Prosim za molitev

20.295 Responses to Prosim za molitev

1. Janez says:

   14. oktobra, 2019 at 9:38

   ODPUŠČANJE SEBI IN DRUGIM
   Buda je rekel: “Strup je zadrževati jezo in čakati, da drugi umre.” Dobra primerjava, ki kaže, da jeza škoduje predvsem eni osebi: nam. Seveda je nekatere stvari težko odpustiti, vendar srečni ljudje to vsekakor poskusijo. Kaj pa majhne napake? Tudi te hitro odpustijo – sebi in drugim.

   Odpuščanje osvobaja. Če hočemo da nam bo Bog odpustil mormo tudi mi odpustiti sebi in drugim. Ko nekomu nekaj odpustimo, se osvobodimo vezi z njim. Ne mislimo več nanj in na pretekle minule dogodke. Posvetimo se prihodnosti. Zamera je neprijetno čustveno stanje, še posebej, če je usmerjena proti najbližjim, saj človeku jemlje energijo in bistveno zmanjšuje kvaliteto življenja. Lahko oprostim, a pozabiti ne morem. Nekateri menijo: “Lahko pozabim, kaj mi je storil/-a, vendar odpustiti ne morem.”Ob tem se sprašujem, zakaj je v nas, ljudeh, tako vse zakomplicirano, da vse, česar se dotaknemo, nekako postane zastrupljeno in nič več ne deluje. Ali smo res tako zelo negativni v dojemanju okolja ali smo le izjemno sebični in vidimo samo sebe in lastne potrebe in želje? Mogoče pa delujemo vedno tako, da sebe branimo in ščitimo in pri tem nas ne zanima, kako se počutijo drugi ljudje, ki nas obkrožajo.Poskusimo na tej točki prelomiti običajno in dosedanje obvladovanje svojih misli in občutkov ter si recimo, da smo lahko pozitivni in konstruktivni. Gre? V resnici gre za globoko povezavo/korelacijo, ki se je lahko zavedamo šele, ko smo sami v situaciji in izkusimo, kako je nekomu odpustiti neko dejanje ali besedo, s katero nas je prizadel in neskončno užalil, hkrati pa imamo to osebo radi.

   Oprostiti sami sebi
   V življenju se srečamo tudi z okoliščinami, ko pridemo do tega, da si moramo za neka dejanja oprostiti tudi sami. S tem lahko sebi naredimo veliko uslugo in si kreiramo prostor, v katerem lažje preživimo. A sebi je tako težko oprostiti, sploh če smo si sami dovolili, da so drugi z nami ravnali kot s smetjo, kot z nekom, ki ni vreden biti bitje, če smo bili deležni poniževanja, zapostavljanja ali zasmehovanja, pa smo zbrali moč in se končno uprli. Če smo lahko zbrali pogum in presekali situacijo, v kateri smo se počutili zlorabljene, potem je prav, da najdemo tudi notranjo moč in sami sebi oprostimo, ker smo dovolili drugim, da hodijo po nas. Ko odpustimo, pustimo bolečini, da odide od nas, se odvežemo od težav in frustracij ter s tem pridobimo svojo svobodo in notranji mir. Odpuščanje pomeni, da sebe odvežemo od dogodka ali posledice, ki nas je prizadela, in bolečine ne nosimo več s seboj in je ne tlačimo v svojo notranjost, temveč gremo z razbremenjeno in dvignjeno glavo naprej v novo življenje.

   Odpustiti je težko je pa potrebno za lažje življenje
   A tisti, ki to zmore narediti iz srca, si naredi veliko uslugo. Ko odpustimo, se lahko počutimo olajšane, srečne, a se pri tem običajno zavedamo, da prizadetosti ne bomo mogli kar pozabiti. Zato so ti trije pojmi: odpuščanje, oproščanje in pozabljanje tesno povezani. Morda je izhod tem, da se rajši iskreno, z vso močjo in konstruktivno posvetimo pozitivnim in ljubečim vsebinam življenja, ne pa da pasivno glodamo bolečino in trpimo, ne da bi dosegli spravo in odpuščanje tako, da bi mi dali za to pobudo. Kajti s tem bomo pomagali sebi in koristili bližnjim s konkretnimi dejanji. In ko smo dejavni, izhlapijo negativne misli in odprejo se nova vrata, ko nenadoma uzremo nove priložnosti in nove rešitve, ki jih doslej nismo videli.

   Torej moramo nekaj narediti, da si olajšamo težke in boleče občutke, hkrati pa s tem sprostimo nakopičeno energijo jeze in zamere. Ko odpustimo partnerju, da nas je prizadel, se s tem sami v veliki meri osvobodimo negativnih silnic, ki nas vežejo na neko dejanje ali verbalni napad, s tem pa si olajšamo percepcijo, da na enako situacijo pogledamo z drugega zornega kota. Z odpuščanjem drugemu sebi naredimo uslugo in lažje zadihamo, saj nismo več obremenjeni s prejšnjo težko izkušnjo ali bolečino. Oprostimo lahko takrat, ko vemo in ko razumemo, zakaj se nam je nekaj bolečega zgodilo, zakaj se počutimo kot žrtev okoliščin, vendar ko zmoremo pogledati čez to oviro, lahko sočloveku oprostimo za bolečino ali prizadetost, ki smo jo doživeli.

   Prosimo Boga in molimo ter iskeno prosimo za odpuščanje kogar smo užalili in prizadeli. Popravimo kar se da in kar smo narobe naredili in spravimo se z bližnjimi, preden gremo k Njemu v Cerkev. Molimo k Mariji in molimo Rožni venec za Mir v Duši in da bomo osvobojeni in očiščeni sedli k Njemu in se Pogovorili z Njim.

   ŠEST KORAKOV K ODPUŠČANJU SAMEMU SEBI (Dr. Joan Borysenko: Čudežna preobrazba)
   1. Prevzemite odgovornost za to, kar ste narobe storili.
   2. Priznanje krivde in/ali žalitve drugega/ napake, kar ste pač naredili narobe.
   3. Odstranitev bridke potrtosti iz sebe, da spet dobimo samozaupanje in pogum za naprej.
   4. Opravičite se in prosite odpuščanja osebo, ki ste jo ranili in/ali prizadeli.
   5. Prosite Boga pomoči z molitvijo ali prebiranjem psalmov (vodnik k odpuščanju in tolažbi). Modrost »Tudi to bo minilo« uporabimo, ko je notranja bolečina res velika.
   6. Kaj smo se naučili? Ko koga prizadenemo, ko to priznamo in gremo skozi stopnje odpuščanja samemu sebi, se o sebi nekaj novega naučimo, zato je to dragoceni nauk za duhovno rast in boljše ravnanje v prihodnje.

   ŠEST KORAKOV K ODPUŠČANJU DRUGIM (Dr. Joan Borysenko: Čudežna preobrazba)
   1. Prevzemite odgovornost za tisto, česar se oklepate, na čemer vztrajate in ste prizadeti vi in nekdo drugi.
   2. Izpovejte svojo zgodbo nevtralni osebi, ki na bo poslušal.
   3. Poiščite dobre plati zase in za drugo osebo.
   4. Premislite ali je treba kaj konkretnega storiti za spravo in odpuščanje npr. s sporazumevanjem in pogovorom.
   5. Poiščimo za pomoč Boga, saj je odpuščanje dar milosti, da nam pomaga odpustiti, da nas osvobodi naše jeze in prizadetosti.
   6. Kaj smo se naučili? Ko koga prizadenemo, ko to priznamo in gremo skozi stopnje odpuščanja samemu sebi, se o sebi nekaj novega naučimo, zato je to dragoceni nauk za duhovno rast in boljše ravnanje v prihodnje.

   Smo del velikega, živega vesoljstva. Če mislimo, da lahko prizadenemo drugega človeka ali drugo živo bitje, ne da bi prizadeli sebe, se žalostno motimo. Ko smo odprti in razsvetljeni in ko res vidimo ne le opazimo stvari okrog nas, ko slišimo ptičje petje, žuborenje potočka, vidimo ljudi okrog nas, vidimo gozd, travnike in planine v daljavi, sonce ki sveti in rožo v vazi poleg nas, ki nam jo je prinesel sosedov otrok, si lahko rečeno: »To sem jaz, to je del mene«. Povezani smo z vsemi stvarmi in če pošiljamo pozitivno energijo, smo osredotočeni na vse to, pošiljamo ljubeznive vibracije okrog sebe, smo srečni. Kar sejemo tud žanjemo. Sejemo Ljubezen, želi bomo Ljubezen. Sejemo Mir in Dobroto, užili bomo Božji MIr in Božjo Dobroto. Osvobojeni greha in spravljeni s seboj ter z drugimi smo lahki in imamo moč, da začnemo znova in hodimo po Kristusovi Poti tako, da smo dobri, usmiljeni, da pomagamo ubogim in da spolnjujemo Božjo Voljo z Molitvijo in tisto iskreno globoko Vero v Jezusa, ki proizvaja dobra dela. Vera brez dobrih del je namreč mrtva, je rekel Jezus. Opustimo pasivnost, bodimo misionarji Božje Ljubezni in Evangelija. Amen.

   Janez
   • Janez says:

     14. oktobra, 2019 at 9:45

     25 budističnih modrostmi, kjer lahko najdemo kakšno, ki nam lahko pokaže drugačen pogled na življenje ali pa vsaj vsebuje odgovor na marsikatero pomembno življenjsko vprašanje

     1. Nekdo, ki izpostavlja vaše pomanjkljivosti, ni nujno vaš sovražnik. Nekdo, ki govori o vaših vrlinah, ni nujno vaš prijatelj.
     2. Skušnjava, da odnehate, je največja ravno pred zmago.
     3. Cilj v življenju je umreti mlad, toda čim pozneje.
     4. Ne obstaja prijatelj, ki nima pomanjkljivosti. Ampak če začnete iskati vse njegove pomanjkljivosti, boste ostali brez prijatelja.
     5. Močan človek premaga oviro, moder človek prehodi celo pot.
     6. Ne bojte se hoditi počasi. Bojte se ustavljanja.
     7. Karkoli se zgodi, se vedno zgodi ob pravem času.
     8. Živi mirno. Prišel bo čas, ko bodo rože same zacvetele.
     9. Človek, ki premika gore, je tisti, ki je začel nositi najmanjše kamne.
     10. Če ste naredili napako, se je najbolje temu le nasmejati.
     11. Ne govori, če besede niso pametnejše od molka.
     12. Potovanje, dolgo tisoč milj, se začne s prvim korakom.
     13. Koča, polna smeha, je bogatejša od palače, polne žalosti.
     14. Nesreča vstopa skozi vrata, ki so ostala odprta.
     15. Nihče se z dolgega potovanja ne vrne ista oseba.
     16. Vaš dom je kraj, kjer vaše misli lahko najdejo mir.
     17. Tudi če se spotaknete in padete, to ne pomeni, da ste izbrali napačno pot.
     18. Vedno glej na svetlo stran stvari. Če tega ne morete razumeti, polirajte tisto, kar je izgubilo sijaj, dokler se ne začne svetiti.
     19. Tudi sreča bedaka je neumna vrsta sreče.
     20. Veter zavija, vendar gore ostajajo.
     21. Najboljši čas, da posadimo drevo, je bilo pred 20 leti. Drugi najboljši čas je zdaj.
     22. Ne bojte se tega, česar ne veste. Naj vas bo strah, če se tega nikoli ne boste naučili.
     23. Dober učitelj vam bo odprl vrata, a v prostor boste morali vstopiti sami.
     24. Bolje je biti oseba en dan, kot senca tisoč let.
     25. Oseba, ki je sposobna zardeti, ne more imeti slabega srca.

     Sveti Frančišek Asiški – Da ne iščem tolažbe Gospod
     Da ne iščem tolažbe, temveč da tolažim;
     da ne iščem razumevanja, temveč da razumem;
     da ne iščem ljubezni, temveč da ljubim;
     kajti skozi dajanje dobimo,
     v oproščanju nam je oproščeno
     in skozi smrt se rodimo v večno življenje.

     Naj se zgodi, o Bog,
     da si bom bolj želel tolažiti kot biti tolažen,
     razumeti kot biti razumljen,
     ljubiti kot biti ljubljen.
     Kajti ko se človek razdaja, dobiva;
     ko pozabiš nase, te najdejo;
     ko oprostiš, ti je oproščeno.

     A da so velike ratlike med nami Ljudmi na Zemlji in med Verstvi?. Morda pa imamo veliko več skupnega kot mislimo. Morda pa nam Bog govori, kot svojim Otrokom Sveta na Zemlji, tako agnostikom kot vernim v različnih jezikih iste stvari: Ljubiti, Odpuščati, biti Sočuten in Strpen, prinašati Mir in biti Dober. Vsakdo naj nekaj naredi zase in za bližnjega in mali koraki bodo prispevali k velikemu koraku za Boljši Svet v Večjo Božjo Slavo in za naše Odrešenje. Janez
   • Janez says:

     14. oktobra, 2019 at 9:53

     Sorry povzetki in nekatere dodane moje misli o Odpuščanju so zasnovane na knjigi dr. Joan Borysenko (ameriška zdravnica in psihatrinja): Čudežna Preobrazba. Knjiga mi je bila v veliko inspiracijo, saj je avtorica zelo verna in praktična ter pomaga konkretno številnim ljudem. Janez
2. Janez says:

   13. oktobra, 2019 at 18:52

   Kaj se zgodi, ko zmolimo zdravamarijo (Aleteia)

   Ena zdravamarija, ki jo molimo premišljeno, prinese več milosti kot na tisoče zdrdranih molitev
   Milijoni katoličanov pogosto molijo zdravamarijo. Včasih hitro, ne da bi sploh mislili na besede, ki jih izgovarjajo. Ta članek nam lahko pomaga moliti to molitev bolj goreče in z večjim zavedanjem, kako globoka je.
   1) Dobro moljena zdravamarija napolni Marijino srce z veseljem in nam izprosi velike milosti. Ena sama zdravamarija, ki jo molimo premišljeno, prinese več milosti kot tisoč zdrdranih molitev.
   2) Zdravamarija je zlata jama molitevk Mariji, iz katere lahko vedno jemljemo in se nikoli ne izprazni. Mislite, da jo je težko moliti? Vse, kar moramo narediti, je, da se zavedamo njene vrednosti in da razumemo njen pomen, ko molimo k Mariji.
   3) Sveti Hieronim pravi, da so “resnice, ki so zaobjete v zdravamariji, tako veličastne in tako čudovite, da jih noben človek ali angel ne more v celoti dojeti”.
   4) Sveti Tomaž Akvinski, princ med teologi, “najmodrejši med svetniki in najbolj svet med modrimi”, kot ga je imenoval papež Leon XIII, je v Rimu 40 dni pridigal o zdravamariji in polnil srca navzočih z navdušenjem.
   5) Učeni jezuit p. Suárez je rekel, da bi ob svoji smrti z veseljem zamenjal vse svoje knjige, ki jih je napisal, in vse svoje delo, ki ga je opravil, v zameno za eno pobožno izmoljeno zdravamarijo.
3. Miro says:

   13. oktobra, 2019 at 14:03

   BOŽJA BESEDA: »VSTANI IN POJDI! TVOJA VERA TE JE REŠILA« (Luka 17,19)

   Ko je potoval v Jeruzalem, je hodil med Samarijo in Galilejo. Ko je prispel v neko vas, mu je prišlo naproti deset gobavih mož. Od daleč so se ustavili in na ves glas govorili: »Jezus, Učenik, usmili se nas!« Ko jih je zagledal, jim je rekel: »Pojdite in pokažite se duhovnikom!« In med potjo so bili očiščeni. Ko je eden izmed njih videl, da je bil ozdravljen, se je vrnil in z močnim glasom slavil Boga. Padel je na obraz pred njegove noge in se mu zahvaljeval; in ta je bil Samarijan. Jezus pa je odgovoril: »Mar ni bilo deset očiščenih? Kje pa je onih devet? Ali ni bilo nobenega drugega, da bi se vrnil in počastil Boga, razen tega tujca?« In rekel mu je: »Vstani in pojdi! Tvoja vera te je rešila« (Luka 17, 11-19).

   https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Lk+17%2C11-19&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

   »Tvoja vera te je rešila.« Jezus enake besede nameni grešnici (7,50), ženski, ki je krvavela (8,48), in slepemu možu (18,42; prim. Zaheja, 19,9). V kraljestvu so zadnji prvi! To kar ti storijo ob njihovem srečanju z Njim, opiše značilnosti vere, ki rešuje. Rešitev, četudi je že darovana vsem, je dejanska le, če jo sprejme vera. Vera je v tem, da se človek zaveda daru in se obrne na darovalca. Rešitev je naš »evharistični« odnos z Jezusom. Kdor ga je odkril, je odgovoren pred Njim za vse brate. Postane »angel«, to je oznanjevalec (odlomek iz knjige Skupnost bere Lukov evangelij, p. Silvano Fausti).

   Molimo: Slava tebi, Jezus ti si naš največji Darovalec. Hvala Ti za največji dar – sveto evharistijo, kjer se iz čiste ljubezni daruješ za nas in naše odrešenje. Naj po tvoji milosti iz tega Studenca odrešenja črpamo vse potrebne milosti za resnično ljubezen do Tebe in bližnjega – na priprošnjo Device Marije v moči Svetega Duha!

   Naj Jezus obiskovalcem te spletne strani podari duha nenehnega zahvaljevanja za vse, kar vsak trenutek prejemamo po Njegovi milosti, in to pri sveti Evharistiji – največji Zahvali po Kristusu, s Kristusom in v Kristusu. Prosimo ga tudi za dar razločevanja, da bomo v luči Svetega Duha razločevali, med tistim, kar nas uči živa Božja beseda in tistim, kar nam vsiljuje tako imenovana Nova doba (New Age), kjer so zrna resnice iztrgana iz Božje besede in pomešana z raznovrstnim plevelom, ki v bistvu zavira rast v veri, upanju in ljubezni do Boga in sočloveka.

   Božje usmiljenje, nedoumljiva skrivnost Presvete Trojice, zaupamo vate!
   Božje usmiljenje, navzoče v postavitvi Cerkve, ki obsega vesoljni svet, zaupamo vate!
   Božje usmiljenje, neizmerno v zakramentu evharistije in duhovništva, zauapamo vate!
4. andreja says:

   13. oktobra, 2019 at 8:35

   Prosim vas za molitev, za dve mladi življenji D in M.
   Gospod, iz vsega srca te prosim, pomagaj jima.
   Jezus, izročam ju v tvoje roke. Božje usmiljenje, vate zaupam!
   Verjamem, gospod, da od tebe pride rešitev. Amen.
   • Miro says:

     13. oktobra, 2019 at 14:04

     Božje usmiljenje, neizčrpni vir čudežev, zaupamo vate!
5. Janez says:

   12. oktobra, 2019 at 22:38

   TO JE MOJA MOLITEV GOSPOD
   To je moja ponižna in goreča molitev k Tebi moj Gospod,
   ki jo molim danes preden zaspim, na jasen jesenski večer.
   Gospod izročam Ti svoje trpeče srce, populi iz njega ves plevel in sežgi v njem vso umazanijo mojih grehov.
   Prečisti v njem vse nečiste misli in mojo nečisto kri ter pomagaj mi, da se bom poboljšal.
   Utišaj prosim v moji duši vse moje viharje in divje plamene ognja materialnih želja in hotenj.
   Veliko misli se mi podi po glavi a le eno je potrebno: Spolnjevati Božjo Voljo!
   Prosim postavi v moji duši spet vse na svoje mesto, da bom močan in pravičen.
   Da preneham razmišljati le po človeško in uveljavljati svojo človeško voljo.
   Prosim izkorenini moje slabosti v mojem srcu.
   Umiri prosim moje misli in srce, da bom videl jasneje.
   Prosim Oče, daj mi moč, da bom zlahka prenašal svoj bol in
   da bom rad trpel vse preizkušnje in se voljno prekalil in okrepil.
   Daj mi moč, da bom s svojo strpnostjo in ljubeznijo bolj ploden in da bom pomagal ubogim
   In da ne bom v strahu za položaj in službo pokleknil pred nadutim mogočnežem, ki dela krivico.
   Daj mi moč, da reveža ob poti nikdar ne bom prezrl in zatajil.
   Daj mi moč, da se bom s svojim duhom po Tvojm navdihu Gospod zavitel
   visoko nad vsakodnevni semenj ničevosti in trgovino ljudi, ki tekmujejo in se bogatijo.
   Daj mi prosim moč, da se uklanim Tvoji Volji in pozabim na svojo Voljo.
   Gospod darujem Ti svoje srce, svoja usta, svoje misli, svoje življenje, sebe vsega.
   Darujem Ti svoje življenje, vzemi ga in vodi me po Poti k Tebi, da ne zaidem v labirintih življenja.
   Tvoja ljubezen in dobrota Gospod, tvoja Milost naj bo vedno v meni, da bo zmerom:
   v meni ogenj, ki me bo očiščeval in prečistil skušnjav in grehov;
   vsekdar tvoja Svetloba in Modrost Duha, ki me bo vodila pravih poteh;
   potrpežljivost, s katero bom lažje premislil svoje odločitve;
   iniciativa pobud, s katerimi bom aktivno deloval,
   voljnost in ponižnost s katero te bom moj Bog in Deus Creator ubogal,
   volja, s katero se bom bojeval in trudil za Pravico in Mir med ljudmi na Zemlji
   in Umirjenost, ki ga lahko prinese molitev in Milost Božja ter Ljubezen med Ljudi.
   Ne zapusti me Gospd nikdar, potrebujem Te kot vodo, sonce, zemljo in zrak za življenje.
   Potrebujem Tvojo milost, Tvojo nenehno pomoč ko zaidem ali se izgubim, Tvojo Ljubezen!
   Ne zapusti me Gospod Bog nikdar, ker Ti si moje vse, kar premorem.

   Dopolnjena in razširjena molitev Prihajam k tebi, molitve in premišljevanja, kapucini 1995.

   “Pustite Božje Otroke k meni, da jih bom umiril in poživil. Ti ki trpijo in me iščejo ter kličejo k meni, njih je Nebeško kraljestvo”. Odprl vam bom svoje srce in vas ozdravil in vam daroval svoj Mir. Spolnjujte Voljo Mojega Očeta. Amen. Janez
   • Janez says:

     12. oktobra, 2019 at 22:55

     Gospod naj bom kakor Zemlja, naj bom kakor Plodna Njiva,
     rodovitna in globoka prst,
     v veselje Tebi Oče in v radost kmetu, da bo na Božji Njivi oral, sejal in žel.
     Ker Tam Gospod boš blagoslovil vse naše delo in trud, da bo obilna setev in obilna žetev.
     da ne bo lačnih in da bodo polne kašče za vse, da se nasitijo.
     Molimo, da nikdar ne bo zmanjkalo delavcev, zakaj dela je veliko in treba je trdo delati
     in se truditi v potu svojega obraza na zemlji.
     Počiješ malo, si obrišeš pot z obraza, pogledaš v nebo k Njemu in zmoliš zahvalo Očetu za vse.
     Gospod pomagaj mi prosim, da bo vse moje življenje napolnjevala iskrena Vera,
     da ga bo navdihovala Tvoja Dobrota in Ljubezen, da ga bo dvigovalo Upanje in
     da boš dal Svoj Blagoslov vsemu kar počnem, za kar si mi naročil, da storim.
     Gospod vodi me po Tvojih stezah in navdihni me, da bom vedno vedel, kaj je prav, da storim.
     Hvala Ti Gospod, ki živiš in kraljuješ vekomaj.
     Janez
6. Miro says:

   12. oktobra, 2019 at 17:49

   SVETILKA BREZ OLJA NE SVETI!

   Besede življenja, ki jih je Frančišek Ksaver Nguyen Van Thuan zapisal v svoji knjigi Pot upanja, nam lahko zelo pomagajo, da bi odkrili živi Kruh, po katerem zelo hrepeni duša vsakega človeka, čeprav se večina ljudi tega globokega hrepenenja duše sploh ne zaveda. To je resnični Kruh, ki daje življenje! V enem od svojih preprostih, a globokih razmišljanj Frančišek Van Thuan zapiše:

   Svetilka brez olja ne sveti. Avto s praznim rezervarjem goriva ne bo peljal. Duša apostola bo izgubila svojo moč, če se ne hrani s sveto evharistijo. »Ako ne boste jedli mesa Sinu človekovega in pili njegove krvi, ne boste imeli življenja v sebi« (Janez 6,53).

   Naj se žarki Božjega usmiljenja milostno dotaknejo vseh, ki globoko v svojih dušah hrepenijo po Kruhu, ki daje življenje!

   Božje usmiljenje, ki si nam dalo Presveto Devico Marijo za Mater usmiljenja, zaupamo vate!
   Božje usmiljenje, navzoče v postavitvi in delitvi svetih zakramentov, zaupamo vate!
   Božje usmiljenje, tolažba in blagor vsem, ki so skesanega srca, zaupamo vate!

   Kaj pomeni Božje usmiljenje, rožni venec Božjega usmiljenja, vzkliki Božjemu usmiljenju si lahko, če želimo, preberemo v knjigi Dnevnik sv. Favstine Kowalske. Na kratko tudi na: http://www.molitev.net/molitev/bozje-usmiljenje
7. Jasna says:

   12. oktobra, 2019 at 16:18

   Prosim za molitev da bi bilo vse dobro, da se hči srečno vrne, da bo partner vredu, da preneha s pitjem alkohola. Prosim za vse tiste ki trpijo.
   Hvala.
   • Janez says:

     12. oktobra, 2019 at 17:36

     Kaj lahko naredim za več veselja in SREČE V DRUŽINI?

     Da bi današnji zakonci živeli v čim lepši harmoniji, nek duhovni pisatelj daje tele nasvete:
     1. Velikodušno izpolnjuj želje svojega zakonca.
     2. Opominjaj – kritiziraj redko in vedno z ljubeznijo.
     3. Če moraš nekoga zanemariti, to ne sme biti nikoli mož al žena!
     4. Razveseli sozakonca -potrudi se, da bo pogosto sijal od sreče.
     5. Srečujta se kot Adam in Eva, ko sta se prvič videla – z ljubeznijo.
     6. Vsaj en kompliment na dan je bolj pomemben kot vitamini.
     7. Nikoli ne bodita oba naenkrat jezna.
     8. Ko se zmotiš, se opraviči –vse spore rešita pred sončnim zahodom.
     9. Nikoli, nikoli ne govori o preteklih napakah.
     10. Molita skupaj in se zavedajta, da sta eno v Kristusu.
     11. Nikoli, nikoli ne zahtevaj in ne daj kar Bog prepoveduje.
     12. Za prepir sta potrebna dva. Ti vedno lahko odvzameš enega.
     13. Ne vpij – nikoli ne kriči – le kadar gori hiša.
     14. Odpuščaj in prosi odpuščanja sozakonca, da bo Božji Mir v družini!
     15. Izkazuj Ljubezen in Dobroto in povej sozakoncu, da ga imaš rad z dejanji in besedami!

     Že objavljeno na Prosim za molitev. Gospod prosim Te usliši prošnjo Jasno, da se vrne domov njihova hči in da bo mož prenehal s pitjem alkohola; Božje Usmiljenje prosim pomagaj, da bo mož spregledal svoje napake in spet prevzel kot dober mož in oče svoje dolžnosti v družini. Jezus in Marija prosim pomagajta, da se spet vrne Božji Mir v družino. Janez
     • Miro says:

       12. oktobra, 2019 at 17:55

       Božje usmiljenje, navzoče v postavitvi in delitvi svetih zakramentov, zaupamo vate!
       Božje usmiljenje, ki nas napolnjuješ z milostjo, zaupamo vate!
8. Ela says:

   12. oktobra, 2019 at 10:44

   Prosim za molitev za sina, ki je zbolel za rakom. Težko je za vse še posebej za njegovo mlado družino.
9. Janez says:

   11. oktobra, 2019 at 21:36

   Ludwig Schneider: Kje prebiva Bog? (nekoliko popravljeno!)
   Želim si, da me Bog ne samo včasih obišče kot gosta, ampak da v meni trajno prebiva. A me vodi in navdihuje ko ga prosim in molim k Njemu. To zveni za kakšne agnostike kot otroška in naivna molitev. Tako mislim in verujem, da je prav. To je moj Credo. Mene pa ne motijo bodice agnostikov, ker vem da vse premorem v Njem, ki mi daje Moč. Kaj ni bil včasih Bog prisoten v jeruzalemskem templju in stanuje danes v mogočnih katedralah? Kralj Salomon je rekel pri posvetitvi templja: »Toda mar more res Bog prebivati na zemlji? Glej, nebo in nebes nebesa te ne morejo obseči, koliko manj ta hiša, ki sem jo sezidal!« (1 Kr 8,27).Boga ne moremo zapreti v nobeno katedralo, najsi bo še tako bleščeča. Bog je omniprezenten in Ljubeč do vseh ljudi enako. On je Stvarnik vsega kar obstaja in je Deum Creator.

   Vsa nebes nebesa ne morejo dojeti Boga, kaj šele ljudje. Bog je za nas ljudi dimenzija, ki ji ni mogoče priti do dna. Ki je tudi poustvarjeni fizikalni Cernski prapok ne more razvozlati. Stalno odkrivamo nove sončne sisteme, katerih neskončnosti si ne moremo predstavljati. Če je že vesolje v svoji celoti za nas preobsežno, da bi ga raziskali, koliko bolj je potem Bog kot njegov Stvarnik. Takoj ko bi Boga lahko doumeli, ne bi bil več Bog, ampak le neka človeška predstava ali zamišljena hipoteza, ki smo si jo domislili, ki jo lahko nekdo spreminja glede na versko pripadnost in določbe koncilov ali pa jo v obliki kipa postavi v kot. Bog ni religiozni priročnik! On je ki je izven vseh naših pojmov in predstav. Tako daleč in tako blizu nas in v nas je. Zaslutimo ga v smotrni naravi in v Dobroti ter Odrešenju vseh Ljudi na Zemlji.

   Kadar prisluhnem religijam in njihovim primitivnim ali filozofskim razlagam, podvomim v kimpetentni človeški razum, da bi zmogel Boga razumeti. Kdo pa sem jaz da bi to sodil in razumel, kar je Božje? Deum scire nemo potest nisi Deum docente! Naš krščanski Bog je Troedini Bog Očeta, Sina Jezusa in Svetega Duha, ki poživlja in navdihuje. On je navdihnil svetopisemske pisatelje in nam dal Biblijo, da jo beremo, kaj nam pripoveduje.

   V knjigi Izaije 57,15 piše: »Kajti tako govori Visoki in Vzvišeni Gospod, ki večno prebiva in je njegovo ime sveto: Na višavi in v svetišču prebivam, sem pa hkrati pri potrtem in ponižnem v duhu, da poživljam duha ponižnim, da poživljam srce potrtim.«Potrt in ponižen duh je torej skrivnost Božjega prebivališča. Tako kot je Bog izbral v svoji suverenosti osovražen judovski narod, tako si je izbral za prebivališče ne bahače, ampak potrte in uboge ljudi v Palestini in tudi ljudi izmed vseh drugih narodov. V Matejevem evangeliju 21,42-44 Jezus pravi: »Kamen, ki so ga zidarji zavrgli, je postal temeljni kamen. In kdor bo padel na ta kamen, se bo razbil; in na kogar pade ta kamen, ga bo zmečkal.«To bi iz hebrejskega čistopisa prebrali tako: kdor se preda Bogu, bo njegov čkveški ponos razbit, da bo lahko Bog v njem prebival. Kdor pa ostaja ponosen, bo ta kamen padel nanj in ga zmečkal ter ga za vedno uničil. »… Vsa zemlja je polna njegovega veličastva«, »saj je vse to naredila moja roka, tako je vse nastalo, govori Gospod. Gledam pa na tistega, ki je ponižen, ki je potrt v duhu« (Iz 6,3; 66,2).In Bog živi v njem. V ponosnih in samozadostnih ter mogočnih in bogatih ljudeh pa Bog ne živi, najsi še tako verujoče govorijo in pobožno delajo. Bog hoče človeško ponižnost in skromnost, saj je tako živel Jezus naš Odrešenik. In tako naj živimo tudi mi ljudje, če smo Jezusovi Učenci. Naše poslanstvo na zemlji je , da spolnjujemo Božjo Voljo in da smo Bogu Očetu kot Njegovi Otroci na Zemlji v Veselje.

   Ludwig Schneider: Und wo wohnt Herr, unser Gott?
10. Janez says:

    11. oktobra, 2019 at 20:55

    Neznani avtor : Deloholik

    Značilnosti deloholika
    Kot drugi »holiki« je tudi deloho-lik v nevarni odvisnosti. V tem primeru gre za odvisnost od dela, kariere, saj deloholiki verjamejo, da so oni edini, ki lahko delo opravijo pravilno. Brez te kon-stantne osredotočenosti se deloholik sam sebi zdi, da je neuspešen ali ničvreden. Pogosto je to znak negotovosti ali nepra-vilno postavljenih življenjskih prioritet. Deloholiki bodo preživeli večino časa na delu ali pa bodo delo celo nosili s seboj domov. Pogosto ne bodo imeli veliko časa za svoje osebno življenje, torej za družino, hobije ali sprostitev. Živeti uravnoteženo ni njihova želja, vendar pa je ravnovesje potrebno za mentalno, fizično, duhovno in čustveno zdravje.Kako najti ravnovesje. Najprej se ustavi in poglej svoje življenje. Ali žrtvuješ druga področja svojega življenja zaradi časa in pozornosti, ki ju posvečaš delu? Če je prizadevanje za kratkotrajni finančni cilj bolj pomembno kot zagotavljanje dolgotrajne zveze s tvojim partnerjem in otroki, moraš premisliti o svojih prioritetah. Seveda si boš morda rekel, da delaš zato, da zagotoviš svoji družini vse, kar je nujno za življenje. Vendar bodi iskren, ali si prizadevaš za ravnovesje med vsemi stvarmi?

    Ravnovesje je namreč ključnega pomena.Tukaj je nekaj priporočil, kako doseči ravnovesje:
    • Postavi meje času in pozornosti, ki ju posvečaš svojemu delu.
    • Rezerviraj si kvaliteten čas za zasebne odnose in razvedrilo.
    • Sooči se s strahom pred neuspe-hom in s svojim občutkom negotovosti –govori s svojim duhovnikom ali svetovalcem.
    • Definiraj svojo lastno vrednost skozi perspektivo Boga, ne menjaj ga z idoliziranjem sebe ali svoje kariere.
    • Uporabi svojo kreativnost za dosežke, ki niso povezani z delom, ampak s kakšnim hobijem.
    • Bodi pozoren na potrebe svoje družine in prijateljev.
    • Začni telovaditi –plavaj, pešači ali pojdi v telovadnico.

    Ko smo fizično, mentalno, duhovno in čustveno uravnoteženi, ima to na vse, kar delamo, pomemben vpliv. Boljši smo v službi, bolj uživamo v manj stresnih odnosih z našimi ljubljenimi in končno tudi bolj uživamo namen in lepoto življenja, ki nam ga je pripravil Bog. Saj poznate izraz: »Ustavi se in povohaj cvetje.«

    Koristi ravnovesja. Ko dosežemo ravnovesje lažje dosegamo notranji Božji mir, po katerem vsi hrepenimo. Ne bojimo se negotovosti ali nezaupanja vase. Obrnemo se na Boga in ga prosimo za modrost in smernice. Naš duhovni odnos z njim ne sme biti prezrt. Tako je tudi neznani človek v stresni stiski vse obrnil na glavo: »Ni važno, kako trdo delam, nikoli ne bom nepogrešljiv nobenemu podjetju, delovni skupini ali delodajalcu nasploh. Nikoli ne bom toliko cenjen, kot bi rad bil. Skoraj sem se ubil s stresom in izčrpanostjo. Je bilo vredno? Tako sem nekaj časa mislil tudi sam. Vendar mi je delo postalo idol in odkril sem, kako se motim. Nisem poznal svojih otrok, moj zakon je razpadal in moje zdravje se je slabšalo. Nato me je nekega dne Bog opozoril, da je zdravje in odnosi z mojo družino in z njim to, kar v bistvu življenje sploh je. Če ne bom začel skrbeti zase, kmalu ne bom bil več na voljo niti svoji družini niti službi. Če ne bom našel ravnovesja, ne bom imel družine!«»Ne morem iti nazaj in se dokopati do tega, kar sem pri svoji družini izgubil, vendar zagotovo nočem ničesar več zamuditi. Bog mi je pomagal videti vrednost moje družine in koliko sem jaz pomemben njej. On je tisti, ki izpolni mojo potrebo slišati: »Nenadomestljiv si!« Sedaj tudi vem, da lahko zastavim prioritete svojega življenja zelo narobe; zato sedaj te odločitve prepuščam Bogu. On je zasnoval namen mojega življenja in jaz sem se pokesal, da sem pozabljal na svojo družino in na svojega Boga.«

    Najdeno na medmrežju Evangelijske Cerkve: Vode Počitka. Avtor neznan.

Comments are closed.