Vprašanja in odgovori

520 Responses to Vprašanja in odgovori

1. Miro says:

   14. maja, 2013 at 17:55

   ZAKAJ SO SVETNIKI LAHKO DELALI ČUDEŽE OZIROMA JIH JE V RESNICI BOG IZVRŠIL PO NJIH?

   Na eno od njihovih temeljnih duhovnih lastnosti, ki je sprostila ljubečo čudežno moč delovanja Svetega Duha
   opozarja tudi naslednja pripoved, zapisana v zanimivi knjigi Izreki svetih starcev (Mohorjeva družba, Celje,
   2002).

   BOŽJI SLUŽABNIK JE NAREDIL KRIŽ IN ŽENSKO ODPUSTIL: POJDI IN BOG TE BO POZDRAVIL!

   Neka ženska je imela v prsih bolezen, ki se imenuje rak, in ko je slišala o abu Longinu, je poskušala priti do
   njega. Takrat je živel v Enatonu, to je devet milj zahodno od Aleksandrije. Ko ga je ženska iskala, je naneslo,
   da je ta blaženi ob morju nabiral les, in ko je naletela nanj, mu je rekla: “Aba, kje se mudi aba Longin, Božji
   služabnik?” Ni namreč vedela, da je to on. On pa ji je rekel: “Kaj hočeš od tega sleparja? Ne hodi k njemu,
   kajti slepar je! Sicer pa, kaj je to, kar imaš?” Ženska mu je pokazala bolezen. Naredil je križ nad tem mestom
   in jo odpustil z besedami: “Pojdi in Bog te bo ozdravil! Kajti Longin ti ne more nič koristiti.” Ženska je odšla
   z zaupanjem v te besede in je v trenutku ozdravela. Pozneje je pripovedovala nekaterim o dogodku, in ko je
   navedla starčeve značilnosti, je izvedela, da je bil tisti starec sam aba Longin.

   MOLIMO: Gospod Jezus, nauči nas prave ponižnosti v srcu – tiste ponižnosti, ki v živi veri skrušeno priznava:
   Ti si moj Bog in moje vse!

   Odgovori
   • Miro says:

     15. maja, 2013 at 17:04

     KAKO JE MOGOČE, DA JE SVETNIK OZDRAVLJAL BOLNIKE ŽE S TEM, ČE SO SE DOTAKNILI
     NJEGOVE OBLEKE?

     V zvezi z vprašanjem, od kod so svetniki črpali moč za čudežna dela, je zanimiv tudi naslednji primer,
     naveden v knjigi “Človekov DA Bogu”(Chiara Lubich):

     Cezarij pripoveduje o redovniku, ki se na zunaj ni prav nič razlikoval od drugih, a je dosegel tako svetost,
     da je ozdravljal bolnike že s tem, če so se dotaknili njegove obleke. Njegov predstojnik se je temu čudil in
     ga je nekega dne vprašal, kako da dela take čudeže … Ta je odgovoril, da se tudi sam čudi in ne ve, kako.

     “Kakšno pobožnost pa gojite?” je nadaljeval opat. Dobri redovnik je odgovoril, da ne dela ničesar ali pa
     prav malo, vedno pa zelo skrbi, da hoče samo tisto, kar hoče Bog … “Blaginja,” je rekel, “me ne navdušuje
     in nadloga me ne potare … vse moje molitve imajo en sam namen: naj se v meni popolnoma spolni
     njegova volja.”

     Predstojnik je nadaljeval: “In niste bili prav nič nejevoljni zaradi škode, ki nam jo je zadnjič povzročil
     tisti naš sovražnik, ko je zažgal posestvo, kjer sta bila naše žito in naša živina, in nam s tem vzel možnost
     za preživljanje?” – “Ne, oče,” je odvrnil, “nasprotno, Bogu sem se za to zahvalil … Saj vem, da Bog vse ve
     ali dopušča v svojo slavo in v naše večje dobro. Tako živim vedno zadovoljen z vsem, kar se zgodi.”

     Ko je opat to slišal in videl, kako je ta duša popolnoma eno z božjo voljo, se ni več čudil, da dela take
     čudeže.

     MOLIMO: Gospod Jezus, ponižno Te prosim, podari mi duha hvaležnosti in potrebnih moči v vseh
     okoliščinah mojega življenja, da bom vedno in povsod hotel samo tisto, kar hočeš Ti.

     Odgovori
     • Alpe says:

       16. maja, 2013 at 15:24

       Čudovite zgodbe in molitev, najlepša hvala za vse.

       Molitev = Rešitev

       Alpe

       Odgovori
2. Miro says:

   13. maja, 2013 at 17:06

   MOLITVE IMAJO IZJEMNO VREDNOST!

   Znano je, da poznamo različne vrste molitve, kot so npr. ustna molitev, spontana molitev, premišljevalna molitev
   itd. Vse oblike molitve imajo za naše duhovno, duševno in telesno življenje izjemno vrednost, saj očiščujejo naše
   srce, bogatijo naš osebni odnos z Gospodom Jezusom, nam pomagajo, da se odpiramo delovanju Svetega Duha,
   da v nas rastejo kreposti vere, upanja, ljubezni … prinašajo tudi mnoge koristi za naše telo … O tem bi lahko še in
   še pisali.

   KATERA PA JE NAJVIŠJA OBLIKA MOLITVE?

   To je nedvomno mašna daritev z obhajilom! Poglejmo, kaj je o tej veličastni skrivnosti v knjigi “Molite takole” med
   drugim zapisal p. Anton Nadrah:

   “Jezus se pri tej skrivnosti za nas daruje. V to darovanje priteguje vso Cerkev. Vsi smo sodarovalci. Nebeškemu
   Očetu darujemo Jezusa, skupaj z njim pa sami sebe in vso Cerkev. Še prej poslušamo božjo besedo. Na koncu
   prejmemo najvišji božji dar – Jezusa samega v svetem obhajilu. Tako je mašna daritev z obhajilom najvišja oblika
   molitve, ki je sploh možna na zemlji. Jezus nas – če pravilno pripravljeni dejavno sodelujemo – popolno pritegne v
   svojo predanost Očetu. Čustveno lahko kdo bolj doživi kakšno drugo obliko molitve, npr. meditacijo. Vendar v luči
   vere vemo, da nobena druga še tako popolna molitev ne more doseči mašne daritve. Vrednost mašni daritvi daje
   Jezus in njegov Sveti Duh, ki je prav pri evharistični skrivnosti še na poseben način dejaven.”

   Zahvalimo se Gospodu Jezusu za številne milosti, ki nam jih podarja pri obhajanju svete maše!

   Odgovori
3. Miro says:

   12. maja, 2013 at 20:00

   KAKŠNO MESTO V MOJEM ODNOSU Z BOGOM ZAVZEMA LITURGIČNA MOLITEV, PREDVSEM SVETA MAŠA?
   KAKO SE NAJ NAUČIM MOLITI IN KAKO NAJ V MOLITVI RASTEM? KAKŠEN JE POMEN LITURGIJE?

   Na ta vprašanja je oktobra lani med katehezo pri splošni avdienci podal odličen odgovor papež Benedikt XVI., ki je
   sedaj, kot je znano zaslužni papež. Poglobimo se v njegovo tehtno razmišljanje o molitvi.

   http://sl.radiovaticana.va/storico/2012/10/03/pape%C5%BE_med_splo%C5%A1no_avdienco_o_liturgiji:_moliti_pomeni_moliti_/slv-626645

   Odgovori
4. Administrator says:

   11. maja, 2013 at 22:26

   Partner ali mož ( žena)?

   Velikokrat se pojavlja beseda partner na teh naših straneh. Velikokrat se sprašujem kako ljudje ne dojemajo bistva zakonskega in izvenzakonskega življenja. Ali gre lahko v izvenzakonskem življenju dobro?
   Za katoličana je poroka velika vrednota. Iz tega sledi, da veliko manj v zakonu grešijo. Že če vzamemo samo spolnost je tu razlika. Izvenzakonski partnerji so neprenehoma v smrtnem grehu zaradi spolnosti. Spolnost v zakonu pa ni greh. Greh, ki se dogaja v izvenzakonski skupnosti, pušča posledice, tudi na drugih področjih življenja. Hudobni duh ima več možnosti zavajanja. Bilo bi zelo zanimivo narediti statistiko med poročenimi in izvenzakonskimi skupnostimi. Vsekakor je že poznano iz različnih virov, da življenje po Božjih zapovedih prinaša več miru in ljubezni v družino…družine so bolj odprte in preproste… Človek lahko živi tudi z manj dobrinami in je zato bolj srečen….

   Odgovori
5. Miro says:

   11. maja, 2013 at 12:39

   KAJ MENIJO NEKATERI ZNANSTVENIKI O ZDRAVILNIH UČINKIH MOLITVE?

   V branje priporočam zanimiv, sicer že starejši članek o zdravilnih učinkih molitve (Družina, 2006). Gotovo ne sodi
   med hitro “pokvarljivo blago”. Glede na obravnavano temo ohranja svojo vrednost tudi za danes in jutri.

   http://www.druzina.si/icd/spletnastran.nsf/all/8F5AE2B2F2BEE09CC1257110003637A2?OpenDocument

   Odgovori
   • Alpe says:

     12. maja, 2013 at 16:18

     Odličen članek.

     Kaj nam Jezus razlaga v zgodbi?
     del zgodbe:

     Kadar nečisti duh odide iz človeka, hodi po suhih
     krajih in išče pokoja, in ko ga ne najde, pravi: ,Vrnil se
     bom v svojo hišo, od koder sem izšel.’ In ko pride, jo
     najde prazno, pometeno in okrašeno. Tedaj gre in si
     privzame sedem drugih duhov, hujših ko je sam, in
     gredo vanjo in ondi prebivajo; in končno stanje tega
     človeka je hujše od prejšnjega.

     Z iskreno molitvijo pokličimo Svetega duha, da pride prebivat v našo hišo ( v našega duha) in v njej ne bo prostora za nečiste duhove. Nečisti duhovi, ki so Satanova vojska nam delajo škodo, se lepijo na našega duha, nam povzročajo bolezni, skratka za vse so krivi oni.

     Zato vam pišem Molitev = Rešitev

     Kaj pravi prerok Izaija?

     ,Glej, služabnik moj, ki sem ga izvolil, moj ljubljenec, ki ga
     je vzljubila moja duša! Dal mu bom svojega duha in oznanil
     bo pravico narodom: Ne bo se prepiral in ne bo vpil in nihče
     ne bo slišal na ulicah njegovega glasu.
     Nalomljenega trsta ne bo prelomil in tlečega stenja ne bo
     ugasnil,
     dokler pravice ne dovede do zmage: in vanj bodo upali
     narodi.’

     Torej v Jezusu se nahaja duh Boga.

     Pokličimo z molitvijo vase dobre duhove, kot naprimer Jakobovega duha vztrajnosti, Salomonovega duha modrosti, Davidovega duha poguma in iznajdljivosti itd. Pokličimo Svetega duha, duha nad vsemi duhovi!

     Molitev = Rešitev
     Alpe

     Odgovori
6. Miro says:

   28. aprila, 2013 at 20:49

   KAKO SI PRAVILNO RAZLAGATI TROJNO RAZSEŽNOST ČLOVEKOVE NARAVE?

   Trojno razsežnost človekove narave – duša, duh, telo – celostno, torej v polnosti, utemeljuje edino
   Sveto pismo, kjer je zapisana Božja beseda, ki pa ni samo zapisana, ampak se je tudi utelesila oz.
   še bolje rečeno učlovečila kot Božji Sin. Da bi se lahko bolj približali skrivnostim trojne razsežnosti
   človekove narave, poleg poglabljanja v Sveto pismo priporočam tudi, da si preberemo priloženi
   članek, objavljen že pred leti v tedniku Družina.

   http://www.druzina.si/icd/spletnastran.nsf/all/D4F09AD3270740A4C12574A4003AC289?OpenDocument

   Odgovori
   • Alpe says:

     30. aprila, 2013 at 14:39

     Zelo lepo opisano, se zahvaljujem za to povezavo.

     Molitev = Rešitev

     Alpe

     Odgovori
7. Miro says:

   27. aprila, 2013 at 10:42

   KAJ JE V RESNICI POTREBNO ZA ČLOVEKA?

   Svet nas dan za dnem vsiljivo zasipa s tisočerimi sporočili o tistem, kar naj bi človek domnevno
   nujno potreboval za svoje življenje (oglasi, reklame, vsiljevanje izdelkov, storitev …, potrošništvo,
   spodbujanje k raznovrstnim zavarovanjem itd.). V resnici je ogromno tega, kar človek sploh ne
   potrebuje. Svet v nenehnem hlastanju za dobički manipulira s človekovo duševnostjo in pri tem
   ustvarja lažne želje in umetne potrebe po človekovem kopičenju materialnih dobrin in koristi.

   Svetniki so popolnoma drugače razmišljali in delovali, saj so bili z vero in zaupanjem zasidrani v
   Božji ljubezni. Med njimi je zelo svetla zvezda, nenehno sijoča Božje usmiljenje, tudi sv. Janez Bosko.
   Preberimo si, kaj je o tem svetniku v knjigi Kristusove priče zapisal gospod Stanko Lorber. V tem
   kratkem življenjepisu bomo našli tudi odgovor na vprašanje: Kaj je v resnici potrebno za človeka?

   SV. JANEZ BOSKO, DUHOVNIK, USTANOVITELJ SALEZIJANCEV

   Najplemenitejše delo pred Bogom je delo za zveličanje duš. V tem delu se je izredno odlikoval
   sveti Janez Bosko, ustanovitelj salezijancev in soustanovitelj Hčera Marije Pomočnice. Bil je velik
   vzgojitelj in eden izmed najbolj gorečih častilcev Marije Pomočnice kristjanov. Zaradi njegove
   gorečnosti za vse to si izprašajmo svojo vest, vse, kar nam očita, pa obžalujmo, da bomo svete
   skrivnosti dostojno in vredno obhajali.

   ŽE KOT OTROK JE POSEBNO LJUBIL BOŽJO MATER MARIJO

   Božji izvoljenec sveti Janez Bosko je bil iz revne družine, a zelo talentiran, priden in pobožen, pa
   tudi duhovit in šegav. Že kot otrok je posebno ljubil Božjo Mater Marijo in pogosto prejemal sveto
   obhajilo. Kot duhovnik je vse svoje življenje posvetil vzgoji mladine, predvsem najbolj zapuščene.
   Postal je pravi apostol mladine. Vodilo njegove vzgoje je bila ljubezen in načelo, da se je treba
   potruditi predvsem za to, da mladega človeka pravočasno vpelješ v krščansko življenje. Mlade je
   spodbujal tudi za duhovniške poklice.

   LE ENO JE POTREBNO: REŠITI DUŠO!

   Ustanovil je redovno družbo salezijancev in bil soustanovitelj družbe Hčera Marije Pomočnice.
   Ključ do njegovih uspehov je bil razen njegovega svetniškega življenja zlasti njegovo zaupanje v
   Božjo previdnost in v Marijo Pomočnico kristjanov. Ravnal pa se je po geslu: “Le eno je potrebno:
   rešiti dušo!” Umrl je 31. januarja leta 1888 v Torinu v Italiji. Po njegovem zgledu tudi mi častimo
   Marijo Pomočnico kristjanov ter se zavedamo svoje soodgovornosti za krščansko vzgojo in s tem
   za časno in večno srečo mladine.

   Sveti Janez Bosko, prosi za nas!

   Odgovori
   • Alpe says:

     28. aprila, 2013 at 6:15

     Večina ljudi ne loči duše in telesa, v glavnem mislijo da so telo. Potrebno bi bilo narediti več na tem, da bi ljudje ugotovili, kaj je duša. Naša duša je tisto kar mi mislimo, tako si nekako razlagam to vprašanje. Kar mislimo to tudi govorimo in delamo in po govorjenju in dejanjih spoznamo kakšna je naša notranjost.

     Molitev = Rešitev

     Alpe

     Odgovori
     • Administrator says:

       28. aprila, 2013 at 20:57

       Težava je v tem, da ljudje kar v današnjem času lahko vidijo ali otipajo, to za njih obstaja. Zato je vsakemu jasno kaj je telo. Duše pa ne vidiš, je ne moreš fizično otipat. Torej moraš imet vero v to, da duša v človeku obstaja…. Ko človek stopi na pot vere, ko je v težavah in spozna, da ni samo telo, potem pa počasi zaveda in dojema, da obstaja še nekaj več v njem in okoli njega…

       Odgovori
8. Miro says:

   18. aprila, 2013 at 20:20

   KAKO LAHKO POMAGAMO ŽALOSTNIM IN POTRTIM?
   (Iz knjige Živite v ljubezni, p. Anton Nadrah)

   “Pravijo, da je depresija, to je duševna potrtost, najbolj razširjena bolezen. Vsak človek je kdaj
   potrt in brez volje. Tudi mi sami nismo imuni pred žalostjo in pobitostjo.

   Sebi lahko pomagamo s tem, da v žalosti ne mislimo nase, ampak da se posvečamo bližnjemu.
   Zato velja: Čeprav smo potrti, razveseljujmo druge! Čim manj bomo grebli po sebi, čim manj se
   bomo ukvarjali s seboj, tem lažje nam bo.

   Če bomo iskali druge, ako bomo šli naproti bližnjemu, ki nas potrebuje, bomo našli tudi sebe. Če
   bomo druge razveseljevali, bomo tudi sami veseli. Veselje je odraz Božje navzočnosti v človeku.

   Skušajmo druge spraviti v dobro voljo, preden nas bodo oni spravili v slabo! Prehitimo jih! Bog
   nam bo pri tem pomagal.

   Karkoli delamo, lahko obračamo v veselje. Že v besedi smo bolj prepričljivi, če smo polni veselja.

   Če smo sami, osamljeni, pojdimo iskat tiste, ki so še bolj osamljeni in zapuščeni! Bog želi, da
   drug drugemu pomagamo, da smo sončni žarek v še tako gosti megli! Naše poslanstvo je druge
   razveseljevati.”

   Tako p. Nadrah o tem, kakšno duhovno držo naj zavzamemo v žalosti in v čem je ključ rešitve z
   božjo pomočjo. Če sam primerjam, kako sem se počutil pred posredovanjem tega sporočila in
   kako sedaj, ko ga končujem, lahko tudi v tem primeru pričujem, da nas Bog vedno prehiteva z
   ljubeznijo in veseljem. Zato vam nobene “metode” za povečanje veselja v Bogu ne morem bolj
   priporočiti kot je ravno ta, o kateri piše p. Nadrah. Poskusite tudi sami in se prepričajte, da te
   besede niso “iz trte izvite”!

   Odgovori
9. Miro says:

   8. aprila, 2013 at 16:34

   PAZLJIVO SI PREBERIMO, KAJ PRAVI KOMPENDIJ KATEKIZMA KATOLIŠKE CERKVE O ZAKRAMENTU
   SVETEGA ZAKONA (povzetek, utemeljen na Svetem pismu, izraža Gospodovo voljo glede zakona):

   KAKŠEN JE BOŽJI NAČRT ZA MOŽA IN ŽENO?

   Bog je ljubezen. Človeka je ustvaril iz ljubezni in ga poklical k ljubezni. Ker ju je ustvaril kot moža in ženo, ju je poklical h globokemu občestvu življenja in medsebojne ljubezni, tako da “nista več dva, ampak eno” (Mt 19,6). Bog ju je blagoslovil in jima rekel: “Bodita rodovitna in se množita” (1 Mz 1,28).

   ČEMU JE BOG USTANOVIL ZAKON?

   Zakonsko zedinjenje moža in žene, ki ga je utemeljil Stvarnik in ga obdaril z njenimi lastnimi zakonitostmi, je po svoji naravi usmerjeno na občestvo in blagor zakoncev, kakor tudi na roditev in vzgojo otrok. Po prvotnem božjem načrtu je zakonsko zedinjenje nerazvezljivo, kakor potrjuje Jezus Kristus: “Kar je Bog združil, tega naj človek ne ločuje” (Mr 10, 9).

   NA KAKŠEN NAČIN GREH OGROŽA ZAKON?

   Zaradi prvega greha, ki je povzročil tudi prelom od Stvarnika obdarjenega občestva med možem in ženo, zakonsko zvezo zelo pogosto ogrožata nesloga in nezvestoba. Kljub temu Bog v svojem neskončnem usmiljenju podarja možu in ženi svojo milost, da bi uresničila zedinjenje svojih življenj po prvotnem božjem načrtu.

   KAJ UČI STARA ZAVEZA O ZAKONU?

   Bog zlasti s šolo starozavezne postave in prerokov pomaga svojemu ljudstvu, da postopoma zori v spoznanju enosti in nerazvezljivosti zakona. Zakonska zaveza Boga z Izraelom je priprava in predpodoba nove zaveze, katero je Jezus Kristus, Božji Sin, sklenil s svojo nevesto, Cerkvijo.

   KATERO NOVOST JE KRISTUS PODARIL ZAKONU?

   Jezus Kristus ponovno vzpostavlja od Boga hoteni začetni red. Poleg tega daje milost, da bi živeli zakon v novem dostojanstvu zakramenta, namreč kot znamenje njegove zaročniške ljubezni do Cerkve: “Možje, ljubite svoje žene, kakor je Kristus ljubil Cerkev” (Ef 5,25).

   ALI JE ZAKON OBVEZNOST ZA VSE?

   Zakon ni obveznost za vse. Bog posebej pokliče nekatere može in žene, da hodijo za Gospodom Jezusom po poti devištva ali celibata zaradi nebeškega kraljestva. Odpovedo se veliki dobrini zakona, da bi skrbeli za to, kar je Gospodovega, da bi skušali njemu ugajati. Tako postanejo znamenje popolne prednosti, kakršna pripada Kristusovi ljubezni, in gorečega pričakovanja njegove vrnitve v slavi.

   KAKO SE OBHAJA SKLENITEV ZAKONA?

   Ker sklenitev zakona postavi oba zakonca v javni življenjski stan v Cerkvi, je njeno liturgično obhajanje javno, pred duhovnikom (ali drugo za to pooblaščeno pričo Cerkve) in drugimi pričami.

   KAJ JE ZAKONSKA PRIVOLITEV?

   Zakonska privolitev je volja, ki jo izrazita mož in žena, da se drug drugemu dokončno podarita z namenom, da živita zvesto in rodovitno zavezo ljubezni. Zakon nastane s privolitvijo, ki je zato neobhodno nujno potrebna in nenadomestljiva. Da je zakon veljaven, mora privolitev imeti za predmet resnični zakon, in biti zavestno ter svobodno človeško dejanje, ki ne sloni na sili ali prisili.

   KAJ JE POTREBNO, KADAR EDEN OD ZAKONCEV NI KATOLIČAN?

   Mešani zakoni (zakoni med katoličani in krščenimi nekatoličani) potrebujejo dovoljenje cerkvene oblasti. V primeru različnosti vere (zakoni med katoličanom in nekrščenim) je za veljavnost potreben spregled. V vsakem primeru je bistvenega pomena, da zakonca ne izključujeta prevzema bistvenih namenov in lastnosti zakona in da katoliški zakonec potrdi obveznosti, da ohrani vero ter zagotovi krst in katoliško vzgojo otrok. Te obveznosti morajo biti poznane tudi drugemu zakoncu.

   KATERI SO UČINKI ZAKRAMENTA ZAKONA?

   Zakrament zakona ustvari med zakoncema trajno in izključno vez. Bog sam zapečati privolitev zakoncev. Zato sklenjeni in izvršeni zakon med krščenima ne more biti nikoli razvezan. Poleg tega ta zakrament podeli zakoncema potrebno milost, s katero si v zakonskem življenju in pri odgovornem sprejemanju in vzgoji otrok med seboj pomagata k svetosti.

   KATERI GREHI ZELO NASPROTUJEJO ZAKRAMENTU ZAKONA?

   Takšni grehi so: prešuštvo; mnogoženstvo, ki je v protislovju z enakim dostojanstvom moža in žene kakor tudi z enostjo in izključnostjo zakonske ljubezni; zavračanje rodovitnosti, ki prikrajša zakonsko življenje za dar otrok; ločitev, ki je v nasprotju z nerazvezljivostjo zakona.

   KDAJ CERKEV DOPUŠČA FIZIČNO LOČITEV ZAKONCEV?

   Cerkev dopušča fizično ločitev zakoncev, kadar je njuno sožitje iz zelo težkih razlogov praktično postalo nemogoče, čeprav želi, da se spravita. Vendar dokler soprog živi, nista svobodna, da bi sklenila nov zakon, razen če je njun zakon neveljaven in ga cerkvena oblast razglasi za neveljavnega.

   KAKŠEN ODNOS IMA CERKEV DO LOČENIH IN PONOVNO POROČENIH?

   V zvestobi do Gospoda Cerkev ne more priznati kot zakon zvezo ločenih in civilno poročenih. “Kdor se loči od svoje žene in se oženi z drugo, prešuštvuje z njo. In če se ona loči od svojega moža in se omoži z drugim, prešuštvuje” (Mr 10,11-12). Cerkev posveča tem ljudem pozorno skrb in jih vabi k življenju iz vere, k molitvi, delom ljubezni do bližnjega in h krščanski vzgoji otrok. Vendar tako dolgo, dokler traja ta položaj, ki objektivno nasprotuje božji postavi, ne morejo prejemati zakramentalne odveze, pristopati k svetemu obhajilu in opravljati nekaterih cerkvenih nalog.

   ZAKAJ SE KRŠČANSKA DRUŽINA IMENUJE TUDI DOMAČA CERKEV?

   Zato, ker družina izraža in uresničuje občestveno in družinsko naravo Cerkve kot božje družine. Vsi družinski člani v skladu z lastno vlogo uveljavljajo krstno duhovništvo in prispevajo k temu, da družina postaja skupnost milosti in molitve, šola človeških in krščanskih kreposti in kraj prvega oznanjevanja vere otrokom.

   Celotno besedilo Kompendija KKC si lahko preberete na spletni strani:

   http://www.vatican.va/archive/compendium_ccc/documents/archive_2005_compendium-ccc_sl.html

   Odgovori
10. Miro says:

    6. aprila, 2013 at 13:15

    Da bi se lahko bolj približali skrivnostim PRESVETEGA SRCA JEZUSOVEGA, priporočam, da se skušamo
    poglobiti tudi v globoke misli priložene Okrožnice, prave duhovne zakladnice:

    http://www.druzina.si/icd/spletnastran.nsf/knjigarna/EC3F9F2F9E46C063C1257185003E942B/$FILE/CD-113-ZA-INTERNET.PDF

    Odgovori