Vprašanja in odgovori

V temi Pogovori lahko dodajte svoja vprašanja oziroma nejasnosti glede krščanske vere.

This entry was posted in Domov. Bookmark the permalink.

520 Responses to Vprašanja in odgovori

  1. Miro says:

    Zakonsko življenje temelji na odločitvi. In od te odločitve je odvisno, ali bo zakon trajen.
    FRANÇOIS POTEZ, duhovnik pariške škofije, ki se že več let posveča parom v pripravi na
    zakon, pravi, da je pri odločanju za poroko samo eno pravo vprašanje, in sicer:

    ALI GA/JO ŽELIM LJUBITI?

    Pravzaprav to vprašanje ne zadeva samo zaročencev, ki se šele pripravljajo na poroko.
    Zadeva vse pare, ki so poročeni že deset, dvajset ali pa trideset let. Kajti to je odločitev,
    ki jo sprejemamo vsak dan znova, zlasti v težjem obdobju zakonskega življenja.

    Več o tem na: https://si.aleteia.org/2024/03/08/pomembno-vprasanje-za-trajno-ljubezen

  2. Miro says:

    JE JEZUS SPLOH IMEL SMISEL ZA HUMOR? (Aleteia,

    Piše: oče Alain Bandelier

    ČE V NOVI ZAVEZI NIKOLI NE BEREMO, KAKO SE JE JEZUS SMEJAL, TO ŠE NE POMENI, DA MU NI BILO DO ŠALE

    Smeh je resnično izvrstno zdravilo. Rešuje nas pred trmo, strahom, pa tudi skušnjavo, da bi sami sebe jemali preresno. Življenje je težko, toda smeh nam lahko prinese nekaj sladkosti in nas naredi bolj odporne.

    Vsakega smeha seveda ne moremo spodbujati. Eden izmed cerkvenih očetov celo trdi: “Kdor se želi smejati s hudičem, se ne more veseliti s Kristusom.” Obstajajo slabe vrste smeha, ki jih vsi poznamo: sarkazem, posmeh, neslane šale. Apostol Pavel je svoje vernike pred tem svaril v Pismu Efežanom (5,4).

    Izraza “izbruhniti v smeh” in “valjati se od smeha” namigujeta, da zaradi smeha lahko izgubimo samonadzor, da se razčlovečimo. V evangeliju po Luku štirim blagrom sledi štirikratno gorje, med katerim je tudi: “Gorje vam, ki se zdaj smejete, kajti žalovali in jokali boste.”

    Obstaja pa tudi dobra vrsta smeha – osvežujoča, prijazna in krepostna. Pravi šaljivci ljubijo ljudi. Ob njihovem smehu se vsak človek počuti dobro. Njihov smisel za humor in skromnost stopata z roko v roki in prihajata iz istega vira – človeškega stanja, ki je skupno vsem ljudem.

    Po njihovem človek ne vadi, kako druge zasmehovati, temveč se uri v umetnosti razveseljevanja bližnjih. Morda se nam zdijo smešne različne stvari, toda gotovo se bomo dosti več smejali, kajti smeh je radost, ki ostaja z nami. Smeh prevzame srce, preden razžari obraz.

    Jezusu v evangelijih ne primanjkuje smisla za humor. Pravzaprav ga uporablja za ozdravljenje svojih učencev: ko govori o kvasu farizejev, oni pa mislijo, da dejansko govori o kruhu, ali pa ko se bojijo, da bodo lačni, potem ko so že dvakrat videli, koliko ljudi je Jezus nahranil.
    V evangelijih vidimo, kako sodeluje v našem človeškem veselju: pride na svatbo v Kani Galilejski; blagoslavlja klepetave otroke, ki jih strogi apostoli poskušajo odgnati; s prijatelji, še posebej pa z grešniki, lomi kruh. Navdušujejo ga polje lilij, sončni zahod in drobno seme, ki bo postalo drevo, občuti zadovoljstvo, ko poučuje občestva v sinagogah; roma v tempelj; veseli se težko pričakovane “prve maše” na veliki četrtek.

    Veseli se tudi oznanjevanja: navdušen je nad prihodom Svetega Duha in časti Očeta, ki se razodene svojim otrokom. Najgloblje veselje Očeta in Sina pa je v njuni brezpogojni medsebojni ljubezni: “Ta je moj ljubljeni Sin, nad katerim imam veselje.” Jezus je v svoji božji človeškosti izkušal in izžareval to nebeško veselje, ki ga lahko delimo z Njim: “Zdaj odhajam k tebi, vendar to govorim na svetu, da bodo imeli moje veselje v sebi dopolnjeno” (Jn 17,13).

    https://si.aleteia.org/2021/06/04/je-jezus-sploh-imel-smisel-za-humor

    BOŽJE USMILJENJE, TI VESELJE IN NEIZMERNA RADOST VSEH SVETIH, ZAUPAMO VATE!

  3. Miro says:

    MODRE ODGOVORE NA MARSIKATERA ŽIVLJENJSKA VPRAŠANJA NAM LAHKO POSREDUJEJO TUDI SMEŠNICE!

    SMEJMO SE – PREDVSEM SEBI, NE DRUGIM – IN BOMO LAŽJE NAŠLI REŠITVE, KI JIH BODO DRUGI SPREJELI! 😊

    Ob izdaji knjige SMEH JE POL ZDRAVJA je dr. Janez Gril med drugim zapisal: »Mnogi ste me nagovarjali, naj smešnice izdam tudi v knjigi. Zakaj pa ne? Časi so hudi in namesto, da bi se na vse jezili in si kravžljali živce, s tem pa sebi in drugim škodovali, se rajši smejmo. Predvsem sebi, ne drugim. Potem bomo lažje našli rešitve, ki jih bodo sprejeli tudi drugi.«

    POKORA OSTANE

    Bilo je neko sredo, ko imajo mnogi duhovniki prost dan. Trije župniki so se skupaj odpeljali na izlet. Med živahnim pogovorom je voznik pozabil, da ima nogo na plinu. Šele ko je zagledal avto z radarjem, je opazil, da vozi prehitro, dobrih 120 km, namesto dovoljenih 90 km na uro. Bilo je že prepozno. Za ovinkom je čakal policist z loparčkom in nakazal, naj ustavi na parkirišču ob robu ceste.

    »Dober dan, dokumente prosim.« Preden je voznik našel dokumente, se je oglasil drugi župnik. »Gospod policist, vsi trije smo župniki in smo se tako živahno pogovarjali o lanskem božiču, da je najin kolega pozabil, da prehitro pelje. Bi mu lahko odpustili to napako?« »Na hitrost ne smete pozabiti, ne glede na to, o čem se pogovarjate,« je odvrnil policist, pregledal dokumente in začel izpolnjevati formular za prijavo prekrška. »Ali res ni mogoče dobiti majhnega odpustka,« se je oglasil še tretji župnik.

    Policist se ni dal motiti in ko je nehal pisati, je vozniku vrnil dokumente, zapisnik o prekršku in položnico za plačilo globe.

    »Takole je, gospodje župniki,« je začel policist svoj poučni nagovor. »Ko jaz pridem k vam k spovedi, me poslušate, nato mi poveste nekaj pametnih nasvetov, potem pa mi odpustite grehe in naložite pokoro. Tudi jaz se bom držal vašega ravnanja. Prekršek, ki ste ga naredili, vam z veseljem odpustim, za pokoro pa vam nalagam denarno kazen in če jo boste plačali v osmih dneh, dobite 50-odstotni odpustek!«

    Ni znano, ali so gospodje s hvaležnostjo sprejeli policistovo odvezo, zelo verjetno pa je, da so ponujeni odpustek vzeli.

    Več smešnic na: https://www.druzina.si/storage/app/media/ProductFiles/smeh-je-pol-zdravja-1.pdf

  4. Miro says:

    KAJ JE DUHOVNO SPREMLJANJE? (Ignacijev dom duhovnosti)

    Duhovna pot vsakogar je osebna in ima svojo osebno noto. Na duhovno pot se lahko človek odpravi tudi sam. A duhovno spremljanje je način, ki vsebuje nekaj bistvenega za krščanstvo: osebni odnos, kjer je dan prostor Svetemu Duhu. Dejanski protagonist duhovnega življenja in spremljanja je Sveti Duh.

    Temeljni cilj duhovnega spremljanja je krepitev odnosa z Bogom. Spremljevalec pomaga drugim, da zaživijo osebni odnos z Gospodom, mu znajo prisluhniti in spoznati, kar jim ima Bog povedati ter mu odgovoriti.

    Duhovno spremljanje krepi, spodbuja in pomaga narediti korak naprej na poti, kjer Sveti Duh vodi osebo do Kristusovega odrešenja. Spremljanje ni osredotočeno in omejeno na moralne vidike – kako nekdo živi ali ne živi v skladu s krščanskimi vrednotami – pač pa je vezano na prepoznavanje, kako Sveti Duh nagovarja osebo, da bi se odprla Kristusu, ki jo edini more odrešiti za večnost.

    ZAKAJ JE POTREBNO DUHOVNO SPREMLJANJE?

    Duhovno spremljanje ti je lahko v veliko pomoč, če želiš najti odgovor na najrazličnejše želje, ki so povezane s tvojim osebnostnim duhovnim razvojem. Še posebej ti je lahko v pomoč v trenutku, ko si pred pomembno življenjsko izbiro ali odločitvijo glede življenjskega stanu ali česa drugega, kar zadeva tvoje življenje.

    Človek ni otok. Potrebujemo drug drugega. V Jezusu smo drug drugemu bratje in sestre. On nas daruje drug drugemu, da bi si bili v pomoč na poti življenja. Duhovni spremljevalec, brat/sestra v Kristusu, ki že ima izkušnjo globokega osebnega odnosa z Bogom, odkrivanja Njegove navzočnosti v vsem ter razločevanja in izbire življenja v njem, ti je zato lahko resnično koristna pomoč.

    KAKŠNO VLOGO IMA DUHOVNI SPREMLJEVALEC?

    Pri duhovnem pogovoru ti bo spremljevalec pomagal predvsem s poslušanjem, pristnim in spoštljivim sprejemanjem ter z odmevom na tisto, kar boš podelil. Z obzirnimi vprašanji in povzetki tega, kar si povedal, ti bo omogočal, da boš lahko sam odkrival odgovore na vprašanja in želje, ki jih nosiš v sebi. Hkrati pa ti bo pomagal, da boš mogel z vsem, kar nosiš v sebi, vedno bolj pristno prihajati pred Boga in poglabljati svoj osebni odnos z njim, s seboj in s svetom.

    KAJ JE DUHOVNI POGOVOR?

    To ni klepet. Tudi ni razprava ali poučevanje. Je predvsem spoštljivo in pozorno poslušanje s strani spremljevalca, ki ti bo pomagalo, da boš mogel ubesediti tisto, kar sam doživljaš v odnosu do Boga, sebe in drugih. V tem pogovoru boš mogel slišati sam sebe in se naučiti razločevati, na kakšen način je Bog že navzoč v tvojem življenju, kaj si resnično želiš, kdo si v svoji globini, v čem je smisel tvojega življenja. V pogovor je tako vključeno vse tvoje življenje, saj želi biti Bog navzoč v vsem in ti po vsem govoriti o svoji ljubezni do tebe in polnosti življenja, v katerega te je poklical. Še posebej pa se pogovor usmerja v tvoje duhovne izkušnje in tisto, kar ti je darovano prek tvoje osebne molitve in molitvenega premišljevanja Božje besede in dogodkov v tvojem vsakdanjiku.

    Več o duhovnem spremljanju na: https://ignacijevdom.si/duhovno-spremljanje/

    • Miro says:

      MOLIMO: PRIDI, SVETI DUH

      Pridi, Sveti Duh, napolni srca svojih
      vernih in vžgi v njih ogenj svoje ljubezni.
      Pošlji svojega Duha in prerojeni bomo in
      prenovil boš obličje zemlje.

      Molimo! Bog naš Oče, Sveti Duh nas
      razsvetljuje in uči. Naj nam pomaga, da
      bomo v življenju spoznali, kaj je prav, in
      vselej radi sprejemali njegove spodbude.
      Po Kristusu našem Gospodu. Amen.

  5. Miro says:

    KAKO ODPUSTITI STARŠEM?

    Piše: p. Milan Bizant (Aleteia, 25/02/19)

    ČE TEŽKE IZKUŠNJE NISO PREPOZNANE, PREDELANE, ODPRTE BOŽJEMU ODREŠENJU, DRŽIJO V UJETOSTI

    Naj začnem s svojo izkušnjo. Ko sem že odšel od doma, mi je mama (zdaj že pokojna) povedala, da je nekje prebrala, naj se starši opravičijo svojim otrokom, ker so gotovo storili kaj takšnega, kar jih je prizadelo – čeprav so se trudili po svojih najboljših močeh. Rekla je, da se sprva nikakor ni mogla strinjati s tem gledanjem. Bila je takšne vrste, da če v kakem delu sebe ni začutila resničnosti nečesa, tega nikakor ni sprejela. V tem primeru je sprejela.

    Še dlje nazaj. Ob poslavljanju od doma sem šel skozi očiščevanje odnosa z mamo, v prepoznavanju vrednega in manj vrednega, kar sem po njej prejel. O vsem tem sva se večkrat pogovarjala; bila je zelo odprta za pogovor. Pomembno pa se mi zdi, da sem odnos z mamo prinašal v molitev, saj verjamem, da je temeljni sogovornik Gospod in da ima smisel temeljno urejati z Njim. Nekoč me je močno nagovoril stavek: KAR JE MOGLA, JE STORILA (Mr 14,8). Božja beseda, naslovljena v pot razčiščevanja odnosa z mamo; kot “dopolnjenost v Kristusu”.

    Več o tem na: https://si.aleteia.org/2019/02/25/kako-odpustiti-starsem

    BOŽJE USMILJENJE, TOLAŽBA IN BLAGOR VSEM, KI SO SKESANEGA SRCA, ZAUPAMO VATE!

  6. Miro says:

    KAJ JE (IN KAJ NI) ADVENT (Aleteia, 06/12/19)

    NAJPOMEMBNEJŠI PODATKI, KI JIH MORATE VEDETI O ADVENTNEM ČASU

    ADVENT JE ČAS, V KATEREM SE PRIPRAVLJAMO NA BOŽIČ, JEZUSOVO ROJSTVO. ZAČNE SE ŠTIRI NEDELJE PRED BOŽIČEM, NA PRVO ADVENTNO NEDELJO. HKRATI JE PRVA ADVENTNA NEDELJA TUDI ZAČETEK NOVEGA CERKVENEGA LETA.

    Na kaj pomislite ob besedi “božič”? Na kupovanje daril, okraševanje božičnega drevesca, petje veselih božičnih pesmi, peko piškotov, pošiljanje božičnih voščilnic ter številne zabave, ki se jih morate udeležiti? Toda božič je veliko več! Zato ni čudno, da se nanj pripravljamo kar štiri adventne tedne.

    ČAS RADOSTNEGA PRIČAKOVANJA

    Adventni čas je čas veselega pričakovanja, čas upanja in radostne priprave na Jezusovo rojstvo. To je čas, ko sam Bog prihaja v naše življenje in naše srce. On vstopa v vse trenutke in prostore našega življenja. V njem se prepletajo naša preteklost, sedanjost in prihodnost.

    Čeprav se spominjamo Jezusovega rojstva, pa se hkrati že pripravljamo na Njegov drugi prihod. Advent nas na vse to pripravlja in nas spominja na “veselje v čakanju”.

    KAJ JE (IN KAJ NI) ADVENT

    Advent ni čas nakupovanja, stresa, mrzličnega tekanja po prepolnih trgovinah ali “dirka” do 25. decembra, pač pa je čas veselega pričakovanja, upanja in molitve. Jezus je tisti, ki se ga zares veselimo.

    Če ste se do 25. decembra že naveličali božiča, ste se adventa lotili narobe.

    ZELENA IN RDEČA BARVA?

    Adventni barvi nista rdeča in zelena (kot so pogosto oblečeni božičkovi škratje, ki jih videvamo v reklamah), pač pa vijolična in roza. Takšne so tudi najbolj primerne barve na adventnem venčku. Vsak teden na njem prižgemo novo svečo, tretji teden je to rožnata sveča, saj je tretja adventna nedelja imenovana tudi nedelja veselja, ker je Jezusovo rojstvo že blizu.

    DELITE UPANJE IN DOBRA DELA

    Zato letošnjemu adventu dodajte “nekaj več”. Priložnosti in možnosti za dobra dela je veliko: ponudite prostovoljno pomoč, namenite več časa molitvi, bodite prijazni in potrpežljivi s svojo družino in sodelavci, prijazno ogovorite neznance, darujte denar ali oblačila tistim, ki jih potrebujejo … Predvsem pa “delite upanje”, medtem ko čakate najpomembnejšega gosta – Jezusa!

    Povzeto po: https://si.aleteia.org/2019/12/06/kaj-je-in-kaj-ni-advent

    KRALJA, KI PRIHAJA, PRIDITE, MOLIMO!

  7. Miro says:

    ZAKAJ SMO KRISTJANI PRI POSREDOVANJU JEZUSOVEGA EVANGELJSKEGA NAUKA VELIKOKRAT ZAGRENJENI, NEUČAKANI, VČASIH CELO NESTRPNI V ODNOSU DO BLIŽNJIH, KATERIM NAJ BI POSREDOVALI VESELO NOVICO O JEZUSOVEM ODREŠENJU?

    Več vzrokov je za to. Za zdaj na kratko omenimo: Predvsem nam manjka duha popolne PREDANOSTI JEZUSU, duha iskrenosti, potrpežljivosti, ponižnosti, ljubezni, veselja … Preveč se opiramo na svoje kratkovidne misli, poglede, na svoja čustva …, v srcu pa se ne oziramo na: JEZUSA, KI SE ZA NAS IN NAŠE ODREŠENJE DARUJE PRI SVETI MAŠI! Zato nič čudnega, če se na tako trhli podlagi hitro prepuščamo občutkom jeze, slabe volje, pritoževanja, negodovanja nad bližnjimi …

    Kako se iz močvirja sebičnosti in samopomilovanja prebiti na trdna evangeljska tla, da bomo lahko sebe in bližnje osrečevali z ODREŠUJOČO JEZUSOVO BESEDO?

    VSAK DAN VSE Z VERO IN ZAUPANJEM IZROČAJMO V JEZUSOVE PRESVETE IN USMILJENE ROKE, ŠE ZLASTI PRI OBHAJANJU SVETE MAŠE!

    Tu Gospoda prosimo za darove iskrenosti, potrpežljivosti, ponižnosti, ljubezni, veselja … za luč in moč, da jih bomo lahko posredovali bližnjim!

    MOLIMO: PRIDI, SVETI DUH …

    • Miro says:

      MOLIMO:

      PRIDI V MOJE SRCE

      Sveti Duh,
      pridi v moje srce,
      pritegni ga k sebi s svojo močjo,
      o moj, Bog, in daj mi ljubezen
      s sinovskim strahom.

      Obvaruj me,
      o neizrekljiva ljubezen,
      pred vsako zlo mislijo,
      ogrej me, vžgi v meni
      svojo drago ljubezen
      in vsaka bolečina
      se mi bo zdela lahka.

      Oče, dobri Gospod,
      pomagaj mi
      pri vsem mojem delu.

      Jezus, ljubezen,
      Jezus, ljubezen.
      Amen.

      (sv. Katarina Sienska)

  8. Miro says:

    KAJ POMENI BOŽIČ V TEM ČASU? Gre res samo za prijetno božično pravljico, zgodbo, bajko … prijetno tudi za ušesa današnje potrošniške družbe, ki se čedalje bolj izgublja v hitro minljivih dobrinah tega sveta?

    Povsem zgrešen pogled na t. i. »pravljičnost« Božiča, ki nam ga proti koncu novembra in v decembrskih dneh, pa vse do novega leta in še čez, skuša z mamljivimi podobami vsiliti neverni potrošniški svet, z namenom, da bi tudi od BOŽIČA imel kakšne koristi pri nenehnem hlastanju za »imeti več in še več«!

    Čeprav smo šele na začetku adventnega časa, se že sedaj poglobimo v pravo vsebino Božiča.

    KAJ V RESNICI POMENI BOŽIČ?

    BOŽIČ JE PRAZNIK JEZUSOVEGA ROJSTVA!

    NA BOŽIČNI DAN, 25. DECEMBRA, V KATOLIŠKI CERKVI PRAZNUJEMO ROJSTVO JEZUSA KRISTUSA. VSEBINA PRAZNIKA JE POVEZANA S SKRIVNOSTJO BOŽJEGA UČLOVEČENJA. Z JEZUSOVIM PRIHODOM V ZGODOVINO SE JE BOG DOKONČNO IN NEPREKLICNO ZAVZEL ZA SVET IN ZA ČLOVEKA.

    Več o tem na: https://katoliska-cerkev.si/bozic-praznik-jezusovega-rojstva-20152122015

    KRALJA, KI PRIHAJA, PRIDITE, MOLIMO!

  9. Miro says:

    Nekoga je pred časom zanimalo, kdo vodi molitveno skupino na tem portalu?

    NAVKLJUB NAŠIM SLABOSTIM, POMANKLJIVOSTIM … JO VODI SVETI DUH!

    Če nam GOSPOD JEZUS ne podari potrebne luči in moči, ne moremo moliti v duhu in resnici,
    ne moremo narediti niti najmanjšega koraka na poti spolnjevanja BOŽJE VOLJE …

    USMILJENI BOG nam vse podarja iz čiste LJUBEZNI po BOŽJI MILOSTI, in sicer na mogočno
    priprošnjo PRESVETE DEVICE MARIJE, po Njenem vodstvu in Njeni neizmerni pomoči!

    PO MARIJI K JEZUSU!

    • Hvala says:

      Ja, res je.

      SVETI DUH JE BOG, mi smo ustvarjena bitja, zato imamo slabost, pomanjklivosti, krhkost- smo nepopolni, če bi bili popolni, ne bi bili ljudje..

      JEZUS JE PROSIL OČETA ZA DUHA RESNICE-TOLAŽNIKA, KI GA SVET NE MORE PREJETI, KER GA NE VIDI IN NE POZNA;

      JEZUS JE REKEL: ON VAM BO OZNANJAL PRIHODNJE REČI.

      16 jaz pa bom prosil Očeta in dal vam bo drugega Tolažnika, da bo ostal pri vas vekomaj: 17 Duha resnice, ki ga svet ne more prejeti, ker ga ne vidi in ne pozna. Vi ga poznate, ker ostaja pri vas in bo v vas. Janez 14,16-17

      Ko pa pride on, Duh resnice, vas bo uvedel v vso resnico, ker ne bo govoril sam od sebe, temveč bo povedal, kar bo slišal, in oznanjal vam bo prihodnje reči. Janez 16,13
      ……………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………..
      Janez 16,13

  10. Miro says:

    KAJ JE GREH?

    Greh je “beseda, dejanje ali želja, ki je v nasprotju z večno postavo” (sveti Avguštin). Greh je žalitev Boga, in sicer v nepokorščini do njegove ljubezni. Greh rani človekovo naravo in oškoduje človeško solidarnost. Kristus v svojem trpljenju popolnoma razkrije greh in ga premaga s svojim usmiljenjem.

    Kompendij KKC, 392

    Več o grehu v vprašanjih in odgovorih: 391- 400.

    https://www.vatican.va/archive/compendium_ccc/documents/archive_2005_compendium-ccc_sl.html

    Božje usmiljenje, v spreobrnjenju grešnikov, zaupamo vate!

Dodaj odgovor za Miro Prekliči odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja