Vprašanja in odgovori

520 Responses to Vprašanja in odgovori

1. Alpe says:

   6. aprila, 2013 at 5:49

   »Resnično, resnično, povem vam: Kdor veruje, ima večno življenje. Jaz sem kruh življenja. Vaši očetje so jedli
   v puščavi mano in so pomrli. To je kruh, ki prihaja iz nebes, da tisti, ki od njega jé, ne umre. Jaz sem živi kruh,
   ki sem prišel iz nebes. Če kdo jé od tega kruha, bo živel vekomaj. Kruh pa, ki ga bom dal jaz, je moje meso za
   življenje sveta« (Janez 6, 47-51).

   Jaz sem kruh življenja. Tukaj jaz pomeni Jezusovo dušo. In kdor bo jedel od njegove duše , bo živel večno. Kruh, ki pa ga bo dal on, ( on – Jezusova duša) je njegovo fizično telo.

   Človek nebi smel enačiti telesa in duše, kdor misli, da je telo je mrtev oziroma spi.

   Molitev = Rešitev

   Alpe

   Odgovori
   • Miro says:

     6. aprila, 2013 at 10:43

     Čeprav smo o tem že pisali, predlagam, da si glede SKRIVNOSTI EVHARISTIJE še enkrat preberemo
     daljši odlomek iz Svetega pisma in se v nadaljevanju seznanimo tudi z daljšim komentarjem biblicista. Ni
     pa to edini odlomek, ki se dotika teh skrivnosti, ampak v Svetem pismu obstaja še več drugih pomembnih
     besedil, ki jih je prav tako treba korektno upoštevati.

     BOŽJA BESEDA:

     Judje so tedaj godrnjali nad njim, ker je rekel: »Jaz sem kruh, ki je prišel iz nebes,« in so govorili: »Ali
     ni to Jezus, Jožefov sin? Njegovega očeta in mater poznamo. Kako more zdaj govoriti: ›Iz nebes sem prišel.‹«
     Jezus je odgovoril in jim dejal: »Ne godrnjajte med seboj! Nihče ne more priti k meni, če ga ne pritegne
     Oče, ki me je poslal, in jaz ga bom obudil poslednji dan. Pri prerokih je zapisano: Vsi se bodo dali poučiti
     Bogu. Vsak, kdor posluša Očeta in se mu da poučiti, pride k meni. Ne rečem, da bi bil kdo videl Očeta: samo
     tisti, ki je od Boga, on je videl Očeta. Resnično, resnično, povem vam: Kdor veruje, ima večno življenje. Jaz
     sem kruh življenja. Vaši očetje so jedli v puščavi mano in so pomrli. To je kruh, ki prihaja iz nebes, da tisti,
     ki od njega jé, ne umre. Jaz sem živi kruh, ki sem prišel iz nebes. Če kdo jé od tega kruha, bo živel vekomaj.
     Kruh pa, ki ga bom dal jaz, je moje meso za življenje sveta.«

     Judje so se tedaj med seboj prepirali in govorili: »Kako nam more ta dati svoje meso jesti?« Jezus jim je
     tedaj rekel: »Resnično, resnično, povem vam: Če ne jeste mesa Sina človekovega in ne pijete njegove krvi,
     nimate življenja v sebi. Kdor jé moje meso in pije mojo kri, ima večno življenje in jaz ga bom obudil
     poslednji dan. Kajti moje meso je resnična jed in moja kri resnična pijača. Kdor jé moje meso in pije mojo
     kri, ostaja v meni in jaz v njem. Kakor je mene poslal živi Oče in jaz živim po Očetu, tako bo tudi tisti, ki
     mene jé, živel po meni. To je kruh, ki je prišel iz nebes, ne tak, kakršnega so jedli vaši očetje in so pomrli:
     kdor jé ta kruh, bo živel vekomaj.« To je povedal, ko je učil v shodnici v Kafarnáumu. (Jn 6, 41-59).

     Za omenjeno besedilo iz Svetega pisma je biblicist dr. France Rozman v knjigi Razloženi evangeliji (izšla
     leta 1995) napisal naslednji komentar:

     ŽIVETI MOREMO LE V MOČI JEZUSOVEGA KRUHA

     Judje so tedaj godrnjali nad Jezusom, ker jim je rekel, da je on sam kruh življenja. Godrnjanje je bilo
     značilno judovsko izražanje nejevolje nad božjim delovanjem. V Sinajski puščavi so godrnjali nad božjim
     delovanjem, ki se je kazalo v Mojzesovem ukrepanju. Zdaj so godrnjali nad Jezusovim istenjem z Očetom.
     Njim takrat še ni bila znana skrivnost Jezusovega nadnaravnega spočetja. Jezusu pa tudi ni bilo do tega,
     da bi jih o tem prepričeval, temveč je hotel, da bi se ob njegovih delih sami prepričali, da ga je res Bog
     poslal.

     Jezus je tedaj resno nastopil proti njihovemu godrnjanju. Ker je Božji Sin, je njihovo godrnjanje zoper
     njega godrnjanje zoper božje delovanje; to pa je človeku v obsodbo. Oče takih ne pritegne k Jezusu in takih
     ne bo obudil poslednji dan. Jezus je tako jasno povedal, da se nihče ne more sam spreobrniti in se zveličati
     iz svojih moči. Pritegniti ga mora Oče. Spreobrnjenje je seveda človekovo svobodno delovanje, vendar
     človek ne more storiti tega kadarkoli, ampak ga mora Bog pritegniti. To se ne zgodi avtomatično, tako da bi
     človek sledil Bogu brez volje. Bog ga pritegne tako, da spodbudi njegovo voljo in jo naredi pokorno božjemu
     vzgibu. Vera je torej dar božje milosti; človek pa mora s to milostjo sodelovati. Samo taka vera zagotavlja
     zveličanje.

     Z izjavo, da se bodo “vsi dali poučiti Bogu”, zagotavlja, da Bog ne bo dal ljudem samo spoznanja, temveč tudi
     milost, da bodo verovali vanj. To se je že začelo. Kdor je sprejel Jezusa in v njegovem nauku prepoznal Boga,
     mu je Bog dal milost, da je tudi veroval v Jezusa. Jezus je najbolj zanesljiva pot do Boga. Vsako drugo
     spoznanje Boga vodi pravzaprav mimo Boga.

     V trditvi “Jaz sem kruh življenja” je poudarek na jaz. Jezus s tem obrača pozornost nase in pravi: samo jaz
     in nihče drug sem kruh življenja. Kar je kruh za telesno življenje, je Jezus za duhovno. Kakor kruh vzdržuje
     telesno življenje, tako vzdržuje Jezus duhovno življenje. On sam je vir takega življenja, nad katerim smrt
     nima več nobene oblasti (prim. Rim 6,9). To je nadnaravno ali božje življenje in je tako neminljivo in večno,
     kot je Bog neminljiv in večen. Samo v povezanosti z Jezusom je človek večen.

     Jezus ne misli na telesno smrt, ko pravi: “Tisti, ki uživa ta kruh, ne umrje”, temveč na večno smrt, na
     pogubljenje. Kdor uživa njega, ki se je imenoval “kruh, ki prihaja iz nebes”, bo živel v novi svet, ki prihaja,
     to je v večnost. Pogubljeni oziroma mrtvi pred Bogom pa niso samo tisti, ki so že umrli, temveč so lahko
     tudi tisti, ki še živijo, toda če ne uživajo tega kruha, so mrtvi pred Bogom.

     JEZUS NAM DAJE SAM SEBE V HRANO

     Zdaj Jezus namenoma uporablja za nebeški kruh, o katerem je do zdaj govoril, besedo meso. S tem je
     razločno povedal, da ni dovolj, če se mu samo notranje in duhovno pridružimo, temveč se mu moramo
     pridružiti po čisto določenem fizičnem dejanju: jesti moramo njegovo meso in piti njegovo kri. Tvarnost
     tega dejanja je tako poudaril, da je pravzaprav rekel: kdor grize (izv. trogon) moje meso, čeprav prevajamo:
     kdor jé moje meso. Uporabil je besedo, ki izraža dejansko, ne samo čustveno ali razumsko povezanost z
     njim. Hrana se tako priliči (asimilira) človeku, da postane z njim eno. Prebavljena preide v kri, in ta jo
     raznaša po telesu; kri pa je človekovo življenje.

     Tako ima človek, ki uživa meso Sina človekovega in pije njegovo kri, večno življenje. Njega bo Jezus obudil
     poslednji dan. V teh izjavah je dvočasovnost: sedanjost (če kdo jé ta kruh) in prihodnost (bo živel vekomaj).
     Prehod od sedanjosti k prihodnosti pa kaže na Jezusovo smrt. V njej bo dal svoje meso, to se pravi, svoje
     življenje ali samega sebe za življenje sveta. Šele njegovo na križu darovano in od mrtvih vstalo življenje bo
     njegovo meso za življenje sveta. V Jezusovo življenjsko daritev je treba verovati. Obljuba “bo živel vekomaj”
     velja samo za tistega, ki veruje, da je Jezus s svojo smrtjo in vstajenjem odrešil svet. Potrebna je vera v
     Jezusa odrešenika. Razlog za človekovo nesmrtnost ni to, da ima človek duhovno dušo, ki ne more razpasti,
     temveč je človekova povezanost z Jezusom, ki je nesmrten. Od mrtvih vstali Jezus živi tako, da smrt nad njim
     nima več nobene oblasti (Rim 6,9), tako tudi nad tistim ne, ki je po veri povezan z njim.

     To potrdi Jezus z besedami: “Tako bo tudi tisti, ki uživa mene, živel po meni.” Življenje, ki se je rodilo iz tako
     velike žrtve, kot je Jezusova smrt na križu, ne more biti zaprto vase in namenjeno samo sebi. To življenje se
     pretaka v tiste, ki uživajo meso Sina človekovega in zato živijo po njem.

     Naj nas pri poglabljanju v skrivnosti svete evharistije vedno spremlja molitveni vzklik: Božje usmiljenje,
     neizmerno v zakramentu evharistije in duhovništva, vate zaupamo!

     Odgovori
     • Alpe says:

       6. aprila, 2013 at 11:37

       Janez si je zlomil nogo. Kako pravilno reče?

       1. Zlomil sem si nogo
       ali
       2. Moje telo ima zlomljeno nogo.

       Kaj je pravilno?

       Povem vam, da je samo 2. odgovor pravilen, kajti Janez je tisto kar on misli, kar pa on misli tudi govori ali piše in navsezadnje to tudi udejanji. Janez je duša v tem telesu, lahko pa Janez tudi uživa kruh življenja, ki je Jezus in ga ima v sebi.

       Zato je Jezus tudi govoril Oče je v meni in jaz sem v Očetu.

       Ne trdim pa, da ga ni v košku kruha, tudi tam je prisoten.

       Molitev = Rešitev
       Alpe

       Odgovori
       • Miro says:

         6. aprila, 2013 at 12:57

         Če se v molitvi ponižno ne priporočamo Svetemu Duhu, se skrivnostim svete evharistije
         ne moremo približati, ker je za naše slabotno srce enostavno preveč Luči, da bi jo mogli prenesti!

         KRUH, KI DAJE ŽIVLJENJE – MISLI O SVETI EVHARISTIJI
         (citirane le nekatere misli, ki jih je zbral Wilhelm Muhs)

         V oltarnem zakramentu je zaobjeta vsa skrivnost našega odrešenja.
         (Tomaž Akvinski)

         Evharistična daritev je izvir, središče in vrhunec celotnega krščanskega življenja.
         (Janez Pavel II.)

         Evharistija nam je dana zato, da bi postali istega telesa in iste krvi s Kristusom.
         (Ciril Jeruzalemski)

         Evharistija postane za nas ne samo hrana za naše duše, ampak tudi spodbuda
         ljubezni do bratov, ki potrebujejo pomoč, razumevanje in solidarnost.
         (Pavel VI.)

         Skrivnost, ki zmede človeški razum: življenje se hrani s smrtjo. Samo v evharistiji
         se življenje hrani z Življenjem. (Helder Camara)

         Ne recite mi, da ste grešniki in da si zato ne upate pristopiti k svetemu obhajilu!
         Bilo bi tako, kot če bi rekli,da ste preveč bolni in da zato nočete ne zdravnikov
         ne zdravil. (Janez Vianney)

         Evharistija je vrhunec, h kateremu teži delovanje Cerkve, in hkrati izvir, iz katerega
         prihaja vsa njena krepost in moč. (Enzo Lodi)

         Udeležba pri Kristusovem telesu in njegovi krvi povzroči samo to, da se spreminjamo
         v tisto, kar jemljemo. (Leon Veliki)

         Medtem ko so jedli, je vzel kruh, ga blagoslovil, razlomil, jim ga dal in rekel: “Vzemite,
         to je moje telo.” Nato je vzel kelih, se zahvalil, jim ga dal in vsi so pili iz njega. In rekel
         jim je: “To je moja kri zaveze, ki se preliva za mnoge.” (Evangelij po Marku)

         Poklekniti pred evharističnim kruhom in vinom pomeni, da smo pripravljeni sprejeti
         odrešenje, ki prihaja v konkretnosti edinstvenega zgodovinskega, absolutnega in
         neizbrisljivega dogodka: Jezusa iz Nazareta. (Giuseppe Betori)

         Ko se hranimo z Jezusovim telesom in njegovo krvjo, postajamo njegovo telo in njegova
         kri. Vendar nas lahko njegov duh oživlja in vlada v nas samo toliko, kolikor smo udje
         njegovega telesa. (Edith Stein)

         Evharistija je zdravilo nesmrtnosti, protistrup za smrt, hrana večnega življenja v
         Jezusu Kristusu. (Ignacij Antiohijski)

         Jezus je Beseda, ki je postala meso. Jezus je kruh življenja. Jezus je žrtev, darovana na
         križu. Jezus je žrtev darovana za grehe sveta. (Mati Terezija)

         Ko se hudemu duhu posreči, da oddalji dušo od svetega obhajila, je dosegel svoj cilj.
         (Terezija iz Lisieuxa)

         Če Jezus, Božji zdravnik, v vseh zakramentih zdravi naše duhovne bolezni, jih zdravi
         toliko bolj v zakramentu evharistije, ki vsebuje njegovo božjo in njegovo človeško
         naravo in je izvir vsake milosti. (Albert Veliki)

         Vsaka molitev je prošnja za kruh in evharistija je kruh. Naše življenje zahteva eno samo
         stvar: zemeljsko in nebeško hrano. Evharistija vsebuje njega, ki daje vse, “živi kruh, ki
         je prišel iz nebes.” (Antonin Dalmace Sertillanges)

         PROŠNJA ZA MOLITEV: Molimo za vse naše sestre in brate in nasploh za vse ljudi
         dobre volje, da bi vsi spoznali, da je naš odrešenik Gospod Jezus Kristus – živi kruh iz
         nebes, ki se nam iz čiste ljubezni podarja pri obhajanju svete evharistije, za nas in za
         naše odrešenje!

         BOŽJE USMILJENJE, ki nam daješ nesmrtno življenje, zaupamo vate!

         Odgovori
2. Miro says:

   5. aprila, 2013 at 17:41

   JEZUS NAM DAJE SAM SEBE V HRANO!

   Je Gospod Jezus s tem, ko pravi, “jaz sem kruh življenja”, mislil: jaz sem nauk življenja? Odgovor se glasi: Ne.
   Se besedo iz njegovega nauka “kruh” res da, razlagati na različne načine? Odgovor se glasi: Ne.

   Ponovno poglejmo del besedila iz Svetega pisma, ki govori o tej veliki evharistični skrivnosti:

   »Resnično, resnično, povem vam: Kdor veruje, ima večno življenje. Jaz sem kruh življenja. Vaši očetje so jedli
   v puščavi mano in so pomrli. To je kruh, ki prihaja iz nebes, da tisti, ki od njega jé, ne umre. Jaz sem živi kruh,
   ki sem prišel iz nebes. Če kdo jé od tega kruha, bo živel vekomaj. Kruh pa, ki ga bom dal jaz, je moje meso za
   življenje sveta« (Janez 6, 47-51).
   (daljši svetopisemski odlomek – Janez 6, 41-59 – je v tej rubriki naveden že v mojem sporočilu z dne 1. 4. 2013)

   Sedaj pa se z vero v srcu poglobimo v zanesljivo razlago tega odlomka, ki jo je v knjigi Razloženi Evangeliji
   zapisal biblicist dr. France Rozman:

   “Jezus namenoma uporablja za nebeški kruh, o katerem je do zdaj govoril, besedo meso. S tem je razločno
   povedal, da ni dovolj, če se mu samo notranje in duhovno pridružimo, temveč se mu moramo pridružiti po
   čisto določenem fizičnem dejanju: jesti moramo njegovo meso in piti njegovo kri. Tvarnost tega dejanja je
   tako poudaril, da je pravzaprav rekel: kdor grize (izv. trogon) moje meso, čeprav prevajamo: kdor jé moje
   meso. Uporabil je besedo, ki izraža dejansko, ne samo čustveno ali razumsko povezanost z njim. Hrana se tako
   priliči (asimilira) človeku, da postane z njim eno. Prebavljena preide v kri, in ta jo raznaša po telesu; kri pa je
   človekovo življenje. Tako ima človek, ki uživa meso Sina človekovega in pije njegovo kri, večno življenje. Njega
   bo Jezus obudil poslednji dan. V teh izjavah je dvočasovnost: sedanjost (če kdo jé ta kruh) in prihodnost (bo
   živel vekomaj). Prehod od sedanjosti k prihodnosti pa kaže na Jezusovo smrt. V njej bo dal svoje meso, to se
   pravi, svoje življenje ali samega sebe za življenje sveta. Šele njegovo na križu darovano in od mrtvih vstalo
   življenje bo njegovo meso za življenje sveta. V Jezusovo življenjsko daritev je treba verovati. Obljuba bo živel
   vekomaj velja samo za tistega, ki veruje, da je Jezus s svojo smrtjo in vstajenjem odrešil svet. Potrebna je vera
   v Jezusa odrešenika. Razlog za človekovo nesmrtnost ni to, da ima človek duhovno dušo, ki ne more razpasti,
   temveč je človekova povezanost z Jezusom, ki je nesmrten. Od mrtvih vstali Jezus živi tako, da smrt nad njim
   nima več nobene oblasti (Rim 6,9), tako tudi nad tistim ne, ki je po veri povezan z njim. To potrdi Jezus z
   besedami: “Tako bo tudi tisti, ki uživa mene, živel po meni.” Življenje, ki se je rodilo iz tako velike žrtve, kot je
   Jezusova smrt na križu, ne more biti zaprto vase in namenjeno samo sebi. To življenje se pretaka v tiste, ki
   uživajo meso Sina človekovega in zato živijo po njem.«

   BOŽJE USMILJENJE, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

   Odgovori
   • Miro says:

     5. aprila, 2013 at 18:28

     Še dopolnilo k odgovoru na prvo vprašanje. Je Gospod Jezus s tem, ko pravi, “jaz sem kruh življenja”, mislil: jaz
     sem nauk življenja? Odgovor se glasi: Ne. Jezus je resnično živi evharistični kruh iz nebes. O sebi je dejal tudi:
     “Jaz sem pot, resnica in življenje.” Tako nam Jezus hkrati podarja tudi globok evangeljski nauk življenja, ki nam
     more, če verujemo in spolnjujemo božjo voljo, prinesti večno življenje v Bogu, ki je popolno usmiljenje in ljubezen.
     Pri tem je gotovo bistvena človekova povezanost z Jezusom, ki je nesmrten in nam iz čiste ljubezni podarja svoje
     Telo in svojo Kri, ki sta resnična hrana in resnična pijača za človekovo večno življenje – to je čudoviti dar svete
     evharistije!

     Odgovori
     • Miro says:

       5. aprila, 2013 at 21:30

       In še dopolnilo k odgovoru na drugo vprašanje, da ne bo nesporazuma. Se besedo iz njegovega
       nauka “kruh” res da, razlagati na različne načine? Odgovor se glasi: Ne. V omenjenem odlomku
       iz Svetega pisma beseda kruh res pomeni samo Kristusovo telo, ki se nam daje v hrano. Tu se
       beseda kruh ne more razlagati na različne načine, s kakšnimi drugimi pomeni.

       Drug pomen pa ima beseda kruh ob neki drugi priliki, ko se Jezus pogovarja s svojimi učenci in
       jih svari pred farizejsko in saducejsko miselnostjo:

       Ko so učenci šli na drugo stran, so pozabili s seboj vzeti kruh. Jezus jim je rekel: »Pazíte in
       varujte se farizejskega in saducejskega kvasa!« Oni pa so med seboj razpravljali in govorili:
       »Kruha nismo vzeli s seboj.« Jezus je to vedel in rekel: »Maloverni, zakaj govorite med seboj:
       ›Kruha nimamo.‹ Ali še vedno ne razumete in se ne spominjate petih hlebov za pet tisoč mož
       in koliko košar ste nabrali? In sedmih hlebov za štiri tisoč mož in koliko košev ste nabrali?
       Kako da ne razumete, da vam nisem rekel o kruhu: ›Varujte se farizejskega in saducejskega
       kvasa!‹« Takrat so šele doumeli, da ni rekel, naj se varujejo krušnega kvasa, temveč
       farizejskega in saducejskega nauka (Mt 16, 5-1).

       Skratka, v prvem primeru je kruh pravo resnično Kristusovo telo, ki se nam daje v hrano
       za večno življenje (sveta evharistija), v drugem primeru pa je s kruhom mišljena farizejska
       in saducejska miselnost, pred katero nas Jezus zelo svari, da ji ne bi podlegli.

       Prosimo Gospoda Jezusa v molitvi za razsvetljenje v luči Svetega Duha, saj sami tu z razumom
       ne moremo popolnoma nič dojeti. Na omenjene božje skrivnosti lahko po božji milosti zremo le
       z verujočim in ljubečim srcem!

       Odgovori
       • Miro says:

         5. aprila, 2013 at 21:45

         Oprostite, še popravek navedka iz Svetega pisma – pravilno: Mt 16, 5-12.

         Odgovori
   • Alpe says:

     5. aprila, 2013 at 22:45

     Ne jej samo od kruha, ampak od vsake besede, ki prihaja iz božjih ust.

     Molitev = Rešitev

     Alpe

     Odgovori
     • Miro says:

       5. aprila, 2013 at 23:46

       Da, res je tako. “Človek naj ne živi samo od kruha, ampak od vsake besede, ki prihaja
       iz Božjih ust« (Mt 4,4). Za življenje še zdaleč niso dovolj samo navadni kruh, materialne
       dobrine itd., ampak predvsem Božja beseda, ki se po božji milosti lahko posluša in kot
       posvečeni kruh večnega življenja (Telo Kristusovo) deli in uživa ravno pri sveti evharistiji
       (samo, če smo v posvečujoči milosti!). Sv. maša, če jo kristjan pravilno obhaja, se potem
       nadaljuje v življenju s spolnjevanjem božje volje, še zlasti s konkretnimi deli usmiljenja
       in ljubezni do bližnjega.

       Naj Bog obilno blagoslovi vse obiskovalce te spletne strani!

       Odgovori
3. Miro says:

   2. aprila, 2013 at 16:59

   »MULTIVITAMINSKE TABLETE«, ki jih na seminarjih za duhovno prenovo priporoča pater James Manjackal,
   so: vsakodnevna osebna molitev, premišljevanje Svetega pisma, obhajanje svete evharistije (vključno s prejemom
   sv. obhajila), družinska molitev in vključitev v molitveno skupino (upam, da sem jih po spominu prav povzel).

   Odgovori
4. Miro says:

   1. aprila, 2013 at 15:11

   KDAJ JE MOLITEV REŠITEV?

   Na tej spletni strani sem večkrat zasledil: Molitev = Rešitev. Lepo zapisano – kratko in jedrnato! S tem se
   popolnoma strinjam, vendar le, če na omenjeno “formulo” ne gledamo preveč ozko oz. enostransko. Kdaj je
   molitev rešitev? Vedno, ko je svobodno odprta tudi za povezavo z drugimi močnimi odrešenjskimi sredstvi,
   kot so še zlasti poslušanje Božje besede, izvrševanje Božje volje, sveta spoved, obhajanje svete evharistije,
   zatajevanje samega sebe, telesna in duhovna dela usmiljenja, izvrševanje kreposti. Tako pojmovana molitev
   lahko po božji volji postane ne samo rešitev za tak ali drugačen človekov problem, ampak je po božji milosti
   tudi odrešitev za večno življenje, kar je daleč najbolj pomembno, saj gre za našo večno ljubezen in srečo v
   Bogu.

   Ko smo že pri “formulah” sem se spomnil tudi učinkovitega obrazca, ki ga je na seminarju v Mariboru pred
   leti priporočil ameriški karizmatik p. Robert DeGrandis (vsekakor tudi na drugih srečanjih po svetu):

   Slavljenje + Evharistija + Odpuščanje = Ozdravljenje!

   Kot je dejal, gre za takšno ali drugačno, duhovno, psihološko, čustveno ali fizično ozdravljenje. To je dokazal
   s številnimi presenetljivi deli ozdravljenja, ki jih je izvršil v imenu Gospoda Jezusa Kristusa. Vendar, da ne bo
   nesporazuma: Ozdravlja in odrešuje samo Odrešenik Jezus, karizmatik je le orodje v Njegovih rokah!

   Odgovori
   • Alpe says:

     1. aprila, 2013 at 17:01

     Takrat so učenci pristopili posebej k Jezusu in rekli:
     »Zakaj ga mi nismo mogli izgnati?« Jezus jim je rekel:
     »Zaradi vaše nevere.« In rekli so: »Gospod, pomnoži
     nam vero!« Jezus je pa rekel: »Resnično, povem vam,
     če imate vero kakor gorčično zrno, bi lahko rekli tej
     murvi: ,Izruj se s korenino in se presadi v morje’, in
     poslušna bi vam bila. In če bi rekli tej gori: .Prestavi se
     od tod tjakaj* — prestavila bi se in nič bi vam ne bilo
     nemogoče. Ta rod se pa ne izžene drugače ko z molitvijo
     in postom.«

     Ta rod (Ta vrsta zlih duhov.)

     Torej: Molitev + Post

     To sta dva načina za ozdravljenje, je Jezus uporabljal še druge metode pa ne vem, verjetno da.

     Molitev = Rešitev
     Alpe

     Odgovori
     • Miro says:

       1. aprila, 2013 at 18:22

       To vsekakor drži, kar ste zapisali, saj je iz Svetega pisma. Kot pa sem že večkrat zapisal na tej spletni strani, je potrebno korektno upoštevati tudi druge dele Svetega pisma, sicer zaidemo v miselnost New Age-a. Tako drži tudi to, da nam Gospod Jezus Kristus poleg močne molitve (Oče naš) podarja tudi druge izjemno pomembne darove, med katerimi bi izpostavil še zlasti sv. spoved (poleg molitve izjemno pomembna za čiščenje duše) ter dar sv. evharistije (izjemno pomembna dušna hrana).

       Vse to izhaja iz žive Božje besede in nauka Cerkve, dosledno utemeljenega na Svetem pismu in apostolskem izročilu. To so močna odrešenjska sredstva, ki nam pomagajo, da vztrajamo v molitvi in postu ter si lahko v tej moči prizadevamo tudi za druge kreposti, še zlasti za usmiljenje do bližnjega.

       Poznam kar veliko primerov, ko so kristjani opustili zakramente in se začeli sami “odreševati” v duhu New Age-a. Kaj se je zgodilo? Nazadnje je njihova vera močno oslabela in so opustili tako molitev kot post. So se pa toliko bolj zatekli v objem tuzemskih sredstev “odreševanja”. Vendar jih to nikakor ne more nasititi, saj so naše duše ustvarjene za neskončno ljubezen v Bogu, ki ne mine.

       V kolikor se želite v polnosti seznaniti s temeljnimi resnicami vere, upanja in ljubezni, bi vam poleg premišljevanja Svetega pisma v branje priporočil tudi Katekizem katoliške Cerkve.

       Bog vas obilno blagoslovi v nadaljnjem iskanju Gospoda Jezusa, ki je Pot, Resnica in Življenje!

       Odgovori
       • Miro says:

         1. aprila, 2013 at 19:16

         Molimo k Svetemu Duhu in razmislimo še o naslednjem pomembnem delu besedila Svetega pisma, ki se dotika skrivnosti svete evharistije (sicer je glede tega še cela vrsta besedil, ki jih je, kot že rečeno, prav tako potrebno upoštevati v kontekstu celotnega Svetega pisma):

         BOŽJA BESEDA:

         Judje so tedaj godrnjali nad njim, ker je rekel: »Jaz sem kruh, ki je prišel iz nebes,« in so govorili: »Ali ni to Jezus, Jožefov sin? Njegovega očeta in mater poznamo. Kako more zdaj govoriti: ›Iz nebes sem prišel.‹« Jezus je odgovoril in jim dejal: »Ne godrnjajte med seboj! Nihče ne more priti k meni, če ga ne pritegne Oče, ki me je poslal, in jaz ga bom obudil poslednji dan. Pri prerokih je zapisano: Vsi se bodo dali poučiti Bogu. Vsak, kdor posluša Očeta in se mu da poučiti, pride k meni. Ne rečem, da bi bil kdo videl Očeta: samo tisti, ki je od Boga, on je videl Očeta. Resnično, resnično, povem vam: Kdor veruje, ima večno življenje. Jaz sem kruh življenja. Vaši očetje so jedli v puščavi mano in so pomrli. To je kruh, ki prihaja iz nebes, da tisti, ki od njega jé, ne umre. Jaz sem živi kruh, ki sem prišel iz nebes. Če kdo jé od tega kruha, bo živel vekomaj. Kruh pa, ki ga bom dal jaz, je moje meso za življenje sveta.«
         Judje so se tedaj med seboj prepirali in govorili: »Kako nam more ta dati svoje meso jesti?« Jezus jim je tedaj rekel: »Resnično, resnično, povem vam: Če ne jeste mesa Sina človekovega in ne pijete njegove krvi, nimate življenja v sebi. Kdor jé moje meso in pije mojo kri, ima večno življenje in jaz ga bom obudil poslednji dan. Kajti moje meso je resnična jed in moja kri resnična pijača. Kdor jé moje meso in pije mojo kri, ostaja v meni in jaz v njem. Kakor je mene poslal živi Oče in jaz živim po Očetu, tako bo tudi tisti, ki mene jé, živel po meni. To je kruh, ki je prišel iz nebes, ne tak, kakršnega so jedli vaši očetje in so pomrli: kdor jé ta kruh, bo živel vekomaj.« To je povedal, ko je učil v shodnici v Kafarnáumu. (Jn 6, 41-59).

         Gospod, hvala Ti za Božjo besedo, ki se dotika skrivnosti svete evharistije!

         Odgovori
         • Alpe says:

           4. aprila, 2013 at 22:37

           Lahko pa, da je s tem ko pravi jaz sem kruh življenja, mislil jaz sem nauk življenja. Saj veste, da pravi tudi o farizejskem kvasu. Ravno besedo kruh se iz njegovega nauka, da razlagati na različne načine.

           S tem nočem nikogar odvrniti od evharistije, to so samo moji pomisleki.

           Molitev = Rešitev

           Alpe
5. Miro says:

   1. aprila, 2013 at 9:36

   SVETA EVHARISTIJA – RESNIČNA NEBEŠKA HRANA

   Ljudje sodobnega časa se veliko ukvarjamo z vprašanji zdrave prehrane za telo, pozabljamo pa na nujno potrebno
   hrano za dušo in duha. Silno hrepenimo po zdravju, veselju, sreči …, vendar vse to mnogokrat iščemo na napačnih
   poteh oz. v zgrešenih smereh. Zato namesto božjih blagoslovov velikokrat žanjemo razočaranje in nezadovoljstvo.

   Pred kratkim sem naletel na že malce starejši, a še vedno zelo aktualni prispevek patra Silva Šinkovca, v katerem je
   med drugim zapisal tudi naslednje resnične besede življenja, tesno povezane z našim odrešenjem: “Nikjer nam ni
   dano prejeti večjih milosti, kot pri Sveti evharistiji. Zato ne zapuščajmo Svetih hramov in ne prezirajmo tega daru.
   Tu prejemamo resnično nebeško hrano.”

   http://silvo-sinkovec.rkc.si/index.php/content/display/534

   Odgovori
6. Miro says:

   31. marca, 2013 at 19:50

   KAJ JE OZDRAVLJENJE, KAJ JE ODREŠENJE?

   Na tem področju je v novejšem času veliko zmede in zmot, še zlasti pri t. i. novodobnih pogledih, ki jih širi New Age.
   Žal se občasno tudi na tej spletni strani pojavljajo nekateri zelo poenostavljeni pogledi na vero, molitev, ozdravljenje,
   ki nimajo prave povezave z živo Božjo besedo.

   Če, denimo, omenim samo en vidik: Osebna molitev je izjemno pomembna! Vendar zgolj osebna molitev brez resnega zakramentalnega življenja in dobrih del (življenje v moči sv. krsta in sv. birme, sv. spoved, sv. maša, dela usmiljenja v
   odnosu do sočloveka itd.) je kakor medlo utripajoča svetilka brez pravega vira napajanja.

   Pri človeku je potrebno upoštevati trojno razsežnost njegove narave – telo, duša, duh – o čemer govore tudi cerkveni
   očetje. V knjigi “Rešiti, kar je izgubljeno”, ki sem jo že priporočil v branje, je ta trojna razsežnost lepo predstavljena,
   hkrati pa opisana tudi pot do notranjega ozdravljenja.

   Kot pravi v omenjeni knjigi čilska karizmatičarka Nelly Astelli Hidalgo, je Gospodov način ozdravljanja popolnoma
   drugačen od zdravniškega. “Zdravnik zdravi telo, psihiater dušo, duhovnik duha. Edini, ki skrbi za vse moje bitje, je
   Jezus Kristus. In to je čudež notranjega ozdravljenja!”

   Če se želite bolj poglobiti v zahtevna vprašanja glede vere, zdravja, odrešenja, krščanske skupnosti, pastorale zdravja, ozdravljenja pri Kristusu, zakramenta odrešenja, humanosti itd., vam v branje priporočam tudi strokovni članek dr.
   Jožeta Štupnikarja (poiščite na Googlu: Cerkev-skupnost, ki ozdravja).

   Kot strokovnjak za pastoralo zdravja dr. Štupnikar poudarja, da ozdravljenje še ne pomeni odrešenja. “Za kristjana je odrešenje stanje osvobojenosti vsake slabosti in zla. Je izkušnja občutja, ko ozdravlja Bog …”

   Pridi, pridi Sveti Duh!

   Odgovori
7. Alpe says:

   31. marca, 2013 at 14:26

   Kam gre tema ko se luč prižge? Zanimivo vprašanje, verjetno gre po kotih. Je pa zanimivo, da ne moreš pripeljati toliko teme, da bi premagala luč. Tema je, ko pa prižgemo luč pa izgine. Torej prižgimo luč.

   Molitev = Rešitev

   Alpe

   Odgovori
8. Miro says:

   28. marca, 2013 at 22:00

   KAJ JE GREH?

   “Greh je čisto nekaj drugega, kot ljudje navadno mislijo. Naš glavni greh je v tem, da odklanjamo Božjo ljubezen. Od tistega trenutka, ko se zavedamo, da nas Bog ljubi, začenjamo spoznavati, da ne smemo vsega delati,” pojasnjuje čilska karizmatičarka Nelly Astelli Hidalgo v knjigi Rešiti, kar je izgubljeno. V kolikor vas zanima, kako hudo greh rani človekovega duha in dušo, in kako z molitvijo odpirati pot do notranjega ozdravljenja in duhovne rasti v Jezusu, vam to knjigo v branje zelo priporočam.

   Pridi, pridi Sveti Duh in nam pomagaj k spoznanju o Božji ljubezni!

   Odgovori
9. Miro says:

   26. marca, 2013 at 18:30

   KAJ JE ČUDEŽ?

   Prisluhnimo razlagi p. Antona Nadraha, ki jo podaja v knjižici V šoli najsvetejših src 12, Evharistični čudeži: To je dogodek v vidni naravi, ki ga ne moremo razložiti z naravnimi zakoni. Povzroči ga Bog, zato so čudeži priče za bivanje Boga in potrjujejo resničnost tega, kar nas uči naša vera. To velja tudi za evharistične čudeže. Povzroča jih navzoči Jezus, ki nas ljubi in nam hoče samo dobro.

   Za potrditev vere v sveto evharistijo je dovolj en sam popolnoma izpričan čudež, ki jasno dokazuje Kristusovo navzočnost in delovanje v tem zakramentu Božje ljubezni. Na podlagi takšnega čudeža bomo lažje z apostolom Tomažem izpovedali vero: “Moj Gospod in moj Bog!” (Jn 20,28).

   KATERI JE NAJZNAMENITEJŠI, NAJBOLJE DOKAZANI IN ZATO NAJBOLJ PREPRIČLJIVI EVHARISTIČNI ČUDEŽ?

   P. Anton Nadrah: Zgodil se je v Italiji v mestu Lanciano v takratni cerkvi sv. Legoncijana in Domicijana. Danes je na tem mestu nova cerkev sv. Frančiška Asiškega iz leta 1258. Davnega leta 750 je neki menih reda sv. Bazilija daroval sv. mašo. Dvomil je o dejstvu, da je v posvečeni hostiji resnično navzoče telo našega Gospoda in da je v kelihu resnično njegova kri.

   KRUH SE JE SPREMENIL V ŽIVO MESO IN VINO V PRAVO KRI

   Po posvetilnih besedah se je kruh spremenil v živo meso in vino v pravo kri. Kri se je strdila v pet kepic, ki tehtajo skupaj 15,85 gramov. Prav toliko tehta tudi ena sama kepica, kar je naravno nerazložljivo in je zato poseben čudež. S tem izrednim dejstvom je Bog nazorno pokazal resnično Jezusovo navzočnost tako v enem samem delu kot v vseh skupaj.

   Relikvije tega čudeža so danes shranjene v dragoceni srebrni in kristalni umetniško izdelani monštranci iz 18. stoletja v cerkvi sv. Frančiška. Za zgornjim steklenim delom monštrance, ki ima v premeru 69 mm, se vidi hostija, ki je postala in ostala meso. Na spodnji strani monštrance je v pokritem kelihu iz stekla, 10 cm premera, pet kepic strjene krvi.

   Leta 1970, 18. novembra, je po naročilu Pacifica Perantonija, nadškofa nadškofije Lanciano, specialist mednarodnega slovesa histolog profesor dr. Edoardo Linioli začel z znanstvenim raziskovanjem dragocenih relikvij. Izbran je bil, ker je na univerzi v Sieni predaval anatomijo in analize človeškega tkiva ter je bil izveden v kemiji in klinični mikroskopiji. Posvetoval se je tudi s profesorjem Bertellijem, docentom za analize človeškega tkiva na univerzi v Sieni.

   MESO IN KRI STA PRAVO ČLOVEŠKO MESO IN KRI

   Dne 4. marca 1971 je predstavil svoje študijske izsledke, ki so bili presenetljivi: Meso in kri sta pravo človeško meso in kri. Meso je tkivo srčne mišice. Tudi že pri omenjenem najnovejšem čudežu v kraju Sokolka na Poljskem je tako (opomba: p. Nadrah v omenjeni knjižici omenja vrsto evharističnih čudežev in med njimi tudi ta čudež na Poljskem). Meso in kri spadata v skupino AB, ki je značilna za prebivalce Svete dežele. Kri ima značilnosti sveže krvi. Zanimivo je, da tudi na torinskem platnu ohranjena kri spada v skupino AB. Histološka raziskava je pokazala, da v relikvijah ni nobene konzervatorične snovi, ki bi varovala pred razpadanjem.

   NAREJENIH JE BILO KAR 500 POIZKUSOV!

   Poznejše preiskave so se začele 1973 in so trajale 15 mesecev. Bilo je narejenih kar 500 poizkusov! Pri njih je sodelovalo več strokovnjakov, ki so ugotovili, da ne gre za mumificirano tkivo, ampak za živo tkivo, ki klinično reagira. Proteini, navzoči v strjeni krvi, so razdeljeni kot v sveži človeški krvi. Če bi to kri utekočinili, bi jo lahko vbrizgali vsak trenutek kakemu človeku. To pomeni, da sta meso in kri iz leta 750 prav takšna, kakor da bi bila danes vzeta od kakega živega človeka. Razprava o teh raziskavah je izšla decembra 1976 v New Yorku in Genfu. Ugotovila je, da tega pojava ni mogoče znanstveno razložiti.

   SRČNO TKIVO UMIRAJOČEGA ČLOVEKA PRIBLIŽNO TRIDESETIH LET

   Ganljivo je dejstvo, da je meso, ki je nastalo iz hostije, enako srčni mišici, levemu srčnemu prekatu, kakor da pripada Jezusovemu človeškemu srcu. Vidijo se arterije, vene in živec. Preiskava je pokazala, da gre za srčno tkivo umirajočega človeka približno tridesetih let. Mikroskopska analiza je razodela, da je nerazložljivo, kako je bilo odvzeto tkivo. Nikakor ni moglo iti za izrezanje, ki bi bilo narejeno s človeško roko, tudi ne z bisturijem ali skalpelom in ne z laserjem, ker ni nobena celica ranjena.

   MESO IN KRI NE KAŽETA ZNAMENJA KAKŠNE SPREMEMBE

   Poleg tega se je pokazalo, da niti meso niti kri ne kažeta znamenja kakšne spremembe, čeprav evharistične relikvije vseskozi niso bile spravljene v hermetično zaprtih posodah! Ta rezultat je vzbudil začudenje med znanstveniki in zdravniki. Znanstvene raziskave o evharističnem čudežu, ki se je zgodil pred mnogimi stoletji, so dokazale vernim in tudi nevernim živo navzočnost Jezusa v sveti evharistiji.

   (kot že rečeno, navajam iz knjižice p. Antona Nadraha, Evharistični čudeži, 2009; in še opomba: daljše besedilo p. Nadraha sem zaradi boljše preglednosti razdelil z mednaslovi, ki pa so strogo vzeti iz njegovega besedila.)

   Molimo tokrat s tako močno vero, kot nas to uči eden od vzklikov Božjemu usmiljenju, ki se dotika omenjenih skrivnosti, ki nepredstavljivo močno presegajo človekov razum: BOŽJE USMILJENJE, neizmerno v zakramentu evharistije in duhovništva, zaupamo vate!

   Odgovori
10. Administrator says:

    21. marca, 2013 at 23:11

    Krščanska ( rimokatoliška) vera kaj je to. Kaj je bistvo te vere.

    Da nebi preveč razglabljali kaj je to, se poglobimo v molitev vera, ki nam na kratek in jasen način pove bistvo. Preberimo jo počasi in ob tem razmišljajmo, kaj prebiramo:

    Verujem v Boga Očeta vsemogočnega, stvarnika nebes in zemlje. In v Jezusa Kristusa, Sina njegovega edinega, Gospoda našega; ki je bil spočet od Svetega Duha, rojen iz Marije Device; trpel pod Poncijem Pilatom, križan bil, umrl in bil v grob položen; šel pred pekel, tretji dan od mrtvih vstal; šel v nebesa; sedi na desnici Boga Očeta vsemogočnega; od ondod bo prišel sodit žive in mrtve. Verujem v Svetega Duha; sveto katoliško Cerkev, občestvo svetnikov; odpuščanje grehov; naše vstajenje in večno življenje. Amen.

    Odgovori