Prosim za molitev

20.295 Responses to Prosim za molitev

1. Hvala says:

   1. septembra, 2019 at 0:40

   Italijanski duhovnik Nicola De Martini je v knjižici MOLITEV EDINSTVENA REVOLUCIJA pisal o molitvi .
   Je več vrst molitve , ena izmed molitev je tudi molitev poslušanja.
   O tej pravi takole:
   “Molitev poslušanja obstaja v tem, da preprosto prisluhnemu temu, kar nam Bog po Svetem Duhu govori v globini našega srca. Le redki kristjani zanjo moliti na tak način. In vendar je molitev poslušanja ena najpomembnejših oblik molitve. To je molitev, v kateri Bog nagovarja človeka. Včasih njegova beseda človeka tolaži, bodri in navdaja z radostjo.
   Drugič je ta beseda ostra in pekoča, posebno tedaj, ko biča človekovo grešno življenje in mu očita nezvestobo.
   Ta beseda je lahko nova, sveža, nenavadna ali pa beseda, ki jo je človek že neštetokrat slišal, pa mu ni šla do srca. Sedaj pa ga naenkrat zadene v živo, ga pretrese in povede na pot spreobrnjenja. Navadno je ta beseda povsem izvirna in enkratna , namenjena posameznemu človeku v določenem trenutku življenja; to besedo bi zaman iskal v kateri- koli knjigi na svetu. “(prepis iz knjižice).

   Način molitve poslušanja
   1. Zelo je koristno , če je na zunaj popolna tišina

   2. Neobhodno pa je potrebno, da je popoln molk v človekovi notranjosti

   3. Znebiti se je potrebno vseh mask in stopiti pred Boga v tako popolni prozornosti našega duha, da se nam bo zdelo, da sega božji pogled v najskrivnejše globine našega bitja, tja, kamor ne more stopiti nihče drug.

   4. Znebiti se je treba sleherne sebičnosti in porušiti malike , ki jo oživljajo. Če prihaja Božja Beseda v nas preko debelih slojev naše sebičnosti, se izmaliči do takšne mere, da ne opravi več tega, za kar je namenjena.

   5. Pri poslušanju božje besede morajo biti vrata našega duha na stežaj odprta. Nič ni namreč večjega na svetu kot poslušati Boga.

   6. Šele po vsem tem navadno Bog nagovori človeka. Pogosto gre za čisto kratka sporočila (npr. nisi še razumel, kako zelo te ljubim; postati moraš najmanjši na svetu; zaupaj vame; če boš molil boš postal svet…)Toda ta kratka sporočila so navadno vredna več kot vsebina kakšne knjige” (prepis iz knjižice)

   Molitev poslušanja v življenju :

   “Bog nagovarja in človek mora odgovarjati. Živeti molitev poslušanja pomeni prenesti v življenje besedo, ki nam prihaja od Boga.
   Toda Bog ne govori le med molitvijo. Če je naše srce odprto in sprejemljivo, spoznamo, da Bog govori vsak trenutek. Zato moramo tudi mi odgovarjati trenutek za trenutkom. Še več, vsak trenutek našega življenja moramo biti odgovor Bogu. Tako postane življenje en sam vesel “da” božjemu načrtu, ki predstavlja edino pot k popolnemu uresničenju nas samih.” (prepis iz knjižice).
   • Janez says:

     1. septembra, 2019 at 12:23

     Hvala vam lepa za zelo lep prispevek gospa Hvala in gospa Zdenka. Učimo se celo življenje eden od drugega, kar nas vsestransko obogati in opogumlja, da NISMO NIKOLI SAMI, KER JE POLEG DRUGIH LJUDI, TUDI BOG VEDNO Z NAMI. Kdor se ponižuje bo povišan, zato je prav da Molimo, da smo Usmiljeni, Dobri in Skromni ter da izvršujemo Božjo Voljo.

     RAZMISLEKI O NAŠI MOLITVI K BOGU – KRATKI POVZETKI
     Ljudje smo po naravi religiozna bitja, zato je spraševanje po presežnem del našega vsakdanjega bivanja. Neglede na to v kateri časovni pas tekom zgodovine pogledamo lahko vidimo, da so bila spraševanja po transcendentnem nenehno prisotna. Osrednja značilnost molitve je to, da je za vsakega posameznika nekaj subjektivnega. Molitev je povzdigovanje duha k Bogu ali prošnja k Bogu za zdravje, službo, delo, pomoč, ustrezne dobrine idr. Molitev je lahko splošno opredeljena kot usmerjanje misli, prošenj k Bogu, svetnikom. Sama molitev pa ima drugačen pomen za nekoga, ki je veren in/ali za nekoga, ki to ni, zato v vsaki religiji poznamo različne vrste molitev. Od kod in kako govorimo Bogu, ko molimo? Z višine našega napuha in naše samovoljnosti ali iz »globočine« (Ps 130,14) iskrenega, gorečega, ponižnega in skesanega človeškega srca? Kdor se ponižuje, je povišan (prim. Lk 18,9-14). Ponižnost je temelj molitve. »Ne vemo, kaj je treba prositi, kakor je treba« (Rim 8,26). Ponižnost je priprava za prejem nezasluženega daru molitve: Človek je pred Bogom berač pravi Sv. Avguštin. Krščanska molitev je odnos zaveze med Bogom in človekom v Kristusu. Je Božja in človekova dejavnost; izvira iz Svetega Duha in iz nas, vsa je naravnana k Očetu, v zedinjenju s človeško voljo učlovečenega Božjega Sina.

     Sv. Avguštin med drugim spregovori o molitvi v Govorih o Prvem Janezovem pismu (7, 9-11). Ker Boga nikoli ni nihče videl ga moramo iskati s srcem in ne očmi. V svojem komentarju razlaga, da si če bi gledali z očmi lahko Boga predstavljamo kot svetlobo, torej nakaj kar je tako neizmerno veliko, da vse zaobjema in povsod prisotno ali kot nekega častitljivega starca. Ampak to ni pravilna predstava o Bogu. Avguštin poudarja, da moramo Boga gledati na takšnega kot je: Bog je ljubezen (1Jn 4,8). Kakšen Bog fizično je ne moremo opredeliti lahko pa povemo kakšna je ljubezen. Njene noge vodijo k Cerkvi, roke dajejo ubogim, oči opazijo tistega, ki je v pomanjkanju, ušesa ima za poslušanje. Tej udje niso krajevno določeni ampak, jih vsak, ki v sebi nosi ljubezen s pomočjo svojega uma vidi kot celoto. Do takega pojmovanja Boga, lahko pridemo samo z molitvijo in ne z nekim razumski človeškim dokazom. V svojih delih ali epistolah Sv. Avguštin piše tudi o hrepenenju, ki je preizkušeno v molitvi. Saj samo preko slednjih nas lahko Ljudi pripravlja za sprejemanje tega, kar nam je Bog pripravljen dati. Vendar Molitev in Vera naj se prelije tudi v Dobroto za vse Ljudi.
     Naj nam bo Zgled Bl. Mati Terezija, ki je neumorno molila in delala za Reveže v Kalkuti.

     Vse DOBRO vam Želim in prosim Vas, še kaj Prispevajte in nas razveselite gospa Hvala in gospa Zdenka. Janez

     Vir: Razni kratki povzetki in izpiski iz religioznih, bogoslovnih in drugih študijskih gradiv.
2. Merjetka says:

   31. avgusta, 2019 at 22:22

   Prosim lepo, če lahko pomagate z molitvijo, da bom doštudirala. Ena oseba ni hotela, da doštudiram in je pred približno dvemi leti name naredila energetski napad, nadrla me je, da se ne smem učiti, da se mi lahko od tega zmeša. Od takrat mi študij ni več šel. Do konca imam še 5 izpitov in diplomo. Učim se za medicinsko sestro. Ta poklic mi je zelo blizu, saj rada pomagam ljudem.

   Hvala lepa,

   Lp,

   Merjetka
3. Helena says:

   31. avgusta, 2019 at 17:32

   Jezus ti poznaš ves moj svet,moje življeneje,vsak trenutek mojega dneva…prosim usliši moje prošnje!
   Jezus, zaupam vate!
   • KRISTINA says:

     31. avgusta, 2019 at 18:02

     Gospa Helena priporočam vam branje Dnevnika svete s. M. Faustine Kowalski. Z vse večjim poglabljanjem boste prišli do neverjetnih spoznanj. v Dnevniku Jezus velikokrat reče ˝Ne boj se ničesar, jaz sem vedno s teboj¨. Zaupajte Gospodu, zahvaljujte se mu in ga slavite.
     Naj vas Bog obilno blagoslovi,
4. Miro says:

   31. avgusta, 2019 at 13:48

   KATERA JE NAJKRAJŠA, NADVSE MOČNA MOLITEV?

   To je tista, ki jo z vero, upanjem in ljubeznijo dihamo v duši: TI SI! Ne: jaz, jaz, jaz …, ampak TI SI! To je Bog – Nespremenljivi, Večni, Sveti, Veličastni, Nevidni, Vseprisotni, Modri, Vsevedni, Vsemogočni, Vladar, Pravični, Zvesti, Usmiljeni …

   Korenine te molitve segajo daleč nazaj v čas, ko se je večno bivajoči Bog razodel Mojzesu z naslednjimi besedami: “JAZ SEM, KI SEM.” (2 Mz 3,14)

   Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!
   Božje usmiljenje, neizčrpni vir čudežev, zaupamo vate!
   • Miro says:

     31. avgusta, 2019 at 16:03

     V zvezi z najkrajšo molitvijo so omenjene starozavezne korenine. Obenem je treba še zapisati, naj v duši z vero, upanjem in ljubeznijo nenehno dihamo: JEZUS, JEZUS, JEZUS … To Ime pomeni: Bog rešuje!

     “V nikomer drugem ni odrešenja; zakaj pod nebom ljudem ni dano nobeno drugo ime, po katerem naj bi se mi rešili« (Apd 4,12).

     Slava tebi, Jezus, Ti si naš Odrešenik!
5. Miro says:

   31. avgusta, 2019 at 13:19

   VIDEL JE VSE ZANKE HUDEGA DUHA RAZPROSTRTE PO ZEMLJI – KDO JIM LAHKO UIDE?

   Leta 250 ali 251 po Kristusu se je v koptski vasi, v krščanski družini, rodil mož, ki so ga pozneje močno prevzele Gospodove besede (Mt 19,21): »Pojdi, prodaj, kar imaš, in daj ubogim in imel boš zaklad v nebesih. Nato pridi in hodi za menoj!« Tako je tudi storil in v samoti dolga leta veliko molil in se ostro pokoril vse do leta 356. Ta mož je znameniti Aba Anton, imenovan tudi Veliki, pri nas pa bolj znan kot sveti Anton Puščavnik.

   Bog je sv. Antonu podaril veliko izrednih darov; med drugim je v luči Svetega Duha videl daleč v prihodnost. Nekoč je dejal: »Videl sem vse sovražnikove zanke razprostrte po zemlji. Zavzdihnil sem in rekel: “Kdo neki jim lahko uide?” In zaslišal sem glas, ki mi je rekel: “Ponižnost!”« (izrek iz knjige Izreki svetih starcev iz Zbirke Cerkveni očetje 11).

   Večkrat se z zaupanjem priporočajmo svetemu Antonu Puščavniku, naj nam pri Bogu izprosi duha ponižnosti, s pomočjo katerega se lahko v srcu odpiramo tudi drugim milostim, katere na podarja naš Odrešenik Jezus Kristus za naš dušni in telesni blagor. Pridi, pridi Sveti Duh!

   Božje usmiljenje, ki nas napolnjuješ z milostjo, zaupamo vate!
   Božje usmiljenje, ki nas varuješ peklenskega ognja, zaupamo vate!
   Božje usmiljenje, ti veselje in neizmerna radost vseh svetih, zaupamo vate!
6. Janez says:

   31. avgusta, 2019 at 12:38

   MOLITEV ZA VSAKDANJE DELO (BLAŽENA MATI TEREZIJA IZ KALKUTE)

   O Gospod, v čigar rokah je zdravje,
   poklekujem pred Teboj,
   kajti vsak dober in popoln dar,
   mora priti od Tebe, za vse nas Ljudi.
   Prosim Te, podeli spretnost mojim rokam,
   jasen pogled mojemu razumu in pameti,
   prijaznost, sočutje in razumevanje mojemu srcu.
   Daj mi prosim iskrenosti in vztrajanja v vseh prizadevanjih pomoči in dobrih namenih.
   In moči, da bom dvignila vsaj del bremena teh trpečih in upajočih ljudi.
   Prosim dopusti mi in blagoslovi moje delo, da izpolnim nalogo,
   ki čaka prav na mene.
   Prosim odvzemi iz mojega srca sleherno krivdo in zavoro,
   da bom tako mogla zaupati vate z Vero, ki jo premore Otrok.
   Amen.

   Molitev blažene Matere Terezije iz Kalkute.

   PREGHIERA PER IL LAVORO DI TUTTI I GIORNI (Beata Madre Teresa di Calcutta)

   O Signore, nelle cui mani è la salute,
   Mi inginocchio davanti a te
   perché ogni dono buono e perfetto,
   deve venire da Te, per tutti noi Popoli.
   Per favore, dai abilità alle mie mani,
   una visione chiara della mia mente e mente,
   gentilezza, compassione e comprensione per il mio cuore.
   Per favore, dammi sincerità e perseveranza in tutti gli sforzi di aiuto e buone intenzioni
   E il potere di sollevare almeno parte del peso di queste persone sofferenti e piene di speranza.
   Per favore, permettimi e benedici il mio lavoro per completare l’attività,
   che mi sta aspettando.
   Per favore, togli tutta la colpa e frena dal mio cuore,
   così che posso fidarmi di te con la fede che ha il bambino.
   Amen.

   La preghiera della Beata Madre Teresa di Calcutta.

   NAŠ VSAKDANJI KRUH (Friedrich Dietz: Unser tägliches Brot)
   Prosimo Te Gospod
   daj nam naš vsakdanji kruh,
   saj je to vse, kar potrebujemo za življenje:
   hrano za telo in kruh za dušo,
   naklonjenost tistih, ki jih ljubimo,
   zvestobo tistih, ki nam veliko pomenijo,
   zvestobo tistih, ki se otepajo iti z nami,
   odpuščanje tistih, ki smo jim dolžniki.

   Vsakdanji kruh, to so naše velike stiske.
   Življenje, ki nam s časom teče in odteka;
   bolezni in problemi, ki pridejo in nas preizkušajo;
   delo, ki nam z leti postaja vse težje breme;
   človek ob nas, ki ne pove kaj misli;
   kristjan, ki ne dela tako kot govori;
   veliko izrečenih besed, veliko molitev,veliko prošenj k Bogu,
   vendar malo izkazane Dobrote in Pravičnosti v Življenju Ljudem.
   Ne bodo uslišani in sprejeti k meni tisti, ki mi pravijo Gospod, Gospod,
   ampak tisti, ki spolnjujejo Voljo Mojega Očeta.

   Gospod, ko Te prosimo za naš vsakdanji kruh,
   Nam prosim daj, da naredimo,
   kar je potrebno in Prav v Tvojih Očeh.
   Da storimo vse, da se rešimo iz stiske ,
   da velikodušno priskočimo na pomoč in izkazujemo Dobroto,
   kjerkoli jo ljudje pričakujejo od nas,
   da znamo narediti prvi korak Sprave in Ljubezni,
   tako da bo med nami zavladal pravi Božji Mir
   in bomo gradili med seboj Božje kraljestvo na Zemlji.

   Dopolnjena molitev Friedrich Dietz: Naš vsakdanji kruh.

   Unser tägliches Brot
   Herr, wenn wir dich um unser tägliches Brot bitten,
   Bitte lassen Sie es uns tun was gebraucht wird und genau in deinen Augen.
   Alles Mögliche zu tun, um uns vor der Not zu retten,
   großzügig zu helfen und Freundlichkeit zu zeigen,
   wo immer die Leute es von uns erwarten,
   dass wir den ersten Schritt der Versöhnung und Liebe machen können,
   damit der wahre Friede Gottes unter uns herrscht
   und wir werden uns gegenseitig das Reich Gottes auf Erden bauen.

   Molitev sv. Avguština k Svetemu Duhu za navdih pri delu. S to zelo kratko molitvijo se lahko obrnemo na Svetega Duha, ki je vir ljubezni, da nas poživi in usmerja tako, da bo naše delo smiselno in učinkovito, predvsem pa skladno z Božjo voljo.

   Dihaj v meni, Sveti Duh,
   da bom, kar je sveto, mislil.
   Ženi me, Sveti Duh,
   da bom, kar je sveto, delal.
   Vabi me, Sveti Duh,
   da bom, kar je sveto, ljubil.
   Krepčaj me, Sveti Duh,
   da bom, kar je sveto, čuval.
   Varuj me, Sveti Duh,
   da ne bom nikdar izgubil, kar
   je sveto.
   (sv. Avguštin)
7. BORIS says:

   31. avgusta, 2019 at 8:06

   ZDRAVO.STAR SEM 61 LET IN IMAM ŽE VRSTO LET TEŽAVE Z DEPRESIJO.ZDRAVILA ZA ZDRAVLJENJE DEPRESIJE MI POGOSTO MENJUJEJO A NIČ NE POMAGA.
   SICER SEM AKTIVEN MOŠKI- JEZUSA KOT ODREŠENIKA SEM NA NOVO SPREJEL PRED 2.LETOMA,KASNEJE TUDI KRST.
   POLEG DEPRESIJE ME OBČASNO ŠE ZMERAJ MUČI ZAMERA DO NEKATERIH KI SO ME PRIZADELI IN NEGATIVNA MIŠLJENJA.
   Prosim za nasvet
   • Janez says:

     3. septembra, 2019 at 9:33

     Poglejte zgoraj Boris na moj odgovor. Pa tudi prispevek z dne 25. avgusta letos na temo depresije.
     Vse Dobro vam želim. Mir v Duši in Obilo Božje Dobrote in Milosti. Gospod usliši prosim napeha brata Borisa. Janez
8. Miro says:

   30. avgusta, 2019 at 17:07

   BOŽJA BESEDA: »PREUDARNE PA SO S SVETILKAMI VRED VZELE V POSODICAH OLJE!«

   »Takrat bo nebeško kraljestvo podobno desetim devicam, ki so vzele svoje svetilke in šle ženinu naproti. Pet izmed njih je bilo nespametnih in pet preudarnih. Nespametne so vzele svoje svetilke, niso pa s seboj vzele olja. Preudarne pa so s svetilkami vred vzele v posodicah olje. Ker se je ženin mudil, so vse podremale in zaspale. Opolnoči pa je nastalo vpitje: ›Glejte, ženin! Pojdite mu naproti!‹ Tedaj so vse device vstale in pripravile svoje svetilke. Nespametne so rekle preudarnim: ›Dajte nam svojega olja, ker naše svetilke ugašajo!‹ Toda preudarne so odvrnile: ›Verjetno ga ne bo dovolj za nas in vas. Pojdite raje k prodajalcem in si ga kupite!‹ Medtem ko so šle kupovat, pa je prišel ženin, in tiste, ki so bile pripravljene, so šle z njim na svatbo in vrata so se zaprla. Pozneje so prišle še druge device in govorile: ›Gospod, gospod, odpri nam!‹ On pa je odgovoril: ›Resnično, povem vam: Ne poznam vas!‹ Bodite torej budni, ker ne veste ne dneva ne ure!« (Mt 25,1-13)

   https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Mt+25%2C1-13&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

   Jezus prikazuje dekleta, ki so povabljene na svatbo. Pet se jih za to oskrbi z oljem, nespametne pa ga morajo kupiti šele, ko je treba iti na gostijo. Vendar je že prepozno, kajti vrata so zaprta. Olje za svetilko je Božja ljubezen, ki je vlita v človeška srca. Jezus me vabi, naj skrbim za olje svoje svetilke. Gospod, naj bom pripravljen za tvoj prihod tudi v nepredvidljivih okoliščinah (iz knjige Luč Besede rodi življenje, Primož Krečič).

   Molimo: Slava tebi, Jezus, Ti si Ženin moje duše! Hvala Ti, ker me vabiš na živo srečanje s Teboj pri evharistični gostiji – sveti maši. Hvala Ti, ker me učiš, da za zveličanje niso dovolj samo besede, temveč življenje po evangeljskih besedah. Pomagaj mi, prosim, da se ne bom preveč ukvarjal sam s seboj in na življenjski poti izgubljal dragoceni čas. Ponižno Te prosim za veliko milost, da bom v moči Svetega Duha opravljal dela ljubezni in usmiljenja do bližnjega, posebej do tistega, ki se nahaja v hudi dušni ali telesni stiski. Naj po Tvoji milosti v duši ne samo ohranjam, ampak vsak trenutek tudi pridobivam čim več olja ljubezni in usmiljenja. Amen.

   Božjemu usmiljenju priporočimo vse ljudi, še posebej grešnike, da bi vsak s pomočjo Božje milosti v duši ohranjal in pridobival olje ljubezni in usmiljenja v odnosu do bližnjega. Ponovno Božjemu usmiljenju priporočimo tudi obiskovalce te spletne strani, posebej osebe in zadeve, katere v zapisih omenjajo: Jasna, Irena, Dr, Sofija, Nina, Nada, Alen, Mirjam, Ana, Mojca, Tanja, Blanka, MamiM, Kristina, Simon, Mirjam, Andreja, Lara, Slavica, Jože, Emilija, Zarja … Zgodi se presveta Božja volja!

   Božje usmiljenje, ki izviraš iz Presvetega Srca Jezusovega, zaupamo vate!
   Božje usmiljenje, neizmerno v zakramentu evharistije in duhovništva, zaupamo vate!
   Božje usmiljenje, tolažba in blagor vsem, ki so skesanega srca, zaupamo vate!
9. Janez says:

   30. avgusta, 2019 at 16:39

   ZBRANE IN POVZETE NEKATERE MISLI O DOBROTI V PREMISLEK ( avtorja dr. Faber in brat Alojz iz Taizeja)

   1) O DOBROTI (Dr. Friderik Viljem Faber)
   Posebno ena sila, ena moč je v človeku, katero vse premalo upoštevamo, vse premalo z njo računamo, je dovolj ne poznamo in ji ne posvečamo dovolj pozornosti… To je sila, ki je zmožna preobraziti svet, ga osrečiti ali nesreče na svetu vsaj tako zmanjšati, da bi življenje na zemlji postalo popolnoma drugačno, lepše, srečnejše… Ta čudežna sila, ta moč je dobrota.Nesrečni smo v glavnem zato, ker mi, ki sestavljamo svet, torej prebivalci zemlje, nismo dobri.Knjiga O Dobroti nima primere v literaturi o duhovnem življenju in bi jo morali prebrati vsi Evropejci, je zapisal v uvodu knjižice pater Leopold frančiškan ob izidu leta 1991.

   Kaj je torej dobrota?
   Dobrota je prelivanje lastnega jaza v druge. Druge postavimo na mesto lastnega jaza. Z drugimi ravnamo tako, kakor bi želeli, da oni ravnajo z nami. Svoja mesta zamenjamo z drugimi. Pojem »samo jaz«nam sčasoma postane tuj in drugi postanejo »jaz«. Naše samoljubje postane nesebičnost. Kadarkoli in kjerkoli govorimo o kreposti ali čednosti, moramo misliti na Boga. Kaj pa je prelivanje lastnega jaza v druge pri Njem, Najsvetejšem? To so njegova dela stvarjenja. Stvarstvo samo, to je Njegova dobrota…Bog – Dobrota je začetek vsake druge dobrote. Dobrota prihiti na pomoč vsakomur, ki je pomoči potreben,in prav to je funkcija Božjih lastnosti do ustvarjenih bitij. Božja vsemogočnost neprestano dopolnjuje pomanjkanje naših moči, Božja pravičnost popravlja, izboljšuje, spreminja naša zmotna mnenja, Njegovo usmiljenje tolaži soljudi, ki trpe zaradi naše krivičnosti.

   Dobrota je podobna Božji milosti, kajti ljudem daje nekaj, česar sami ne morejo imeti niti po svoji individualnosti niti po svoji naravi. Dobrota daje človeku to, kar mu manjka, na primer tolažbo, ki nam jo more dati samo nekdo drug. Dobrota prinaša veselje vsepovsod, razveseljuje na široko. Pod vplivom dobrote zažive sposobnosti za življenje, dobrota te oživljene sposobnosti ogreje in jih napolni z blagodejnim vonjem… Ako more dobrota lajšati bolečino, stori več kot to: dobrota ublaži in odstrani bolečino. Ako pomaga pomanjkanju, stori več kot to; samo pomagati ji ni dovolj… Čeprav je varčna pri dajanju, pa ne varčuje s prisrčnostjo, s katero daje… Od katerekoli strani opazovana,je dobrota tesno spojena z mislijo na Boga, povezana je z Bogom samim. Njena temeljna sila, skrivnostna gonilna moč je naravno čustvo, najplemenitejša osnova našega bistva, najpristnejši ostanek Božje podobe, po kateri smo bili ustvarjeni. Dobrote ne smemo podcenjevati in je ocenjevati kot naravni poganjek našega naravnega nagnjenja. Dobrota je plemstvo človeka. V vseh svojih oblikah odraža nebeško podobo. Izliva se v nebeške tajnosti. Je mnogo bolj Božja kot čisto človeška; človeška pa je zato, ker je odsev človeške duše prav tam, kjer je Božja podoba v njej najgloblje vtisnjena. Dobrota dela življenje znosnejše. Breme življenja pritiska na ramena mnogih človeških otrok… Za mnoge ljudi je življenje skoraj neznosno in grozi, da postane z vsakim trenutkom še neznosnejše… Tedaj je naloga dobrote, da napravi življenje bolj znosno. Čeprav pri tem prizadevanju doseže le delni uspeh, čisto brez uspeha dobrota nikdar ne ostane. Dobrota voljno služi Bogu Stvarniku in tako dejansko in uspešno pripravlja pot Zveličarju. dobrota neprestano išče duše, ki so zabredle in žive v zmoti in grehu, in, ko jih najde, jih vodi nazaj k Bogu. Dobrota trka na srca in jih odpira; tudi taka, ki se zde trdovratno zaprta. Skoraj vsi ljudje imajo v sebi, v največji globini svoje duše, več dobrega kot morem spoznati v vsakodnevnem občevanju s človekom. Da, domala vsi ljudje poneso mnoge nerazvite plemenitosti s seboj v grob, le pri nekaterih prodro na dan… Pod vlivom dobrote ožive mnoge kreposti in z mladostno silo zatro mladostne razvade. Nepričakovano, hipoma odkrijemo skromnost, ponižnost v skritem kotičku srca, kjer je bilo dolga leta varno zatočišče, prava temnica greha! Čudovito je opazovati, kako zna Božja milost delovati na najbolj brezupne značaje… Dobrota ne samo razkriva, ampak tudi pospešuje, daje življenje in moč na novo odkritim krepostim. Dobrota bedi nad duševnim okrevanjem, ga varuje in brani pred nevarnostmi. In kako prilagodljiva je dobrota! Najprej se pojavi kot poizvedovalec, nekak oglednik Božje milosti, kmalu pa postane njen spremljevalec in vojščak, vojščak, ki vzdrži vsako bitko, junak, ki v razdobju 5000 let komaj razume, kaj je poraz. To je delovanje dobrote, ki od ranega jutra do poznega večera vrši službo v človeških srcih… Dobrota zmanjšuje število grehov. Nič ni za dušo večje vrednosti kot dobrotota.

   Nadaljnji vpliv dobrote na človeško srce je v tem, da vliva pogum v prizadevanju za duhovni napredek. Povrh vsega je dobrota še nalezljiva. Nobeno dobro delo ni ostalo nikdar omejeno samo nase. Poseben znak dobrote je rodovitnost, saj eno dobro delo že vodi v drugo, tretje itd… Eno dobro dejanje požene korenine v vse smeri, korenine poganjajo in ustvarjajo vedno nove poganjke… Rodovitnost se pokaže predvsem pri tistem, ki je bil deležen naše dobrote. In prav to je največji uspeh dobrote, da zbudi v drugem dobrotljivost, da napravlja druge dobrotljive. Najbolj dobrotljivi so navadno ljudje, ki so bili sami v veliki meri deležni dobrote… V splošnem velja pravilo, da dobrota napravlja ljudi dobre… Zato svojim bližnjim ne moremo storiti nič boljšega, kot da smo z njimi dobri.

   Biti do samega sebe dobrotljiv je čisto posebna poteza v duhovnem življenju. Dobrota ima skrivnostno, čudovito moč: pod njenim vplivom zaživi v duši skriti izvir veselja… Notranje veselje sledi skoraj vsakemu dobremu delu… Dobrota nas dela Bogu podobne, če se vadimo v njej iz verskih nagibov ali motivov. Po dobroti prihaja v nas mnogo milosti, toliko, da bi mogle napraviti iz nas svetnike. Dobrotljivost ni plod vneme začetnikov, temveč plod vztrajnosti napredujočih. Iz krščanske dobrotljivosti se rodi ponižnost. Dobrota nam daje zelo veliko. Skoraj bi lažje našteli, česa ne daje. Vedno in povsod ustvarja čudovite spremembe.
   Dobrota je, preprosto povedano, velika Božja milost pri človeku. Kjer je že naravna, naj postane nadnaravna.

   Vir: Friderik Viljem Faber O Dobroti, Nadškofijski Ordinariat v Ljubljani v letu 1991 in Medmrežje fejstbog

   2)ČLOVEŠKA DOBROTA, ODSEV BOŽJE DOBROTE.- POVZETEK ( pisec brat Alojz iz Taizeja)
   »Ko pridobivaš dobroto, postajaš podoben Bogu. Ustvari si usmiljeno in dobrohotno srce, da boš oblekel Kristusa. (sv. Bazilij)«.

   Božja dobrota bo imela v življenju slehernega človeka zadnjo besedo. Da bi bila vera v Božjo dobroto prepričljiva, mora dobiti obliko, se utelesiti v preprostem življenju vzajemne delitve in zastonjskosti, kjer je odpuščanje v središču odnosov. Odkrivanje Božje dobrote postane klic za prebujanje dobrote v našem lastnem življenju. Poslušati evangeljski klic k dobroti ni enako temu, da si nekdo postavi visoko moralni cilj in ga nato skuša doseči. Božja beseda je živa: če pustimo, da klic pade v naša ušesa, bo to v naših srcih sprožilo spremembo, klic nas bo pritegnil in naša volja mu bo rada sledila.

   Božja dobrota poziva našo dobroto. Naša dobrota ne izvira iz nas, je samo odsev Božje dobrote. Naša dobrota je vselej pomanjkljiva in kaže na absolutno, na večjo dobroto. Njeno bistvo je v tem, da je znak Božje dobrote, pričevanje troedinega Boga. Če povežemo dve evangeljski vrednoti, dobroto in preprostost, se okrog njiju ustvari upanje. Dobrota, povezana s preprostostjo srca nas pripravi, da postanemo pozorni na obubožane, na trpeče, na stisko otrok. Dobrota preseneča in včasih izzove celo občudovanje… Dobrota sproži ali ojača odločitev zaupati v Boga. Če je preprostost en izraz dobrote, lahko rečemo, da je zastonjskost njen drugi izraz. Bog se nikdar ne vsiljuje,v njem ni nasilja. Želel je, da bi človek ljubil svobodno in zastonjsko… Zastonjskost pomeni biti brez osebnih interesov.

   Janez XXIII. je dobroti namenil častno mesto in pri tem je šlo za zavestno odločitev, ki so jo včasih imeli za naivnost in zato je zelo trpel. Dobrota še zdaleč ni slepa. Pomeni razločevanje in tudi notranji boj. »Bog nas na pot pošilja z iskro dobrote v naših dušah, ki samo čaka, da se razplamti.« Človek je za bližnjega vir veselja. »Moje veselje.« (sv Serafim iz Sarova)
   »Moram preveriti svoje prepričanje, da je dobrota globlja od najglobljega zla. In če vera, če vere imajo smisel, potem je njihov smisel v tem, da dobroti utrejo pot do ljudi, da jo iščejo tam, kjer je povsem poniknila… Dobrota ni le odgovor na zlo, ampak tudi odgovor na nesmisel. In mislim, da je oznanjanje dobrote temeljna hvalnica.« (Paul Ricoeur).

   Dobrota ni prazna besed, ampak sila, sposobna preoblikovati svet. » Bog, ki nas ljubiš, premišljevanje tvojega odpuščanja postane izžarevanje dobrote v ponižnem srcu, ki se ti zaupno izroča.« (br. Roger iz Taizeja).

   Vir povzetka je Medmrežje fejstbog.

   NEKATERE MISLI O DOBROTI
   Vaša dobrota bodi znana vsem ljudem. Gospod je blizu. (Flp 4,5).
   Vsak mlad človek, tudi najbolj zanemarjen, je dostopen za dobroto. Prva stvar vzgojitelja, ki hoče doseči uspeh, je, da poišče tisto struno, ki je najbolj občutljiva za dobroto. (sv. Janez Bosko).
   Biti morate kot okno, skozi katero hoče sijati na svet Božja dobrota. (sv. Terezija Benedikta od Križa – Edith Stein) .
   Dobrota, naj pride od koder koli, je vedno hčerka iste matere: Božje Previdnosti. (sv. Pij iz Pietrelcine).
   Več velja dobrota srca in prijaznost kot pa delati čudeže in obujati mrtve. Čuječa dobrota seže mnogo dlje kot strogost in bič. (sv. Janez XXIII.).
   Če človekovo srce ni dobro, potem ne more postati nič drugega dobro. In dobrota srca more naposled priti samo od Tistega, ki je Dobrota Dobrota sama. (Benedikt XVI.).
   Če bo naša vera bolj pristna in globlja, potem bo rastla tudi naša plemenitost, naša dobrota, bomo bolj usmiljeni in bolj odprti do sočloveka. (papež Frančišek).
   Majhna dejanja dobrote nas vsak dan odtegnejo sebi, a ne v odtujitev, marveč v pristno uresničitev v drži daru za drugega. (Marjan Turnšek).
   Kdor ima dobroto v srcu, nosi v sebi nebesa in jih izžareva v okolico. Dobrota je Božji dar, zato pravijo: kdor nosi v sebi dobroto, nosi Boga v sebi. (Anton Trstenjak).
   Nihče se ne more pogubiti, dokler je le še nekdo, ki veruje v njegovo dobroto. (Friedrich W. Foerster).
   Trdno verujte v dobroto v svetu. V srcu vsakega človeka so čudoviti zakladi: vaša naloga je, da jih spravite na dan. (Raoul Follereau).
   Dobrota je sredi srca doma. / Vse, kar je dobro, / dehteče dehti. / Dobrota ni sirota. / Dobrota ima veliko otrok. / Njihov prijatelj je Bog. (Berta Golob).
   Kdor dobroto izkaže, na svojo srečo kolo maže. (slovenski pregovor).
   Dober človek ima vedro srce. (finski pregovor).
   Bog je dal človeku roke, da bo delal dobro. (arabski pregovor).

   Vir: Ognjišče ZAKLADNICA MODROSTI – Zbirka Za luč in moč 2.

   Zastonj ste prejeli, zastonj dajajte naprej drugim, je učil Jezus. Premislite zgornje povzete čudovite misli o Dobroti, ki je enaka Ljubezni, saj Dobrota dela Čudeže. (prof. dr. Anton Trstenjak v knjižici Dobro je biti Človek; izdal Katehetski Center Ljubljana 1988).
10. Janez says:

    30. avgusta, 2019 at 16:37

    ZBRANE IN POVZETE NEKATERE MISLI O DOBROTI V PREMISLEK (dr. Faber in brat Alojz iz Taizeja)

    1) O DOBROTI (Dr. Friderik Viljem Faber)
    Posebno ena sila, ena moč je v človeku, katero vse premalo upoštevamo, vse premalo z njo računamo, je dovolj ne poznamo in ji ne posvečamo dovolj pozornosti… To je sila, ki je zmožna preobraziti svet, ga osrečiti ali nesreče na svetu vsaj tako zmanjšati, da bi življenje na zemlji postalo popolnoma drugačno, lepše, srečnejše… Ta čudežna sila, ta moč je dobrota.Nesrečni smo v glavnem zato, ker mi, ki sestavljamo svet, torej prebivalci zemlje, nismo dobri.Knjiga O Dobroti nima primere v literaturi o duhovnem življenju in bi jo morali prebrati vsi Evropejci, je zapisal v uvodu knjižice pater Leopold frančiškan ob izidu leta 1991.

    Kaj je torej dobrota?
    Dobrota je prelivanje lastnega jaza v druge. Druge postavimo na mesto lastnega jaza. Z drugimi ravnamo tako, kakor bi želeli, da oni ravnajo z nami. Svoja mesta zamenjamo z drugimi. Pojem »samo jaz«nam sčasoma postane tuj in drugi postanejo »jaz«. Naše samoljubje postane nesebičnost. Kadarkoli in kjerkoli govorimo o kreposti ali čednosti, moramo misliti na Boga. Kaj pa je prelivanje lastnega jaza v druge pri Njem, Najsvetejšem? To so njegova dela stvarjenja. Stvarstvo samo, to je Njegova dobrota…Bog – Dobrota je začetek vsake druge dobrote. Dobrota prihiti na pomoč vsakomur, ki je pomoči potreben,in prav to je funkcija Božjih lastnosti do ustvarjenih bitij. Božja vsemogočnost neprestano dopolnjuje pomanjkanje naših moči, Božja pravičnost popravlja, izboljšuje, spreminja naša zmotna mnenja, Njegovo usmiljenje tolaži soljudi, ki trpe zaradi naše krivičnosti.

    Dobrota je podobna Božji milosti, kajti ljudem daje nekaj, česar sami ne morejo imeti niti po svoji individualnosti niti po svoji naravi. Dobrota daje človeku to, kar mu manjka, na primer tolažbo, ki nam jo more dati samo nekdo drug. Dobrota prinaša veselje vsepovsod, razveseljuje na široko. Pod vplivom dobrote zažive sposobnosti za življenje, dobrota te oživljene sposobnosti ogreje in jih napolni z blagodejnim vonjem… Ako more dobrota lajšati bolečino, stori več kot to: dobrota ublaži in odstrani bolečino. Ako pomaga pomanjkanju, stori več kot to; samo pomagati ji ni dovolj… Čeprav je varčna pri dajanju, pa ne varčuje s prisrčnostjo, s katero daje… Od katerekoli strani opazovana,je dobrota tesno spojena z mislijo na Boga, povezana je z Bogom samim. Njena temeljna sila, skrivnostna gonilna moč je naravno čustvo, najplemenitejša osnova našega bistva, najpristnejši ostanek Božje podobe, po kateri smo bili ustvarjeni. Dobrote ne smemo podcenjevati in je ocenjevati kot naravni poganjek našega naravnega nagnjenja. Dobrota je plemstvo človeka. V vseh svojih oblikah odraža nebeško podobo. Izliva se v nebeške tajnosti. Je mnogo bolj Božja kot čisto človeška; človeška pa je zato, ker je odsev človeške duše prav tam, kjer je Božja podoba v njej najgloblje vtisnjena. Dobrota dela življenje znosnejše. Breme življenja pritiska na ramena mnogih človeških otrok… Za mnoge ljudi je življenje skoraj neznosno in grozi, da postane z vsakim trenutkom še neznosnejše… Tedaj je naloga dobrote, da napravi življenje bolj znosno. Čeprav pri tem prizadevanju doseže le delni uspeh, čisto brez uspeha dobrota nikdar ne ostane. Dobrota voljno služi Bogu Stvarniku in tako dejansko in uspešno pripravlja pot Zveličarju. dobrota neprestano išče duše, ki so zabredle in žive v zmoti in grehu, in, ko jih najde, jih vodi nazaj k Bogu. Dobrota trka na srca in jih odpira; tudi taka, ki se zde trdovratno zaprta. Skoraj vsi ljudje imajo v sebi, v največji globini svoje duše, več dobrega kot morem spoznati v vsakodnevnem občevanju s človekom. Da, domala vsi ljudje poneso mnoge nerazvite plemenitosti s seboj v grob, le pri nekaterih prodro na dan… Pod vlivom dobrote ožive mnoge kreposti in z mladostno silo zatro mladostne razvade. Nepričakovano, hipoma odkrijemo skromnost, ponižnost v skritem kotičku srca, kjer je bilo dolga leta varno zatočišče, prava temnica greha! Čudovito je opazovati, kako zna Božja milost delovati na najbolj brezupne značaje… Dobrota ne samo razkriva, ampak tudi pospešuje, daje življenje in moč na novo odkritim krepostim. Dobrota bedi nad duševnim okrevanjem, ga varuje in brani pred nevarnostmi. In kako prilagodljiva je dobrota! Najprej se pojavi kot poizvedovalec, nekak oglednik Božje milosti, kmalu pa postane njen spremljevalec in vojščak, vojščak, ki vzdrži vsako bitko, junak, ki v razdobju 5000 let komaj razume, kaj je poraz. To je delovanje dobrote, ki od ranega jutra do poznega večera vrši službo v človeških srcih… Dobrota zmanjšuje število grehov. Nič ni za dušo večje vrednosti kot dobrotota.

    Nadaljnji vpliv dobrote na človeško srce je v tem, da vliva pogum v prizadevanju za duhovni napredek. Povrh vsega je dobrota še nalezljiva. Nobeno dobro delo ni ostalo nikdar omejeno samo nase. Poseben znak dobrote je rodovitnost, saj eno dobro delo že vodi v drugo, tretje itd… Eno dobro dejanje požene korenine v vse smeri, korenine poganjajo in ustvarjajo vedno nove poganjke… Rodovitnost se pokaže predvsem pri tistem, ki je bil deležen naše dobrote. In prav to je največji uspeh dobrote, da zbudi v drugem dobrotljivost, da napravlja druge dobrotljive. Najbolj dobrotljivi so navadno ljudje, ki so bili sami v veliki meri deležni dobrote… V splošnem velja pravilo, da dobrota napravlja ljudi dobre… Zato svojim bližnjim ne moremo storiti nič boljšega, kot da smo z njimi dobri.

    Biti do samega sebe dobrotljiv je čisto posebna poteza v duhovnem življenju. Dobrota ima skrivnostno, čudovito moč: pod njenim vplivom zaživi v duši skriti izvir veselja… Notranje veselje sledi skoraj vsakemu dobremu delu… Dobrota nas dela Bogu podobne, če se vadimo v njej iz verskih nagibov ali motivov. Po dobroti prihaja v nas mnogo milosti, toliko, da bi mogle napraviti iz nas svetnike. Dobrotljivost ni plod vneme začetnikov, temveč plod vztrajnosti napredujočih. Iz krščanske dobrotljivosti se rodi ponižnost. Dobrota nam daje zelo veliko. Skoraj bi lažje našteli, česa ne daje. Vedno in povsod ustvarja čudovite spremembe.
    Dobrota je, preprosto povedano, velika Božja milost pri človeku. Kjer je že naravna, naj postane nadnaravna.

    Vir: Friderik Viljem Faber O Dobroti, Nadškofijski Ordinariat v Ljubljani v letu 1991 in Medmrežje fejstbog – http://www.fejstbog.si/index.php/da-bi-bil-svet-bolj-svet/299-dobrota

    2)ČLOVEŠKA DOBROTA, ODSEV BOŽJE DOBROTE.- POVZETEK ( pisec brat Alojz iz Taizeja)
    »Ko pridobivaš dobroto, postajaš podoben Bogu. Ustvari si usmiljeno in dobrohotno srce, da boš oblekel Kristusa. (sv. Bazilij)«.

    Božja dobrota bo imela v življenju slehernega človeka zadnjo besedo. Da bi bila vera v Božjo dobroto prepričljiva, mora dobiti obliko, se utelesiti v preprostem življenju vzajemne delitve in zastonjskosti, kjer je odpuščanje v središču odnosov. Odkrivanje Božje dobrote postane klic za prebujanje dobrote v našem lastnem življenju. Poslušati evangeljski klic k dobroti ni enako temu, da si nekdo postavi visoko moralni cilj in ga nato skuša doseči. Božja beseda je živa: če pustimo, da klic pade v naša ušesa, bo to v naših srcih sprožilo spremembo, klic nas bo pritegnil in naša volja mu bo rada sledila.

    Božja dobrota poziva našo dobroto. Naša dobrota ne izvira iz nas, je samo odsev Božje dobrote. Naša dobrota je vselej pomanjkljiva in kaže na absolutno, na večjo dobroto. Njeno bistvo je v tem, da je znak Božje dobrote, pričevanje troedinega Boga. Če povežemo dve evangeljski vrednoti, dobroto in preprostost, se okrog njiju ustvari upanje. Dobrota, povezana s preprostostjo srca nas pripravi, da postanemo pozorni na obubožane, na trpeče, na stisko otrok. Dobrota preseneča in včasih izzove celo občudovanje… Dobrota sproži ali ojača odločitev zaupati v Boga. Če je preprostost en izraz dobrote, lahko rečemo, da je zastonjskost njen drugi izraz. Bog se nikdar ne vsiljuje,v njem ni nasilja. Želel je, da bi človek ljubil svobodno in zastonjsko… Zastonjskost pomeni biti brez osebnih interesov.

    Janez XXIII. je dobroti namenil častno mesto in pri tem je šlo za zavestno odločitev, ki so jo včasih imeli za naivnost in zato je zelo trpel. Dobrota še zdaleč ni slepa. Pomeni razločevanje in tudi notranji boj. »Bog nas na pot pošilja z iskro dobrote v naših dušah, ki samo čaka, da se razplamti.« Človek je za bližnjega vir veselja. »Moje veselje.« (sv Serafim iz Sarova)
    »Moram preveriti svoje prepričanje, da je dobrota globlja od najglobljega zla. In če vera, če vere imajo smisel, potem je njihov smisel v tem, da dobroti utrejo pot do ljudi, da jo iščejo tam, kjer je povsem poniknila… Dobrota ni le odgovor na zlo, ampak tudi odgovor na nesmisel. In mislim, da je oznanjanje dobrote temeljna hvalnica.« (Paul Ricoeur).

    Dobrota ni prazna besed, ampak sila, sposobna preoblikovati svet. » Bog, ki nas ljubiš, premišljevanje tvojega odpuščanja postane izžarevanje dobrote v ponižnem srcu, ki se ti zaupno izroča.« (br. Roger iz Taizeja).

    Vir Medmrežje http://www.fejstbog.si/index.php/da-bi-bil-svet-bolj-svet/299-dobrota.

    NEKATERE MISLI O DOBROTI
    Vaša dobrota bodi znana vsem ljudem. Gospod je blizu. (Flp 4,5).
    Vsak mlad človek, tudi najbolj zanemarjen, je dostopen za dobroto. Prva stvar vzgojitelja, ki hoče doseči uspeh, je, da poišče tisto struno, ki je najbolj občutljiva za dobroto. (sv. Janez Bosko).
    Biti morate kot okno, skozi katero hoče sijati na svet Božja dobrota. (sv. Terezija Benedikta od Križa – Edith Stein) .
    Dobrota, naj pride od koder koli, je vedno hčerka iste matere: Božje Previdnosti. (sv. Pij iz Pietrelcine).
    Več velja dobrota srca in prijaznost kot pa delati čudeže in obujati mrtve. Čuječa dobrota seže mnogo dlje kot strogost in bič. (sv. Janez XXIII.).
    Če človekovo srce ni dobro, potem ne more postati nič drugega dobro. In dobrota srca more naposled priti samo od Tistega, ki je Dobrota Dobrota sama. (Benedikt XVI.).
    Če bo naša vera bolj pristna in globlja, potem bo rastla tudi naša plemenitost, naša dobrota, bomo bolj usmiljeni in bolj odprti do sočloveka. (papež Frančišek).
    Majhna dejanja dobrote nas vsak dan odtegnejo sebi, a ne v odtujitev, marveč v pristno uresničitev v drži daru za drugega. (Marjan Turnšek).
    Kdor ima dobroto v srcu, nosi v sebi nebesa in jih izžareva v okolico. Dobrota je Božji dar, zato pravijo: kdor nosi v sebi dobroto, nosi Boga v sebi. (Anton Trstenjak).
    Nihče se ne more pogubiti, dokler je le še nekdo, ki veruje v njegovo dobroto. (Friedrich W. Foerster).
    Trdno verujte v dobroto v svetu. V srcu vsakega človeka so čudoviti zakladi: vaša naloga je, da jih spravite na dan. (Raoul Follereau).
    Dobrota je sredi srca doma. / Vse, kar je dobro, / dehteče dehti. / Dobrota ni sirota. / Dobrota ima veliko otrok. / Njihov prijatelj je Bog. (Berta Golob).
    Kdor dobroto izkaže, na svojo srečo kolo maže. (slovenski pregovor).
    Dober človek ima vedro srce. (finski pregovor).
    Bog je dal človeku roke, da bo delal dobro. (arabski pregovor).

    Vir: Ognjišče ZAKLADNICA MODROSTI – Zbirka Za luč in moč 2.

    Zastonj ste prejeli, zastonj dajajte naprej drugim, je učil Jezus. Premislite zgornje povzete čudovite misli o Dobroti, ki je enaka Ljubezni, saj Dobrota dela Čudeže. (prof. dr. Anton Trstenjak v knjižici Dobro je biti Človek; izdal Katehetski Center Ljubljana 1988).

Comments are closed.