Prosim za molitev

20.295 Responses to Prosim za molitev

1. janez says:

   18. oktobra, 2019 at 14:38

   prosim gospoda Boga, mati Marijo, vse angele in svetnike za zdravje in da mi ne vzamejo vozniške. Hvala
   • Janez says:

     19. oktobra, 2019 at 12:46

     MOLITEV
     Jezus, odpri vrata mojega srca in me odreši vseh spon
     Bog je namreč svet tako vzljubil, da je dal svojega edinorojenega Sina,
     da bi se nihče, kdor vanj veruje, ne pogubil, ampak bi imel večno življenje. (Jn 3:16,17)
     Na naši poti Življenja do križa in onkraj čez, kdo bo odmaknil kamen proč in
     nam pokazal prazen grob vstalega Odrešenika ter Pot Življenja k Tebi?
     Samo ti, Gospod, saj si se prikazal trem ženskam tistega zgodnjega Velikonočnega jutra.
     Samo ti, Gospod, saj si se v sobi razodel obotavljivim učencem in pokazal svojo prebodene roke.
     Samo ti, Gospod, saj si se na Binkošti razkril z močjo jezikov ognja
     in preko najneženjše sapice Svetega Duha napravil preobrat v Naših srcih in dušah.
     Ko si odšel Zezus v nebesa k Očetu, si poslal Sverega Duha Tolažnika k nam na Zemljo.
     Potrebujem Te Gospod, prosim pomagaj mi in me Vodi po Poti k Tebi.
     Navdihni me in me napolni z Mirom in Upanjem, da ne skrenem Poti k tebi prosim.
     Tukaj sem Gospod, obotavljiv in prestrašen ter upam na Tvojo Pomoč.
     Tukaj sem in iščem Tebe. Verjamem v tvojo Odrešujočo moč, verjamem, da se želiš razodeti tudi meni.
     Morda sem prešibek, da bi odprl vrata svojega srca in duše, ampak spet, Gospod, s tvojo pomočjo jih lahko odprem – na široko in zaživim kot dober človek in dober kristjan.
     Pridi Jezus in prebivaj v meni! Prosim Te nakloni mi Milost in me odreši vseh spon.
     Amen.

     Že objavljeno na Prosim za Molitev.

     Gospod prosim pomagaj janezu, da bo zaživel v Miru in zadovoljstvu ter usliši vse njegove prošnje za zdravje in spokojno življenje, ki je v Tebi Gospod. Napolni njegovo dušo z optimizmom in upanjem, da si Ti naš Odrešenik, ki pomaga tistim, ki verjejo v Tebe. Janez
2. Helena says:

   18. oktobra, 2019 at 13:51

   Predraga Mati Marija,prosim,izprosi mi pri Jezusu milost,za katero iz srca prosim. Usmiljeni Jezus,ne zapusti me prosim!
   O kri in voda,ki sta privreli iz srca Jezusovega,kot vir usmiljenja za nas,zaupam v Vaju.
   • Janez says:

     19. oktobra, 2019 at 12:36

     K Tebi prihajam Gospod
     K Tebi prihajam Gospod, z vsem srcem, z vsem upanjem in z vso ljubeznijo, ki jo premorem.
     Prosim Te, naj bo ta Sveta Maša danes blagoslovljena postaja v mojem življenju
     In naj mi da novih moči, da bom stanovitno hodil po pravi Poti k Tebi.
     Tvoje usmiljenje in odpuščanje naj mi olajšata breme, ker sem sam sebi breme, ki je pogostokrat neznosno.
     Tolikokrat o moj Bog, sem daleč od Tebe, daleč od sebe, pripravljen za sleherno neumnost in greh.
     Pomagaj mi prosim, da bom pri Tebi, da bom pri sebi, saj to dvoje je isto.
     Naj mi ta ura, ki jo posvečuje Tvoja pričujočnost, da rasti v zvestobi, grečnosti in veselju Tebi.
     Prosim Bog, ozdravi me trpkosti, ki mi stiska usta, te grenkobe in bolečine ki sem je sam kriv
     In tega nezaupanja, ki mi je vedno in povsod v skušnjavo.
     Reši me Gospod notranje krhkosti in nestalnosti, vsega kar me vleče navzdol.
     Reši me greha prosim, ki ga sovražim, pa vendar delam še naprej napake in te nespametno žalim.
     Na pragu te Svete Mašne Daritve me prosim prenovi, da bom tak, kakršnega me ti želiš imeti.
     Bog, popolnoma zaupam vate. Moja beseda na tem mestu bodi:
     Vsega se Ti izročim.
     Verujem v Te, Upam v Te. Ti si moja edina Resnica in moja Edina Moč.
     Zavedam se, kako sem brez Tebe Oče slaboten in kako sem ves v Tvojih rokah.
     Prav zato vem Oče, da sem zato močan.
     Zato se hočem veseliti v Gospodu.
     Glej prihaja nova mladost, ki bo do vrha napolnila mojo dušo.
     Ko stopam pred Tebe, oblij s svetlobo in radostjo mojo Dušo z svojo Lučjo Gospod.
     Naj me odslej vedno vodi Tvoja Ljubezen po Poti Odrešenja k Tebi.

     Daniel Rops, Moje Veselje se dviga k Tebi, Izbor Molitev 1974. Že objavljeni na Prosim za Molitev.

     Gospod Bog in Marija ter Sveti Jožef prosim uslišite Helenino prošnjo in ji pomagajte, da bo našla Božji Mir, Upanje in Božjr Vodstvo ter da ne bo osamljena v svojh težavah in preizkušnjah. Božja Dobrota in Usmiljenje v Tebe zaupamo. Mati Marija pomagaj prosim Heleni, da bo našla uteho in spokoj v Tvojem Varstvu. Janez
3. Administrator says:

   18. oktobra, 2019 at 10:05

   Izročam v molitev možakarja, ki je sebi in drugim naredil veliko gorja. Je tudi odvisnik drog in želi naredit samomor. Spomnimo se ga tudi pri maši.
   Hvala Bog vam povrni.
   • Janez says:

     18. oktobra, 2019 at 11:10

     MOLITVE ZA UBOGE IN ZAME…Rottzeter
     Pater Anton Rottzeter, knjižica Bog, ki mi daje dihati:

     KLJUB SMRADU IN ALKOHOLU
     Kljub smradu in alkoholu
     prepoznavam Tvoje obličje,
     neizbrisno vklesano
     v obraz tega človeka,
     in te čutim.
     Kljub umazaniji in blatu
     prepoznavam Tvojo roko,
     ponižno iztegnjeno,
     v kretnji tega človeka
     in se je bom dotaknil.
     Kljub krvi in gnoju
     bom premišljal Tvoj križ,
     neprestano navzoč
     v postavi tega človeka,
     in se bom sklonil.

     PO SVOJI BESEDI USTVARI VESELJE
     Gospod naš Usmiljeni Bog,
     dotakni se me
     v vsakem klošarju,
     ki leži na cesti,
     v brezdomcu,
     ki trka na moja vrata
     in nima doma.
     Podari mi
     besedo, ki ustvarja veselje,
     kretnjo, ki povezuje.

     V OZADJU REVŠČINE REVŠČINA
     Naj vidim revščino,
     ki se skriva za revščino,
     Bog.
     Pomanjkanje smisla,
     razbito upanje,
     uničene odnose,
     mnoga razočaranja.
     Naj čutim solidarnost,
     Bog,
     resnično pozornost,
     iskreno ljubezen,
     osebno naklonjenost.

     MILIJONI BREZ HIŠ
     Milijoni brez hiš,
     milijoni otrok,
     samo zato, ker je miselnost preozka.
     Bog,
     razbij ozkost našega mišljenja.
     Milijoni na cesti,
     milijoni žensk,
     samo zato, ker je srce premajhno.
     Bog,
     razširi majhnost srca.
     Milijoni brez zemlje,
     milijoni moških,
     samo zato, ker je sebičnost prevelika.
     Bog,
     izruj sebičnost iz naše srede.

     BOG OSVOBODI ME ZAPRTOSTI VASE
     Osvobodi me zaprtosti vase,
     v svoj dom, moj Bog,
     naj ga odprem vsem pomoči potrebnim.
     Osvobodi me zaprtosti
     v kariero, bogastvo, denar, osebno premoženje,
     moj Bog, naj delim z drugimi.
     vidi in jim ne pomaga, ki se
     Molimo te, Gospod Jezus Kristus, tukaj in v vseh tvojih cerkvah,
     ki so po vsem svetu,
     in te hvalimo, ker si s svojim svetim križem
     svet odrešil.

     MOLITEV ZA UBOGE IN IZGUBLJENE, KI SO ZATAVALI BREZ BOGA
     Prosimo Te pomagaj ubogim, žalostnim, bolnim, zapuščenim, tistim brez Upanja, Pomoči, Vere in brez Boga,
     ki jih nihče od soljudi na cestah in v parkih ne vidi, kako so lačni, prezebli in zapuščeni,
     ki jim nihče ne pomaga, ki so omagali in se vdajajo mamilom in alkoholu ter
     ki trpinčijo sebe in druge s katerimi se srečajo. V breme so sebi in drugim in ne znajo si pomagati sami.
     Le naša Ljubezen in Sočutje ter pomoč Boga Odrešenika jim lahko pomaga blažiti vse njihove težave in stiske.
     Izgubili so se in zatavali ter so brez Upanja, brez Boga, brez pomoči, brez Tolažbe in brez tole besede sočutja.
     Tudi oni so Božji Otroci, ki rabijo Odrešenika, da ji pomaga nazaj na Pot Odrešenja.
     Pridi Gospod, vstopi v Njihovo življenje in jih reši s svojoo Milostjo.
     Odpusti jim, saj so izgubili kompas življenja in ne vedo kaj naj naredijo zase.
     Navdihni dobre ljudi, da bodo kot dobri Samaritani obvezali njihove rane, jim prisluhnili in jim dali pogum,
     da se izkopljejo iz začaranega kroga revščine, brezupa in uboštva.
     Pomagajmo jim, saj je Jezus rekel, lačen sem bil, pa ste mi dali jesti,
     žejen sem bil, pa ste m dali piti, bil sem brez obleke pa ste me oblekli,
     obupan sem bil brez upanja in tople besede sočloveka,
     pa ste mi dale Besede Odrešenika, ki ima Besede Večnega Življenja.
     Podarimi jim kakšno toplo obleko, dajmo jim topel napitek in hrano, prisluhnimo jim.
     Ker le eno je potrebno, da ne gremo mimo ubogih kot farizeji, ampak da pomagamo vsak na svoj način.
     Tudi dobra dela so v Očeh Boga Molitev, ki izhaja iz pristne in dejavne Jezusove Evangeljske Vere,
     tiste Vere, ki Slavi Boga in ki kaže, da spolnjujemo Božjo Voljo z Dobroto in dejavno Ljubeznijo tako,
     da služimo Bližnjim. Tud ubogim in zapuščenim ter bolnim, ki so potrebn našega in Božjega Usmiljenja.

     Gospod Bog prosim napolni Srca žalostnih, zapuščenih in ubogih, ki so omagali, in ki se vddajajo mamilom, alkoholu, ki že dolgo niso slišali lepe tople besede sočloveka, ki so se izgubili v vrvežu Življenja, ki se odzivajo in ravnajo s hudobijo in neprijaznostjo do drugih in svojcev, pomagaj jim prosim in jih reši, zakaj rekel boš le Besedo in ozdravljeni bodo in njihvo srce bo zopet polno Božjega Miru in Vere, ker so bili izgubljeni Otroci, pa si jih kot izgubljrne/zatavale ovce poiskal in jih Rešil pred pogubo. Pomagaj jim prosim Jezus Odrešenik, pomagaj jim Mati Marija, pomagaj jim Sveti Duh Tolažnik in vrni jih nazaj na Pot Odrešenja, da pridejo k Bogu in postanejo dobri ljudje in dobri kristjani. Pri tebi Bog ni nič nemogoče, Usmiljen si in Vsemogočen ter Dober v Svoji Ljubezni in Odpuščanju, zato pomagaj prosim ubogim, ki so te izgubili, da te spet najdejo. Prosim Te Gospod Bog pomagaj zgoraj omenjenemu neznanemu izgubljenemu moškemu, da bo opustil svoja kriva pota, ki vodijo v pogubo in se nehal drogirati ter da bo s pomočjo dobrih ljudi našel izhod in Odrešitev z Božjo Pomočjo.
     Amen. Janez
     • Janez says:

       18. oktobra, 2019 at 11:20

       Upanje, ki ga imajo ubogi, ne bo nikoli razočaralo, je čudovit primer nagovora papeža Frančiška v Rimu, ki sem ga objavil 16. 10. 2019 na Prosim za molitev spodaj. Tam je povedano bistveno več glede ubogih. Preberite in se zamislite. Tudi jaz sem se fejst zamislil. Mi imamo Odrešenika in Upanje. Mi imamo Božjo Milost, da imamo dovolj vsega, kar rabimo, pa za to nimamo nobenih zaslug. Le Njegovo Veliko Milost in Ljubezen. In kljub temu se še pritožujemo in nismo zadovoljni s tem, kar imamo. Premalo je vesele Evangeljske radosti in dobrote, ko se zavedamo, da smo zastonj prejeli, da naj naprej zastonj dajemo drugim. Bolj moramo biti dobri in pomagati ubogim in manj jambrati ter se bolj zahvaljevati za vse, kar smo nezasluženo dobili od Našega Očeta. In dejavno živeti Vero, ki poleg molitve k Bogu proizvaja dobra dela. Amen.
       Janez
       • Miro says:

         18. oktobra, 2019 at 19:32

         Vse te in druge molitve, namenjene za osebo, ki ima hude težave z odvisnostjo od drog in obupuje nad življenjem, z vero in zaupanjem vključujmo v sveto mašo.V njo se kakor v Ocean brezmejnega Božjega usmiljenja stekajo vse naše molitve. Maša je resnično največja molitev za ozdravljenje!

         Božje usmiljenje, neizmerno v zakramentu evharistije in duhovništva, zaupamo vate!
         Božje usmiljenje, upanje tistim, ki obupavajo, zaupamo vate!
         Božje usmiljenje, ki nas napolnjuješ z milostjo, zaupamo vate!
         • Janez says:

           19. oktobra, 2019 at 13:05

           Molitev
           O Bog, poklical si sveto Mater Terezijo, da je z izredno ljubeznijo do ubogih odgovorila na ljubezen tvojega Sina. Daj nam, te prosimo, da bomo na njeno priprošnjo služili Kristusu v trpečih bratih in sestrah. Po našem Gospodu Jezusu Kristusu, tvojem Sinu, ki s teboj v občestvu Svetega Duha živi in kraljuje vekomaj. Amen

           Misijonarka ljubezni: to je bila Mati Terezija po imenu in v dejanju. Dajala je tako privlačen zgled, da je pritegnila k sebi mnogo ljudi, ki so bili pripravljeni vse zapustiti ter hoditi za Kristusom, navzočem v ubogih. Ta sestra, ki jo vsi poznamo kot mater ubogih, zapušča zgovoren zgled za vsakogar, za verujoče in neverujoče. Dela, ki jih je izvrševala, govorijo sama zase in kažejo ljudem našega časa oni vzvišeni smisel življenja, ki se pogosto zdi, da je na žalost izgubljen. Ponovno in ponovno je rada govorila: ‘Služimo ubogim, da bi služili življenju.’ Mati Terezija ni zamudila nobene priložnosti, da je na vse načine poudarjala ljubezen do življenja. V poslušnosti evangeliju je postala ‘usmiljeni Samarijan’ vsakomur, ki ga je srečala, vsakemu človeku v krizi, v trpljenju in ponižanju. Nekoč je Jezus spregovoril Materi Terezi: »Pošiljam te v temačno bedo revežev. Pojdi tja in bodi moja Luč«.

           Gospod prosim pomagaj nam, da bomo tudi Mi, ki smo Tvoje Božje Ljudstvo, sledili v življenju Tvojemu Evangeliju in bili v vsak dan do soljudi tako Dobri in Usmiljeni kog Mati Terezija iz Kalkute, ki je svoje življenje neumorno posvetila revežem v Indiji.

           Poklican sem k popolni Ljubezni
           Odpri mi oči, Gospod, da bom spoznaval Tebe v vseh svojih bratih in sestrah.
           Odpri mi ušesa, da bom slišal klice vseh tistih,ki potrebujejo mojo pomoč.
           Odpri mi srce, Gospod,da se bom naučil ljubiti svoje bližnje,kakor nas ljubiš ti.
           Daj mi svojega Svetega Duha,da ti bom zmogel vsak dan znova podariti svoje srce.
           Pomagaj mi da bom povsod razširjal Tvojo ljubezen, kjerkoli sem in kamorkoli grem.
           Nauči me tiste ljubezni,ki je vedno potrpežljiva, vedno prijazen.
           Nauči me tiste ljubezni, ki ni nikoli nevoščljiva,napuhnjena, sebična ali zamerljiva.
           Tiste ljubezni, ki okuša srečo v resnici in je vedno pripravljena odpuščati.
           Danes ti dajem svoje srce.
           Dajem ti svoje roke, noge, svoj glas,da boš lahko ti po meni v ta svet prinašal svojo Ljubezen.
           Daj, da bom mogel biti slaboten, a vztrajen odsev tvoje popolne Ljubezni.
           Molitve Matere Terezije

           Že objavljen na Prosim za molitev.

           Mati Terezija nam je dala tihi zgled molitve, iskrene vere v Boga in dejavnega dobrosrčnega krščanstva, saj je iz svoje globoke vere zajemala moč in navdih za pomoč ubogim. Spoštovali so jo številni verni in agnostiki v svetu in v Indiji. Vse je potrebno, da delamo v Božjo Slavo in v naše Odrešenje. Tako molitev, vera, svete maše, krščansko življenje kjer spolnjujemo božjo Voljo, dobrota in služenje ubogim. Sama vera brez dobrih del je mrtva. Janez
4. Janez says:

   17. oktobra, 2019 at 21:27

   Iskanje naših odgovorov na vprašanja o življenju in Bogu (skrajšano!)

   Duševni mir v nestanovitnem svetu ali Iskanje duševnega miru: Kako lahko v tako nezanesljivem času dosežemo notranji mir ter premagamo skrb in strah? Saj imamo Odrešenika Jezusa vendar! Bo nas ljubi ali tudi mi ljubimo Boga?

   Ali obstaja na tem svetu kakšna ustanova ali oseba, na katero se lahko obrnemo brez ozira na to, kaj se dogaja okoli nas ali v nas samih? Je mogoče z upanjem gledati na prihodnost ne glede na okoliščine, ki nam jih življenje nameni? Dandanes se čedalje več študentov zateka h Gospodu, saj ga vidijo kot nekakšno stalnico; svet okoli nas se namreč nenehno spreminja, medtem ko ostaja On vedno isti. Bog je vselej neomajen in vreden zaupanja, saj je tudi sam rekel: »Ali je še kakšen Bog razen mene? Ni je skale, ne poznam je. Jaz, GOSPOD, se ne spreminjam.«1 Na Boga se lahko vedno zanesemo in nanj računamo. On, ki je »isti, včeraj in danes in na veke«,2 pa nam je dal možnost, da ga osebno spoznamo in tako preko njega dosežemo notranji mir. Le z Njim lahko naše srce doseže trden počitek.

   Pravi notranji mir – grajenje na skali
   Ste se že kdaj vprašali, na čem gradite svoje življenje? Lahko ste prepričani, da mora vsak človek življenje na nečem osnovati – vsak izmed nas ima nekakšen temelj, na katerega postavi vse svoje upe in pričakovanja. Morda smo ta temelj mi sami: »Prepričan sem, da bom v življenju uspel, če se bom le dovolj potrudil.« Morda je to naš način življenja: »Če bom imel veliko denarja, bo moje življenje čudovito.« Morda je naš temelj kakšno časovno obdobje: »Novo tisočletje bo naredilo korenite spremembe.«

   Bog pa ima za nas v mislih drugačen temelj. On pravi, da ni varno graditi upe in pričakovanja na nas samih, na drugih ljudeh ali na čemerkoli, kar nam lahko ta svet ponudi. Želi si, da bi položili svoje zaupanje vanj. Jezus pravi: »Zato je vsak, ki posluša te moje besede in jih uresničuje, podoben preudarnemu možu, ki je zidal svojo hišo na skalo. Ulila se je ploha, pridrlo je vodovje in zapihali so vetrovi ter se zagnali v to hišo, in vendar ni padla, ker je imela temelje na skali. Kdor pa te moje besede posluša in jih ne uresničuje, je podoben nespametnemu možu, ki je zidal hišo na pesku. Ulila se je ploha, pridrlo je vodovje in zapihali so vetrovi; zagnali so se v to hišo in padla je in njen padec je bil velik.«5

   Res je, da se je modro obrniti na Gospoda vsakič, ko nas tarejo križi in težave, toda Božji načrt za človeka je življenje v izobilju ne glede na to, kakšne so okoliščine. On si želi, da bi imel na nas pozitiven vpliv v vsakem trenutku našega življenja, zato pravi, da vsi ljudje, ki položijo svoje zaupanje vanj in v njegovo besedo, gradijo svoje življenje na trdi skali.

   Temeljni duševni mir
   Mnogo ljudi se počuti varne, če se rodijo kot otroci milijonarja ali če vedo, da lahko z lahkoto dobijo dobre ocene. Toda največji občutek varnosti dobimo, če imamo oseben odnos z Gospodom. Bog je mogočen. Za razliko od nas Bog natančno ve, kaj se bo zgodilo jutri, naslednji teden, čez eno leto ali čez desetletje. On ve celo, kaj se bo zgodilo v novem tisočletju, saj pravi: »Jaz sem Bog in drugega ni, Bog, in ni ga kakor jaz. Od začetka oznanjam konec.«6 Najpomembnejše pa je dejstvo, da on ve za vse, kar se bo v našem življenju zgodilo, in nam je pripravljen vsak trenutek stati ob strani, če se le odločimo za življenjsko pot z njim. On je »zatočišče in moč, pomoč v stiskah, vedno navzoča.«7 Vse, kar moramo narediti, je to, da ga vsak dan vdano iščemo. On namreč pravi: »Iskali me boste in me boste našli. Ko me boste iskali z vsem srcem.«8

   Toda to še ne pomeni, da bo tistim, ki imajo osebni odnos z Bogom, vse zlo prizaneseno. Če bodo na primer teroristi v novem tisočletju na naš narod izvršili kakšen napad, bodo morda trpeli tudi tisti, ki Boga poznajo. Kljub vsemu pa bodo čutili nekakšen notranji mir in z močjo, ki jim jo bo dal Gospod, bodo lahko pot nadaljevali. Eden izmed Jezusovih privržencev je zapisal tako: »Od vseh strani pritiskajo na nas, pa nismo utesnjeni. Ne vidimo poti, pa jo še najdemo. Preganjajo nas, pa nismo zapuščeni. Ob tla nas mečejo, pa nismo uničeni.«9 Vsi lahko iz preteklih izkušenj potrdimo, da se moramo v resničnosti pogosto soočati s težavami. A če se v te težavne vode podamo skupaj z Gospodom, se lahko nanje odzovemo na drugačen način in jih prebrodimo z močjo, ki ne izvira iz nas samih. Na svetu namreč ni nobene težave, ki je Gospod ne bi mogel premagati. On je večji od vsega, kar nas lahko v življenju zadane, in ne bo nikoli pustil, da se s težavami spopadamo sami.

   Bog skrbi za nas. Poleg Božje mogočnosti lahko ljudje v svojem življenju izkusimo tudi njegovo globoko ljubezen. Od novega tisočletja lahko ljudje pričakujemo marsikaj: morda bo to čas svetovnega miru, kot ga ni še nihče videl, morda pa bo več sovraštva, etične nestrpnosti in nasilja kot kdajkoli prej. Toda ne glede na to, kaj se bo zgodilo, smo lahko prepričani, da nas nihče ne more ljubiti tako močno, kot nas ljubi Gospod, in nihče ne more za nas skrbeti s takšno vnemo, kot skrbi On. Bog nam preko Svetega pisma sporoča: »GOSPOD je dober, utrdba ob dnevu stiske, in pozna tiste, ki se zatekajo k njemu.«10 »Vso svojo skrb vrzite nanj, saj on skrbi za vas.«11 »GOSPOD je pravičen na vseh svojih poteh, dobrotljiv v vseh svojih delih. GOSPOD je blizu vsem, ki ga kličejo, vsem, ki ga kličejo v zvestobi. Izpolni željo svojih častilcev, usliši njihovo klicanje in jih reši.«12

   Jezus Kristus je svoje učence pomiril z naslednjimi besedami: »Ali ne prodajajo dveh vrabcev za en novčič? In vendar nobeden od njiju ne pade na zemljo brez vašega Očeta. Vam pa so celo vsi lasje na glavi prešteti. Ne bojte se torej! Vi ste vredni več kakor veliko vrabcev.«13 Če se predate Gospodu, bo on za vas skrbel na način, kakršnega do sedaj še niste poznali; kajti nihče ni za vas skrbel tako, kot Gospod, saj nihče ni tega zmožen.

   Doseči duševni mir preko Boga
   Še sanja se nam ne, kaj bi lahko novo tisočletje prineslo. Toda Boga potrebujemo v vsakem primeru. Če nas v prihodnosti čakajo težavne vode, bo Bog ob nas, da nam jih pomaga prebroditi; če pa bodo leta mirna, bomo potrebovali Boga, da nam zapolni tisto notranjo praznino in da v naša življenja prinese smisel. Toda kaj je na koncu resnično pomembno? Ko pridemo do konca poti, ima pomen le še naša povezanost z Gospodom. Ga resnično poznamo? Pozna On nas? Smo pred njim zaprli vrata našega srca ali smo ga povabili, naj vstopi? Tistim, ki so ga resnično spoznali, je spremenil pogled na svet in jim dal upanje; če namreč gojimo z njim osebni odnos, lahko naše srce občuti mir v vsaki situaciji. Toda zakaj moramo Boga postaviti ravno v središče našega življenja? Če on ne živi v našem srcu, ne moremo nikoli občutiti notranjega miru in živeti v upanju. Moramo se zavedati, da nismo Bogovi saj smo le ustvarjeni ljudje On pa je Bog od Nekdaj. Ni odvisen od nas, mi pa se moramo v vsaki stvari zanašati nanj, saj smo bili ustvarjeni tako, da v življenju potrebujemo njegovo navzočnost. Tako je jalov vsak poskus polnega življenja brez njega. Bog si želi, da bi ga iskali. Želi si, da bi ga našli in ga povabili v svoje življenje. A tu nastane problem: ljudje smo pred njim zaprli vrata naših src. V Svetem pismu piše: »Mi vsi mo tavali kakor ovce, obrnili smo se vsak na svojo pot.«14 Vsi ljudje smo že kdaj poskušali živeti brez Boga in takšno življenje Sveto pismo poimenuje »greh«.

   Ameriška študentka Heather pove naslednjii primer: »Ko sem prišla na univerzo Stanford, še nisem verovala v Kristusa. Pred seboj sem imela cel svet, ki je kar čakal, da ga popolnoma spremenim. Udejstvovala sem se v politiki, hodila na različna srečanja, obiskovala sem predavanja o rasizmu in družbenih pravicah ter se popolnoma predala centru za socialno delo. Prepričana sem bila, da bo moja lastna moč dovolj, da spremenim svet. Siromašnim osnovnošolcem sem pomagala pri učenju, vodila sem akcije v zatočišču brezdomcev, zbirala sem ostanke hrane in jih darovala tistim, ki je niso imeli. Toda bolj kot sem se trudila spremeniti svet, bolj sem bila razočarana. Morala sem se soočati z birokracijo, otopelostjo in … grehom. Začela sem razmišljati in ugotovila sem, da potrebuje človeštvo nekaj več.«

   Resnični mir v človeku = Božji mir Jezusa Odrešenika
   Časi se spreminjajo in tehnologija napreduje – toda vse to v končni fazi nima tako velikega pomena, kot se nam v danem trenutku zdi. Zakaj? Ker naši glavni problemi niso materialni, fizični, temveč duhovni. Osnovni problem človeka je to, da smo se oddaljili od Boga. Bog se zaveda našega problema in nam je zato priskrbel rešitev; postavil je pot, po kateri se lahko vrnemo k njemu … in ta pot je Jezus Kristus. Sveto pismo nam sporoča: »Bog je namreč svet tako vzljubil, da je dal svojega edinorojenega Sina, da bi se nihče, kdor vanj veruje, ne pogubil, ampak bi imel večno življenje.«15 Jezus Kristus je na križu umrl za naše grehe (križanje je namreč starodavni način usmrtitve), umrl je namesto nas, bil v grob položen in tretji dan je od mrtvih vstal. Zaradi njegove daritve na križu, lahko ljudje zopet stopimo v občestvo z Bogom in imamo z njim osebni odnos: »Tistim pa, ki so jo [Besedo] sprejeli, je dala moč, da postanejo Božji otroci, vsem, ki verujejo v njeno ime.«16

   Pravzaprav je zelo preprosto: Bog si želi, da bi imeli z njim poln odnos in nam je to tudi omogočil preko svojega sina Jezusa Kristusa. Sedaj pa je odvisno od naše odločitve, ali Boga iščemo ali ne. Večina vernikov išče Boga preko molitve, saj je le-ta nekakšen iskren pogovor z Gospodom. Tudi vi se lahko še ta trenutek odločite ter ga povabite v svoje življenje z naslednjimi besedami: »Bog! Želim si te spoznati. Res je, da te do danes še nisem povabil v svoje življenje, toda sedaj bi rad to spremenil. Rad bi se ti približal in se oklenil možnosti odrešitve, ki si mi jo omogočil preko svojega Sina. Svoje zaupanje polagam v moč Jezusove smrti na križu in v posledico te daritve, odpuščanje grehov. Želim si, da bi vstopil v moje življenje in od današnjega dne naprej hodil z menoj.«

   Sedaj pa se vprašajte, če ste te besede izgovorili iskreno. Pravilni odgovor na to vprašanje veste le vi in On naš Bog. Če je odgovor pritrdilen, potem se lahko veselite svetle prihodnosti, saj nam je Gospod obljubil, da bomo imeli življenje v izobilju, če bomo le pripravljeni živeti v osebnem odnosu z njim.17 Bog nam zagotavlja, da bo prebival v našem srcu18 in da nam bo podaril večno življenje.19 Melisa, študentka v Novi Angliji, nam npr. o Bogu pripoveduje naslednje: »Moja starša sta se ločila, ko sem bila sama še zelo mlada in zato nisem mogla doumeti vsega, kar se je dogajalo okoli mene. Vedela sem le, da očeta ni bilo več domov. Ko sem prišla nekega dne na obisk k svoji babici, sem ji povedala za svojo zmedenost in jo vprašala, zakaj me je oče prizadel in zapustil. Ona me je nežno objela in mi zašepetala v uho, da obstaja nekdo, ki me ne bo nikoli zapustil – Jezus. Potem mi je prebrala dva odlomka iz Svetega pisma, ki pravita: »Nikakor te ne bom pustil samega, nikakor te ne bom zapustil.« (Hebrejcem 13,5) in »Oče sirotam … je Bog« (Psalm 68,5). Od takrat naprej sem bila vedno navdušena nad dejstvom, da imam Boga, ki si želi biti moj oče.«

   Ne glede na to, kaj se dogaja okoli nas, lahko v Gospodu vedno najdemo duševni mir, če se mu le predamo in se zavedamo, da nam vedno stoji ob strani. Novo tisočletje lahko prinese marsikaj in ravno zato potrebujemo Boga kot stalnico v našem življenju. V Njem namreč premoremo vse, ki nam daje Moč. Bog je Ljubezen, ki nas ima kot svoje Otroke Brezpogojno in Neskončn Rad. Ali imamo tudi mi radi Boga?

   Najdeno na medmrežju v prevodu iz angleščine: Iskanje odgovorov na vprašanja o življenju in Bogu za ameriške študente: https://www.vsakstudent.com/a/dusevnimir.html.

   Najbolj dragocena stvar, ki jo imamo, je spoznati, da je vse, kar imamo, darilo od Boga, in da svobodo, ki jo imamo, pravilno uporabljamo je te dni v cerkvah povedal salezijanec Tom Uzhunnalil, ki je bil 557 dni ujetnik islamskih skrajnežev: “Najbolj dragocena stvar je biti z Bogom”. V ujetništvu je prestal več kot leto in pol. “Reševala me je molitev pravi. Verjamem, da je naš Bog živi Bog. In ker je živi Bog, lahko odgovori na vsako moje vprašanje ali molitev. Odgovoril je na vse molitve, čeprav je zame trajalo več kot leto in pol, da sem videl ta odgovor.
   • Janez says:

     17. oktobra, 2019 at 21:42

     BOG PROSIM PRIDI K MENI IN OSTANI Z MENOJ
     Dragi Bog. Vem, da sem grešil. Hvala BOG, ker si v osebi svojega Sina Jezusa Kristusa našega Odrešenika prevzel nase vse moje grehe in na križu umrl zame ter vstal od mrtvih. Šel si v Nebebesa k Očetu in poslal si k nam Svetega Duha. Želim prejeti tvoje odpuščanje in živeti s teboj v osebnem odnosu vse dni. Besede Večnega Življenja imaš. Daješ nam Vode Življenja, ki odžeja in kruh Življenja, po katerem nismo nikoli lačni. Odpuščaš nam naše grehe, ko Te molimo in se spokorimo. Odpiram ti vrata svojega življenja in te sprejemam kot svojega Odrešenika in Gospoda Boga. Predajam ti nadzor nad svojim življenjem, zato naredi iz mene takšnega človeka, kakršnega si me ti želiš. Prosim vstopi k meni in vame in me vodi ter mi pomagaj, da bom spolnjeval Božjo Voljo in hodil vedno za Teboj. Tudi ko bom nekam zataval me prosim usmeri nazaj na Pot Odrešenja, ki vodi k Tebi. Prosim za Tvoj Božji Mir in Ljubeče Srce, da Počijem v Tebi. Iskal sem Te in Te Našel. Prosim pomagaj mi in Vodi me. Amen.
5. Janez says:

   17. oktobra, 2019 at 18:52

   Papež Frančišek: Bog v vsakem času vabi k spreobrnjenju (kapucinom) v Rimu, 10.okt19

   »Bog kliče na različne načine – in sicer tako, da v vsakem času vabi k spreobrnjenju. Pri tem gre za močno izbiro, za odločitev, v katero je posvečena oseba dejavno vključena in ki jo vodi naprej po življenjski poti. Ena izmed nevarnosti, s katero se lahko soočimo, če ne dopustimo Bogu, da nas postavi pod vprašaj, je »verska trpkost«, iz katere izhaja nesrečnost. Posvečeni tako postajajo »zbiralci krivic«, kot je značilno za tiste, ki se nenehno čutijo žrtve in se neprenehoma pritožujejo. Sv. Terezija Jezusova je svoje sosestre svarila pred skušnjavami, da bi se čutile predmet krivic. Gre za držo, kateri je treba nasprotovati s spreobrnjenjem. Vstopiti v skupnost torej pomeni, da se je potrebno pripraviti, da bi prehajali iz spreobrnjenja v spreobrnjenje, saj to vodi k ponižnosti.

   Ne pridevniki, ampak teologija samostalnikov
   Ponovno bi vas rad spomnil, da je pomembno, da se pri govoru ne uporablja pridevnikov, ampak teologijo samostalnikov, kot nakazuje tudi frančiškanski duh.

   Ne misliti nase, živeti kot priče
   Misijonarstvo je tema, s katero je povezano pomanjkanje poklicev. S posvečenjem se ne sme več misliti nase, ampak živeti kot priče. Seveda to ne pomeni, da je potrebno izvajati prozelitizem, ampak oznanjati Jezusa bolj z življenjem kot z besedami, kot je svojim bratom naročal sam Frančišek Asiški. Ni naključje, da so tudi sodobne svetnike, kot je Terezija iz Kalkute, spoštovali tako verni kot neverni, prav zahvaljujoč njihovemu pričevanju. Zato vas povabim, da bi o tem pričevali s ponižnostjo in predvsem z uboštvom, ki mora biti živeto v konkretnosti. Hudi duh vstopa prav preko žepov, to je preko pomanjkanja doslednosti glede na zaobljubo uboštva. Le-ta mora biti po besedah sv. Ignacija Lojolskega ‘mati in zid’ redovnega življenja.

   V boju proti posvetnosti je potrebna ponižnost
   Posvaril bi pred posvetnostjo, v katero včasih zdrsne Cerkev. Duh posvetnosti ji škodi, tako da Jezus v molitvi prosi Očeta, naj nas oddalji, ne od sveta, ampak od duha sveta, ki vse uničuje in vodi v dvoličnost. Da bi se zoperstavili temu zlu, je potrebna ponižnost. Druga skušnjava pa je klerikalizem, otrok posvetnosti. Na ta način obstaja tveganje, da bi pastirji postali gospodarji namesto služabniki. Zato je potrebno ponovno odkriti in nadaljevati strukturo služenja znotraj cerkvene skupnosti.

   Bog se nikoli ne naveliča odpuščati
   Kapucini ste bili prav tako povabljeni, da bi živeli svoje Pravilo na naraven način, sprejemali in spoštovali druge. Bratsko občestvo se udejanja na naraven način, ne ustvarja se ga umetno. Le-to je milost Svetega Duha in se hrani z odpuščanjem. Usmiljenje. Bog se nikoli ne naveliča odpuščati; kvečjemu mi smo tisti, ki se naveličamo prositi za odpuščanje. V zvezi s tem bi navedel primera dveh duhovnikov: najprej ostarelega kapucina v Buenos Airesu, ki mu je včasih prišel dvom, da je bil preveč usmiljen, ko je podeljeval odvezo mnogim vernikom, ki so prihajali k njemu v spovednico – tedaj je odšel pred oltar in Jezusu rekel, da je bil On sam tisti, ki mu je dal zgled. Drugi pa je duhovnik Felice v Manzonijevem romanu Zaročenca, ki je bil znamenje konkretnega usmiljenja med pomoči potrebnimi in grešniki.

   Mlade Cerkve lahko pomagajo ‘babici’ Evropi
   Ponovno odkrijmo sočutje in sposobnost jokanja. Potrebno je evangelizirati Evropo, ki je iz ‘matere’ postala ‘babica’ in ne uspe več rojevati otrok v veri. Mlade Cerkve lahko pomagajo stari celini ponovno zanetiti žerjavico vere, ki še vedno gori. Že če pogledamo pričevanje mnogih žena s Filipinov, ki služijo v premožnejših družinah. Čeprav so izbrane za točno določene zadolžitve in naloge, pa se v svojem pogovoru z otroki in mladimi v teh družinah spremenijo v katehistinje.

   Zgled za mlade: Dajem vam nalogo, da dajete zgled pričevanja mladim, ki občudujejo frančiškanskega duha in so odprti za karizmo veselja in preprostosti, ki jo zgled sv. Frančiška ponuja v vsakem času…«
   (Papež Frančišek bratom kapucinom; Vatikan, 10.10.2019)

   Pridite k meni, ki ste obtežen s težavami in problemi in jaz vas bom poživil, pravi Jezus. Hvala Ti Gospod Jezus za vse, kar nam daješ. Podari nam Božji Mir prosim.
6. Miro says:

   17. oktobra, 2019 at 17:19

   GOSPODOV »GORJE VAM!« JE NAMENJEN TUDI VSAKEMU OD NAS – NE ZATO, DA BI NAS OBSOJAL, AMPAK ZATO, DA BI SE V MOČI BOŽJE BESEDE VSAK ŠE PRAVOČASNO SPREOBRNIL K JEZUSU, KI NAS ODREŠUJE!

   BOŽJA BESEDA: Gorje vam, ker zidate grobnice prerokom, ki so jih vaši očetje umorili! S tem izpričujete in potrjujete dela svojih očetov, kajti oni so jih umorili, vi pa jim zidate. Zato je tudi rekla Božja Modrost: ›Poslala bom k njim preroke in apostole. Nekatere izmed njih bodo umorili in preganjali, da se bo od tega rodu terjala kri vseh prerokov, ki je bila prelita od stvarjenja sveta: od Abelove krvi do krvi Zaharija, ki je bil ubit med oltarjem in svetiščem.‹ Da, povem vam, od tega rodu se bo terjala. Gorje vam, učitelji postave, ker ste vzeli ključ spoznanja. Sami niste vstopili, tistim pa, ki so hoteli vstopiti, ste to preprečili.« Ko je odšel od tam, so pismouki in farizeji začeli močno pritiskati nanj in skušali še marsikaj izvabiti iz njega, zraven pa so prežali, da bi ujeli kaj iz njegovih ust (Luka 11,47-54).

   http://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Lk+11%2C47-54&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

   V razgretem pogovoru Jezus razkriva laž in hinavščino pri učiteljih postave. Pove jim, da so bili predniki dvolični do prerokov in taki so oni do njega. S tem ne vodijo ljudi v Božje kraljestvo, ampak pripravljajo križ njemu. Trudil se bom biti z Jezusom, da ne bi zakril prave podobe Boga. Gospod, naj v tvojem srcu vedno znova odkrivam Božjo usmiljeno ljubezen (iz knjige Primož Krečič, Luč Besede rodi življenje).

   Božjemu usmiljenju tokrat v molitvah priporočimo prošnje, ko so jih zapisali: Veronika (za zdravje brata), Ida (za varnost njenega otroka v prometu), Blanka (za novo službo), Andreja (za D. in M.). Še naprej molimo tudi za osebe in zadeve, zapisane v zapisih od Sare, Petra, janeza, Nataše, Kristine, Boštjana, MamiM … Zgodi se presveta Božja!

   Božjemu usmiljenju priporočimo tudi gospode, ki jih je Gospod poklical k duhovniškemu poklicu, pa so zapustili Njega, ki je pot, resnica in življenje. »Zapustili so mene, studenec žive vode, in si izkopali kapníce, razpokane kapníce, ki ne držijo vode« (prerok Jeremija 2,13). Usmiljeni Jezus jih še naprej neizmerno ljubi in ljubeznivo vabi k studencu žive vode! Vse nas – v nekem smislu je vsak človek izgubljeni sin ali izgubljena hči – nenehno kliče, naj vsak vendarle zapusti grešno pot, tudi pot beganja od enega do drugega novodobnega nauka, ter se z Njegovo pomočjo spreobrne in vrne nazaj v Očetovo hišo – k odrešenjskemu studencu svete Evharistije!

   Božje usmiljenje, navzoče v postavitvi Cerkve, zaupamo vate!
   Božje umiljenje, neizmerno v zakramentu evharistije in duhovništva, zaupamo vate!
   Božje usmiljenje, studenec bolnim in trpečim, zaupamo vate!
   Božje usmiljenje, tolažba in blagor vsem, ki so skesanega srca, zaupamo vate!
   Božje usmiljenje, ki nas napolnjuješ z milostjo, zaupamo vate!
7. veronika says:

   17. oktobra, 2019 at 13:56

   Prosim za mojega brata, ki je hudo zbolel in ima še nedoraslo hčerkico, da ne bi prekmalu izgubila očeta.
   Molimo za njegovo telesno zdravje in za milost vere, da ne bo obupal .
   Združena Srca Presvete Trojice, v edinosti z Maminim Brezmadežnim Srcem in Prečistim Srcem sv. Jožefa,
   • Miro says:

     17. oktobra, 2019 at 17:41

     Tako v osebnih kot skupnih molitvah, se napotimo k odrešenjskemu studencu Božjega usmiljenja, še zlasti pri obhajanju svete maše. Draga ga. Veronika, vse je v rokah Usmiljenega Jezusa! On vse in vsakogar vodi po Božjem načrtu in na koncu vedno tako obrne, kakor je za nas in naše bližnje najboljše.

     Priporočam, da prošnjo gospe Veronike vključimo v vsakodnevno molitev rožnega venca. Jezus, ponižno Te prosimo, usmili se njenega brata, da bi ozdravel v duši in telesu – na priprošnjo Preblažene Device Marije! Zgodi se presveta Božja volja!

     Božje usmiljenje, studenec bolnim in trpečim zaupamo vate!
     • veronika says:

       17. oktobra, 2019 at 17:50

       Iskrena hvala. Tudi sama molim za vse na tej strani in bom vedno molila, še posebno vas vse izročam Jezusu v urah Getsemani.
       Naj nas vse, še posebno bolne, pokrije Mami s svojim materinskim plaščem.
   • Janez says:

     17. oktobra, 2019 at 19:02

     Molitev za BOLNE in Trpeče
     Prosim te, Gospod Bog,
     da je vsaka bolna in trpeča oseba, ki bere, posluša
     ali si ogleduje to sporočilo obkrožena s plamenom tvojega Svetega Duha.
     Prosim te, da v tem času zdraviš njihov um in njihovo telo,
     izboljšaš njihovo zdravje in jim podariš Notranji mir.
     Prosim Te, naj jih Tvoja dobrotna in milostna roka ozdravi bolezni,
     ki jih je prizadela, naj jim pomaga, da ne čutijo bolečin
     in da bodo njihovi zdravniki pravilno ugotovili bolezen in jo tudi prav zdravili.
     Blagoslovi vse bolna in trpeče in daj potrpljenje njihovi družini in vsem, ki zanje skrbijo.
     Si najboljši zdravnik, ki lahko ozdravi vsako bilezen, vsako zlo,
     ki je prišlo v telo, v hišo, v družino in v njihovo okolico.
     Molim in prosim te za moje zdravje in verjamem,
     da se bo od tega trenutka vse izboljšalo zame in za druge bolne, ki Te prosijo za ozdravitev.
     Hvala, Sveti oče, ker vem, da poslušaš, kar ti govorim iz srca.
     To počnem zdaj, z vso ljubeznijo in upanjem Vate
     in tudi če zdravniki pravijo drugače,
     vem, da lahko ozdraviš vse bolezni
     in celo najhujšo bolezen, ki obstaja.
     Hvala, hvala, hvala Ti moj Bog Oče v Nebesih!
     Ker vem Moj Gospod in Moj Bog, da si me poslušal in da me boš uslišal ter pozdravil.
     AMEN

     Že objavljeno na Prosim za molitev.
     Molite za zdravo dušo in telo. Ko molite k Bogu, odložite stran vse skrbi in bolečine ter misli o sebi; prepustite se popolnoma Božji Volji in Njegovemu Delovanju z Odrešilno Vero. Molite k Bogu je namreč poleg zdravljenja medicine način, da se darujete Bogu. Molitev Vsakemu, ki trpi, pomaga, da najde v sebi novo upanje, novo Moč in Ozdravljenje po Njegovi Milosti. Ravnajte zdravo, mislite zdravo in obilno molite k Bogu, da bodo Njegove Zdravilne Sile v Vas pozitino delovale in da boste postopoma začutili boljše počutje. Vera gore premika. In čudeži se dogajajo. Molite za zdravje vašega brata in prosite Boga za milost ozdravitve. Bodite optimistična in verjemite z vizualiziranjem zdravljenja in ozdravitve na podlagi vere, molitev, obiska svete maše, dobrih del, pomoči bratu in drugim z vso srčno toplino in ljubeznijo. Gospod usliši prosim prošnjo Veronike in prosim pozdravi njenega brata. Janez
     • veronika says:

       17. oktobra, 2019 at 22:30

       Bog povrni za tople, spodbudne besede in objavljeno molitev !!!
8. Janez says:

   16. oktobra, 2019 at 20:11

   Ignacij Larrañaga: KO NE MOREMO ZASPATI (Aleteia)
   Moj Oče!
   Zdaj, ko so potihnili glasovi in ugasnili vsi kriki,
   sem tu, ob postelji, in moja duša se dviga k tebi, da ti reče:
   verujem vate, zaupam ti in te ljubim z vsemi svojimi močmi.
   Slava ti, Gospod!
   V tvoje roke izročam utrujenost in boj,
   veselje in razočaranja tega dne, ki se končuje.
   Če sem bil nepotrpežljiv,
   če so v meni prevladovali sebični vzgibi,
   če sem dal prostor jezi ali žalosti,
   oprosti, Gospod!
   Bodi usmiljen z menoj.
   Če sem bil nezvest, če sem govoril v prazno,
   če sem se prepustil nestrpnosti, če sem bil komu trn v peti,
   oprosti, Gospod!

   To noč ne želim zaspati, ne da bi čutil v svoji duši
   gotovost tvojega usmiljenja,
   tvojega sladkega, popolnoma zastonjskega usmiljenja.
   Gospod! Zahvaljujem se ti, moj Oče,
   ker si bil sveža senca, ki me je pokrivala ves ta dan.
   Zahvaljujem se ti, ker si, neopazen, nežen in objemajoč,
   v vseh teh urah pazil name kot mati.
   Gospod! Okoli mene je vse že tiho in mirno.
   Pošlji angela miru v to hišo.
   Umiri moje živce, pomiri mojega duha,
   sprosti moje napetosti.
   Preplavi moje bitje s tišino in umirjenostjo.
   Bdi nad menoj, dragi Oče,
   medtem ko se v zaupanju pogrezam v sen
   kot otrok, ki veselo spi v tvojem objemu.

   V tvojem imenu, Gospod, bom mirno počival.
   Amen.

   Da bi si povrnili notranji mir: Avtor molitve, objavljene v molitvenem priročniku Srečanje, je brat Ignacij Larrañaga.
9. Janez says:

   16. oktobra, 2019 at 17:50

   Upanje, ki ga imajo ubogi, ne bo nikoli razočaralo
   1. »Upanje, ki ga imajo ubogi, ne bo nikoli razočaralo.« (Ps 9,19). Te besede so aktualne tudi v današnjem času. Izražajo globoko resnico, ki jo vera vtisne predvsem v srca najbolj ubogih: povrnitev upanja, ki je bilo izgubljeno spričo krivic, trpljenja in nestalnosti življenja. Psalmist opiše položaj ubogega in ošabnost njegovega izkoriščevalca (prim. Ps 10,1-10). Kliče Božjo sodbo, ki bo povrnila pravico in odpravila krivičnost (prim. Ps 10,14-15). Zdi se, da v njegovih besedah skozi tek stoletij do današnjega dne odzvanja vprašanje, kako more Bog dopuščati takšno neenakost. Zakaj ne priskoči na pomoč, ko so ubogi poniževani? Zakaj so krivičniki v svojem početju srečni, ko pa Bog njihovo ravnanje obsoja ravno spričo trpljenja ubogih?

   V času nastajanja tega psalma je potekal obširen gospodarski razvoj. Kot je v takšnem stanju običajno, je tudi takrat prišlo do občutnega družbenega neravnovesja. Neenakomerna delitev dobrin je ustvarila številčno skupino revnih, katerih stanje je bilo v primerjavi z bogastvom redkih privilegiranih še dodatno dramatično. Sveti pisec motri in opisuje situacijo resnicoljubno in realistično.

   To je bil čas, ko so prevzetni ljudje brez posluha za Boga potiskali uboge v sužnost in si prilaščali še tisto njihovo malo, kar so imeli. Danes ni dosti drugače. V času gospodarske krize so mnogi prišli do premoženja, ki se v primerjavi z neštevilnimi izkoriščanimi ubogimi, ki jim manjka najosnovnejše in ki jih srečujemo na naših ulicah, zdi še večja nepravilnost. Na misel nam pridejo besede iz Knjige razodetja: »Praviš: premožen sem, obogatel sem in ničesar ne potrebujem. Ne zavedaš se, da si siromak in bednež, ubog, slep in nag.« (Raz 3,17) Tečejo stoletja, a stanje bogatih in revnih ostaja nespremenjeno, kot da nas zgodovinska izkušnja ne bi ničesar naučila. Besede psalma se torej ne tičejo preteklosti, ampak naše sedanjosti, postavljene pred Božjo sodbo.

   2. Tudi dandanes poznamo mnoge oblike suženjstva, v katerem so ujeti milijoni moških, žensk, mladih in otrok.
   Vsakodnevno srečujemo družine, primorane zapustiti svojo zemljo, da bi si vire preživetja poiskale drugje. Srečujemo sirote, ki so izgubile starše ali pa so jim bili nasilno iztrgani zaradi izkoriščevalskih namenov. Srečujemo mlade, ki iščejo poklicno uresničitev, a jih je kratkovidna gospodarska politika prikrajšala za delo. Srečujemo žrtve številnih oblik nasilja, od prostitucije do droge, ki so najgloblje ponižane. Kako pozabiti na milijone priseljencev, ki so žrtve mnogih skritih interesov, pogosto politično zlorabljeni in prikrajšani za solidarnost in enakopravnost? Vidimo tudi mnoge odrinjene in brezdomne osebe, ki tavajo po ulicah naših mest.

   Kolikokrat vidimo siromake, kako na smetiščih brskajo med odpadom in našimi viški, da bi si našli košček hrane in obleke! Oni sami so obravnavani kot človeški odpadek, soodgovorni pa za to pohujšanje ne čutijo nobene krivde. Reveži so pogosto označeni kot zajedavci družbe, odpusti pa se jim ne niti njihova revščina. Na njih povsod preži kritika. Okolica jih vedno dojema kot grožnjo ali kot nesposobne, zato si ne morejo dovoliti, da bi se počutili kako drugače, npr. nemočne in prestrašene.

   V že tako dramatičnem položaju jim ni dovoljeno uzreti konca predora. Prišli smo celo tako daleč, da nekateri razmišljajo o arhitekturi, ki bi revežem onemogočala prisotnost na ulicah, ki so značilen kraj sprejemanja vseh ljudi. Pohajajo z enega konca mesta na drugega in upajo, da najdejo delo, hišo ali vsaj sočutje. Vsaka možnost, ki se jim ponudi, postane svetlobna spirala; tudi tam, kjer bi morali najti vsaj pravičnost, se nad njimi razbesni tiranija. Pod žgočim soncem so prisiljeni neskončne ure pobirati pridelke, prejmejo pa posmehljivo nizko plačilo. Ni poskrbljeno za njihovo varnost pri delu in za razmere, v katerih bi se lahko počutili enaki drugim. Zanje ni ne zdravstvenega ne nezgodnega zavarovanja; tako rekoč ne obstaja možnost, da bi zboleli.

   Psalmist z neizprosnim realizmom opiše obnašanje bogatinov, ki plenijo revežem: »Na skrivnem preži kakor lev v zasedi, preži, da bi ujel nesrečnika; ujame nesrečnika, tako da ga potegne v svojo mrežo.« (Ps 10,9) Videti je, kot bi šlo za lov s pogonom, v katerem so reveži pognani v beg in naravnost v roke lovcem. V takšnih razmerah se srca mnogih zaprejo in želijo si postati nevidni. To množico revnih in ubogih vsakodnevna retorika prikazuje kot prenašanje nadloge. Postanejo prosojni, saj njihov glas nima več moči v družbi. To so moški in ženske, ki med našimi bivališči postajajo vedno bolj odtujeni in odrinjeni na rob.

   3. Psalm nam predstavi okoliščine, ki zaradi krivic, bridkosti in grenkobe zbujajo žalost. Kljub temu na lep način opiše ubogega. To je tisti, ki »zaupa v Gospoda« (prim. Ps 9,11), saj ima gotovost, da ne bo nikoli zapuščen. Ubogi oz. stiskani je v Svetem pismu človek zaupanja. Sveti pisec poda tudi razlog tega zaupanja: on »pozna svojega Gospoda« (prim. Ps 9,11), v biblični govorici pa poznati pomeni imeti oseben odnos, zaznamovan z naklonjenostjo in ljubeznijo.

   Takšen opis je za nas docela nepričakovan in naredi močan vtis. Gre predvsem za izraz veličine Boga, ko stoji pred ubogim. Njegova stvariteljska moč presega sleherno človeško pričakovanje in postane konkretna v spominjanju te konkretne osebe (prim. Ps 9,13). Prav takšno zaupanje v Gospoda in gotovost, da On ne pozabi, odpira vrata upanju. Ubogi ve, da ga Bog ne more zapustiti, zato vedno živi v prisotnosti Boga, ki se ga spominja. Njegova pomoč presega trenutno situacijo trpljenja in zarisuje pot osvoboditve, saj podpira v globini in spreminja srce.

   4. To je stalni refren Svetega pisma, ko opisuje delovanje Boga v prid revnim in ubogim. On »posluša«, »posreduje«, »ščiti«, »brani«, »odkupi«, »reši« … Ubogi ne more imeti Boga, ki bi spričo njegove molitve ostal ravnodušen ali molčeč. Bog uresničuje pravičnost in ne pozablja (prim. Ps 40,18; 70,6); še več, je njegovo zatočišče in mu vedno prihiti na pomoč (prim. Ps 10,14).

   Možno se je obdati z zidovi in zapreti vhode, da bi imeli občutek gotovosti zaradi svojega bogastva, na škodo onih, ki so ostali zunaj. Ne bo pa tako za vedno. »Gospodov dan«, kot ga opisujejo preroki (prim. Am 5,18; Iz 2-5; Jl 1-3), bo uničil pregrade med deželami in ošabnost maloštevilnih nadomestil s solidarnostjo mnogoštevilnih. Položaj odrinjenosti, ki ga trpijo milijoni, ne more več dolgo trajati. Njihovi klici se krepijo in objemajo celotno zemljo. Don Primo Mazzolari je zapisal: »Revež je stalen protest zoper naše krivice; revež je kot sod smodnika. Če mu daš iskro, se bo obrnil svet.«

   5. Nikoli ni mogoče spregledati moči sporočila, ki ga Sveto pismo pripisuje ubogim. Na vseh mestih Božja beseda označuje kot uboge tiste, ki nimajo nujnih stvari za življenje in so torej odvisni od drugih. To so stiskani, ponižani in pobiti na tla. Kljub temu Jezus ni imel zadržka, da se ne bi poistovetil z vsakomer iz te trume siromakov: »Kar koli ste storili enemu od teh mojih najmanjših bratov, ste meni storili.« (Mt 25,40) Zbežati pred takšnim poistovetenjem bi pomenilo razvodeniti razodetje in evangelij oropati konkretnosti. Bog, ki ga je želel razodeti Jezus, je velikodušen Oče, usmiljen, neizčrpen v svoji dobroti in milosti in podarja upanje zlasti tistim, ki so razočarani in brez prihodnosti.

   Našim očem ne more uiti, da se razglasitev blagrov, s katerimi je Jezus začel pridigati o Božjem kraljestvu, začne z besedami »blagor ubogim« (Lk 6,20). Smisel tega paradoksalnega oznanila je v tem, da ravno ubogim pripada Božje kraljestvo, saj so v takšni situaciji, da ga lahko sprejmejo. Koliko ubogih srečamo vsak dan! Včasih se zdi, da z razvojem civilizacije njihovo število narašča, namesto da bi se zmanjševalo. Tekom stoletij evangeljski blagor postaja vedno bolj paradoksalen; ubogi so vedno bolj ubogi, najbolj ubogi so ravno danes. Jezus pa, ki je vpeljal svoje Kraljestvo tako, da je v njegovo središče postavil uboge, nam želi povedati naslednje: vpeljal ga je on, nam, svojim učencem, pa je zaupal nalogo, da ga odgovorno razvijamo – dajajoč upanje ubogim. Nujno je, še posebej danes, ponovno oživiti upanje in povrniti zaupanje. Te naloge krščanska skupnost ne sme podcenjevati. Iz nje izhajata moč in verodostojnost našega oznanjevanja in pričevanja.

   6. V bližini ubogih Cerkev sama sebe prepoznava kot ljudstvo, razpršeno med številne narode, s poslanstvom, da vse vključi na skupno pot odrešenja in da se nihče ne čuti tujca ali izključenega. Stanje ubogih nas obvezuje, da se na noben način ne oddaljimo od Gospodovega skrivnostnega Telesa, ki trpi v njih. Poklicani smo, da se dotikamo njegovega Telesa; takšno služenje je pristna evangelizacija. Socialno zavzemanje za uboge ni dejavnost, ki bi bila privesek evangeljskega oznanila, marveč ravno nasprotno; dokazuje realizem krščanske vere in njeno zgodovinsko vrednost. Ljubezen, ki rojeva vero v Jezusa, njegovim učencem ne dovoljuje, da bi se zaprli v zadušljiv individualizem, skrit med drobce intimne duhovnosti, brez vpliva na življenje družbe (prim. Apostolska spodbuda Evangelii gaudium, 183).

   Pred kratkim smo objokovali smrt velikega apostola ubogih; Jean Vanier je s svojo predanostjo odprl nove poti sobivanja z osebami z družbenega obrobja. Od Boga je dobil dar, da svoje življenje posveti bratom in sestram, ki jih družba zaradi njihovih posebnih potreb pogosto izključuje. Bil je naš »svetnik za sosednjimi vrati«. S svojim navdušenjem je znal zbrati okrog sebe mnoge mlade, moške in ženske, ki so vsakodnevno delili ljubezen in povrnili nasmeh nebogljenim in ranljivim. Ponudil jim je barko rešitve proti osamljenosti in odrinjenosti. Njegovo pričevanje je spremenilo življenja številnih ljudi in pomagalo svetu gledati na najbolj ranljive in slabotne z drugačnimi očmi. Klic ubogih je bil slišan in obnovilo se je neporušljivo upanje z vidnimi in otipljivimi znamenji konkretne ljubezni, ki je še danes dostopna našim rokam.

   7. »Odločitev za uboge, ki jih družba zametuje in odmetava,« (Evangelii gaudium, 195) je prednostna izbira, ki so ji Kristusovi učenci poklicani slediti, da ne bi izdali verodostojnosti Cerkve in bi podarili učinkovito upanje nezaščitenim. Krščanska ljubezen najde v njej svojo potrditev, saj kdor svoje trpljenje zlije s Kristusovo ljubeznijo, prejme moč in evangeljskemu oznanilu daje veljavo.

   Dejavnosti kristjanov, tako ob priložnosti letošnjega svetovnega dneva ubogih kot še bolj v vsakdanjem življenju, ne obsegajo le pobud pomoči, sicer nujnih in hvalevrednih, ampak morajo ciljati na rast do polne pozornosti, ki jo dolgujemo vsakemu, ki se je znašel v stiski. »Takšna pozornost je začetek prave skrbi« (Evangelii gaudium, 199) za uboge, ko iščemo njihovo resnično dobrobit. Ni enostavno biti pričevalec krščanskega upanja sredi kulture potrošništva in odmetavanja viškov, saj je vse usmerjeno v površno in začasno zadovoljevanje potreb. Da bi znova odkrili bistvo in konkretizirali učinkovito oznanilo Božjega kraljestva, je treba spremeniti miselnost.

   Upanje dajemo tudi preko tolaženja, ki se udejanja, ko spremljamo uboge z vztrajnim naporom in ne le v trenutkih, ko smo polni navdušenja. Ubogi prejmejo resnično upanje, kadar v naši žrtvi prepoznajo zastonjsko dejanje ljubezni, ki ne pričakuje povračila, in ne takrat, ko vidijo, da se mi sami počutimo dobro, ker smo jim posvetili nekaj svojega časa.

   8. Številne prostovoljce, ki so pogosto zaslužni, da so prvi dojeli pomembnost takšne pozornosti do ubogih, prosim, da napredujejo v svoji zavzetosti. Dragi bratje in sestre, spodbujam vas, da v vsakem ubogem, ki ga srečate, iščete njegove resnične potrebe; ne ustavite se pri prvi materialni potrebi, ampak odkrijte dobroto, ki se skriva v njegovem srcu. To vas bo napravilo pozorne na kulturo in načine izražanja ubogih, kar bo začetek pristnega bratskega dialoga z njimi. Pustimo ob strani razlike, ki izhajajo iz ideoloških in političnih nazorov, ter uprimo pogled v bistvo, ki ne potrebuje mnogih besed, ampak ljubeč pogled in iztegnjeno roko. Nikoli ne pozabite, da »najhujša diskriminacija ubogih obstaja v pomanjkanju duhovne pozornosti« (Evangelii gaudium, 200).

   Ubogi najbolj od vsega potrebujejo Boga, njegovo ljubezen, ki jo vidno naredijo sveti ljudje, ki živijo ob njih in katerih preprostost življenja izraža in dovaja moč krščanske ljubezni. Bog se poslužuje mnogih poti in neskončnih orodij, da doseže srca ljudi. Drži, da ubogi pridejo do nas, ker jim delimo hrano, a njihove resnične potrebe presegajo sendvič ali topel obrok, ki jim ga postrežemo. Potrebujejo naše roke, da si bodo opomogli, naša srca, da bodo znova začutili čustveno toplino, našo navzočnost, da bodo premagali osamljenost. Preprosto, potrebujejo ljubezen.

   9. Včasih že majhna stvar zadošča, da oživi upanje: ustaviti se, nasmehniti se, poslušati. Za en dan pozabimo na statistike: ubogi niso številke, na katere se bi sklicevali in se ponašali s projekti in aktivnostmi v njihov prid. Ubogi so osebe, ki jim gremo naproti: so osamljeni mladi in stari, ki jih lahko povabimo na dom in z njimi delimo obrok. So moški, ženske in otroci, ki pričakujejo prijateljsko besedo. Ubogi so naši rešitelji, saj nam omogočajo, da srečamo obraz Jezusa Kristusa.

   Očem sveta se zdi nerazumno misliti, da bi uboštvo in revščina mogla biti rešilna moč, a ravno to uči apostol, ko pravi: »Ni vas veliko modrih po človeški plati, ni vas veliko mogočnih, ni vas veliko plemenitih po rodu. Nasprotno, Bog si je izbral tisto, kar je v očeh sveta noro, da bi osramotil modre. Bog si je izbral tisto, kar je v očeh sveta slabotno, da bi osramotil tisto, kar je močno. Bog si je izbral tisto, kar je v očeh sveta neplemenito in zaničevano, tisto, kar je nično, da bi izničil bivajoče, da se pred Bogom ne bi nihče ponašal.« (1 Kor 26-29) Človeške oči ne morejo videti te rešilne moči. Oči vere pa vidijo in v prvi osebi doživljajo njeno delovanje, ki utripa v srcu Božjega ljudstva, ki je na poti. Nikogar ne izključuje, ampak vse vključuje v romanje spreobrnjenja zato, da bi uboge videli in ljubili.

   10. Gospod ne zapusti tistih, ki ga iščejo in prosijo za pomoč, »ne pozabi vpitja nesrečnih« (Ps 9,13), saj je njegovo uho vedno pozorno na njihov glas. Upanje, ki ga ima ubogi, se zna soočiti tudi s smrtjo, trpljenjem in izključenostjo, saj se zaveda, da ga Bog ljubi na poseben način. Njegovo stanje uboštva mu ne vzame dostojanstva, ki ga je dobil od Stvarnika. Živi v gotovosti, da mu bo dostojanstvo v polni meri povrnil sam Bog, ki ni ravnodušen do usode svojih najšibkejših otrok, marveč vidi njihove nadloge in bolečine, jih vzame v svoje roke ter jim da moč in pogum (prim. Ps 10,14). Upanje ubogega dobi moč v gotovosti, da ga je Gospod sprejel, da bo v njem našel resnično pravičnost in da ga bo v srcu okrepil za vztrajanje v ljubezni (prim. Ps 10,17).

   Učenci Gospoda Jezusa so postavljeni v položaj, da sejejo otipljiva znamenja upanja, če želijo biti zvesti evangelizatorji. Vse krščanske skupnosti in vse, ki vidijo potrebo po prinašanju upanja in tolažbe ubogim, prosim, da si prizadevajo, da bo letošnji svetovni dan ubogih v mnogih ljudeh okrepil voljo za dejansko sodelovanje z namenom, da se ne bi nihče počutil prikrajšanega za bližino in solidarnost. Naj nas spremljajo besede preroka, ki naznanja drugačno bodočnost: »Vam pa, ki se bojite mojega imena, vzide sonce pravičnosti.« (Mal 3,20)

   V Vatikanu, na god sv. Antona Padovanskega, 13. junija 2019

   Papež Frančišek
   Poslanica papeža Frančiška ob svetovnem dnevu ubogih: Upanje, ki ga imajo ubogi, ne bo nikoli razočaralo
   • Janez says:

     16. oktobra, 2019 at 17:51

     Sorry dodajam še naslednje k Papeževi poslanici: Poslanica ob svetovnem dnevu ubogih – 17. nov. 2019
     • Janez says:

       16. oktobra, 2019 at 18:23

       Papež Frančišek: Vera kot gorčično seme ali nauk o potrebni skromnosti vernikov ! – Skrajšano!
       Vera, ki je primerljiva z gorčičnim semenom, je vera, ki ni naduta, zaverovana vase, se ne pretvarja, da je velik vernik, ne! To je vera, ki v svoji ponižnosti čuti veliko potrebo po Bogu in se mu v svoji majhnosti z zaupanjem izroči. To je vera, ki nam da sposobnost gledati z zaupanjem na menjavajoče se dogodke življenja, ki nam pomaga sprejeti tudi poraze in trpljenje v zavesti, da zlo nima in ne bo nikoli imelo zadnje besede.

       Pristna vera se izraža v drži služenja
       Kako lahko vemo, da imamo res vero, torej, če je naša vera, čeprav majhna, pristna, čista in zdrava? To nam razloži Jezus, ko nakaže, kakšno je merilo za vero: služenje. To stori s priliko, ki se na prvi pogled zdi malo čudna, saj predstavi lik gospodovalnega in brezčutnega gospodarja. Ampak ravno ta način gospodarjevega obnašanja izpostavi to, kar je pravo središče prilike, torej razpoložljiva drža služabnika. Jezus hoče reči, da je veren človek takšen do Boga, da se torej brez računov ali zahtev popolnoma prepusti njegovi volji.

       ‘Nekoristni služabniki smo’ v Božjih Očeh
       Ta drža do Boga se vidi tudi po načinu obnašanja v skupnosti. Vidi se v veselju služenja drug drugemu in da se že v tem najde svoje plačilo in ne v priznanjih ali zaslužkih, ki lahko iz tega pridejo. To je to, kar nas Jezus uči na koncu pripovedi: ‘Ko ste naredili vse, kar vam je bilo ukazano, recite: ›Nekoristni služabniki smo; naredili smo, kar smo bili dolžni narediti.‹’ (v. 10). Nekoristni služabniki, torej brez pričakovanj zahvale ali brez skritih zahtev. ‘Nekoristni služabniki smo’, je izraz ponižnosti in razpoložljivosti, ki tako zelo dobro dene Cerkvi in vabi k pravilni drži za delo v njej, torej ponižno služenje, o katerem nam je dal zgled sam Jezus, ko je umil noge učencem (prim. Jn 13,2-17).

       Papež Frančišek v nagovoru pred opoldansko molitvijo Angelovega češčenja, na Trgu sv. Petra, 6.10.2019)
10. Janez says:

    16. oktobra, 2019 at 17:44

    Papež Frančišek: Evangelizirati pomeni spodbujati srečanje z Očetom, Rim 16.okt19
    »Tedaj je Peter spregovoril: ‘Zdaj v resnici razumem, da Bog ne gleda na osebo, temveč mu je v vsakem narodu všeč tisti, ki se ga boji in pravično ravna. Izraelovim sinovom je poslal besedo in jim sporočil evangelij miru po Jezusu Kristusu, ki je Gospod vsega.’« (Apd 10,34-36).

    Izstopiti iz samih sebe in se odpreti za druge
    »Potovanje evangelija po svetu, o katerem pripoveduje sv. Luka v Apostolskih delih, spremlja velika ustvarjalnost Boga, ki se razodeva na presunljiv način. Bog želi, da bi njegovi otroci presegli vsak partikularizem in se odprli za univerzalnost zveličanja, ‘kajti Bog nas hoče vse rešiti. Tisti, ki so ponovno rojeni iz vode in Duha, torej krščeni, so poklicani izstopiti iz samih sebe in se odpreti za druge, živeti bližnjost, slog skupnega življenja, ki preoblikuje vsak medosebni odnos v izkušnjo bratstva’ (glej Evangelii gaudium, 87).

    Kar je Bog očistil, ne imenuj nečisto
    Pričevalec tega procesa bratenja, ki ga Duh želi sprožiti v zgodovini, je Peter, skupaj s Pavlom – protagonist v Apostolskih delih. Peter doživi dogodek, ki zaznamuje odločilen preobrat v njegovem življenju. Medtem ko moli, ima videnje, kar je ‘božanska provokacija’, ki hoče v njem povzročiti spremembo miselnosti. Vidi velik platneni prt, ki se spušča z neba in vsebuje različne živali: štirinožne živali, laznino in ptice. Sliši glas, ki mu pravi, naj jé to meso. Peter kot dober jud, odgovori, da ni nikoli jedel ničesar nečistega, kakor je to zahtevala Gospodova postava (glej 3 Mz 11). Glas pa mu je odločno rekel: ‘Kar je Bog očistil, ne imenuj nečisto!’ (Apd 10,15).

    Kar človeka dela nečistega, prihaja iz srca
    S tem Gospod želi, da Peter ne bi več vrednotil dogodkov in oseb glede na kategorije čistega in nečistega, ampak da bi se naučil iti čez, gledati osebe in namene svojega srca. Kar človeka dela nečistega, namreč ne prihaja od zunaj, ampak od znotraj, iz srca (glej Mr 7,21). Jezus je to jasno rekel.

    Izven običajnega
    Po tistem videnju, Bog pošlje Petra v hišo nekega neobrezanega tujca Kornelija, stotnika čete, ki se je imenovala itálska, pobožnega in bogaboječega, ki je delil obilno miloščino in vedno molil k Bogu (glej Apd 10,1-2), a ni bil jud. V tej hiši poganov Peter spregovori o Kristusu, križanem in vstalem, ter o odpuščanju grehov vsakemu, ki vanj veruje. In medtem ko Peter govori, je nad Kornelija in njegovo družino prišel Sveti Duh. Krsti jih v imenu Jezusa Kristusa (glej Apd 10,48). Peter je naredil nekaj, kar je bilo izven običajnega, izven postave, in zato so ga grajali.

    Bratje grajajo Petra
    O tem izrednem dogodku, kaj takega se je namreč prvič zgodilo, se izve v Jeruzalemu, kjer se bratje pohujšujejo nad Petrovim obnašanjem ter ga ostro grajajo (glej Apd 11,1-3). A po srečanju s Kornelijem je Peter bolj svoboden od samega sebe in bolj v občestvu z Bogom in z drugimi, kajti v delovanju Svetega Duha je videl Božjo voljo. Zmore torej razumeti, da izvolitev Izraela ni nagrada za zasluge, temveč znamenje zastonjskega klica k posredovanju božjega blagoslova med poganskimi ljudstvi.

    Ali oviram srečanje z Očetom?
    Dragi bratje in sestre, od prvaka apostolov se učimo, da evangelizator ne more biti ovira za ustvarjalno delo Boga, ki želi, da se vsi ljudje rešijo (glej 1 Tim 2,4), ampak nekdo, ki spodbuja srečanje src z Gospodom. In mi, kako se obnašamo s svojimi brati, predvsem s tistimi, ki niso kristjani? Smo ovira za srečanje z Bogom? Oviramo njihovo srečanje z Očetom ali ga olajšamo?

    Sklep: Prosimo danes za milost, da bi si dopustili osuplost pred Božjimi presenečenji, da ne bi ovirali njegove ustvarjalnosti, ampak prepoznali in pospeševali vedno nove poti, po katerih Vstali izliva svojega Duha v svet in priteguje srca, s tem ko se daje spoznati kot ‘Gospod vseh’ (Apd 10,36).«

    (Papež Frančišek v katehezi med splošno avdienco na Trgu sv. Petra, 16.10.2019).

    “O predragi, Bog je obljubil, da bo prišel in si naredil prebi-vališče pri tistih, ki izpolnjujejo njegovo voljo” (glejte Janez 14,23). Obljubil je, da bo prebival znotraj nas, v našem notranjem človeku, ki je novo Najsvetejše. Ko se umirite v svojem duhu in se popolnoma zavedate Božje prisotnosti, ko zemeljske motnje niso vaše glavne misli, ko se je vaša duša pravilno nahranila z Božjo besedo v Bibliji in ste se zavestno odločili, da tej Besedi verjamete, ste se pripravljeni pogovarjati s svojim Nebeškim Očetom. O vi, ki hrepenite po poglobljeni hoji z Bogom, pridite, vstopite v njegovo prisotnost skozi njegovo Besedo. Bog si močno želi, da bi vam govoril o sebi, da bi vam dal izobilje milosti in vam dovolil uživati svojo prisotnost.

    Marie Guyon: kako doživljati Boga v molitvi; Ljubljana: Karis, 2016 (izvleček).

Comments are closed.