Prosim za molitev

20.295 Responses to Prosim za molitev

1. Janez says:

   9. novembra, 2019 at 10:27

   Malo je potrebno da nas ljudje vzljubijo
   Malo je potrebno, da nas ljudje vzljubijo!
   Včasih zadostuje le lepa gesta in dobra beseda, ki je ob pravem času.
   Ali morda kakšna druga ljubeznivost in prijaznost sočloveku.
   Morda pomoč in ustrežljiv gib ali iskren, veder nasmeh in odprto srce.
   Morda gostoljubnost, ko lačnemu ponudimo hrano in pijačo.
   Morda podarimo nekomu obleko in pokrivalo z iskreno dobroto.
   Morda podarimo vse, kar imamo doma odveč in tudi del sebe in
   svojega časa vsem tistim siromašnim, ponižanim in razžaljenim,
   ki so obupali in so osamljeni ter iščejo utehe in Božje Besede Odrešenja.
   Ne govori o tem,raje tiho in radostno daruj in Gospod Ti bo nekoč pri Njem obilo povrnil.
   On vse Vidi in On Vse Ve. Ko si Dober si mu namreč v Veselje.

   Prirejeno in delno dopolnjeno po Prihajam k Tebi, molitve in premišljevanja, kapucini 1995.
2. Janez says:

   9. novembra, 2019 at 9:32

   IZGUBLJENEMU SINU (Und Gott unser Herr sagte: »Komm zurück mein geliebter Sohn zu mir!«)
   Odšel si moj sin od doma, od Mene Svojega Očeta, nekam daleč v tujino, med tuje ljudi.
   Hotel si se naužiti življenja v širnem tujem svetu, si rekel in ga spoznati tudi z drugih plati.
   Na svojo dušo, le eno imaš, in na moje nauke o Pravičnem življenju in Dobroti se nisi oziral in
   zato se je tam morala zgoditi zate lekcija, kot se je morala zgoditi zaradi nepravičnega življenja.
   Ves moj denar in delež od dediščine si zapravil z veseljačenjem in hotnicami,
   vse zabave z glasbo in gostijami si si privoščil, vse znance in druge si pogostil.
   Ko Ti je zmanjkalo denarja pa si ostal sam, saj so vsi odšli in si ostal sam brez vsega.
   Pridobil si si izkušnje in ostal si praznih rok in sam, osamljen kljub množici ljudi.
   Poiskal si si delo in pasel koze in svinje za posestnika na njegovih pašnikih in
   imel si malo zaslužka in hrane ter si bil pogosto lačen in osamljen.
   Zahrepenel si po Mojem Domu, kjer se imel vsega Dovolj.
   Sčasoma si začel premišljevati, kaj si storil, ko si odšel v svet od Ljubečega Očeta.

   Poglobil se se vase in uvidel, da zunaj Domače Očetove Hiše ni tako kot Doma.
   Rekel se:«Vrnil se bom k Očetu v Očetovo Hišo, se pokesal in Očeta prosil za odpuščanje.
   Sedaj vidim, kaj vse sem doma imel, pa nisem cenil, imel rad in spoštoval,
   ko sem imel vsega dovolj in sem imel tudi v izobilju Očetovo Neskončno Ljubezen«.
   Tvoj Oče je Tvoja Ljubezen,ki Ti daje vse , Tvoja Duša in Tvoje Življenje.
   Oče gre in hodi od doma in me pričakuje, da se Vrnem k Njemu Domov z Neskončno Milostjo.
   Išče me z Odprtimi Očmi in razširjenimi Rokami ter Odprtim Srcem, še vedno Upa da pridem.
   Ljubi me, čeprav sem se izgubil in sem grešil! Vem, da me ima še vedno Rad!

   Vrnil se bom nazaj k Očetu sklenem, Domov k Njemu, v svoj Notranji Mir, kjer je Njegova Ljubezen.
   Skesan sem, poln žalosti in molitve za Spoved in Odpuščanje in Resnično Obžalujem Vse.
   Iskreno Obljubim, da ko se bom Vrnil Nazaj k Očetu, da se bom Poboljšal in vse Popravil, kar sem pogrešil.

   Tedaj tega v sebi nisem le površno rekel: Oče, Odpusti Prosim, Zmotil sem se«,
   ampak sem iskreno rekel in obžaloval moje Grehe.
   Vzel sem si dovolj Časa in se v samoti Odkrito in Neprizanesljivo pomenil Sam s Seboj!.
   Vrnil sem se nazaj Domov k Očetu, ves Ponižen in Skesan in ga prosil na kolenih za Odpuščanje.
   Moj Ljubljeni Oče me je Dvignil s tal in rekel: »Vrnil si se Domov k Meni Moj Ljubljeni Sin. Vse sem Ti Odpustil. Zakaj bil si mrtev, pa si spet Oživel, bil si izgubljen, pa si spet najden«.
   In v Očetovem Domu je vladalo Veliko veselje nad izgubljenim Sinom, ki se je Vrnil nazaj k Očetu.
   In v Sebi sem trdno sklenil:«Nikoli več te ne zapustim Moj Ljubljeni Oče,
   za vedno bom ostal pri Tebi. In Moje Srce bo spet Mirno in Polno Tvoje Ljubezni«.

   Dopolnjena Molitev Prihajam k Tebi, Molitve in premišljevanja, kapucini, 1995.

   Luka 15,11-32
   Damals habe ich es nicht nur oberflächlich gesagt: Vater, vergib, bitte, ich habe mich geirrt “,
   aber ich sagte ehrlich und bereute meine Sünden. Ich habe mir genug Zeit genommen und in Einsamkeit offen und unzuverlässig für mich selbst gemeint!
   Ich ging zu meinem Vater zurück, alle gedemütigt und demütig, und bat ihn auf den Knien um Vergebung. Mein geliebter Vater hob mich vom Boden auf und sagte: “Du bist zu Mir, meinem geliebten Sohn, zurückgekehrt. Ich habe euch allen vergeben. Warum waren Sie tot, aber Sie wurden wieder lebendig, Sie waren verloren und Sie wurden wieder gefunden. ”
   Und im Haus des Vaters herrschte große Freude über den verlorenen Sohn, der zum Vater zurückkehrte. Und ich schloss fest in mir: „Ich werde dich nie wieder verlassen, mein geliebter Vater.
   Ich werde für immer bei dir bleiben. Und mein Herz wird wieder friedlich und voller Liebe sein. “
3. Janez says:

   9. novembra, 2019 at 8:56

   MOLITEV: Verujem, da je Bog ob meni zdaj in vekomaj
   Verujem, da je Bog, ki je moj Oče, vedno ob meni in da nikoli nisem sam.
   Tudi takrat, ko sem osamljen, žalosten in utrujen od vsakodnevnega hitenja, hrupa in dela.
   Tudi takrat ne, ko sem bolan, siromašen, brez službe ali ko se nekam izgubim in zaidem.
   On je vse ustvaril za nas, tudi mene in vse ljudi, ker nas ima rad, v svojo Radost.
   Ustvaril je vse Stvarstvo za nas, da ga bomo imeli radi in delali vse v Njegovo Veselje.
   Včasih zatavam, ko ga iščem in ga hočem spet poiskati,
   ker so me na stranpoti zapeljale Mamonove sirene vedoželjnosti,
   dela, finančnih uspehov, materialnosti in kariere in drugega,
   ki so me oddaljile od Njega, da sem zašel ali se takrat izgubil.
   Takrat sem se odtujil sebi in Njemu in sem bil zagnan v pehanju za dobrinami sveta.
   Takrat nisem bil več miren in srečen, skromen in zadovoljen z vsem,
   kar prinese življenje, tedaj sem nenadoma postal lačen imeti več in še več in da nimam nikoli zadosti.
   Ko dobim in uživam le materialne dobrine sedaj sprevidim, da moja lahkota in žeja še traja in da ni nikoli dovolj nasičena. Hoče še več. In ujet sem v zanko brez konca.
   Tedaj spoznam, da kdor ni zadovoljen s tem, kar dobi od Njega,
   da bo ostal nezadovoljen in bo hrepenel po še več materialnih dobrinah in bo nestrpen in nemiren.
   Iskal sem Te Oče in molil ter vpil k tebi, da bi me rešil.
   Zavedal sem se, da se le v Njem umiri moje Srce in da se le v Njem spočije moja nemirna Duša.
   To je tedaj, ko se nasitim iluzije, da je v materialnem svetu vse, kar iščem in potrebujem.
   Odšla je stran od mene še ena iluzija, ki me ne zadovoljila in osrečila ter umirila.
   Človek obrača, Bog pa obrne pravijo modri ljudje in vedo ter prosijo, naj se zgodi Božja Volja.
   Kar je prav v Človeških Oče, ni Nujno prav tudi v Božjih Očeh.
   Oče nam pravi: »Jaz sem Tvoj Gospod, ki ima vse Stvarstvo v svojih rokah.
   Kadar boš moj Otrok v težavah ali kadar boš zašel, prosi me v molitvi in pomagal ti bom.
   Vsak Trenutek bom takrat ob Tebi in prežet boš z mojo Ljubeznijo. Zavrzi vse bojazni in skrbi, vse svoje nemire in se spočij v Meni. Pridi k Meni Otrok in jaz Te bom Poživil«.
   Zato se bom vrnil k Očetu in ga prosil milosti in odpuščanja, tako kot že tolikokrat ko sem zašel.
   Gospod nam ne odpušča do sedemkrat ali do sedemdesetkrat sedemkrat,
   kot pravi V Evangeliju, ampak neskončnokrat, ker nas ljubi.
   Spoznam, da ko me zažeja po Očetu, njegovemu Miru in Ljubezni, njegovi utehi,
   se umirim in spočijem od kariere, materializma in norega hitenja in sem spet pri Njem.
   Spoznam in verujem, da nikoli ne morem odditi stran in zatavati tako daleč od Očeta,
   da se ne bi mogel spet vrniti k Njemu Domov.
   On me zvesto čaka in se veseli, ko se spet vračam k Njemu.
   Verujem, da mi je Bog namenil življenje in ne vegetiranje ter nemirno iskanje in potovanje po svetu; verujem, da mi ni namenil konca dni mojega življenja s smrtjo, ker me je Jezus Odrešil in mi je naklonil milost večnosti pri Njemu.
   Verujem, da mi je naklonil veselje in radost in ne potrtost, ker me je ustvaril sebi v Veselje,
   Verjem, da bom kot Njegov Božji Otrok vedno ob Njem zdaj in na Vekomaj.

   Dopolnjena molitev iz Prihajam k tebi, molitve in premišljevanja, kapucini 1995. Že objavljeno.

   Dramski igralec Gregor Čušin pravi: “Postaviti Boga na prvo mesto ne pomeni zgolj obesiti križe na steno, imeti rožne vence okoli vratu, obiskovati nedeljsko mašo in se javno opredeliti za kristjana. Pomeni postaviti Boga za temelj življenja. Graditi na njem svoje življenje. ” Pomeni tudi, da moramo živeti po Božjem nauku in Evangeliju. Pomeni, da moramo hoditi strmo in naporno ter ozko Pot, ki vodi k Njemu. Modreci pravijo, da je lažje govoriti o tej Poti, kot hoditi sam po njej. Brez molitve, truda in odrekanja pa ni uspeha nikjer. Ora et labora ali moji in delaj in prosi vodstva in Božjega blagoslova. Bog bo uslišal prošnje in molitve tistih, ki se trudijo pomagati in delati dobra dela za druge kot misionarji ljubezni ali apostoli Božje Besede, ki molijo in delajo dobro.

   To tudi pomeni, da je zelo pomembna tudi krščanska vsebina pred obliko, kar pomeni, da molimo Boga in verujemo in da smo obenem dobri ljudje in dobri kristjani. Da smo dobri in usmiljeni kot samaritan, da krščansko vero izpričujemo z molitvijo in dobrimi deli ter da živimo po Božjih Postavah in Evangeliju. Kjer se imajo ljudje radi in se razumejo, kjer je prisotna ljubezen, človečnost in vedrina, kjer ljudje pridno delajo in si pomagajo med seboj, kjer je vse to vse v večjo Božjo Slavo in Veselje, tam je Božje Kraljestvo. Iskal sem Boga v raznih stvareh, našel pa sem ga v Bližnjem Bratu, ki je bil tako blizu mene. Prosim Te Gospod pomagaj mi da Te bom iskal in našel. Bodi vedno ob meni in v meni in Vodi me po Pot5i k Tebi. Janez
   • Janez says:

     9. novembra, 2019 at 10:54

     Včasih se nasmejim, pogledam gor in rečem: Vem, da si bil Ti Bog, hvala Ti Gospod.
     Verni ljudje ne potrebujejo dokazov o učinkih in čudežih molitve, da bi se še naprej zanašali na Boga.
     Jih pa zato potrebujejo ljudje, ki dejansko in vsebinsko ne verujejo. To je bil konec koncev eden glavnih razlogov, zakaj je Jezus pred ljudmi delal čudeže, ko je hodil po Izraelu pred dva tisoč leti. Pa vendar so mnogi ljudje, navkljub očitnim nadnaravnim znamenjem, še vedno ostali v dvomih. In koliko dobrega je Jezus naredil ljudem! Vendar ne vsi, saj so se nekateri tudi spreobrnili kot Savel, ki je postal Sveti Pavel. Pa tudi številni drugi, ki so slišali Njegov klic.

     Nekateri duhovniki in bigoslovci opozarjajo vernike na legalizem pri Branju Svetega Pisma in Evanlegiju; treba je brati Biblijo tudi vsebinsko ne le črkobralsko ter vsebinsko razumeti Duha Božje Besede, ki pomeni Spolnjevanje Božje volje v krščanskem Življenju, da Verjemo v Jezusa, Molimo, vendar da tudi Ljubimo, Odpuščamo in pomagamo ter služimo Bližnjim kot Usmiljeni Samaritani. Ne moremo biti dobri kristjani, če nismo dobri ljudje. In Ljudje niso ustvarjeni od Boga zaradi Biblije, Biblija je od Boga dana za Ljudi. Jezus je rekel: “Niso Ljudje zaradi Sobote, Sobota je narejena zaradi Ljudi.” vsebinsko pa je prav, da nam Biblijo razgalaji teološki strokovnjaki in duhovniki v Cerkvi, da prav razumemo vse.
4. Janez says:

   8. novembra, 2019 at 17:23

   Bog ne ljubi samo tistega, ki si to zasluži. Ljubi tudi tistega, ki si tega ne zasluži
   Kako vem, da me ima Bog res rad? Povzetek iz medmrežja Aleteia (Pravičnost)

   Odgovor na to vprašanje je zelo lahek in nedvomen: Jezus ljubi čisto vsakogar. Ne le, da nas ljubi, nor je na nas Božje Otroke! Tu so navedeni še drugi razlogi iz Biblije za Božjo Ljubezen do Nas.
   1) Ker si drag v mojih očeh, spoštovan in Te ljubim, dam ljudi v zameno Zate in ljudstva v zameno za tvoje življenje. (Iz 43,4).
   2) Gospod Tvoj Bog, je v Tvoji sredi, Tvoj močni Rešitelj. Veseli se nad Teboj v radosti, nemi v svoji ljubezno, vriska nad Teboj v prepevanju. (Sof 3,17).
   3) Te besede so se sicer nanašale na Jezusa, a veljajo za vsakogar izmed nas. In glej glas iz Nebes je rekel: »Ta je moj Ljubljeni Sin in nad Njim imam Veselje«.(Mt3,17).
   4) Poglejte,kakšno Ljubezen nam je podaril Oče: »Božji Otroci se imenujemo in to tudi smo (1Jn 3,1).
   5) Bog je Svet namreč tako Vzljubil, da je dal Svojega Edinorojenega Sima, da bi se nihče, kdor Vanj Veruje, ne bi pogubil, ampak bi imel Večno Življenje. (Jn 3,16).
   6) Bog pa izkazuje svojo Ljubezen do nas s tem, da je Kristus umrl za nas, ko smo bili še grešniki. (Rim 5,8).
   7) Vem za načrte, ki jih imam z vami, govori Gospod: načrte Blaginje in ne Nesreče, da Vam dam Prihodnost in Upanje. (Jer29,11).

   Božja Beseda me umiri in postavi vse smotrno in modro na svoje mesto. Berimo Biblijo in Molimo, Bog nam bo slej ko prej odgovoril, ko ga prosimo. Janez
5. Janez says:

   8. novembra, 2019 at 17:13

   O BOG VERJEM V TVOJO REŠITEV V NAŠI NEMOČI
   Verjem, da nam Bog daje Milostno Moč n Rešitev v Naši Nemoči in Nam Pomaga!
   Gospod prosim prenovi Nas in preženi iz naših človeških Src:
   našo nemoč, duhovno žalost, depresijo, črno temo, zmedenost, našo nagnjenost k plehkim in nepomembnim materialnim stvarem in skrbem, breizhodno nezaupanje glede izhoda iz težav in problemov, mlačnost, čemernost, občutek zapuščenosti, prepirljivost in razdražljivost do drugih ter odtujenost od Tebe Oče, ki si Ljubezen in Luč Sveta.
   Tedaj nimam Moči in Energije, da bi zmogel biti drugačen: dober in ljubezniv ter optimističen.
   Ti, ki vidiš v naša Srca Gospod, Ti veš, da Te potrebujemo, ko smo žalostni, obupani in nemočni.
   Prosimo Oče, če je taka Tvoja Volja, da ko nas občasno vodiš tudi po takih poteh težavnih preizkušenj Življenja, opogumi in razsvetli nas tako, da bomo prejeli od Svetega Duha Moči, vztrajnosti, razumevanja in zvestobe Tebi, da ne omagamo na Poti ampak, da vztrajamo naprej, ker razumemo Smisel vsega tega. Ko razumemo vztrajamo in smo opogumljeni, saj si nas milostno Razsvetlil in podučil.
   V trpljenju je očiščenje in pomlajenje ter prenova našega duha, ko nas preizkušnje prekalijo in ojačajo, da vztrajamo v Dobroti in hodimo po Tvojih Poteh naprej.
   Prosim Te za Moč v Naši Nemoči Oče, da bomo s trdnim zaupanjem in vero hodili naprej,
   obdržali pravo smer in uresničili vse svoje Obljube in Odločitve, ki smo jih sprejeli brez izgovorov takrat, ko nam je sijala Tvoja Luč, ko nam je Tvoja Radost napolnjevala naša Srca in ko nam je šlo vse Dobro in v Klas, česar smo se po Tvoji Milosti lotili in naredili.
   Vendar za Soncem pride Dež in za Dežjem pride vedno Sonce. Taki so Tvoji zakoni v Naravi za vse.
   Sedaj imamo spet Dež preizkušenj in upamo, da kmalu posije spet toplo Sonce.
   Vemo, da je oboje potrebno za rast in za obstanek Življenja vsega živega v Stvarstvu.
   Preizkušnje in težave nas ozrelijo in nas opozorijo, da nismo tako Močni in Trpežni kot včasih zgleda.
   Ko za trenutek na videz presahne dovod Tvoje Energije Toplote in Ljubezni in nas zagrne Tema,
   se zavemo, kako majhni in krhki smo ter nemočni brez Njega, ki nam daje vse.
   V teh trenutkih preizkušenj in osamljenosti Te prosimo Oče, Opogumi nas, da se borimo in vztrajamo naprej tako, kot alpinist, ki pleza v steni visoke gore in mora plezati naprej do Vrha. Druge poti ni.
   Oče prosimo Te, podari nam Srčnost in nezlomljivo zaupanje v Tebe,
   da nas Tvoja Očetovska Skrbna Milost in Ljubezen nikdar ne bosta zapustila,
   da nam boš vedno stal ob strani z vso Svojo Močjo in nam pomagal v Naši Nemoči ter nas Rešil.
   Le Ti Oče nas lahko rešiš iz strme stene visoke Gore, kamor smo splezali in kjer smo trenutno obtičali.
   Prosimo pokaži nam Pot navzgor k Tebi na Vrh strme Gore, podari nam Vero, Moč, Vztrajnost in Um,
   da končno zberemo vse Moči in pridemo po Poti k Tebi tako, da bomo pogumni in da oddide vse temno žalostno malodušje in nemoč, ki so nas na trenutke pestili v steni Življenja.
   Sedaj Vem Oče, da pripadam Tebi in da brez Tebe nisem Nič, s Teboj pa sem lahko Vse.
   Razpršile in izginile so se tema in sive megle in odšle so vse črne sence ter zopet je posijalo Tvoje Sonce in vse smo spet jasno videli v Tvoji svetlobi in toploti.
   Počasi grem in vztrajam z vsemi preostalimi močmi naprej k Tebi in Vem, da sem se Rešil iz stene, ker si Me Ti Milostno Odrešil, ko sem bil Nemočen in mi dal ves potreben Pogum in Moč.
   Naučil sem se iz te preizkušnje marsikaj, tudi tega, da se v Življenju ne morem zanašati le sam nase, ampak, da Te potrebujem zdaj in vsekdar.
   Bil sem nemočen in sam izgubljen v steni visoke gore Življenja; polej Si prišel Ti Oče in me Odrešil, ker me Ljubiš Oče, saj sem Tvoj Otrok, zdaj in vekomaj. Ko si me odrešil, da sem končno splezal na Vrh k Tebi z visoke gore, pa sem spet postal: dober, ljubezniv in optimističen, poln usmiljenja in vedrine.
   In bil sem od takrat močnejši in bolj krepak v Veri in Ljubezni do Očeta, saj me je preizkušnja ojačala in okrepila. Od takrat sem in bom živel kot Dober Človek in Dober Kristjan v večjo Slavo Božjo in Njemu v Veselje.

   Molitev je delno povzeta in naknadno predelana. Vir je: Prihajam k Tebi, Molitve in premišljevanja, kapucini 1995.

   Potrpi trpeči brat v Kristusu, tudi to bo minilo. On bo prišel in nam pomagal. Verjem v Njegovo Dobroto in Milost. Janez
   • Janez says:

     9. novembra, 2019 at 9:20

     Addendum za razmislek:
     Znati potreti in trpeti pomeni znati živeti v upanju na Božjo pomoč v molitvi
     Jezus nam je pokazal pomen trpljenja. Nihče ni trpel kot on in nihče se ni znal tako kot on s trpljenjem soočiti in mu dati presežen pomen. Potrpimo in molimo, tudi to bo minio. Tudi Jezus je trpel za nas na Križu in voljni kot Jagnje Božje Spolnil Božjo Voljo za Odrešenje Vseh Ljudi na zemlji.

     Bog ne želi, da trpimo; grešniki smo in prosimo Boga za navdih in pomoč da vztrajamo; minilo bo; novo bo prišlo
     Dokaz za to, da Bog noče trpljenja in ga nikomur ne pošilja za kazen, ter močno znamenje, da je Božje kraljestvo že med nami, so bila Jezusova ozdravljenja, čudeži in izganjanje hudega duha, se pravi zmage nad zlom in nad trpljenjem. Pa tudi spolnjevanje Božje Volje je pomembno, ki hoče, da se prekalimo v preizkušnjah in smo boljši ljudje, bolj usmiljeni, bolj dobri in bolj potrpežljivi v stiskah. Vera brez dobrih del je mrtva.

     Nekateri se sprašujejo, kako Bog dopušča toliko nesreče.
     Katoliški odgovor na vprašanje trpljenja sta jasno podala sveti Avguštin (umrl leta 430) in sveti Tomaž Akvinski (umrl leta 1274): “Obstoj zla ni posledica pomanjkanja moči ali dobrote Boga, ampak ravno nasprotno. Bog dopušča zlo, ker je dovolj Vsemogočen, da iz zla naredi dobro.” (STh I, c. 22, a. 2, ad 2). Vendar Bog poskrbi, da Božja Dobrota in Milost konlni premagata Hudobijo in Zlo. kar ni zgrajeno na Božjih temeljih se sesuje v prah. Kje je mogočni in brezbožni Rimski Imperij, ali Mogočni brezbožni Nemški Reich, ali brezbožna Stalinova SZ? Ni jih, sesuli so se kot hiše iz kart. In pride novo in starega ni več. Lahko začnemo znova in gradimo na Kristusu vse, kar delamo. In Bog bo blagoslovil naša dela.

     “Njim, ki ljubijo Boga, vse pripomore k dobremu.” (Rim 8,28).
     Človeško trpljenje je predvsem sad greha. Sveti Pavel je rekel, da je “plačilo za greh namreč smrt”. (Rim 6,23). Naše napake povzročajo trpljenje tudi pri naših potomcih. Sinovi sicer ne dedujejo grehov staršev, vendar lahko trpijo zaradi njihovih posledic.

     Stvari lahko dojemamo kot dobre in slabe
     Bog, ki je popoln, ne more povzročati zla, bolj je njegova stvaritev tista, ki se lahko zmoti, saj ni popolna kot njen Stvarnik.Po drugi strani je zlo lahko tudi v slabi rabi stvari. Nož je dober v rokah kuharja in nevaren v rokah slabega človeka. Denar v rokah dobrotnikov lahko dela dobro za ljudi, lahko pa v rokah pohlepnih izkoriščevalcev povzroča lakoto in siromaštvo ljudi.

     Smisel trpljenja
     Papež Janez Pavel II. je 11. februarja 1984 v apostolskem pismu o trpljenju zapisal: “Smisel trpljenja je tako globok, da presega človeka samega. Človekovo trpljenje je tista točka njegovega življenja, v kateri ga skrivnostna ‘usoda’ vabi, da se dvigne nad samega sebe. Zdi se, da je trpljenje del presežnosti človeka.” (Salvifici Doloris, št. 2). Nekateri pa so vse trpljenje in zlo znali z Božjo pomočjo obrnit v dobro in se iz trpljenja mnogokaj naučili. Duhovnik Maksimilijan Kolbe je v nemškem taborišču dal življenje za drugega Poljaka in postal svetnik. Rešil je človeka s svojim življenjem. Izpričal je svojo Vero v Boga. Jezus je ljubil uboge in trpeče in jim pomagal. Prav tako Mati Terezija vKalkuti in številni drugi.

     Gospod je človeka naredil svobodnega, pametnega, občutljivega, dal mu je voljo in spomin zato, da bi postal “velik”, vreden in plemenit. Bog dopušča, da človek reče ne, sicer bi to pomenilo, da ni svoboden in bi bil samo robot, lutka ali stvar na daljinsko upravljanje. Bog pa tega ne želi. Bog ni pokroviteljski, ampak je naš Oče in zato ne pokriva napak svojih sinov. Takšen je zakon pravičnosti; kdor se zmoti, mora prevzeti odgovornost za svoje napake. “Bog ni naredil smrti, on se ne veseli propada živega.” (Mdr 1,13). On se veseli Božjih Otrok, da Spolnjujem Njegovo Voljo in Živimo in Delamo po Njegovih postavah.

     P.s.: Pa vendar nam Oče vse odpusti in pozabi, ko se mu spovemo, skesamo in obžalujemo vse svoje grehe in napake ter jih popravimo in prosimo Njega in Ljudi odpuščanja. On nas neskončn Ljubi. Pridi k meni moj Otrok, vse sem Ti odpustil. Pridi in jaz Te bom poživil in dal uteho. Hvala Ti Gospod naš Bog. Usmili se nas in pomagaj nam v preizkušnjah. Janez
6. Miro says:

   8. novembra, 2019 at 15:47

   Si v življenju vesel, radosten, srečen …? Ali pa razočaran, žalosten, potrt, obupan, v hudi stiski …? Vedno se kar najbolj potrudi, da boš tako duhovne kot telesne moči pridobival, obnavljal in ohranjal pri samem izviru Božjega usmiljenja! Seveda vse po Božji volji – v moči Svetega Duha. Tako se boš, prej ali slej, iz srca zahvaljeval za dan, ko si po Njegovi milosti lahko prebral naslednje besede življenja in se po njih v življenju tudi ravnal.

   MISLI SV. MATERE TEREZIJE O SVETI EVHARISTIJI

   Jezus je postal kruh življenja,
   da bi nasitil lakoto,
   ki jo čutim po njem, in je postal lačen,
   da bi jaz mogla zadovoljiti
   njegovo ljubezen do mene.

   Tabernakelj nam zagotavlja,
   da je Jezus postavil šotor med nami.

   Bog je tako ljubil svet, da mu je dal Jezusa.
   Danes tako ljubi svet, da mu daje vas in
   mene, da bi bili njegova ljubezen.

   Jezus je Beseda, ki je postala meso.
   Jezus je kruh življenja. Jezus je žrtev,
   darovana na križu. Jezus je žrtev,
   darovana za grehe sveta.

   Vsak trenutek molitve
   pred našim Gospodom v tabernaklju
   je velika pridobitev.
   Čas, ki ga preživimo
   v vsakodnevnem pogovoru z Bogom,
   je najbolj dragoceni del celotnega dne.

   Jezus pride v življenje vsakega izmed nas
   kot kruh življenja … da bi se dal pojesti.
   Tako zelo nas ljubi! Poleg tega Jezus vstopa
   v človekovo življenje kot tisti, ki je lačen:
   drugi! Kot tisti, ki upa, da bo nahranjen s
   kruhom našega življenja.

   Sveto obhajilo je Jezusovo zaupno združenje
   z našo dušo in telesom.
   Če želimo imeti življenje,
   moramo živeti iz mesa
   našega Gospoda.

   Ko gledamo evharistijo,
   vemo, kako nas Bog ljubi:
   postal je kruh življenja, da bi zadovoljil
   našo lakoto po svoji ljubezni.
   In kakor da bi to ne zadostovalo,
   je on sam postal lačen človek,
   človek, ki je gol, brez hiše,
   tako da nam nudi možnost,
   da zadovoljimo njegovo lakoto
   po naši ljubezni.

   Jezus se je skril v ponižnost tabernaklja,
   kjer se je zmanjšal v droben delec kruha,
   ki ga lahko duhovnik drži z dvema
   prstoma. Čim bolj sami sebe izpraznimo,
   tem več prostora dajemo Bogu,
   da nas napolni s seboj.

   Sveta ura pred evharistijo
   mora voditi k sveti uri z ubogimi.
   Naša evharistija je nepopolna, če ne vodi k
   služenju in ljubezni do ubogih.

   Pri maši imamo Kristusa
   pod podobo kruha, medtem ko v
   predmestjih vidimo Kristusa in se ga
   dotikamo v onemoglih telesih in
   v zapuščenih otrocih.

   Kaj bi mogel moj Jezus storiti več,
   kakor da mi daje svoje meso kot jed?
   Ne, Bog ne bi mogel storiti ničesar večjega
   in mi ne bi mogel izkazati večje ljubezni.

   (iz knjige »Kruh, ki daje življenje«, po izboru Wilhelma Mühsa)

   Božje usmiljenje, ki izviraš iz Presvetega Srca Jezusovega, zaupamo vate!
   Božje usmiljenje, ki si nam dalo Presveto Devico Marijo za Mater usmiljenja, zaupamo vate!
   Božje usmiljenje, neizmerno v zakramentu evharistije in duhovništva, zaupamo vate!
   Sv. Mati Terezija, prosi za nas!
7. hvala says:

   8. novembra, 2019 at 15:32

   V Pismu Rimljanom (13,2-3), pravi : Vsak naj se podreja oblastem, ki so nad njim. Ni je namreč oblasti, ki ne bi bila od Boga. In te, ki so, so postavljene od Boga. Kdor se torej upira oblasti, se upira Božjemu redu.
   Že prerok Ezekiel je pisal o : prerokovanje zoper Goga, kralja v Magogu in drugi preroki.
   Molimo za svoje voditelje, delodajalce in ostale ljudi. Bog ima svoj načrt in potek v zgodovini naroda.
   Svetniki so dosegli svojo svetost s poslušnostjo Bogu.
   Božje usmiljenje, ki si višje od nebes, vate zaupamo.
   • Janez says:

     8. novembra, 2019 at 17:01

     Težko bi sprejel da ja vsaka oblast od Boga; kaj tudi Hitlerjeva nacistična Oblast, ki je zanetila drugo svetovno vojno ali Stalinova komunistična oblast z vsemi gulagi, pobitimi državljani in drugimi grozodejstvi? Dajem za primer nenasilni upor voditelja Gandija z Mmilijnom Indijcev v Indiji, ki je brez prelivanja krvi, vendar zelo odločno vplival na odhod Britancev iz Indije. In pravniki pravijo, da je sistem zakonov v državi tista Oblast, ki izhaja iz volje vladajočih, ki jih sprejmejo in sprovajajo in so veljavna Oblast za vse državljane, čeprav jih je sprejela vladajoča manjšina. Jezus se tudi ni pokoraval Judovski Oblasti in si ga križali. In tako dalje. Treba je biti previden in ne kar tako navajati iztrgane citate iz Svetega Pisma, temveč je treba razumeti v celoti Sveto Pismo ter Božjega duha Pravičnosti in Dobrote ter Usmiljenja.

     Nisem mislih v spodnji molitvi tega, kakor interpretirate vi gospa Hvala mojo molitev za trpeče zaradi krivic; mislil pa sem, da zaradi šteinih ljudskih krivic in stisk, molimo za ljudi, da ne bodo obupali ob stresih, izkoriščanju, iztrošenosti (burnout je prišel iz ZDA k nam v Evropo!), odpuščanjih, izkoriščanju, ko oblasti v državi ne ukrepajo in ljudje trpijo velike stiske. Molimo zanje, spodbujajo jih, da ne obupajo, da molijo zase in za delodajalce, da ostajajo optimistični v veri, da jim bo Bog pomagal, ne da bodo obupali in končali na družbenem dnu kot reveži in siromaki. Kristus je bil na stran revnih, bolnih in zatiranih ne pa na strani mogočnežev in bogatih! Molitev kapucinov skuša pomagati in opogumiti, da vse enkrat pride in tudi mine, le potrpeti moramo in upati v Božjo voljo in si izprositi Milost, da Bog v svoji Milosti da izhod in rešitev. Vendar je prav da vztrajamo v krščanski drži in se ne predamo obupu in obnemoremo, temveč molimo in upamo ter vztrajamo kot pravični in pošteni kristjani. Mi pa tega ne razumemo, kaj je Božja Volja. Tudi sam sem v socializmu kot vodilni v podjetju odklonil vstop v vladajočo stranko, ko je bila na oblasti KPJ, ker svoje vere v Boga nisem dal in je ne bom nikoli dal. Pa ne vem, če je bila ta oblast od Boga, ob pobojih po vojni, Golem Otoku idr. dejanjih delavske avantgarde. In danes vem, da sem ravnal pokončno in prav. Bil sem in ostal ponosen, delaven, pošten državljan in kristjan; šel sem in zastonj rešil kot krizni manager 5 tovarn in dal kruh več tisočem delavcem; vse mi je daroval On, ko sem se rematral na žive in mrtve v sanacijah, včasih prišel do težkih dilem, pa mi je Bog naklonil Moč in Milost ter me Razsvetil, da sem vztrajal in dokončal svoje delo. Vedno pa sem spoštoval delavce, ljudi, tudi nasprotnike in oblast, da sem lahko zvozil slalom in prišel do cilja. Po upokojitvi mirn živim in vsakomur pogledam v oči, ker sem se trudil delati in živeti po Njegovih postavah. To kar danes delajo delodajalci z ljudmi pa je katastrofa. In Bg to vidi in On bo Sodi ne mi. Janez
     • Janez says:

       8. novembra, 2019 at 18:46

       Nekaj vprašanj za razmislek!

       1) S kakšno pravico država sprejme zakone, ki dovoljujejo abortus? Kar je proti krščanskemu nauku. In naj kar požremo in ne gremo mirno protestirati, ker je legalno izbrana oblast to sprejela? Da kristjani imamo pravico, da protestiramo! To ni v skladu z Božjimi zapovedmi.
       2) Kakšno pravico delodajalec prisili vernega delavca, da dela neplačane nadure, čeprav ve, da krši delovnopravno zakonodajo? Delavec ima pravico do pravnega varstva! Nič ni narobe naredil. Upravičen je tudi v v verskem pogedu. Dela pošteno in pravično, vendar ne zastonj, da preživi družino.
       3) Nadrejeni v ustanovi hoče prisiliti podrejenega vernega finančnega delavca, da bi sodeloval v podkupovanju/korupciji in s knjižbami prikril kazniva dejanja, sicer bo odpuščen. Obogati bi se nadrejeni. Nadrejeni je oblast ne. Delavec , ki naj vedno uboga oblast, ima dolžnost delati pošteno in zakonito, zato je prav, da se skorumpiranemu oblastniku upre, čeprav bo izgubil službo. In reče NE!
       4) Oblast sprejme krivični zakon, kjer so diskriminirani verniki zaradi delnega financiranja države pri šolanju otrok v verskih šolah, drugi državljanii pa imajo pravico do polnega javnega financiranja otrok v javnem šolstvu. Verniki imajo pravico do protesta napram legitimni oblasti.

       Skle: Oblast spoštujemo, dokler tudi oblast spoštuje ljudi, etiko, moralo, zakonodajo, dokler dela pošteno in pravično in dokler ne dela protizakonitih, nemoralnih dejanj in drugih škodljivih praks, ki so v nasprotju z etiko in moralo ter Božjimi postavami, ki so nekje medsebojno kongruentne/ skladne. Ko pa se začne kršitev le teh, pa oblast nima legitimne pravice, da je še oblast, ker se je izrodila in krši lastne zakone. Tako oblast mora parlament odstaviti, saj ga volijo ljudje. Dovolj naj bo zaenkrat.

       Zato je treba brati Biblijo v celoti in jo interpretirati širše, saj obravnava vsa naša življenjska vprašanja, če jo dostikrat beremo in vso poznamo. Ne pa ozko gledati posamezne iztrgane biblijske citate in narediti neke sklepe. Janez
       • Administrator says:

         8. novembra, 2019 at 21:27

         Kjer je pozabljen Bog, se satan poigrava…
8. Hvala says:

   8. novembra, 2019 at 15:06

   Pozdravljeni, zasledila sem to stran in mi je pritegnila pozornost. Rada bi vas prosila za pomoč, ki jo potrebujem trenutno v življenju. Moram pa reči, da me v družini niso vzgajali, da verujem. Po vseh stvareh, ki sem jih naredila, da bi se moje stanje izboljšalo ne najdem več rešitve in bi želela probati z nečem drugim. Že skoraj 2 leti sem pod uplivom zle sile (magije). Hodila sem k različnim zdravilcem, seveda pa se stanje ni izboljšalo. Sama ne vem več kaj naresti, utrujena sem od tega. Prosila bi za vaš nasvet. Najlepša hvala, vesela bom vsakega odgovora.
   • Administrator says:

     8. novembra, 2019 at 21:40

     Kot nekomu, ki ni okusil pravo globino krščanstva bi predlagal sledeče. Branje in branje in branje Svetega pisma (Biblija).
     Začnete naključno odpirat Sveto pismo in dobila boste odgovore, na vse vaše težave in napotke za naprej.
     Vse ostalo se vam bo na poseben način odvijalo naprej…

     Če imate kaka posebna vprašanja jih kar zastavite vam bom poskušal odgovorit. Ne nalagajte si preveč in naenkrat, ker vas bo odbilo. Tako kot v avto ne moremo naenkrat dat vse stvari iz stanovanja. Tako tudi vi ne boste zmogla vse kar vam bodo iz več strani na široko in dolgo razlagali.

     Ena od pomembnih točk je tišina in odmik od tega sveta in tudi od tega virtualnega sveta….

     Naj vas Bog vodi.
     Želim vam vse dobro.
     • hvala says:

       8. novembra, 2019 at 22:55

       Tudi jaz bi vam tako svetovala kot g. Administrator, nujno je branje Svetega Pisma, iz njega nam govori sam BOG., in odmik od sveta, Bog bo spregovoril v tišini. Če se Mu izročimo, nas bo tudi On odmaknil od sveta. Jaz bi lahko podrobneje opisala, kako je to pri meni Gospod naredil. Res sem Mu hvaležna tudi za to. Če se Mu boste v celoti izročili, potem bo samo On vaš Gospodar, ki bo vodil življenje vaše.
       Pogumno naprej, ne bojte se nobenega nasprotovanja.

       Božje usmiljenje, ki si višje od nebes, vate zaupamo.
     • Janez says:

       9. novembra, 2019 at 9:57

       Narava vere Avtor: Dave Lowe

       Vsak dan se nenehno srečujemo z vero v Boga. Kar 99 odstotkov vseh prepričanj ali vrednot, ki jih ljudje imamo, pridobimo prek vere v Boga. Vera je središče vsega življenja. Recimo, da zbolimo. Takrat obiščemo zdravnika, čigar imena ne znamo izgovoriti in niti njegovega doktorata ne moremo preveriti. On nas z receptom, ki ga komaj preberemo, napoti v lekarno. Tam se srečamo s farmacevtom, katerega nismo še nikoli srečali, in ta nam proda kemijsko zmes, ki je ne poznamo. Nato gremo domov in vzamemo odmerek zdravil, kakor je predpisano na receptu. In vso to pot slepo (za)upamo oziroma verujemo. Vera je prav tako temeljna tudi v krščanskem življenju.Beseda vera se v Bibliji ponovi 232-krat.

       Kaj pa je vera?
       Najprej bi bilo modro povedati, kaj vera ni:
       • Vera ni čustvo, torej občutek dobrega o Bogu.
       • Vera ni slep korak v temi.
       • Vera ni univerzalna sila, s pomočjo katere bi lahko dobili vse stvari, ki si jih želimo oz. o katerih sanjarimo (npr. sila v filmu Star Wars).

       Žal se tovrstne ideje o veri še dandanes učijo v marsikateri krščanski cerkvi. Hank Haanegraff v svoji knjigi Krščanstvo v krizi opisuje zgodbo o Larryju in Lucky Parker, ki sta svojega sina s sladkorno boleznijo prikrajšala za inzulin, saj sta bila prepričana, da bo ozdravel samo prek »vere«. Toda njun sin je tragično padel v diabetično komo in umrl. Namesto pogreba sta skušala sina oživeti s pomočjo »vere«, saj sta bila prepričana, da če bodo vsi skupaj imeli dovolj vere, torej če bodo izgovorili pravilne besede in enostavno dovolj močno verjeli, ne da bi pri tem pokazali kanček dvoma, jima bo sila vere pripeljala sina nazaj, saj bo ta vstal od mrtvih. Larry in Lucky Parker sta bila pozneje obsojena in kaznovana za zlorabo otroka in umor. Zakaj? Ker sta imela napačno predstavo o veri.

       Evangeliji (Matej, Marko, Luka, Janez) kažejo, da so bili tudi apostoli velikokrat zmedeni glede koncepta vere. Toda bili so dovolj modri, da so o tej temi vprašali Jezusa. V 17. poglavju Lukovega evangelija vidimo apostole prositi Jezusa, naj jim pomnoži vero. In tukaj je Jezusov odgovor:

       »Če bi imeli vero kakor gorčično zrno, bi rekli tej murvi: ›Izruj se s koreninami vred in se presadi v morje,‹ in bi vam bila pokorna.« Jezusov odgovor je presenetljiv. Opazite lahko, da ne odgovori tako, kot smo navajeni v naših cerkvah. Jezus ni rekel: »Potrudite se močneje.« Niti ni rekel: »Le verjeti morate.« Jezusov odgovor odkrije pomembno resnico o naravi vere. Gorčično zrno je najmanjše seme. Jezus je uporabil to dejstvo, da bi pokazal da velikost naše vere ni pomembna, saj moč vere leži v zanesljivosti objekta in ne v tem, kako prepričani smo. Naj pojasnim – predpostavimo, da stojim na obrežju jezera med prvimi mrzlimi zimskimi tedni nekje v severno-vzhodnem delu Amerike. Jezero je zamrznjeno z zelo tanko plastjo ledu. Napolnjen s samozavestjo in vero začnem hoditi po novonastalem ledu. Toda kljub moji močni veri in veliki samozavesti bo končen produkt hoje mrzel in moker šok. Vse dokler je led tanek, je nepomembno, kako močno vero imam, kajti led ni vedno zanesljiv.

       Sedaj pa si predstavljajte nekaj mesecev pozneje, ko je mrzla zima naredila svoje. Led je debel nekaj deset centimetrov. Zaradi moje predhodne neljube situacije sem tokrat zelo pazljiv in dvakrat premislim, če bi tudi tokrat poskusil hoditi po ledu. Nisem prepričan, ali bo led zdržal mojo težo, saj je zadnjič popustil. Čeprav sem prestrašen in imam manj vere kot takrat, me bo že prvi, čeprav zaskrbljen korak zelo nagradil z občutki čvrste in trdne hoje. Kje je razlika? Objekt (led) je bolj zanesljiv. Je že res, da moč vere tiči v zanesljivosti objekta, toda … Velikost vere, ki jo posameznik položi v objekt, je neposredno povezana s poznavanjem objekta. Za primer vzemimo človeka, ki se boji letenja. Ko prvič prispe na letališče, najprej kupi zavarovalno polico. Varnostni pas si pripne 20 minut pred odhodom letala in skrbno posluša navodila evakuacije v primeru nesreče. Nima prav nobene vere v sposobnost letala, da ga bo varno pripeljalo na cilj. Toda ko potovanje napreduje, potnik počasi spreminja svoja prepričanja. Najprej si odpne varnostni pas. Nato ima malico in kaj kmalu se začne pogovarjati in šaliti s sopotniki. Zakaj se je spremenil? Kaj se je zgodilo? Je na 10 km nadmorske višine več vere? Seveda ne. Bolj kot se je spoznal/naučil o objektu vere, v tem primeru letalu, več vere je položil vanj.

       Enako je s krščanskim življenjem. Več kot se naučimo o Bogu, več vere lahko položimo Vanj. Učiti se moramo, kako živeti na podlagi dejstev o Bogu in ne na podlagi naših čustev. Torej tako, da preživimo več časa v družbi Biblije ter da prosimo Boga, naj nam pokaže, kdo je. Veliko mest je, kjer lahko začnemo raziskovanje in poglabljanje naše verske izobrazbe. Psalmi 145, 146 in 147 so čudovita poglavja, ki opišejo kdo oziroma kakšen je Bog. Med celotno Biblijo ponižno prosimo Boga, da nas nauči čim več stvari o Bogu in Jezusu, in opazili bomo, kako si Bog želi, da naslanjamo in poglabljamo vero Vanj. V vsakem trenutku sprašujmo iskreno Boga: »Kaj o tebi bi mi bilo v korist vedeti, ko zaupam Vate v tej situaciji?« Berimo Biblijo in študirajmo Boga in Njegov odnos do nas in razširimo in poglobimo svoje religiozno poznavanje in vedenje o krščanstvu.

       D. L. Moody je izjavil: »Dnevno sem molil k Bogu, da mi nakloni vere. Nato sem nedavno prebral Rimljanom 10,17, ki pravi: ›Potemtakem je vera iz oznanjevanja, oznanjevanje pa je po Kristusovi besedi.‹ Zato sem pričel z rednim branjem Biblije in vera od tistega trenutka dalje raste.«

       Medmrežje prvikoraki, avtor: Dave Lowe.

       Vera, ki proizvaja dobra dela je kot tista teoretična podlaga krščanskega nauka, ki se povezuje s prakso in jo udejanja in živi tako kot Jezus in spolnjuje Božjo Voljo. “Ne tisti ki mi pravi Gospod, Gospod, ampak tisti ki spolnjuje Božjo Voljo je moj učenec,” Prav je, da molimo, da izpolnujemo vse njegove Postave in prejemamo vse zakramente; vprašani pa bomo ob koncu dni, koliko smo dobrega naredili, ljubili, odpuščali, pomagali bolnim in lačnim. Tudi Pedro Opeka na Madagaskarju je vse daroval ubogim z vero in delom. In Bog je blagoslovil vse njegove napore iz Ljubezni. In takih zgledov krščanske ljubezni manjka. Temelj krščanske vere pa je Ljubezen. Brez Boga pa nisem nič. On mi daje vse kar potrebujem in mi pomaga v stiskah, vodi me, navdihuje me, Ljubi me takega kot sem, Odpušča mi ko se spovem, daje mi Življenje. Ko Molim, Upam v Boga, Ljubim, Odpuščam, Pomagam in Služim drugim ljudem spolnjujem Božjo Voljo in hodim po Poti Jezusa Kristusa Odrešenika. Pridite, ki ste obteženi k meni prav Jezus in jaz vas bom poživil. Dobrodošli k nam sestra, vstopite k Bogu.

       Dodatek: Dobrodošli v veliko družino Kristjanov draga sestra v Kristusu. Za začetnike obstajajo tečaji katehumenatov, kjer duhovniki npr. Frančiškani, župnik v Stolnici ali po nekaterih farah župniki organizirajo verouk in krščanski nauk za odrasle, ki doslej niso sprejeli svetega krsta in birme. Poglejte in se pozanimajte. Te veroučne skupine se od duhovnikov učijo krščanskega nauka, se družijo, pogovarjajo in se medsebojno spodbujajo v vztrajanju. Oglasite se v domači župniji ali poglejte po internetu. Vse dobro vam želim. BVB. Janez

       https://www.prvikoraki.com/a/narava.html
       • Janez says:

         9. novembra, 2019 at 10:12

         KAKO BRATI SVETO PISMO – dodatek
         Prosim Boga, da me uči iz Svetega Pisma npr. iz Evangelijev in iz Apostolskih del. Prosim Ga, da mi pomaga razumeti Njegovo perspektivo o nečem, ker Mu hočem slediti. Ko počnem to, ne iščem verzov, po katerih se bom ravnala za Boga. To ni služben opis, ki ga bom vzel in izpolnjeval za Boga kot pravno Odredbo v Uradnem Listu. Večinoma se osredotočam, da Bogu dovolim govoriti na način, kot on želi, da razumem pomen in vsebino sporočila Boga meni. Tako lahko izpolni kateri koli namen, ki ga ima. Prosim ga, da On postavi njegovo delo in ne moje. Ko vem, da si želi, da sledim nečemu določenemu v Njegovi besedi, ga potem prosim, naj deluje v mojem življenju in mi da moč in željo, da izpolnim njegovo voljo. Kar je prav v človeških Očeh ni vedno prav v Božjih Očeh. zato ga prosimo za vodstvo in navdih, da delamo prav in ne zaidemo. Prosimo Svetega Duha za vodstvo ko beremo Sveto Pismo in Jezusove Evangelije z Apostolskimi deli v Novi Zavezi.

         Včasih preberem zapoved, kot je naslednja: »Bodite popolnoma ponižni in krotki; bodite potrpežljivi, prenašajte drug drugega v ljubezni.« Takrat si mislim: »Dobra ideja. Bog, prosim Te, da me v življenju narediš ponižnega, krotkega in potrpežljivega do drugih. Ti veš, da to ni v moji naravi. Nauči me, da bom zaupal v Njega, se Nanj zanašal, prosil Boga, da bom v svojem življenju storil to, kar mi je On spregovoril. Če nimate Biblije za preučevanje, ki ima na koncu slovar in na vsaki strani stranske opombe, lahko ugotovite, kako zelo dragocena je, saj se lahko z njeno pomočjo približate Božji besedi. Vsaka krščanska knjigarna vam lahko pomaga pri izbiri Svetega pisma, ki ni preveč drago. Prav tako jo lahko naročite na spletni strani npr. http://www.svetopismo.si.

         Način, kako vas Bog uči skozi besedo, je zelo preprost. Če povzamem: pojdite pred Boga z odprtim srcem in ga prosite, naj vam spregovori o določeni zadevi ali vprašanju. Tako z Bogom delite svoje iskrene misli in občutke. In nato Boga prosite, da vam spregovori s svoje perspektive. Včasih prosim tako: »Bog, kaj si želiš, da bi vedela o Tebi in je povezano z mojo situacijo? Kako želiš, da Ti zaupam? Kaj bi si želel povedati?« In potem pustite Bogu čas, ko si izpisujete Njegovo besedo, ko iščete Njegovo celotno sporočilo za vas. Ko vas uči, se mu zahvalite in ga prosite, da izgradi to v vašem življenju. da Božjo Besedo udejanjate v svojem krščnskem Življenju. Potem ima krščanska vera smisel. Ker Bog je Ljubezen.
9. Janez says:

   8. novembra, 2019 at 12:28

   Molimo k Bogu za malodušne in neodločne, ko je treba povedati resnico
   Gospod radi bi molili za vse, ki zaradi raznih razlogov nimajo dovolj poguma,
   da bi zastopali in branili svoje misli in stališča pred drugimi, ko je treba govoriti resnico.
   Za tiste, ki se pomišljajo odkrito povedati svoj »da« ali »ne« drugim, ko so vprašani.
   Za tiste, ki se bojijo odločno nastopiti in povedati resnico v obraz nekaterim oblastnim močnežem,
   kar jim gre, ko žalijo, izsiljujejo in grozijo poštenim delavcem s službo ter odpuščanjem zaradi izgube naročil.
   Radi bi molili za vse, ki menijo, da se ne morejo postaviti po robu raznim krivicam, hudobijam, izkoriščanja,
   pri tem pa dopuščajo nekaterim oholim povzpetnežem, da trpinčijo svoje bližnje in sodelavce v službi,
   ker se zaradi bojazni ne upajo povedati svojega mnenja svojim nadrejenim,mko izgorevajo in so izkoriščani brez plačila.
   Slednji zaradi nepoznavanja vseh stvari v sporu vedno ne morejo ukrepati in izreči presoj v prepirih.
   Zaradi malodušja lahko nastradajo nedolžni delavci v službi, ki trpijo tudi zaradi mobinga.
   Radi bi molili, da bi po Gospodovi Milosti:
   malodušneži priskočili po krivici prizadetemu na pomoč;
   obotavljivci zaupali v resnico in povedali vse po pravici;
   boječneži postali bolj odločni in samozavestni in povedali več kot le »da« in »ne«, ko je to potrebno;
   da bi molčečneži našli moč in odločnost, ko je treba najti in povedati resnico s pravo besedo.

   Krivica in hudobija zmagujeta takrat, ko pravični in dobri ljudje tiho molčijo in trpijo ter odločno ne ukrepajo in se ne uprejo krivicam in pritiskom v službi ali drugod, takoj ko je treba. Prosimo Boga, da nam da umnost, moč in odločnost, da bomo z Njegovo Pomočjo vztrajali v Pravičnosti in Božji Ljubezni in delovali proti hudobiji nekaterih mogočnih ljudi tako, da bomo molili in prosili Boga za pomoč; pri tem skupaj z Odrešenikom Sveta ne bomo dopustili, da bodo po krivici trpeli dobri ljudje. Ker bomo molili in prosili Boga ter delovali skupaj z Njim. Če je Bog z nami, kdo je proti nam? Veliko je danes stresa, odpuščanj delavcev, trpinenja na delvnih mestih in razne druge krivice in hudobije. Prosimo Boga, da nam bo pomagal in nas z navdihom Svetega Duha spodbudil in prenovil, da bomo vztrajali in potrpeli ter spolnjevali Božjo Voljo. Janez

   Dopolnjena molitev iz Prihajam k tebi, molitve in premišljevanja, kapucini 1995. Že objavljeno.
10. hvala says:

    8. novembra, 2019 at 9:21

    Naj povem še nekaj iz svojega lastnega življenja. Dolga leta sem nekako slutila, da je nekaj narobe, da pač nekaj ni v redu. Takrat sem tudi jaz brskala, razmišljala in iskala rešitve po človeško. Bila sem tako rekoč po domače rečeno v prepadu. Toda Bog se me je usmilil in mi kazal rešitve in usmeritve. Začela sem moliti devetdnevnice Marija, ki razvezuje vozle, devetdnevnice k Svetemu Duhu in devetnevnice oz. molitev rožnega venca Božjega usmiljenja. Vseskozi mi je Jezus kazal pot, z močjo Svetega Duha. Potem pa je prišel dan, to se pravi čas, ki ga je Bog določil in mi je pokazal -KAJ JE, KAJ JE NAROBE. Ne morete si misliti, kako sem bila presenečena. Jaz o tem, kaj mi je pokazal , oz. razkril nisem vedela ničesar. Enostavno ne vem kako bi to izrazila z besedami.
    Potem sem delala po Gospodovih naročilih . Če človek moli in se izroči Gospodu, tudi Sveti Duh posreduje za kaj in kako moramo moliti in prositi. Po času, ki ga je Gospod določil, me je pripeljal na kraj in tam kamor sem po njegovo morala priti. Res, kako je naš Gospod čuteč, pomagajoč nam ubogim grešnikom. Sedaj delam vse tako, da vsako zadevo, vsak dan, in vse izročim v njegovo vodstvo, rešitev in pomoč. Človek je slabotno bitje, brez Boga ne moremo ničesar.
    Iskreno se mu zahvaljujem za vse, kar je storil v mojem življenju, kaj dela sedaj v mojem življenju in kar bo naredil in za vse moje in za vse ljudi.
    Hvala in Slava Večnemu Bogu!
    • Janez says:

      8. novembra, 2019 at 10:12

      Hvala vam gospa hvala za vašo izkušnjo in dragoceno osebno pričevanje. Kar je prav v človeških očeh ni prav tudi v Božjih Očeh. Preveč po človeško delujemo, razmišljamo in razuem in ukrepamo, če nimamo Božjega Navdiha in Božjega Vodstva. Osebno pa zasledujem dobre primere ko so Dobri in Bogaboječi Ljudje molili in delali dobro s služenjem drugim kot npr. Pedro Opeka na Madagaskarju in Mati Terezija v Kalkuti. Molili so, prosili Bga za navdih in pomoč, ter konkretni pomagali ubogim. Zaradi takih ljudi, smo lahko kristjani ponosni na Kristusove nauke, ki so to v Evangeliju podpirali. Vendar ko v naši bližini nekdo trpi in je izgubil voljo do vsega tudi d žuvljenja je pprav, da se zganemo: da molim, da prosim Boga zanj in da mu skušamo duhovno in z molitvijo pomagati. Videl sem in sišal primere zmozganih psihoterapevtov in socialnih delavcev, ko so reševali v nevladnih ustanovah stiske in poskuse samomorov. Tudi molili so in strokovno pomagali s terapijami in delom v skupinah in osbnimi srečanji. kako veselje je bilo, ko so pomagali človeku.
      Ker sem sam zdravniško naravnan, verjem v jezusovo Samaritansk pomoč in Ljubezen. Rad sem in tudi danes rad pomagam kjer lahko, ker verjem, da tako spolnjujemo Božjo Voljo. Zdravniki ne vedo vsega, treba je moliti Boga tudi zanje, da prav diagnksticirajo in prav zdravijo. Pomembno je, da smo pomagali in rešili človeka, kar izpričuje tudi Jezusov Evangelij.

      Iz svetega evangelija po Luku (Lk 15,1-10):
      Povedal jim je pa to priliko: »Kdo izmed vas, ki ima sto ovac in izgubi eno izmed njih: ne pusti vseh devetindevetdesetih v puščavi in ne gre za izgubljeno, dokler je ne najde? In ko jo najde, jo zadene vesel na svoje rame; in ko pride domov, skliče prijatelje in sosede in jim pravi: ›Veselite se z menoj, našel sem svojo ovco, ki se je bila izgubila.‹ Povem vam: takó bo v nebesih večje veselje nad enim grešnikom, ki se spokori, kakor nad devetindevetdesetimi pravičnimi, ki ne potrebujejo pokore.

      Vse dobro vam želim in BVB gospa hvala. Več poti k Bogu in tudi več načinov je, da pomagamo človeku v stiski in bolezni oz. ko trpi za depresijo in moli, kot npr. Ignacij lojolski Boga. Najhuje pa je takrat, ko nismo Usmiljeni Samaritani, nič ne naredimo in ne pomagamo bratu v stiski, bolezni in trpljenju. In hudo je, ko ljudje obupani, osamljeni, v stiskah in brez upanja končajo svoje Življenje, česar ni malo kot pravijo na ŠENT-u in drugod prostovoljci in terapevti. Do tega ne sme priti in tu je na preizkušnji naša Vera v Boga, naše služenje bližnjim in naša človečnost. Včasih zadošča molitev in lepa beseda ter nasmeh, da človek spoet dobi voljo do življenja in najde smisel z Božjo in z Našo Pomočjo. Včasih pa je potrebno storiti bistven več in poleg duhvne pomoči ngažirati tudi psiholofe, terapevte in medicince, da rešimo človeka. Ko pravimo, da smo kristjani ne pozabimo na pesnika in duhovnika iz Goriške Simona Gregorčiča: za Človeka Gre ne in Človeka nikar! Janez

Comments are closed.