Prosim za molitev

20.295 Responses to Prosim za molitev

1. Sara says:

   8. oktobra, 2019 at 23:57

   Prosim prosite zame našega Gospoda, da se milostno ozre name ine blagoslovi z zvestim, toplim, pogumnim krščanskim možem, s katerim bi si ustvarila družino in živela krščanske vrednote
   • Janez says:

     9. oktobra, 2019 at 9:45

     MOLITEV ZA BODOČEGA MOŽA!
     Dobro je tako pomembne odločitve sprejemati skupaj z Gospodom!
     V imeno Očeta in Sina in Svetega Duha.
     Ljubi Oče, ki si v nebesih. Nekje živi fant, ki me išče, ki bom po tvoji volji smela biti njegova – oče najinih otrok. Ohrani ga čistega, daj mu moč, da se bo znal obvladati in bo plemenit zate in zame. Tudi mene varuj zanj. Orji in sej v najinih srcih zdaj v pomladi življenja, da bova močna in bova ob tvoji dobrotni roki zgradila Tebi ljubi in nama srečen dom.
     Jezus tebi živim, Jezus tebi umrjem, Jezus tvoja sem živa in mrtva.

     Amen.

     Poglejte še stike samskih na medmrežju spodaj. BVB. Janez

     https://www.katstik.si/index.php?id=393&details=z7OFYmOE#
     • Sara says:

       9. oktobra, 2019 at 14:40

       Gospod Janez

       Hvala za vzpodbudne besede in tako zelo lepo molitev.

       Vse lepo vam zelim
       BVB
2. Miro says:

   8. oktobra, 2019 at 17:27

   V EVHARISTIJI JE VESELO OZNANILO STRNJENO V PETIH TOČKAH!

   Živimo v času, ko smo, tako rekoč, na vseh področjih – tudi na verskem in duhovnem – izpostavljeni nenehnemu zasipavanju in utrujanju s tisočerimi in tisočerimi idejami, informacijami, podobami … Temu je popolnoma nasprotna tista pot, ki nas po Mariji vodi k sveti Evharistiji, kjer nas pričakuje On, ki nas neizmerno ljubi, to je naš Odrešenik Jezus Kristus. Osebno me zelo nagovarja sporočilo, morda utegne še koga, ki ga je o sveti Evharistiji s presenetljivo preprostimi in jedrnatimi besedami izrazil škof dr. Jožef Smej:

   V Evharistiji je strnjeno veselo oznanilo,
   ki ga lahko razčlenimo v petih točkah:
   Bog je,
   Bog nas ljubi,
   Bog je prišel k nam,
   Bog nam odpušča,
   Bog nas čaka k sebi domov.

   Dostikrat v življenju po mnogih poteh mrzlično iščemo kruh, ki nas ne more nasititi, pozabljamo pa na živi kruh, ki daje življenje.
   Jezus nam govori: »Jaz sem živi kruh, ki sem prišel iz nebes. Če kdo jé od tega kruha, bo živel vekomaj. Kruh pa, ki ga bom dal jaz, je moje meso za življenje sveta« (Jn 6,51). Priporočimo se Svetemu Duhu, da bi pravilno umevali Božjo besedo ter molili, delali in ljubili v moči svete Evharistije.

   Na vse preizkušane sestre in brate, ki prosijo za molitev in uslišanje v njihovih stiskah, vsak dan v molitvah kličimo Božji blagoslov ter v srcu slavimo Jezusa in se mu zahvaljujmo: Slava tebi Jezus! Hvala Ti za neizmerno dragocen dar svete Evharistije!

   Božje usmiljenje, navzoče v postavitvi in delitvi svetih zakramentov, zaupamo vate!
   Božje usmiljenje, neizmerno v zakramentu evharistije in duhovništva, zaupamo vate!
   Božje usmiljenje, neizčrpni vir čudežev, zaupamo vate!
3. Petra says:

   8. oktobra, 2019 at 14:07

   Prosim za molitev moje družine, da bi se Gospod in nebeška Marija dotaknila mojega moža, ki je nasilen, laže, je egoističen,…
   • Miro says:

     8. oktobra, 2019 at 17:56

     V mesecu oktobru premišljujmo o Marijinih sporočilih iz Lurda in Fatime (molitev, post, pokora, zadoščevanje)! Vzemimo v roke močno duhovno orožje – rožni venec in si to molitev vsak dan vtisnimo v razum in srce, v zavedanju, da skupna molitev dela čudeže! Marijo, Kraljico presvetega rožnega venca, v molitvah prosimo za vas in vašega moža, da bi se po Božji milosti srečala z Jezusom, ki je popolna Ljubezen in more oba osrečiti. Zgodi se presveta Božja volja!
     • Janez says:

       8. oktobra, 2019 at 22:29

       Psalm 23
       Gospod je moj pastir,
       nič mi ne manjka.
       Na zelenih pašnikih mi daje ležišče;
       k vodam počitka me vodi.
       Mojo dušo poživlja;
       vodi me po pravih potih
       zaradi svojega imena.
       Četudi bi hodil po globeli smrtne sence,
       jaz se ne bojim hudega, saj si ti z menoj,
       tvoja palica in tvoja opora, ti me tolažita.
       Ps 23, 1-4

       Moli, zaupaj, prepusti se Njemu. Dovoli Bogu, da poskrbi za Tvoje življenje. Veruj v Boga in ne bodi Nejeverni Tomaž! Dr. Marilyn Schlitz, predavateljica na Harvardu.

       Včasih se nasmejim, pogledam gor in rečem: Vem, da si bil Ti Bog, hvala.
       Verni ljudje ne potrebujejo dokazov o učinkih in čudežih molitve, da bi se še naprej zanašali na Boga.
       Jih pa zato potrebujejo ljudje, ki ne verujejo. To je bil konec koncev eden glavnih razlogov, zakaj je Jezus pred ljudmi delal čudeže, ko je hodil po Izraelu preddva tisoč leti. Pa vendar so mnogi ljudje, navkljub očitnim nadnaravnim znamenjem, še vedno ostali v dvomih. Vendar ne vsi, saj so se nekateri tudi spreobrnili kot Savel, ki je postal Sveti Pavel. Pa tudi številni drugi, ki so slišali Njegov klic.

       MOLITEV
       Jezus, po tem hrepenim. Po Tvojem miru, po Tvojih pašnikih, po Tvoji vodi, po Tvoji Ljubezni!
       Nočem se opirati na svojo presojo, ta me je tolikokrat prevarala.
       Želim se opreti na Tvoja znamenja, ko sem izgubljen in na Tvojo tolažbo,
       kadar hodim v temi in Te iščem.
       Prosim pomagaj naši družini, da bo spet zaživela v miru in medsebojni ljubezni.
       Prosim pomagaj možu, da bo spregledal kar dela napak,, da bo spet postal dober oče in mož.
       Pomagaj tudi drugim članom družine, da bomo spet zaživeli v slogi in ljubezni.
       Zato te prosim, Jezus, še močneje me primi za roko in še tesneje hodi ob meni.
       Bodi Moja Luč in Dobri Pastir, ki čuva Svoje Otroke na Zemlji.
       Podari prosim mir naši družini.
       Ti si vse, kar potrebujem!

       Gospod prosim pomagaj Petri, da se bodo uredile vse težkoče v družini in da bo spet nastopilo strpnost, razumevanje in medsebojna ljubezen.
       • Miro says:

         9. oktobra, 2019 at 21:13

         Lepa in spodbudna molitev! Naredimo pa še potrebni korak k sveti Evharistiji, kjer nas pričakuje Odrešenik Jezus Kristus, ki se iz čiste ljubezni daruje za naše odrešenje, tako tudi za Petro, njenega soproga in vso njeno družino. Zgodi se presveta Božja volja!

         Božje usmiljenje, neizmerno v zakramentu evharistije in duhovništva, zaupamo vate!
4. janez says:

   8. oktobra, 2019 at 10:58

   Prosim za molitev za službo, zdravje. Hvala
   • Janez says:

     8. oktobra, 2019 at 22:43

     MOLITEV: Verujem, da je Bog ob meni zdaj in vekomaj
     Verujem, da je Bog, ki je moj Oče, vedno ob meni in da nikoli nisem sam.
     Tudi takrat, ko sem osamljen, žalosten in utrujen od vsakodnevnega hitenja, hrupa in dela.
     Tudi takrat ne, ko sem bolan, siromašen, brez službe ali ko se nekam izgubim in zaidem.
     On je vse ustvaril za nas, tudi mene in vse ljudi, ker nas ima rad, v svojo Radost.
     Ustvaril je vse Stvarstvo za nas, da ga bomo imeli radi in delali vse v Njegovo Veselje.
     Včasih zatavam, ko ga iščem in ga hočem spet poiskati,
     ker so me na stranpoti zapeljale Mamonove sirene vedoželjnosti,
     dela, finančnih uspehov, materialnosti in kariere in drugega,
     ki so me oddaljile od Njega, da sem zašel ali se takrat izgubil.
     Takrat sem se odtujil sebi in Njemu in sem bil zagnan v pehanju za dobrinami sveta.
     Takrat nisem bil več miren in srečen, skromen in zadovoljen z vsem,
     kar prinese življenje, tedaj sem nenadoma postal lačen imeti več in še več in da nimam nikoli zadosti.
     Ko dobim in uživam le materialne dobrine sedaj sprevidim, da moja lahkota in žeja še traja in da ni nikoli dovolj nasičena. Hoče še več. In ujet sem v zanko brez konca.
     Tedaj spoznam, da kdor ni zadovoljen s tem, kar dobi od Njega,
     da bo ostal nezadovoljen in bo hrepenel po še več materialnih dobrinah in bo nestrpen in nemiren.
     Iskal sem Te Oče in molil ter vpil k tebi, da bi me rešil.
     Zavedal sem se, da se le v Njem umiri moje Srce in da se le v Njem spočije moja nemirna Duša.
     To je tedaj, ko se nasitim iluzije, da je v materialnem svetu vse, kar iščem in potrebujem.
     Odšla je stran od mene še ena iluzija, ki me ne zadovoljila in osrečila ter umirila.
     Človek obrača, Bog pa obrne pravijo modri ljudje in vedo ter prosijo, naj se zgodi Božja Volja.
     Kar je prav v Človeških Oče, ni Nujno prav tudi v Božjih Očeh.
     Oče nam pravi: »Jaz sem Tvoj Gospod, ki ima vse Stvarstvo v svojih rokah.
     Kadar boš moj Otrok v težavah ali kadar boš zašel, prosi me v molitvi in pomagal ti bom.
     Vsak Trenutek bom takrat ob Tebi in prežet boš z mojo Ljubeznijo. Zavrzi vse bojazni in skrbi, vse svoje nemire in se spočij v Meni. Pridi k Meni Otrok in jaz Te bom Poživil«.
     Zato se bom vrnil k Očetu in ga prosil milosti in odpuščanja, tako kot že tolikokrat ko sem zašel.
     Gospod nam ne odpušča do sedemkrat ali do sedemdesetkrat sedemkrat,
     kot pravi V Evangeliju, ampak neskončnokrat, ker nas ljubi.
     Spoznam, da ko me zažeja po Očetu, njegovemu Miru in Ljubezni, njegovi utehi,
     se umirim in spočijem od kariere, materializma in norega hitenja in sem spet pri Njem.
     Spoznam in verujem, da nikoli ne morem odditi stran in zatavati tako daleč od Očeta,
     da se ne bi mogel spet vrniti k Njemu Domov.
     On me zvesto čaka in se veseli, ko se spet vračam k Njemu.
     Verujem, da mi je Bog namenil življenje in ne vegetiranje ter nemirno iskanje in potovanje po svetu; verujem, da mi ni namenil konca dni mojega življenja s smrtjo, ker me je Jezus Odrešil in mi je naklonil milost večnosti pri Njemu.
     Verujem, da mi je naklonil veselje in radost in ne potrtost, ker me je ustvaril sebi v Veselje,
     Verjem, da bom kot Njegov Božji Otrok vedno ob Njem zdaj in na Vekomaj.

     Že objavljeno na Prosim za molitev. Vse dobro. Janez

     Dopolnjena molitev iz Prihajam k tebi, molitve in premišljevanja, kapucini 1995.
5. Janez says:

   8. oktobra, 2019 at 9:02

   1)KAJ POMENI EVANGELIZIRATI?
   Evangelizirati pomeni za Cerkev prinašati veselo oznanilo v vse plasti človeštva in z vplivom tega oznanila od znotraj spreminjati in prenavljati človeštvo!

   Evangelij je treba oznanjati predvsem s pričevanjem. Zgled: kristjan ali skupina kristjanov znotraj človeške družbe, v kateri živi, razodeva, da zna razumeti in sprejemati druga, da zna z njim deliti življenje in usodo, da je solidaren z delom vseh za vse tisto, kar je plemenitega in dobrega… S takim pričevanjem brez besed ti kristjani prebujajo v srcih tistih, ki vidijo njihovo življenje, neustavljiva vprašanja: Zakaj so taki? Zakaj tako žive? Kaj ali kdo jih navdihuje? Zakaj so sredi med nami? Tako pričevanje je že tiho, vendar zelo močno in učinkovito razglašanje veselega oznanila.

   Vendar ostane to pričevanje vedno nezadostno; zakaj tudi najlepše pričevanje se v daljšem razdobju izkaže kot neučinkovito, če ga ne osvetli in utemelji to, čemur Peter pravi navedba „razloga za svoje upanje“ (prim. 1 Pt 3,15) – in če ni to pričevanje razvito z jasnim in nedvoumnim oznanilom o Gospodu Jezusu. Veselo oznanilo, ki ga razglašamo s pričevanjem življenja, je torej prej ali slej treba razglasiti z besedo življenja. Ni prave evangelizacije, če ni oznanila o imenu, nauku, življenju, obljubah, kraljestvu in skrivnosti Jezusa iz Nazareta kot Božjega Sina.

   (Evangelii Nuntiandi – O evangelizaciji današnjega sveta)
   http://www.fejstbog.si/index.php/arhiv-prispevkov/9-uncategorised/353-naj-evangelij-ponovno-osvoji-svet

   2)MISLI SVETE MATERE TEREZIJE IZ KALKUTE
   PRINAŠATI BOGA
   Mislila sem, da je to taka majhna stvar, pa smo vseeno pogosto spregledali tiste majhne stvari. Pred časom so sestre našle zelo, zelo nesrečno osebo, v enem tistih stanovanj samotarjev v bližini Rima, kjer sicer sestre delujejo, vendar ga še nikdar niso videle, zdi se mi, nekaj takega. Kakorkoli, oprale so mu oblačila, počistile sobo, mu pripravile toplo vodo in podobno, vse so postorile. Pripravile so mu tudi nekaj hrane, on pa ni spregovoril niti besede. Dva dni kasneje, potem ko so ga sestre začele obiskovati dvakrat dnevno, je spregovoril: »Sestre, v moje življenje ste prinesle Boga, pripeljite še očeta.« Sestre so šle in pripeljale duhovnika, ki ga je spovedal, prvič po šestih letih. Naslednje jutro je umrl. To je nekaj tako čudovitega; to sočutje sester, ki so v življenje tega moža, ki je za toliko let pozabil, kaj je Božja ljubezen, kaj je ljubezen do bližnjega, kaj pomeni, biti ljubljen, prinesle Boga. Pozabil je, ker je bilo njegovo srce zaklenjeno in ta nežna, sočutna, preprosta, krotka dela teh mladih sester – vaših otrok – so se ga dotaknila, mu v življenje prinesla Boga in kar me je najbolj prevzelo, dostojanstvo, veličino duhovniškega poslanstva. Da je potreboval duhovnika, da se je povezal z Bogom. Mislim, da se tega vsi učimo od naše Gospe – od sočutja naše Gospe. In da bi vi in jaz uporabili, kar nam je Bog naklonil, za kar nas je ustvaril, on nas je ustvaril za večje stvari: ljubiti in biti ljubljeni, da imamo globoko sočutje za svet, kakor ga je imela ona, ki je svetu dala Jezusa. Ljudje niso lačni nas, lačni so Boga, lačni so Jezusa, evharistije.
   Sveta Mati Terezija

   SE PREPOZNATE KOT KRISTJAN?
   V naši skupnosti živimo življenje Trojice, v ljubezni do drugega, kot je Jezus nas ljubil. To si je absolutno potrebno zapomniti, »ljubiti drug drugega, kot je Jezus nas ljubil«. Včasih nas je lahko sama sladkost, prijaznost, sama radost za vse zunaj, vendar je v skupnosti ravno obratno. Kot je nekdo rekel: »Na zunaj je kakor med, v notranjosti pa tiger.« Zakaj? O prvih krščanskih skupnostih so govorili, da so jih ljudje lahko prepoznali po ljubezni do drug drugega. To je bil znak, da so bili – so – Kristusovi učenci. To danes drži za vas? Zaradi tega znaka je vojak ujel svetega Lovrenca v času zgodnje Cerkve. Videli so ga, da je storil prijazno dejanje nekemu ubogemu in so vedeli: »On mora biti kristjan.« Tako so ga prijeli, ga zažgali in je postal mučenec. Bi lahko to rekli o vas, Misijonarkah ljubezni? Povejte, če ne bi imele sarijev z modrimi progami, bi lahko ljudje, takoj ko vas vidijo, rekli: »One so Misijonarke ljubezni. Glejte, kako skrbijo za gobavca, za umirajočega, za tistega pohabljenega otroka, za siroto in tako naprej.« Vas lahko ljudje danes prepoznajo kot Misijonarke ljubezni po tem, kdo ste in kaj počnete? Po vaši ljubezni do drugih? Kakšen je vaš odnos do ubogih? Kako ravnate z njimi? Ubogi so prav v vaši skupnosti … kako dokazujemo našo ljubezen do ubogih v naši skupnosti?
   Sveta Mati Terezija

   SMO POZORNI DO DRUGIH?
   Bodimo nežnejši, bolj sočutni, bolj ljubeči in skrbni do drugih – kot Jezus na križu, ki ga je, krvavečega in umirajočega skrbelo za svojo mater[1] – tako pozorni. Pozornost Jezusa na križu za Svojo mater; celo, ko ga je Juda poljubil in Mu povzročil strašno bolečino,[2] je rekel: »Ne dovolite, da ljudje storijo apostolom kaj žalega.«[3] Smo pozorni do drugih…?
   Sveta Mati Terezija

   LJUBITE S PRINAŠANJEM VESELJA
   Izžarevajte Jezusovo prisotnost z vašo radostjo. Vaše poslanstvo je smeh in molitev. Vložite ljubezen v vse, kar počnete; manjša kot je stvar, večja naj bo ljubezen. Ni pomembno, koliko storite, ampak koliko ljubezni vložite v to, kar delate. In zapomnite si, da to počnete za Jezusa. Jezus je dejal: »Bil sem lačen in nahranili ste Me, bil sem bolan in obiskali ste Me, bil sem osamljen in poskrbeli ste Zame… to ste storili Meni.«[1]
   Sveta Mati Terezija

   SVETOST NI RAZKOŠJE ZA PEŠČICO
   Molila bom za vas, da boste lahko zrasli v ljubezni do Boga preko ljubezni do drugih. Razširjajte mir z ljubeznijo, saj so dela ljubezni, dela miru. Razširjajte jih najprej doma, v vaši družini, potem pa še vsem. In z Božjo ljubeznijo, ki raste v vas, boste postali sveti. Svetost ni razkošje za peščico, je preprosta dolžnost vsakega od nas. Ko pogledamo na križ, razumemo, kako nas je Bog ljubil in se moramo tudi mi naučiti od Njega, kako ljubiti drug drugega, da bomo lahko tudi mi vložili vse v reševanje življenja, še posebej nerojenih otrok, ki so Božji dar družbi.
   Sveta Mati Terezija

   RAZUMEVAJOČA LJUBEZEN
   Naši ubogi ne potrebujejo pomilovanja, ne potrebujejo našega sočustvovanja. Zjutraj sem bila v Nirmal Hridayu. Videla sem moža, ki se je boril s smrtjo. Sestre so povedale, da so ga prinesli težko ranjenega. Njegova grenkoba je bila opazna in je samo še čakal na smrt. Slučajno sem bila tam, govorila sem z njim in obraz se mu je razjasnil in želel je živeti.
   Sveta Mati Terezija

   IMEJTE GLOBOKO SOČUTJE ZA LJUDI
   Zelo majhne so stvari, ki jih počno sestre, storijo zelo malo. Za te ljudi lahko storimo bore malo, vendar vsaj vedo, da jih ljubimo, skrbimo za njih in smo jim na voljo. To je tisto, kar bomo poskušale bolj in bolj delati s sodelavkami. Zato sem rekla, da bom letos hodila v glavnem s sodelavkami in poskušala, da se vse me bolj približamo tej edinosti pri razširjanju Kristusove ljubezni, kamorkoli že gremo. Ljubezen in sočutje, imejte veliko sočutja za ljudi. Ljudje zelo, zelo trpijo: duševno, fizično, na vse možne načine in mislim, da ste tu, da prinesete upanje, ljubezen, prijaznost med ljudi, tako kot je to delal Jezus na zemlji.
   Sveta Mati Terezija

   Premislimo in živimo podobno kot Jezus, ko je bil med nami na Zemlji. Naročil nam je, da spolnjujemo Božjo Voljo. Zelo sem ganjen in globoko se me dotaknejo misli Matere Terezije, pa tudi drugih npr. Svetega Avguština, Svetega Frančiška in drugih svetnikov, ki so živeli in delali kot nam naroča Jezus v Evangelijih. Tudi mi bodimo dobri ljudje in dobri kristjani. Janez
6. Janez says:

   7. oktobra, 2019 at 20:39

   KAKO V DANAŠNJI CERKVI SPREMINJATI SVET? (ob mislih Leonarda Boffa)

   1) CERKVENE STRUKTURE IN TEOLOŠKE SMERI KOT JIH VIDI L. BOFF
   Temelj Boffovega pogleda na Cerkev in na različne teološke smeri, ki se rojevajo v njej je razumevanje Cerkve kot “dela sveta, ki v moči Svetega Duha sprejema božje kraljestvo neposredno v osebi Jezusa Kristusa,.. V službi sveta ohranja spomin na božje kraljestvo in budi zavest o njem, slavi njegovo navzočnost v svetu in v sebi ter neguje pravila za njegovo oznanjevanje. Cerkev ni božje kraljestvo, temveč znamenje in orodje njegovega uresničevanja v svetu.” Zato morata biti Cerkev in teologija, ki Cerkvi služi, konkretno povezani z razmerami v svetu, kateremu prinašata odrešenje. Cerkvene prakse oz. strukture se resda porajajo iz praktičnih izrazov vere v določenem zgodovinskem trenutku, a lahko zaradi neprilagodljivosti postanejo toge in neučinkovite (model Civitas Dei). Teološke smeri, ki se vedno rojevajo iz prakse Cerkve in stanja v svetu, pa predvsem človeškemu razumu olajšujejo sprejetje skrivnosti odrešenja, a hkrati močno vplivajo na praktične izraze vere (tudi strukture) in jih hote ali nehote spreminjajo. Ob tem dialektičnem sovplivanju modelov Cerkve in teoloških smeri v njih se pred nas postavlja vprašanje najprimernejšega modela Cerkve za naš čas in teologije, ki bo svetu najbolj verodostojno in razumljivo predstavila Kristusa. Noben izmed obstoječih modelov cerkvene prakse in tudi nobena teološka smer ne moreta sama zaobseči celotne razsežnosti odrešenja, so pa v določenih zgodovinskih razmerah nekateri modeli in smeri primernejši. Leonardo Boff smatra določene modele cerkvene prakse, ki danes še obstajajo, za preživete in rasti božjega kraljestva celo škodljive, prav tako pa tudi njim pripadajoče teološke smeri, ki so preveč oddaljene od razmer v današnjem svetu in največkrat predvsem vase obrnjene, nima za primerno orodje v službi rasti božjega kraljestva.

   2) ALI JE DANAŠNJA CERKEV SPOSOBNA PRINAŠATI KRISTUSA SVETU?
   Z gornjim vprašanjem poskušam povzeti avtorjevo iskanje času najprimernejše oblike Cerkve in njene ureditve, hkrati pa hočem z njim izraziti svoje strinjanje z avtorjem, ki Cerkev pojmuje kot deklo v službi odrešenja sveta. Kljub dejstvu, da avtor izhaja iz specifične izkušnje latinsko-ameriške Cerkve, pa vendar njegovo iskanje zadeva vesoljno Cerkev. V tem dejstvu se skriva nevarnost posploševanja in prehitrega zavračanja cerkvenih praks in teoloških smeri, ki morajo tudi v Cerkvi ubogih ohraniti svoje mesto. Cerkveni model, ki ga predlaga avtor, je s svojo bivanjsko povezanostjo z nepriviligiranimi nedvomno zelo blizu Jezusovi viziji Cerkve in hkrati zelo dobro odgovarja izzivom časa, pa vendar sam po sebi ne zadostuje. Kristusova Cerkev mora biti zgrajena in utemeljena tudi z vidika zaklada vere, ki ga neguje in posreduje, z vidika Cerkve kot živega Kristusovega telesa, odprtega za vse ljudi. Teološka refleksija je potrebna v odnosu posameznika do Boga, hkrati pa mora cerkvena praksa in teorija odgovarjati tudi na druge pomembne izzive sveta kateremu je Cerkev podarjena. Ko Leonardo Boff razvija teologijo sužnosti in osvoboditve, izhaja iz dejanskih razmer prenavljajoče se Cerkve, ki je po navdihu Svetega Duha prepoznala svoje poslanstvo v solidarnosti z ubogimi. Teologija osvoboditve je dar vesoljni Cerkvi, ki se dejansko mora prenavljati, v sebi pa skriva nevarnost odločitve samo za en, resda velik,a kljub vsemu omejen del k odrešenju poklicanih ljudi.
   Kristus se po Cerkvi, takšni kot je: nepopolni in celo grešni, uteleša v svetu in čeprav je teženje za njenim nenehnim prenavljanjem potrebno in dobro, pa ne smemo zaiti v skušnjavo, da bi kot najpomembnejše merilo delovanja Cerkve vzeli njena zgolj človeška prizadevanja. Zdi se mi, da se je Leonardo Boff preveč usmeril vanje.

   3) KAKO V DANAŠNJI CERKVI SPREMINJATI SVET
   V tem kratkem razmišljanju bi rad predvsem pokazal, da je odločitev Cerkve, da se načrtno in organizirano, celo teološko pdkrepljeno, vključi v proces političnega spreminjanja razmer v svetu, lahko ovira za njeno poslanstvo. Zahteva naj bo Cerkev odprta za vsa ljudstva, za vse ljudi je temeljna obsežnost njenega obstoja. Jezus se je resda odločil, da bo živel med ubogimi v tedanji družbi; nedvomno nam je s tem pokazal, kako naj živimo tudi mi. Vendar pa iz Jezusovega zgleda nujno sledi odprtost za vsakogar, ne glede na njegov položaj. Podoben zgled nam dajejo prvi kristjani, ki so živeli kot bratje in sestre kljub dejstvu, da so bili nekateri materialno izrazito priviligirani, drugi pa kot sužnji niso premogli niti osebne svobode. Apostol Peter je prav njim (in tudi nam) zapisal:“Zaradi Gospoda se podredite vsaki človeški ustanovi, bodisi cesarju kot najvišjemu bodisi poglavarjem kot njegovim odposlancem, da kaznujejo hudodelce in dajo priznanje poštenjakom”(1 Pt2, 13). Osebno vidim pot Cerkve v gradnji Kraljestva pravičnosti in miru predvsem v ponižnem prizadevanju za bratsko ljubezen. V tem kontekstu odkrivam problematičnost poti, ki se prvenstveno usmeri v politično spreminjanje družbenih struktur, pa čeprav so le te nepravične. Demokracija je namreč vedno tudi prevlada večine nad manjšino in to dejstvo do neke mere vključuje tudi delovanje proti volji preglasovanih. Tu tiči nevarnost, da bi iz ljubezni do zatiranih napravili nasilje nad drugimi. Pot Jezusovih evangelijev pa nasilja ne pozna. Zato sem prepričan, da bo Cerkev uspešneje prinašala Kristusa v svet, če se bo odločila za pot, ki jo je v Kristusu odkril sveti Frančišek. Sam je, globoko pretresen zaradi krivičnih razmer v Cerkvi in svetu, stopil na pot popolne solidarnosti z ubogimi, vendar pa se je odrekel tudi vsaki politični moči, s katero bi resda lahko spremenil strukture tedanjega sveta, ne bi pa utrl poti Kristusu v srca tistih, ki imajo svetno moč. Božje kraljestvo je kraljestvo ljudi, ki se svobodno odločijo za Kristusa.

   LITERATURA:
   L. BOFF, Vrste pastoralne prakse in modeli Cerkve; Vrste teološke prakse in pastoralne posledice, v: Cerkev: karizma in moč, Založba Obzorja, Maribor 1986, 19-47.

   Ecclesia semper reformanda ali nenehno spreminjajoča se gibka in dinamična Cerkev, ki se dograjuje glede na izzive časa in Biblijo našega Boga ter glede na navdih Svetega Duha (Sanctus Spiritus) naj bi zagotovila, da bo Sveta Katoliška Cerkev čimbližje vernikom in njihovim verskim potrebam.

   LJUBITI KRISTUSOVO CERKEV
   1) LJUBITI SVETO KATOLIŠKO CERKEV
   Kdor hoče Cerkev razumeti in v njej prejemati milosti Kristusovega odrešenja, mora Cerkev najprej vzljubiti. S to mislijo želim strniti bistveno sporočilo vse prebrane literature. Lepota Cerkve nam velikokrat ni razvidna, ker se zadržujemo le pri njenih zunanjih in največkrat še to le ob obrobnih vidikih, v globine, kjer se vidik Cerkve kot skupnosti ljudi steka s skrivnostjo Božje navzočnosti, ljubezni in milosti, pa nam ne uspe prodreti. V stoletju poplave informacij tako tudi naš odnos do Cerkve velikokrat ne uspe preseči površinskosti. Misli ljudi, ki so svoje življenje posvetili Cerkvi in jo ljubijo takšno kot je, so mi odprle nove globine skrivnosti Cerkve.

   2) CERKEV JE “BITI S KRISTUSOM”
   Veselje, da smo našli Kristusa, oziroma, da nas je po Cerkvi on sam poiskal, je vir krščanskega življenja. Dolga pot medsebojnega iskanja človeka in Boga, ki je vse tja od prekinitve odnosa s strani prvih staršev, zaznamovala zgodovino človeštva, se je v našem Gospodu Jezusu Kristusu dovršila. Oče je resnično nosil v svojem srcu ne le ljubljenega Sina, ampak tudi Cerkev, njegovo nevesto. Ko je Oče v Kristusu ustvaril svet, čeprav ga mu ni bilo treba, je Cerkev določil za končni cilj vsemu stvarstvu. Kako smela je ta trditev, še zlasti v času, ko se svet otepa te svoje dokončne dopolnitve in Cerkvi odreka pravico do bivanja. Pa vendar je možen le en zadovoljiv odgovor: Le po Cerkvi se stvarstvo lahko vrne v objem Stvarnika. Stvarstvo nam s temeljno medsebojno pripadnostjo vidnega in nevidnega, zemlje in nebes, kot predpodoba tolmači skrivnost Cerkve. Resničnost je veliko lepša, kot smo jo sposobni dojeti zgolj s svojimi čuti in razumom. Odprtost čudenju nad skrivnostjo mora ostati, če hočemo razumeti sebe, svet in Cerkev. Človek je skrivnost, ker ga je Bog ustvaril po svoji podobi. Kako lepo, a hkrati obvezujoče je dejstvo, da je človek edina stvar na zemlji, ki jo je Gospod hotel zaradi nje same; vse je naravnano na človeka. V Božji previdnosti se čudovito razpletajo načrti Stvarnika, ki pa ostaja vedno z nami in vse stvari vodi k cilju, ponovni združitvi z njim. Božja previdnost je največji izraz ljubezni. Cerkev je moč razumeti le znotraj drame greha, kajti Gospod zbira svojo Cerkev kot odgovor na kaos, ki ga je povzročil greh. Ena in ista Cerkev živi v Bogu že od stvarjenja naprej in zagotavlja milost odrešenja vsem. Zavest Božjega ljudstva se je tako po Gospodovem navdihovanju rodila že v zgodovini Izraela in se skozi romanje med preganjanji sveta in tolažbami Boga kot trajno veljavna stvarnost ohranjala vse do trenutka, ko je Jezus Kristus dovršil starozavezno izvolitev. Starozavezni čas tako ostaja dragocen čas Cerkve, ki je v dolgotrajni pripravi čakala na rojstvo. Kristus je edini vir in cilj Cerkve in prav v skrivnostih njegovega življenja tudi Cerkev zajema svoje življenje. V Kristusovi osebi je razodet celoten Božji odrešenjski načrt. Živel je za nas, postal je naš vzor in storil je, da bi mi lahko živeli v njem. Cerkev je kraj, kjer vse to nadaljuje do konca sveta.

   3) ZAKAJ RAVNO TAKŠNA CERKEV
   Cerkev je občestvo ljudi z Bogom po ljubezni, ki ne mine. Bistvo obstoja Cerkve je skrivnost svetosti, popolne združitve z Bogom, in vsa Cerkev je naravnana na svetost Kristusovih udov. To velja tudi za tolikokrat kritizirano hierarhično ureditev Cerkve, ki je vsa naravnana na notranje življenje udov v ljubezni in milosti Jezusa Kristusa. Cerkev je namreč najprej naša mati, ki nas po Besedi in zakramentih rojeva in vzgaja in skrbi, da iz njenih prsi prejemamo čist in pristen nauk. Vsa Cerkev, vse občestvo ima vlogo matere, ko sprejema in oblikuje svoje otroke. V Cerkvi sta mati in otrok eno. Kristusovo življenje v nas prehaja v nevidno materinstvo vseh za vsakogar in vsakogar za vse. Hierarhičnost cerkvene institucije pa razodeva še en vidik – petrinski. Kristus sam izbira služabnike in jih pošilja, da v njegovem imenu vršijo službo edinosti. Institucija je okostje, ki omogoča življenje, gibanje in rast telesu Cerkve, katere bistvo vedno ostaja skrivnostno nedosegljivo človeškim kategorijam. Cerkev je celota in le kot takšno jo lahko tudi razumemo. V moči Svetega Duha, ki dejanjsko vodi Cerkev, se tako po avtoriteti cerkvenih služb svetu razodeva Sveta Trojica. Vsa vidna podoba Cerkve služi nadnaravnemu poslanstvu, še posebej pa to velja za institucije božjepravnega izvora (zakramenti (služba), Sveto pismo, izročilo in cerkveno pravo). Avtoriteta vedno ostaja služenje in pospeševalec rasti, njen temelj pa je Kristusova pokorščina Očetovi volji. Jezus Kristus je edina in najvišja avtoriteta v Cerkvi. On sam je prepustil oblikovanje svoje Cerkve Svetemu Duhu nam pa zapustil jasna naročila;
   – naj se ljubimo med seboj kot nas je ljubil on in se na ta način izkažemo za njegove učence
   – naj z evharistijo in ostalimi zakramenti nadaljujemo njegovo delo
   – nekatere je posebej izbral za pastirje in jim zaupal svojo čredo
   – naj v Božji besedi iščemo Očeta, Sveti Duh pa bo Besedo ohranjal
   – naj njegovo izročilo ostane živo, naj se posreduje vsem rodovom
   Vse to je Gospodova volja in le s celostnim življenjem po njej se kristjani lahko v polnosti združujemo z njim.

   4) POSLANSTVO CERKVE
   Cerkev je sklicevanje vseh ljudi k odrešenju in v njej nam Sveti Duh daje spoznati Kristusa, Očetovo Besedo. Prav po delovanju Duha se Cerkev oblikuje kot občestvo vere, upanja in ljubezni. V Cerkvi Sveti Duh uresničuje Božje kreposti, ki jih vliva v duše vernih, da bi bili ti lahko deležni lepote življenja Trojice. Z vero človek v celoti podredi svoj razum in svojo voljo Bogu. Kako lepa je ta podaritev, ki prinaša Boga samega v naše življenje. Sveti Duh je tisti, ki nam daje da verujemo in da v veri živimo v gotovosti, ki nima primerjave. Cerkev nam podarja vero in ker si nihče ne more sam dati vere, je tudi življenje iz vere možno le v občestvu vernih. Sveti Duh v nas pa nas vabi tudi k molitvi, ki je prijateljski odnos z Gospodom. Molitev je izraz hrepenenja in razlagalka upanja. Kdor moli, hrepeni po Božjem kraljestvu in po večnem življenju kot svoji dokončni sreči. Upanje je resnični izvir veselja v Cerkvi, saj vemo, da vse prejemamo od njega, ki nas ljubi čez vse. Ljubezen pa je najglobje življenje Cerkve. Obstoj in delovanje Cerkve ima smisel in cilj v graditvi prijateljstva z Bogom in med ljudmi. Milost, prostovoljna Božja podaritev, je vez med nami in njim, vendar pa moramo tudi sami ljubiti, da se lahko razvije pravo prijateljstvo. A vendar je ljubezen najprej od Boga podarjeno počelo Cerkve.

   5) VEČNA DOMOVINA
   Vemo, da smo na romanju proti domovini in Cerkev je trdna obljuba domovine. Ker je najprej nebeška stvarnost, iz nebes osnovana v čas, je prav upanje na nebesa toliko trdnejši temelj vsega našega delovanja. Romarska obleka Cerkve, institucionalni red Cerkve, spada k podobi tega sveta, ki preide, v občestvu svetnikov bomo z Bogom združeni drugače. Že danes pa uživamo neomajno vez ljubezni med nebeščani in nami, saj ima v Cerkvi najmanjše dejanje, storjeno iz ljubezni, odmev v korist vseh. Cerkev šele bo dovršena, do takrat pa ostajamo sezonski delavci na zemlji, ki se v potu svojega obraza prečiščujejo za srečanje Ženinom. Pridi, Gospod Jezus!

   http://www.fejstbog.si/index.php/cerkev/408-ljubiti-cerkev
7. Miro says:

   7. oktobra, 2019 at 18:27

   ROŽNI VENEC JE ENO IZMED DRAGOCENIH SREDSTEV ZA DOSEGO BOŽJIH MILOSTI – PO MARIJI K JEZUSU!

   Vsi si želimo čim lepše bodočnosti. Takšno nam moreta zagotoviti le Jezus in Devica Marija. Pogoj za njeno uresničenje pa je, da živimo krščansko. Izredno sredstvo v ta namen je molitev svetega rožnega venca. Prav danes pa slavimo god Rožnovenske Matere Božje – Marije, Kraljice presvetega rožnega venca. Da ga bomo obhajali s čistimi srci, najprej priznajmo svoje slabosti in napake ter jih obžalujmo (iz knjige Kristusove priče, Stanko Lorber).

   Marijini mogočni priprošnji tokrat zaupajmo tiste osebe, ki iščejo rešitve za svoje versko in duhovno življenje mimo poti, ki po Mariji vodi k sveti Evharistiji, to je k srečanju z našim Odrešenikom Jezusom Kristusom, ki je živi Kruh iz nebes. Da bi z Marijino pomočjo v puščavi življenja čim prej odkrili Izvir Božjega usmiljenja – sveta maša je čudež vseh čudežev; kjer je resnično srečanje, ljubeč oseben odnos z Jezusom, tam je tudi resnična sreča; ne samo za “pet ali deset minut življenja” na tem svetu, ampak za vso večnost!

   Marijina materinska roka naj pri Gospodu Jezusu posreduje tudi v primeru prošenj, ki so jih zapisali: Nataša (da bi njen mož nehal piti), Kristina (za družine in otroke, za pomoč njej), Boštjan (za duhovno moč, srčnost …), MamiM (za spreobrnjenje njene hčerke), Andreja (da bi si našla zaposlitev), ter še za številne osebe na tej spletni strani, ki v njihovih hudih preizkušnjah in stiskah zaupajo v moč Božjega usmiljenja. Naj Devica Marija vsem izprosi potrebnih milosti za njihov dušni in telesni blagor; naj se zgodi presveta Božja volja!

   Božje usmiljenje, neizmerno v zakramentu evharistije in duhovništva, zaupamo vate!
   Božje usmiljenje, upanje tistim, ki obupavajo, zaupamo vate!
   Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!
   O Marija, Kraljica presvetega rožnega venca, zaupamo vate!

   http://svetniki.org/roznovenska-mati-bozja-praznik
8. Natasa says:

   7. oktobra, 2019 at 15:38

   da moj mož neha piti!
   • Janez says:

     8. oktobra, 2019 at 22:36

     MOLITEV ŽENE ZA SVOJEGA MOŽA K BOGU_Aleteia
     Naj bo moj sopotnik in najboljši prijatelj
     Gospod, Ti poznaš srca in
     preiskuješ globine vsake duše,
     danes te prosim za svojega moža,
     ki ga ljubi moje srce,
     ki sem ga s Tvojo pomočjo izbrala za sopotnika
     in najboljšega prijatelja v svojem življenju.
     Prosim te za njegovo srce,
     ozri se na nanj z nežnostjo in pobožaj njegove najgloblje rane,
     ozdravi njegov spomin bolečih trenutkov
     in podari mu vedno novo veselje.
     Napolni njegovo srce z ljubeznijo,
     da bodo njegove besede in kretnje
     dajale družbo in varnost vsem, ki smo ob njem
     in to tako zelo potrebujemo.
     Utrdi njegove roke,
     da bo njegovo delo pošteno in dobro,
     vodi njegove misli, da bodo blagoslovljeni
     vsi njegovi koraki.
     Ne odvrni svojega pogleda od njega,
     da bo začutil, kako ga imaš rad.
     Ko se oddalji od Tebe,
     ga pritegni k izviru svoje ljubezni
     in ga vselej obdrži v svoji bližini.
     Primi ga za roko in ga vodi,
     da bo kot oče in mož
     zvest Tvojim zapovedim;
     naj s svojo navzočnostjo
     vzbuja moč, pogum in varnost.
     Da se bo njegova družina ob vsaki priložnosti
     lahko zatekla k njemu po podporo, nasvet in pomoč.
     Da bodo najini otroci v njem našli
     popoln vzor ljubezni in varnosti;
     da bodo po njegovih rokah spoznali vrednost dela in zvestobe
     ter iz njegovih besed pili poštenost in občutek za odgovornost.
     Da bom jaz kot žena v njem odkrivala
     resnično in večno ljubezen, po kateri sem vselej hrepenela.
     Daj mi sposobnost, da ga bom razumela in ljubila,
     da ga bom znala prav ceniti, ne da bi ga hotela spreminjati.
     Da bom znala prav hoditi ob njem
     in spoštovati njegovo osebnost in različnost.
     Da ga bom ljubila in ga vsak dan vodila
     s svojo molitvijo in zgledom
     k najinemu koncu, ki je v nebesih,
     v kraju večne ljubezni.
     Da bi z njim našla
     izvir človeške ljubezni,
     da bi se njegovo srce ne vznemirjalo
     in bi živela v istem ritmu ljubezni,
     da bi drugi lahko v najinem življenju
     videli odsev Božje ljubezni.
     Amen.
9. Janez says:

   7. oktobra, 2019 at 13:13

   Papež Frančišek: MARIJA, ZVEZDA NOVE EVANGELIZACIJE

   Devica in mati Marija, Sveti Duh te je vodil,
   da si v globini svoje ponižne vere sprejela Besedo življenja
   in se povsem darovala Bogu.
   Pomagaj nam izreči našo privolitev
   v nujnosti, ki je silnejša kakor kdajkoli,
   da bomo oznanjali Jezusovo blagovest.
   Ti si, napolnjena s Kristusovo navzočnostjo,
   prinesla veselje Janezu Krstniku,
   da je zavriskal v naročju svoje matere.
   Ti si, prepolna veselja, zapela hvalnico čudovitih Božjih del.
   Stanovitno si vztrajala pod križem v neomajni veri
   in sprejela veselo tolažbo vstajenja.
   Zbrala si učence
   v pričakovanju Svetega Duha,
   da je mogla nastati misijonarska Cerkev.
   Izprosi nam novo vnemo Vstalega,
   da bomo vsem prinašali evangelij življenja,
   ki premaga smrt.
   Daj nam sveto drznost za iskanje novih poti,
   da bo do vseh prišel dar lepote,
   ki nikoli ne ugasne.
   Ti, Devica poslušajočega srca in premišljevanja,
   mati ljubezni, nevesta večne svatbe,
   posreduj za Cerkev, katere najčistejša podoba si,
   da se ne bo nikoli zapirala ali opešala
   v svoji gorečnosti pri graditvi Božjega kraljestva.
   Zvezda nove evangelizacije,
   pomagaj nam, da bomo svetili
   v pričevanju občestva,
   služenja, izpovedujoče in velikodušne vere,
   pravičnosti in ljubezni do ubogih, da bo veselje iz evangelija
   prispelo do koncev zemlje in da nobeno obrobje ne bo brez njegove svetlobe.
   Mati živega evangelija, vir veselja za male, prosi za nas.

   Amen. Aleluja!
   Papež Frančišek: Iz apostolske spodbude papeža Frančiška Veselje evangelija.
10. KRISTINA says:

    7. oktobra, 2019 at 10:54

    Dobri Bog hvala za vse kar je in kar sem, kar prejema in kar srečujem, hvala ti. Hvala za vse ljudi, znance, za besede, ki me spravljajo v obup in me pritiskajo k tlom, hvala za to kar hočeš da sem, hvala da me imaš rad tako kot sem. Prosim te, za vse družine, za vse otroke majhne in velike, hvala ti ker si jih ustvaril, ker si jim dal življenje, ker so tako kot si želel ti, pomagaj jim v današnjem času, kjer vladat brezobzirnost, pohlep , zavidanje, tekmovalnost,….. Prosim, da tudi meni stojiš ob strani, da vse kar pride na mojo pot sprejmem kot, da čakam tebe Oče. Hvala ti

    O kri in voda iz Jezusovega prebodenega srca zaupam vate
    Kraljica Rožnega venca prosi za nas
    Jezusovo srce usmili se nas
    • Janez says:

      7. oktobra, 2019 at 13:29

      Niti noč niti ničesar drugega naj ne zaustavi tvojega usmiljenja in dobrote!

      Ne reci sočloveku: Pojdi in zopet pridi, jutri ti bom dal. Naj ne bo premora med nagibom in dobrim delom. Ljubezen do človeka edina ne pozna odlašanja. Lačnemu lomi svoj kruh in pripelji bedne brezdomce v svojo hišo, in to z dobro voljo. Kdor usmiljenje skazuje, naj ga z veseljem. Dobro delo storjeno s pripravljenostjo, se ti bo dvakratno obrestovalo. Kar pa je izvršeno z nevoljo in prisiljenostjo, je zoprno in ni vredno hvale. Ko opravljamo dobra dela, ne tarnajmo, ampak se veselimo. Z veseljem darujmo in pomagajmo in poplačajmo bomo! Ako jarma vezi odpneš, pravi preprok, torej, če se odpoveš skopuštvu, pomišljanju, godrnjanju in preverjanju, kdo je dober in kdo ni, brez razmisleka, kaj boš imel od tega da si pomagal, kaj se bo zgodilo? Nekaj velikega in občudovanja vrednega. Prejel boš izredno plačilo: Tedaj napoči kakor zarja tvoja luč in zdajci zacvete tvoje ozdravljenje. Kdo si ne bi želel luči in ozdravljenja? Če torej Kristusovi služabniki, bratje in sodediči, sprejmete moje besede, poslušajte: Dokler imamo še čas, obiskujmo Kristusa, negujmo Kristusa, hranimo Kristusa, oblačimo Kristusa, sprejemajmo gostoljubno Kristusa, častimo Kristusa. To pa ne le pri mizi, kot so storili nekateri, ali s pokopom kakor Jožef iz Arimateje ali s pripravo na pokop kakor Nikodem lai kakor so ga pred vsemi temi počastili modri z vzhoda z zlatom, miro in kadilom. Gospod hoče usmiljenja in ne daritve in več kot množica tolščih janjcev je vredno usmiljeno srce. Usmiljenje mu danes izkažimo po siromakih, ki se trudoma premikajo po zemlji, da nas sprejmejo v večna bivališča, ko bomo zapustili svet, v Kristusu našem Gospodu. Njemu slava vekomaj. Amen.

      (sv. Gregor Nazianški)

      »Ne bodo prišli k Meni tisti, ki mi pravijo Gospod, Gospod, ampak tisti, ki spolnjujejo Božjo Voljo«, pravi Jezus. Vztrajati moramo v dobroti in usmiljenju ter služiti z veseljem ubogim, kot Mati Terezija, ne glede na vse težave in ovire! Poplačani bomo, saj Bog vse vidi in vse ve. Pustimo farizeje in dvoličneže, da delajo kakor delajo, vsi bomo dobili svoje plačilo! Vsakdo bo odgovarjal Bogu, kako je izkoristil prejete Božje Talente in koliko dobrega je naredil iz vere v Jezusa in naukov iz Evangelija v praksi. Žejen sem bil in ste mi dali vodo, lačen sem bil in ste me nahranili ……….Janez
    • Hvala says:

      7. oktobra, 2019 at 18:46

      Lepa molitev in zahvala
      Božje usmiljenje ki si višje od nebes vate zaupamo.

Comments are closed.