubezni, zaradi katere sva se poročila in bila v začetku srečna.
     Sem v zakonu, a sem dostikrat osamljen in se z ženo ne pogovarjava.
     Najina pota se danes dostikrat razhajajo. Ženi sem obljubil v zakonu zvestobo v dobrem in slabem.
     Danes pa moram to obljubo držati in vztrajati, v vseh križih in težavah najinega zakona.
     Prosim Te Gospod, daj mi Potrpežljivosti, da bom potrpel in počakal, da se stvari v zakonu umirijo.
     Prosim Te Gospod, daj mi Ponižnosti, da bom pozabil nase in na svoj prav in na svoj Egoizem.
     Prosim Te Gospod, napolni me z Ljubeznijo in Strpnostjo, da bo zopet najin zakon Ljubeč in poln razumevanja. Rad bi jo imel spet tako rad tako kot je, z vsemi plusi in minusi.
     Prosim Te Gospod, da bi me odslej bolj skrbelo za svojo ženo in da bi ji bolj pomagal kot doslej.
     Prosim Te Gospod, daj mi prosim zopet tiste Moči, Vztrajnosti in Dobrote,
     da bom vedno skrbel zanjo in za družino in da ji bom brez besed na vsakem koraku tiho povedal in ji konkretno pokazal, kako rad jo imam; da bom do nje dober, nežen in pozoren.
     Prosim Te Gospod daj nama milost medsebojne strpnosti in razumevanja, da se bova spet pogovarjala in se poslušala ter se slišala. Naj bodo razlike, vendar da jih spoštujeva oba.
     Prosim Te Gospod daj mi prosim milost, da bom rad delal in skrbel za svojo ženo in družino.
     Prosim Te Gospod, pomagaj nama, da bova rada skupaj in da bo izginila vsa razočaranost in osamljenost, ki je bila včasih prisotna v najinem zakonu.
     Prosim Te Gospod, podari nama svoj Mir v Duši, da bo med nama spet složnost in Ljubezen.
     Prosim Te Gospod, naj se spet napolni najina čustvena banka, da bova ustvarila ljubeč odnos.
     Gospod prosim Te, pomagaj meni in moji ženi tako, da bova prebrodila najine čase preizkušnje
     in da se bova odslej oba složno in skupaj trudila ljubeče in strpno živeti v zakonu, ki bo poln sreče in Božjega blagoslova.

     Dopolnjena molitev iz Prihajam k tebi, molitve in premišljevanja, kapucini 1995.

     Gospod prosim prenovi Nas in preženi iz naših človeških Src: našo nemoč, duhovno žalost, depresijo, črno temo, zmedenost, našo nagnjenost k plehkim in nepomembnim materialnim stvarem in skrbem, breizhodno nezaupanje glede izhoda iz raznih težav in problemov, mlačnost, čemernost, občutek zapuščenosti, prepirljivost in razdražljivost do drugih ter odtujenost od Tebe Oče, ki si Ljubezen in Luč Sveta. Pomagaj nam, da se bomo imeli radi in živeli kot Tvoji Otroci po Evangeliju in se imeli radi. Gospod prosimo Te, pomagaj nam prosim, da bomo skupaj s Teboj rešili vse naše težave v zakonu in nam daj nam moči in strpnosti, da bomo s Tvojo pomočjo zopet zaživeli v ljubeči skupnosti moža in žene.
     • Janez says:

       23. avgusta, 2019 at 13:47

       Pripis: zgornje sem že objavil na Prosim za Molitev. Janez Vse dobro vam želim Mirjam. Naj Vas Bog usliši in pomaga, da se bo v zakonu vse uredilo.
       • Janez says:

         23. avgusta, 2019 at 13:53

         Gospod Bog prosim pomagaj Njej in Meni, da rešiva najin zakon
         Kar je Bog na Zemlji zvezal, naj Človek ne razveže. Več strpnosti in razumevanja pomeni, da ne vztrajamo na okopih, kdo ima ali nima prav, ampak, da potrpi in strpno sprejme različnost med značajema in spoloma, ki se kasneje pokaže v zakonu. Bog je tam, kjer je razumevanje in medsebojna ljubezen ter toplo družinsko vzdušje, ki ga naredijo vsi v družini.Kjer se kregajo in vpijejo ter so medsebojno sprti pa Ni Njega. On tiho pride nazaj takrat, ko se imajo ljudje spet radi in se razumejo. To je takrat, ko so duše umirjene in srca polna veselja in dobrote. Takrat je tako, da Jezusa lahko povabimo v očiščeno in snažno Dušo, ker je za Njegov prihod vse potrebno postorjeno. Za dober zakon pa sta potrebna oba zakonca, ki se v odnosih trudita in molita Boga, da jima pri tem pomaga. Več se je treba pogovarjati in se poslušati, da se bolje razumemo in slišimo. Da se napolni čustvena banka z dobrimi deli in strpnostjo, ki jo polnita tako mož in žena. Ni krize v zakonu, toje le preizkus naše trdnosti in volje, da ostanemo skupaj. Kjer je volja pa je tudi pot, ki jo je ob poroki v Cerkvi blagoslovil On, ki je zakon moža in žene tudi zvezal.

         Že objavljeno na Prosim za Molitev. Janez
   • Hvala says:

     23. avgusta, 2019 at 13:54

     Gospodu izročite svoj zakon, Gospod bo že uredil, saj je On edini pristojni, Gospodu morate izroči tudi čas, ker bo po tem On določil časovno stvari in zadeve, ki pa se bodo razvijale po njegovi določbi časa in po njegovi rešitvi. Vsi molimo skupaj, Gospodu se zahvaljujmo in ga slavimo.
     Božje usmiljenje, ki si višje od nebes, vate zaupamo.
     • Mirjam says:

       23. avgusta, 2019 at 20:23

       Hvala za spodbudo in molitev.
       Naj Bog blagoslavlja vas in vaše delo.
9. Janez says:

   23. avgusta, 2019 at 12:02

   Kapucin dr. Anton Rottzeter Molitve: Bog, ki mi daje dihati:

   KLJUB SMRADU IN ALKOHOLU
   Kljub smradu in alkoholu
   prepoznavam Tvoje obličje,
   neizbrisno vklesano
   v obraz tega človeka,
   in te čutim.
   Kljub umazaniji in blatu
   prepoznavam Tvojo roko,
   ponižno iztegnjeno,
   v kretnji tega človeka
   in se je bom dotaknil.
   Kljub krvi in gnoju
   bom premišljal Tvoj križ,
   neprestano navzoč
   v postavi tega človeka,
   in se bom sklonil.

   PO SVOJI BESEDI USTVARI VESELJE
   Bog,dotakni se me
   v vsakem klošarju,
   ki leži na cesti,
   v brezdomcu,
   ki trka na moja vrata
   in nima doma.
   Podari mi
   besedo, ki ustvarja veselje,
   kretnjo, ki povezuje.

   V OZADJU REVŠČINE REVŠČINA
   Naj vidim revščino,
   ki se skriva za revščino,
   Bog.
   Pomanjkanje smisla,
   razbito upanje,
   uničene odnose,
   mnoga razočaranja.
   Naj čutim solidarnost,
   Bog,
   resnično pozornost,
   iskreno ljubezen,osebno naklonjenost.

   MILIJONI BREZ HIŠ
   Milijoni brez hiš, milijoni otrok,
   samo zato, ker je miselnost preozka.
   Bog,
   razbij ozkost našega mišljenja.
   Milijoni na cesti,
   milijoni žensk,
   samo zato, ker je srce premajhno.
   Bog,
   razširi majhnost srca.
   Milijoni brez zemlje,
   milijoni moških,
   samo zato, ker je sebičnost prevelika.
   Bog, izruj sebičnost iz naše srede.

   OSVOBODI ME ZAPRTOSTI VASE
   Osvobodi me zaprtosti
   v svoj dom,
   moj Bog,
   naj ga odprem.
   Osvobodi me zaprtosti
   v osebno premoženje,
   moj Bog,
   naj delim z drugimi.

   OBLEKA DELA ČLOVEKA
   Obleka dela človeka,
   torej naj podarim obleko,
   o Bog,
   in obdarjeni bodo hodili pokončno.
   Naj spoštujem,
   o Bog,
   človeka kot Tvojo podobo.

   Biti kakor Ti Gospod
   Ti Bog, sonce sveta,
   rad bi bil kakor Ti,
   usmiljen in pravičen,
   nežen in močan,
   poln naklonjenosti in Resnice,
   poln ljubezni in prizanašanja.
   Zato Te prosim,
   zasveti v mojih očeh,
   razlij se žez moje ustnice,
   pokaži se v mojih dejanjih,
   zrcali se v mojih mislih,
   prikaži se v vsem mojem bitju.
   Naj bom danes sonce,
   v katerem Ti vzhajaš čez ves svet.

   Največji v majhnih stvareh
   Ti Bog,
   Ti si največji v popolnoma majhnih stvareh,
   zato Te prosim v jutru novega dne.
   Naj Te spoznam
   v roki, v mojem naročju in v vsem, kar bom danes delal.
   V Tihoti, ki je okrog mene, in v vsem, kar je napolnjenoi z njo.
   V stolu, na katerem sedim in v tem, kar mi daje oporo.
   Naj Te iščem, v ljudeh, ki me danes srečajo.
   v otroku, ki kriči, v materi ki pričakuje,
   v osivelem starčku, v vsakem človeku.
   Sedaj, takoj potem in tudi danes pozno proti večeru.
   Naj Te občudujem v glasu, ki prihaja iz radijskega sprejemnika
   In me povezuje s svetom, v nebu, ki se razprostira nad menoj
   in se vedno znova spreminja.
   V čebeli, ki leta od sveta do sveta,
   v drevesu, ki stoji osamljeno na hribu,
   v večnem sem ter tja, v vsem kar se dogaja,
   v vsem kar se giblje, v vsem kar biva.
   Naj bom orodje za mir, katerega svet ne more dati,
   za življenje in Božje Odrešenje, ki prenese in premaga smrt,
   za pravičnost, katere smo lačni in žejni,
   za deželo, v kateri ima vsak prostor in mesto,
   za prihodnost, po kateri hrepenimo,
   za vse Bog, kar načrtuješ za nas in za naš svet.

   Naj bom sol
   Bog, naj bom sol, da se okrepi na zemlji novo upanje.
   Naj bom Luč, da se mesto zasveti v novem upanju.
   Naj bom kruh, da se ljudje nahranijo z novim upanjem.
   Naj odprem srce, da bo svet zadihal v novem upanju.

   Bog je ljubite se med seboj in je tam, kjer so ljudje, ki ga molijo, prosijo, se medsebojno ljubijo in razumejo, si medsebojno pomagajo, si odpuščajo in živijo po vseh krščanskih zapovedih Boga in Jezusovemu Evangeliju in z življenjem izpričujejo, da je njihova vera globoka in da ji sledijo dobra dela tako, kot nam zapoveduje Gospod. Gospod prosim pomagaj nam, da bomo živeli po vseh Tvojih postavah in Evangeliju.

   Anton Rotzetter je kapucin, doktor teologije, rojen let 1939, je avtor številnih objavljenih publikacij predvsem s področja frančiškove duhovnosti. Srečanje v revnih mestnih četrtih Ria de Janeira in v Tanzaniji je spremenilo njegovo miselnost in čutenje. Antom Ritzetter zelo dobro pozna težave, ki jih ima današnji človek z molitvijo in skuša z knjižico molitev Bog, ki mi daje dihati odpirati nova pota v molitveno življenje kristjanov. Molitvenik je napisan za vse, ki iščejo novo govorico molitev in želijo prinašati današnji svet in svoje osebno življenje pred Boga. V knjigi je zapopadena v sedmih glavnih delih kot rdeča nit številka sedem: sedem dni, sedem časov, sedem zakramentov, sedem del, sedem stopenj razporejenih v sedem poglavij, vsako poglavje pa v sedem molitev kapucina Rotzetterja. Vsa besedila pomenijo krščansko izročilo z današnjim utripom sveta.
   • Janez says:

     23. avgusta, 2019 at 12:27

     GOSPOD MI JE DAL BRATE
     Gospod, dal si mi brate.
     Dal si mi brate, da jih ljubim.
     Dal si mi brate, da se jih veselim.
     Dal si mi brate, da jih sprejemam.
     Dal si mi brate, da jih poslušam.
     Dal si mi brate,da v njih
     prepoznavam tvoje obličje.
     Dal si mi brate, da jih občudujem.
     Dal si mi brate, da v njih
     odkrivam sledove Dobrega.
     Dal si mi brate, da v njih
     slavim tebe, našega Brata.

     Gospod, dal si mi brate.
     Dal si mi brate, da me ljubijo.
     Dal si mi brate,
     da so moje veselje.
     Dal si mi brate, da me prenašajo.
     Dal si mi brate,
     da me opominjajo.
     Dal si mi brate, da me podpirajo.
     Dal si mi brate, da mi zaupajo.
     Dal si mi brate,
     da z menoj molijo.
     Dal si mi brate,
     da me vzpodbujajo.
     Gospod, dal si mi brate,
     ker si neizmerno dober
     in ker veš, da sam ne zmorem;
     ker hočeš, da v njih
     in z njimi doživim tebe,
     večno navzočega in resničnega
     v svoji obljubi:
     kjer sta dva ali so trije
     zbrani v mojem imenu,
     tam sem jaz sredi med njimi!
     Zahvaljen za brate, Gospod!

     Molitev patra Zvjezdana Linića

     Mati Terezija: KDO JE ZAME JEZUS?
     Jezus je beseda, ki jo je treba razglašati.
     Jezus je resnica, ki jo je treba povedati.
     Jezus je življenje, ki ga je treba živeti.
     Jezus je ljubezen, ki jo je treba ljubiti.
     Jezus je veselje, ki ga je treba deliti z drugimi.
     Jezus je mir, ki ga je treba podarjati.
     Jezus je lačni, ki ga je treba nahraniti.
     Jezus je nagi, ki ga je treba obleči.
     Jezus je bolni, ki ga je treba zdraviti.
     Jezus je zavrženi, ki ga je treba zdraviti.
     Jezus je zavrženi, ki ga je treba sprejeti.
     Jezus je mali, ki ga je treba objeti.
     Jezus je slepi, ki ga je treba voditi.
     Jezus je nemi, ki mu je treba govoriti.
     Jezus je drogiranec, ki mu je treba pomagati.
     Jezus je zapornik, ki ga je treba obiskati.
     Jezus je tujec, ki ga je treba sprejeti.
     Jezus je ubogi, ki mu je treba priskočiti na pomoč.
     Zame je Jezus moje vse in nad vsem.

     Molitev Blažene Matere Terezije
10. Hvala says:

    23. avgusta, 2019 at 7:55

    Jezus je obljubil dar Svetega Duha vsem, ki vanj verujejo. Na binkošti je poslal svojega Duha apostolom in vsem, ki so bili z njim združeni v molitvi.Z darom Svetega Duha smo prejeli odpuščanje grehov, spravo z Bogom in novo življenje , v katerem smo postali Božji otroci. Duh, ki smo ga prejeli, oblikuje našo novo istovetnost in s svojim delovanjem nenehno pomaga, da raste njegova navzočnost v nas. -prepis iz knjižice Devetdnevnica k Svetemu Duhu, napisal Vojtech Kodet.

    Sveti Duh nas vodi, da postanemo sposobni slavljenja, zahvaljevanja, in zaradi tega premagamo svoje slabosti. Sveti Duh nam pomaga v molitvi prepoznavati Božjo voljo-prepis iz knjižice Devetdnevnica k Svetemu Duhu.
    Svetemu Duhu se moramo pustiti voditi k polni svobodi, moramo se naučiti biti mu pokorni. Gospodu moramo potrpežljivo izročati svojo upornost, svoje trdo srce, svoje samovoljne odločitve, ki nas notranje hromijo in zapirajo delovanje Svetega Duha. Vse življenje se učimo biti pokorni v navadnih rečeh in prav tako se lahko z Božjo milostjo vsak dan učimo, biti pokorni Svetemu Duhu. Če bomo tako ravnali, bomo rasli v polni Jezusovi svobodi, v svobodi Božje volje in za delovanje Svetega Duha–prepis iz knjižice Devetdnevnica k Svetemu duhu Vojtech Koder.

    Sveti Duh nas v molitvi vodi k notranji in zaupni Očetovi ljubezni. Tako odpravlja pomanjkanje zaupanja, hladnost in abstraktnost ter nam daje živeti v veselju, da smo Božji otroci. Hvaležni moramo biti za to posebno pravico in se učiti poslušati Svetega Duha, ki moli v nas. Njemu moramo izročati svoj glas, svoje srce, svojo ljubezen in se mu posvečati-prepis iz knjižice Vojtech Kodet Devetdnevnica k Svetemu Duhu.
    Pridi Sveti Duh.

Comments are closed.