Članki za dušo

13.639 Responses to Članki za dušo

1. Miro says:

   3. aprila, 2024 at 15:48

   KO JE SEDEL Z NJIMA K MIZI, JE VZEL KRUH, GA BLAGOSLOVIL, RAZLOMIL IN JIMA DAL. ODPRLE SO SE JIMA OČI IN STA GA SPOZNALA

   IZ SVETEGA EVANGELIJA PO LUKU (Lk 24,13-35)

   Glej, dva izmed Jezusovih učencev sta šla prav tisti prvi dan v tednu v trg Emavs, ki je šestdeset tečajev oddaljen od Jeruzalema. Govorila sta med seboj o vsem tem, kar se je bilo zgodilo. Medtem ko sta se pogovarjala in se vpraševala, se je sam Jezus približal in šel z njima, njune oči pa so bile zadržane, da ga nista spoznala.

   Rekel jima je: »Kakšni so pogovori, ki jih imata med seboj po poti?« Žalostna sta obstala. Eden, ki mu je bilo ime Kleopa, mu je odgovoril: »Ali si ti edini tujec v Jeruzalemu in nisi zvedel, kaj se je ondi zgodilo te dni?« Rekel jima je: »Kaj?« Ta dva sta rekla: »Kar se je zgodilo z Jezusom Nazarečanom, ki je bil prerok, mogočen v dejanju in besedi pred Bogom in vsem ljudstvom: kako so ga izdali naši veliki duhovniki in poglavarji v smrtno obsodbo in ga križali. Mi pa smo upali, da je on tisti, ki bo rešil Izrael. Vrhu vsega tega je danes že tretji dan, odkar se je to zgodilo.

   Pa tudi nekatere žene izmed naših so nas ostrašile; šle so namreč zarana h grobu in, ko niso našle njegovega telesa, so prišle in pripovedovale, da so videle tudi prikazen angelov, kateri pravijo, da živi. In šli so nekateri izmed naših h grobu in so našli tako, kakor so rekle žene, njega samega pa niso videli.«

   On jima je rekel: »O nespametna in po srcu počasna za verovanje vsega tega, kar so povedali preroki! Ali ni bilo potrebno, da je Kristus to pretrpel in šel v svojo slavo?« In začel je z Mojzesom in vsemi preroki ter jima je razlagal, kar je bilo o njem v vseh pismih.

   Približali so se trgu, kamor so šli, in on se je delal, da gre dalje. Silila sta ga, govoreč: »Ostani z nama, proti večeru gre in dan se je že nagnil.« Vstopil je, da bi ostal z njima. Ko je sedel z njima k mizi, je vzel kruh, ga blagoslovil, razlomil in jima dal. Odprle so se jima oči in sta ga spoznala: on pa jima je zginil izpred oči.

   In rekla sta drug drugemu: »Ali ni bilo najino srce goreče v nama, ko nama je po poti govoril in razlagal pisma?« Vstala sta še tisto uro in se vrnila v Jeruzalem; našla sta zbrane enajstere in tiste, ki so bili z njimi, in ti so pripovedovali: »Gospod je res vstal in se prikazal Simonu.« Tudi onadva sta pripovedovala, kaj se je bilo zgodilo na poti in kako sta Jezusa spoznala po lomljenju kruha.

   MISEL OB EVANGELJSKEM ODLOMKU

   Učenca bežita iz Jeruzalema, v razočaranju se jima pridruži popotnik in posluša njune težave. Potem jima s Svetim pismom razkrije pomen Jezusove smrti in trpljenja. Povabita ga za mizo, on pa se jima razodene ob lomljenju kruha. Vse je odvisno od odnosa do Jezusa. Odložil bom starega človeka in pustil, da mi bo Jezus govoril o sebi. Gospod, ostani z mano, naj moje srce gori zate. (Luč Besede rodi življenje, Primož Krečič)

   Božje usmiljenje, neizmerno v zakramentu evharistije in duhovništva, zaupamo vate!

   Odgovori
2. Miro says:

   3. aprila, 2024 at 15:47

   KATEHEZA. BREZ PRAVIČNOSTI NI MIRU; SPODBUJATI JE TREBA SKUPNO DOBRO

   Papež Frančišek je med sredino splošno avdienco nadaljeval s ciklom katehez o krepostih. Tokrat je
   govoril o pravičnosti, ki nas po njegovih besedah vodi k Bogu, hkrati pa je tudi temeljnega pomena za
   mirno sobivanje v družbi.

   SVETOPISEMSKI ODLOMEK: Prg 21,3.7.21

   Izvajati pravičnost in pravico
   je Gospodu ljubše kot daritev. […]
   Nasilje krivičnih bo pobralo njih same,
   ker nočejo izvajati pravice. […]
   Kdor se poganja za pravičnostjo in dobroto,
   najde življenje, pravičnost in čas.

   Celotna kateheza »Grešna nagnjenja in kreposti. Pravičnost« na:

   https://www.vaticannews.va/sl/papez/news/2024-04/kateheza-brez-pravicnosti-ni-miru-spodbujati-je-treba-skupno-d.html

   Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

   Odgovori
3. Miro says:

   3. aprila, 2024 at 10:18

   NOVINAR, KI JE ŽELEL DOKAZATI, DA JE KRISTUSOVO VSTAJENJE LAŽ (Aleteia, 03/04/18)

   KO SE RAZISKOVALNI NOVINAR IN ATEIST ODLOČI, DA BO ISKAL DOKAZE O KRISTUSOVEM VSTAJENJU

   Film DOKAZ ZA KRISTUSA je resnična zgodba o zelo uspešnem novinarju, ki je iz prepričanega ateista po letih raziskovanja zgodovinskih dejstev o Kristusovem vstajenju našel vero, postal pastor in je avtor več kot 20 knjig o Kristusu.

   Več o tem na: https://si.aleteia.org/2018/04/03/novinar-ki-je-zelel-dokazati-da-je-kristusovo-vstajenje-laz/

   Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

   Odgovori
   • Miro says:

     3. aprila, 2024 at 10:21

     Preberite še:

     “V KINO PRIDEJO KOT ATEISTI IN ODIDEJO KOT VERNIKI. GOVORIM IZ IZKUŠNJE”

     https://si.aleteia.org/2018/03/02/v-kino-pridejo-kot-ateisti-in-odidejo-kot-verniki-govorim-iz-izkusnje/

     Odgovori
4. Miro says:

   2. aprila, 2024 at 12:10

   MARIJA MAGDALENA JE VIDELA JEZUSA

   IZ SVETEGA EVANGELIJA PO JANEZU (Jn 20,11-18)

   Tisti čas je Marija Magdalena stala zunaj pri grobu in jokala. Ko je jokala, se je sklonila v grob in je videla dva angela v belih oblačilih, ki sta sedela eden pri vzglavju in eden pri vznožju, kjer je bilo položeno Jezusovo telo.

   Rečeta ji: »Žena, kaj jokaš?« Odgovori jima: »Vzeli so mojega Gospoda in ne vem, kam so ga položili.« Ko je to izgovorila, se je obrnila in videla Jezusa, pa ni vedela, da je Jezus. Jezus ji reče: »Žena, kaj jokaš? Koga iščeš?« Misleč, da je vrtnar, mu reče: »Gospod, če si ga ti odnesel, povej mi, kam si ga položil, ga bom jaz vzela.« Jezus ji reče: »Marija!« Ona se obrne in mu hebrejsko reče: »Rabbuni!« (kar pomeni: Učenik). Jezus ji reče: »Ne dotikaj se me več, še nisem šel k Očetu. Pojdi pa k mojim bratom in jim reci: ›Grem k svojemu Očetu in vašemu Očetu, k svojemu Bogu in vašemu Bogu.‹« Marija Magdalena je šla in učencem naznanila: »Videla sem Gospoda in on mi je to rekel.«

   MISEL OB EVANGELJSKEM ODLOMKU

   Marija Magdalena gre h grobu, da bi mazilila Jezusovo telo. Tedaj jo pokliče Jezus po imenu in ona ga prepozna: Rabuni! Jezus ji pomaga narediti nov korak vere in jo povabi k zastonjskemu daru. Kakor Marija se bom pustil poklicati Vstalemu in vstopil v ljubeč odnos med njim in Očetom. Gospod, hvala, ker nisi mrtvi, ampak Živi. Vabiš me, naj te priznam za prvo ljubezen. (Luč besede rodi življenje, Primož Krečič)

   Aleluja, Kristus je vstal in živi!

   Odgovori
5. Miro says:

   2. aprila, 2024 at 8:48

   KDAJ JE JEZUS VSTAL OD MRTVIH? (Aleteia, 20/04/19)

   JE BILO TO V SOBOTO ZVEČER ALI V NEDELJO ZJUTRAJ?

   V Svetem pismu piše, da je Jezus vstal od mrtvih “na tretji dan” ali “po treh dneh”. Zdi se, kot da gre za protislovje v izražanju in da je več različnih možnosti za čas njegovega vstajenja od mrtvih. Toda svetopisemski strokovnjak Ben Witherington meni, da nas to ne bi smelo skrbeti, saj evangelisti niso uporabljali izrazov z enako znanstveno natančnostjo, kot jo premore moderni jezik danes.

   Težava s takšnim modernim razmišljanjem je, da predvideva, da so evangelisti o tem vedno natančno poročali. “Po treh dneh” v Novi zavezi lahko preprosto pomeni “čez nekaj časa” ali “čez nekaj dni”, brez jasne opredelitve.

   Witherington je celo pokazal na primer iz Stare zaveze, ko “po treh dneh” pomeni isto kot “na tretji dan”. Ta besedila torej niso bila napisana, da bi ustrezala našim zahtevnim standardom, ko gre za čas. Poleg tega dnevi po judovskem pojmovanju niso trajali od polnoči do polnoči, kot to velja danes, ampak so se začeli ob sončnem zahodu in se končali ob naslednjem sončnem zahodu.

   TODA, KDAJ JEZUS JE VSTAL OD MRTVIH?

   Kot pripoveduje Sveto pismo, je Jezus umrl v petek popoldne, na “dan pripravljanja” pred dnevom Gospodovim, ki je bil za Jude v soboto. Apologet Jimmy Akin je na osnovi evangelijev in judovske tradicije takole rekonstruiral časovnico Jezusove smrti in vstajenja.

   Če je bil Jezus križan in je umrl v petek popoldne, potem je to prvi dan; ob sončnem zahodu v petek se začne drugi dan, ob sončnem zahodu v soboto pa se začne tretji dan. Jezus je tako zares vstal na tretji dan (prim. Mt 20,19).

   To se ujema z Matejevim poročilom o ženah, ki so v nedeljo zjutraj obiskale prazen grob. “Po soboti, ko se je svital prvi dan tedna, sta prišli Marija Magdalena in druga Marija pogledat grob. /…/ Angel pa je nagovoril ženi: ‘Ne bojta se! Vem, da iščeta Jezusa, križanega. Ni ga tukaj. Obujen je bil, kakor je rekel!’” (Mt 28,1,5–6)

   ODPRL NAM JE VRATA NEBES

   Jezus je torej najverjetneje vstal od mrtvih v času od sončnega zahoda v soboto do sončnega vzhoda v nedeljo, še preden je Marija Magdalena prispela h grobu. Ne preseneča nas torej, da je Cerkev že od nekdaj sledila tej časovnici, saj na sobotno velikonočno vigilijo že praznujemo Jezusovo vstajenje.

   Čeprav ne vemo natančnega časa Jezusovega vstajenja od mrtvih, pa je pomembno, da Jezus je vstal od mrtvih in nam odprl vrata nebes ter tudi nam obljubil vstajenje ob koncu časov.

   Povzeto po: https://si.aleteia.org/2019/04/20/kdaj-je-jezus-vstal-od-mrtvih/

   Aleluja, Kristus je vstal in živi!

   Odgovori
6. Miro says:

   1. aprila, 2024 at 17:02

   PAPEŽ FRANČIŠEK: VESELJE SE POMNOŽI, KO GA DELIMO. PODELIMO TOREJ VESELJE VSTALEGA

   »DRAGI BRATJE IN SESTRE, DOBER DAN IN BLAGOSLOVLJENO VELIKO NOČ! DANES, NA PONEDELJEK V VELIKONOČNI OSMINI, NAM EVANGELIJ (prim. Mt 28,8-15) PRIKAŽE VESELJE ŽENA ZARADI JEZUSOVEGA VSTAJENJA. KOT PRAVI BESEDILO, STA Z »VELIKIM VESELJEM« ZAPUSTILI GROB IN »STEKLI SPOROČIT NJEGOVIM UČENCEM« (v. 8).

   S temi besedami je papež Frančišek začel nagovor z okna apostolske palače na Trgu sv. Petra pred opoldansko molitvijo Raduj se, Kraljica nebeška z okna apostolske palače na Trgu sv. Petra.

   Papež Frančišek

   To veselje, ki se rodi iz živega srečanja z Vstalim, je silovito čustvo, ki ju žene, da razširjata in pripovedujeta to, kar sta doživeli. Podeliti veselje je čudovito izkustvo, ki se ga učimo že od malega. Pomislimo na dečka, ki v šoli dobi dobro oceno in komaj čaka, da jo bo pokazal staršem, ali na mladeniča, ki doseže prve športne uspehe, ali na družino, v kateri se rodi otrok. Naj se vsak izmed nas skuša spomniti tako veselega trenutka, da ga je bilo celo težko izraziti z besedami, a smo o njem želeli takoj pripovedovati vsem!

   Poglejte, ženi sta na velikonočno jutro doživeli to izkustvo, vendar na veliko večji način. Zakaj? Zato ker Jezusovo vstajenje ni samo čudovita novica ali srečen konec neke zgodbe, ampak je nekaj, kar popolnoma in za vedno spremeni naša življenja! To je zmaga življenja nad smrtjo – to je Jezusovo vstajenje – in upanja nad obupom. Jezus je raztrgal temo groba in živi večno. Njegova navzočnost lahko vsako stvar napolni z lučjo. Z njim vsak dan postane etapa večnega potovanja, vsak »danes« lahko upa v neki »jutri«, vsak konec v nov začetek, vsak trenutek sega onkraj meja časa, proti večnosti.

   Bratje in sestre, veselje vstajenja ni nekaj oddaljenega. Je nadvse blizu, je naše, ker nam je bilo podarjeno na dan krsta. Od takrat se lahko tudi mi kakor ženi srečamo z Vstalim in on nam, tako kot njima, pravi: »Ne bojte se!« (v. 10). Bratje in sestre ne odpovejmo se velikonočnemu veselju!

   Toda kako naj gojimo to veselje? Kot sta storili ženi: s srečanjem z Vstalim, ker je On izvir veselja, ki nikoli ne presahne. Zatorej ga hitimo iskat v evharistiji, v njegovem odpuščanju, v molitvi in v živeti dejavni ljubezni! Veselje se pomnoži, ko ga podelimo. Podelimo torej veselje Vstalega.

   Devica Marija, ki se je v veliki noči razveselila svojega vstalega Sina, naj nam pomaga, da bomo njegove vesele priče.

   RADUJ SE, KRALJICA NEBEŠKA

   Raduj se, Kraljica nebeška, aleluja,
   zakaj On, ki si ga bila vredna nositi, aleluja.
   Je vstal, kakor je rekel, aleluja.
   Prosi za nas Boga, aleluja.
   Veseli in raduj se, Devica Marija, aleluja.
   Ker je Gospod res vstal, aleluja.

   Molimo!

   Vsemogočni Bog, z vstajenjem svojega Sina Jezusa Kristusa si razveselil človeštvo. Po priprošnji njegove deviške matere Marije naj dosežemo veselje večnega življenja. Po Kristusu, našem Gospodu. Amen.

   Povzeto po: https://www.vaticannews.va/sl/papez/news/2024-04/papez-francisek-veselje-se-pomnozi-ko-ga-delimo-podelimo-tore.html

   Odgovori
7. Miro says:

   1. aprila, 2024 at 14:46

   KRISTUSOVO VSTAJENJE JE SKRIVNOST ODREŠENJA. JE DOKAZ BOŽJE DOBROTE IN LJUBEZNI, KI POPLAČA PONIŽANJE SINA IN KI SVOJO VSEMOGOČNOST UPORABLJA ZATO, DA ČLOVEKA NAPOLNI Z ŽIVLJENJEM. VSTALI JEZUS V SVOJI ČLOVEŠKOSTI POSEDUJE POLNOST BOŽJEGA ŽIVLJENJA, KI GA POSREDUJE LJUDEM.

   »Vstali, zmagovalec nad grehom in smrtjo, [je] počelo našega opravičenja in našega vstajenja: že sedaj nam daje milost posinovljenja, ki je stvarna deležnost pri njegovem življenju edinorojenega Sina; nato bo ob koncu časov obudil naše telo« (Kompendij, 131). Kristus je prvorojeni med mrtvimi in vsi bomo vstali po Njem in v Njem.

   IZ VSTAJENJA NAŠEGA GOSPODA LAHKO ZA NAS PRIDOBIMO:

   a) Živo vero: »Vžgi svojo vero. — Kristus ni nekaj, kar je minilo. Ni spomin, ki se izgubi v zgodovini. Živi! “Iesus Christus heri et hodie: ipse et in saecula!” pravi sveti Pavel — Jezus Kristus je isti včeraj in danes in na veke!«

   b) Upanje: »Nikoli ne obupaj. Lazar je bil mrtev in je že razpadal: “Iam foetet, quatriduanus est enim” — zaudarja, kajti že četrti dan leži, reče Marta Jezusu. Če zaslišiš božji navdih in se mu odzoveš — “Lazare, veni foras!” — Lazar, pridi ven! —, se boš povrnil v življenje.«

   c) Željo, da bi nas milost in ljubezen preoblikovali ter nas vodili do tega, da bomo živeli nadnaravno življenje, ki je Kristusovo življenje: da bi si prizadevali biti zares sveti (prim. Kol 3,1 sl.) Željo po tem, da bi se očistili naših grehov pri zakramentu pokore, ki nam daje, da vstanemo v nadnaravno življenje — če smo ga pred tem izgubili s smrtnim grehom — in da začnemo znova: nunc coepi (Ps 76,11)

   Odlomek iz članka: Vstajenje, vnebohod in drugi prihod Jezusa Kristusa

   Celoten članek na: https://opusdei.org/sl-si/article/vstajenje-vnebohod-in-drugi-prihod-jezusa/

   Aleluja, Kristus je vstal in živi!

   Odgovori
8. Miro says:

   1. aprila, 2024 at 8:38

   SPOROČITE BRATOM, NAJ GREDO V GALILEJO

   IZ SVETEGA EVANGELIJA PO MATEJU (Mt 28,8-15)

   Tisti čas so žene hitro odšle od groba in so tekle, da bi sporočile njegovim učencem. In glej, Jezus jim pride naproti in pravi: »Pozdravljene!« One pristopijo, mu objamejo noge in ga molijo. Tedaj jim Jezus reče: »Ne bojte se! Pojdite in sporočite mojim bratom, naj gredo v Galilejo, tam me bodo videli.«

   Ko so bile še na potu, so nekateri stražniki dospeli v mesto in so velikim duhovnikom naznanili ves dogodek. Ti so se s starešinami zbrali, se posvetovali in nato dali vojakom mnogo denarja z naročilom: »Recite: ›Njegovi učenci so prišli ponoči in so ga ukradli, ko smo mi spali.‹ Če bi to zvedel poglavar, ga bomo mi pregovorili in bomo naredili, da boste brez skrbi.« Ti so vzeli denar in so storili, kakor so bili naučeni. In razširila se je ta govorica med Judi do današnjega dne.

   MISEL OB EVANGELJSKEM ODLOMKU

   Ženi srečata angela, ki jima pove, da Jezusa ni v grobu, ker je vstal. V njiju se mešata strah in veselje. Potem ga srečata in počastita. Nasprotniki so še vedno v strahu. Z velikonočno izkušnjo bom okrepil svojo šibko vero. Gospod, hvala za tvoje vstajenje, s katerim si mi pokazal, da Božja moč daleč presega človeško zlo in smrt.

   Luč Besede rodi življenje, Primož Krečič

   Aleluja, Kristus je vstal in živi!

   Odgovori
   • Miro says:

     1. aprila, 2024 at 8:53

     KAJ NAM OB LETOŠNJI VELIKI NOČI SPOROČAJO ŠKOFJE? (Aleteia)

     TUDI V VELIKONOČNEM JUTRU SO KORAKI ŽENA IN UČENCEV VODILI DO GROBA.
     TAM SO OBSTALI. ZBEGANI. PRESTRAŠENI. POTEM PA SO SLIŠALI VPRAŠANJE:
     KAJ IŠČETE ŽIVEGA MED MRTVIMI? NI GA TUKAJ, TEMVEČ JE BIL OBUJEN”

     Slovenski škofje so tudi letos pripravili velikonočno poslanico, namenjeno vsem vernikom in
     širši javnosti. Poslanico, ki si jo lahko ogledate v priloženem videoposnetku, je v imenu vseh
     škofov posnel ljubljanski nadškof, msgr. Stanislav Zore.

     Več o tem na: https://si.aleteia.org/2024/03/30/kaj-nam-ob-letosnji-veliki-noci-sporocajo-skofje/

     Aleluja, Kristus je vstal in živi!

     Odgovori
9. Miro says:

   31. marca, 2024 at 13:24

   MESTU IN SVETU: JEZUS KRISTUS JE VSTAL IN SAMO ON LAHKO ODVALI KAMNE, KI ZAPIRAJO POT V ŽIVLJENJE

   »Bratje in sestre, Jezus Kristus je vstal in samo on lahko odvali kamne, ki zapirajo pot v življenje«. To je poudaril papež Frančišek v nagovoru Mestu in svetu (Urbi et Orbi) na Veliko noč, 31. marca 2024.

   NAGOVOR URBI ET ORBI

   Dragi bratje in sestre, blagoslovljeno veliko noč!

   Danes po vsem svetu odmeva oznanilo, ki se je pred dva tisoč leti začelo v Jeruzalemu: »Jezus iz Nazareta, križani, je vstal!« (prim. Mr 16,6).

   Cerkev spet doživlja začudenje žena, ki so ob zori na prvi dan v tednu odšle h grobu. Jezusov grob je bil zaprt z velikim kamnom; tako tudi danes težke, pretežke gmote zapirajo upanje človeštva: gmota vojne, gmota humanitarnih kriz, gmota kršitev človekovih pravic, gmota trgovine z ljudmi in druge. Tudi mi se, tako kot žene, Jezusove učenke, med seboj sprašujemo: »Kdo nam bo odvalil te kamne?« (prim. Mr 16,3).

   In tu je odkritje velikonočnega jutra: kamen, ta veliki kamen, je nekdo že odvalil. Začudenje žena je tudi naše začudenje: Jezusov grob je odprt in prazen! Tu se vse začne. Skozi ta prazen grob vodi nova pot, pot, ki je ne more odpreti nihče od nas, ampak samo Bog: pot življenja sredi smrti, pot miru sredi vojne, pot sprave sredi mržnje, pot bratstva sredi sovraštva.

   Bratje in sestre, Jezus Kristus je vstal in samo on lahko odvali kamne, ki zapirajo pot v življenje. On sam, Živi, je pot: pot življenja, miru, sprave in bratstva. On nam odpira človeško gledano nemogoč prehod, saj samo On odjemlje greh sveta in odpušča naše grehe. In brez Božjega odpuščanja tega kamna ni mogoče odstraniti. Brez odpuščanja grehov človek ne pride iz zaprtosti, predsodkov, medsebojnih sumničenj, domnev, ki vedno oproščajo sebe in obtožujejo druge. Samo vstali Kristus nam z odpuščanjem grehov odpira pot v prenovljeni svet.

   Samo on nam odpira vrata življenja, tista vrata, ki jih nenehno zapiramo z vojnami, ki divjajo po svetu. Danes smo najprej uprli svoj pogled v sveto mesto Jeruzalem, ki je priča skrivnosti Jezusovega trpljenja, smrti in vstajenja, ter v vse krščanske skupnosti Svete dežele.

   V mislih imam predvsem žrtve številnih konfliktov, ki potekajo po svetu, začenši s tistimi v Izraelu in Palestini ter v Ukrajini. Naj vstali Kristus odpre pot miru za trpinčeno prebivalstvo teh regij. Medtem ko pozivam k spoštovanju načel mednarodnega prava, upam na splošno izmenjavo vseh zapornikov med Rusijo in Ukrajino: vsi za vse!

   Poleg tega ponovno pozivam k zagotovljenemu dostopu humanitarne pomoči v Gazo in spet pozivam k takojšnji izpustitvi talcev, ugrabljenih 7. oktobra, ter k takojšnji prekinitvi ognja v Gazi.

   Ne dopustimo, da bi sedanji spopadi še naprej resno vplivali na izčrpano civilno prebivalstvo, zlasti na otroke. Koliko trpljenja vidimo v očeh otrok. Ti otroci so pozabili smejati se v tej deželi vojne. Oči otrok nas sprašujejo: zakaj? Zakaj toliko smrti? Zakaj toliko uničenja? Vojna je vedno nesmisel in poraz! Ne dopustimo, da bi vojni vetrovi še močneje zapihali nad Evropo in Sredozemljem. Ne prepustimo se logiki orožja in ponovnega oboroževanja. Mir se nikoli ne gradi z orožjem, temveč s tem, da ponudimo roke in odpremo srca.

   Bratje in sestre ne pozabimo na Sirijo, ki že trinajst let trpi posledice dolge in uničujoče vojne. Toliko mrtvih, toliko pogrešanih oseb, toliko revščine in uničenja čaka na odgovore vseh, tudi mednarodne skupnosti.

   Moj pogled je danes še posebej usmerjen v Libanon, ki ga že dolgo pestijo institucionalna blokada ter globoka gospodarska in socialna kriza, ki se je zdaj še poslabšala zaradi sovražnosti na meji z Izraelom. Naj Vstali tolaži ljubljeno libanonsko ljudstvo in podpira celotno državo v njeni poklicanosti biti dežela srečanja, sožitja in pluralizma.

   Posebno misel namenjam regiji Zahodnega Balkana, kjer so narejeni pomembni koraki za vključitev v evropski projekt. Naj etnične, kulturne in konfesionalne razlike ne bodo razlog za razdor, ampak naj postanejo vir bogastva za vso Evropo in ves svet.

   Prav tako spodbujam pogovore med Armenijo in Azerbaj­džanom, da bi ob podpori mednarodne skupnosti nadaljevali dialog, priskočili na pomoč razseljenim osebam, spoštovali bogoslužne prostore različnih veroizpovedi in čim prej sklenili dokončni mirovni sporazum.

   Vstali Kristus naj odpre pot upanja za ljudi v drugih delih sveta, ki trpijo zaradi nasilja, konfliktov, pomanjkanja hrane in posledic podnebnih sprememb. Naj potolaži žrtve vseh oblik terorizma. Molimo za tiste, ki so izgubili življenje, in prosimo za kesanje in spreobrnjenje storilcev takšnih zločinov.

   Naj Vstali pomaga haitskemu ljudstvu, da bi se nasilje, ki razjeda in obliva državo s krvjo, čim prej končalo in da bi država napredovala na poti demokracije in bratstva.

   Naj potolaži Rohinge, ki jih je prizadela huda humanitarna kriza, in naj odpre pot sprave v Mjanmaru, ki ga razdirajo dolgoletni notranji spopadi, da bi se dokončno opustila vsakršna logika nasilja.

   Naj Gospod odpre poti miru na afriški celini, zlasti za preizkušano prebivalstvo v Sudanu in na celotnem območju Sahela, na Afriškem rogu, v pokrajini Kivu v Demokratični republiki Kongo in v provinci Capo Delgado v Mozambiku, ter naj ustavi dolgotrajno sušo, ki je prizadela obsežna območja in povzroča pomanjkanje in lakoto.

   Vstali naj zasije s svojo lučjo nad migranti in tistimi, ki se soočajo z ekonomskimi težavami, ter jim ponudi tolažbo in upanje, ko so v stiskah. Naj Kristus vodi vse ljudi dobre volje, da se združijo v solidarnosti in se skupaj soočijo s številnimi izzivi, s katerimi se soočajo najrevnejše družine v iskanju boljšega življenja in sreče.

   Na ta dan, ko praznujemo življenje, ki nam je bilo podarjeno s Sinovim vstajenjem, se spomnimo neskončne Božje ljubezni do vsakega izmed nas: ljubezni, ki presega vsako mejo in vsako slabost. Vendar je dragoceni dar življenja tako pogosto preziran. Koliko otrok ne zagleda luči dneva? Koliko jih umre od lakote, koliko jih je prikrajšanih za osnovno oskrbo ali pa so žrtve zlorab in nasilja? Koliko življenj je predmet trgovanja z ljudmi, ki se širi?

   Bratje in sestre, na dan, ko nas je Kristus osvobodil suženjstva smrti, pozivam vse, ki nosijo politično odgovornost, naj si ne prizanašajo v boju proti trgovini z ljudmi, si neutrudno prizadevajo za razbitje njenih izkoriščevalskih mrež in svobodo tistih, ki so njene žrtve. Naj Gospod potolaži njihove družine, zlasti tiste, ki nestrpno čakajo na novice o svojih ljubljenih, ter jim zagotovi tolažbo in upanje.

   Naj luč vstajenja razsvetli naše duše in spreobrne naša srca, da se bomo zavedali vrednosti vsakega človeškega življenja, ki ga je treba sprejeti, zaščititi in ljubiti.

   Vsem voščim blagoslovljene velikonočne praznike!

   BLAGOSLOV URBI ET ORBI

   Po nagovoru Urbi et Orbi je kardinal James Michael Harvey oznanil podelitev odpustka: »Sveti oče Frančišek podeljuje vsem vernikom, tukaj navzočim in tistim, ki prejemajo blagoslov po radiu, televiziji in drugih komunikacijskih sredstvih, popolni odpustek v obliki, kakor jo določa Cerkev« (Nenavezanost na greh, tudi mali; zakramentalna spoved; prejem obhajila; molitev po namenu svetega očeta). »Prosimo Vsemogočnega Boga, naj dolgo ohrani papeža na krmilu Cerkve in nakloni mir in edinost Cerkvi po vsem svetu.«

   Papež Frančišek: »Sveta apostola Peter in Pavel, v katerih moč in oblast zaupamo, naj posredujeta za nas pri Gospodu.«

   Ljudstvo: »Amen.«

   Papež Frančišek: »Po prošnjah in zaslugah blažene Marije vedno Device, blaženega Mihaela nadangela, blaženega Janeza Krstnika in svetih apostolov Petra in Pavla ter vseh svetnikov naj se vas usmili vsemogočni Bog; Jezus Kristus naj vam odpusti vse grehe in vas privede v večno življenje.«

   Ljudstvo: »Amen.«

   Papež Frančišek: »Odpustek, odvezo in odpuščanje vseh vaših grehov, čas za resnično in rodovitno pokoro, vedno spokorno srce in poboljšanje življenja, milost in tolažbo Svetega Duha in da bi do konca vztrajali v dobrih delih, naj vam podeli vsemogočni in usmiljeni Gospod.«

   Ljudstvo: »Amen.«

   Papež Frančišek: »Blagoslov vsemogočnega Boga, Oče+ta in Si+na in Svetega + Duha naj pride na vas in na vas vedno ostane.«

   Ljudstvo: »Amen.«

   Povzeto po: https://www.vaticannews.va/sl/papez/news/2024-03/mestu-in-svetu-jezus-kristus-je-vstal-in-samo-on-lahko-odvali.html

   Odgovori
   • Miro says:

     31. marca, 2024 at 13:37

     VELIKA NOČ GOSPODOVEGA VSTAJENJA

     VELIKA NOČ JE NAJPOMEMBNEJŠI KRŠČANSKI PRAZNIK, KER TA DAN PRAZNUJEMO NAJVEČJI ČUDEŽ IN TEMELJ NAŠE VERE, KI JE VSTAJENJE JEZUSA KRISTUSA OD MRTVIH. LETOS VELIKO NOČ OBHAJAMO 31. MARCA 2024.

     Na začetku je bilo velikonočno izkustvo izkustvo srečanja: razkropljenim in prestrašenim učencem velikega petka se prikaže Jezus kot živ (prim. Apd 1,3). Grob, kraj smrti, z vstajenjem postane kraj upanja; ni več prostor, okrog katerega bi se zbirali, ampak kraj, na katerem se vse šele začenja. Jezus Kristus nas je s svojim trpljenjem in smrtjo odrešil, kar pomeni, da greh in smrt nimata zadnje in dokončne besede v našem življenju, ampak nam je Jezus odprl pot v večno življenje. Odrešenje odpira možnost za uresničitev posameznikove osebne svobode, s pomočjo katere lahko človek v polnosti živi prejete talente ter dokazuje, da je življenje z Bogom močnejše od smrti.

     Jezus je v svojem zemeljskem življenju večkrat napovedal svojo smrt in vstajenje od mrtvih, ki bo pomenila osvoboditev od brezupnega položaja človeka v končnem zemeljskem življenju. Jezusova obuditev od mrtvih opredeli zgodovino sveta kot poslednjo zgodovino, ki skriva v sebi pričakovanje novega stvarstva. Kristus vstane in zavzame dejaven odnos do svoje zgodovine in zgodovine tistih, za katere se je daroval v smrt. Velikonočni dogodek je zmagoslavje svobode, milosti in ljubezni.

     Kristjani verujemo v Jezusovo vstajenje zaradi pričevanj oseb, ki se jim je Jezus prikazal po vstajenju in jim z očitnimi znamenji dokazal svojo istovetnost. Dva učenca na poti v Emavs sta ga prepoznala po lomljenju kruha (prim. Lk 24,13–35).

     Skrivnost vstajenja lahko razumemo samo v moči vere, ki je presežni Božji dar. Čeprav k razumevanju verske resnice pripomorejo številni materialni dokazi, je vera v Kristusovo vstajenje sad vzgoje in osebne duhovne poti. Po starodavni slovenski navadi po župnijah potekajo vstajenjske procesije z Najsvetejšim v različnih oblikah v jutranjih urah.
     Aleluja

     Velika noč je praznik veselja in upanja. Veselje kristjani izražamo z vzklikom aleluja, ki izhaja iz hebrejskih besed hallelu in Yah, kar pomeni: slavite Jahveja, to je Boga. Alelujo pojemo pred evangelijem, ki je veselo oznanilo. Aleluja je star bogoslužni vzklik v čast in hvalo Jahveju, ki se pogosto nahaja na začetku in na koncu psalmov.

     Veselje ob veliki noči je težko izraziti z eno samo besedo, zato se beseda aleluja večkrat ponavlja kot refren. Pred največjim Jezusovim čudežem, vstajenjem od mrtvih, človeške besede ne zadoščajo. Petje aleluje je podobno vriskanju planinca v gorah, ki se na tak način veseli čudovitega sončnega vzhoda. Občutij srca ne izpove z besedami, ampak jih izrazi z vriskanjem. Podobno se zgodi kristjanu: ob pogledu na Sonce – Jezusa Kristusa, ki je vzšlo nad temo velikega petka, ne najde pravih besed. Ostane mu samo jecljajoča, začudena, vesela aleluja.

     Staro ime za veliko noč je pasha, ki pomeni prehod v Božje mesto, na čigar ulicah se poje aleluja (prim. Tob 13,18). Pride ura, ko bo tudi v temine našega življenja posijalo neminljivo sonce in bomo peli večno alelujo.

     VEČ O PRAZNIKU VELIKE NOČI NA: https://katoliska-cerkev.si/velika-noc-gospodovega-vstajenja2024

     NA TEM PORTALU SI LAHKO PREBERETE TUDI VELIKONOČNE NAGOVORE SLOVENSKIH ŠKOFOV!

     Odgovori
10. Miro says:

    31. marca, 2024 at 10:02

    KO JE VSTAL OD MRTVIH, SMO Z NJIM JEDLI IN PILI – BERILO IZ APOSTOLSKIH DEL (Apd 10,34.37-43)

    Tiste dni je Peter spregovóril: »Veste, kaj se je dogajalo po vsej Judeji, začenši v Galileji, po krstu, ki ga je oznanjal Janez: Veste o Jezusu iz Nazareta, ki ga je Bog mazilil s Svetim Duhom in z močjo; hodil je iz kraja v kraj ter delal dobra dela in ozdravljal vse, ki so bili pod hudičevo oblastjo; zakaj Bog je bil z njim. Mi smo priče vsemu, kar je storil v judovski deželi in v Jerúzalemu. Razpeli so ga na križ in usmrtili. Bog pa ga je obúdil tretji dan in mu dal, da se je očitno prikazoval, a ne vsemu ljudstvu, temveč pričam, ki jih je Bog vnaprej izbral, nam, ki smo z njim jedli in pili, potem ko je vstal od mrtvih. Nam je tudi naróčil, naj oznanjamo ljudstvu in pričamo, da je on tisti, ki ga je Bog določil za sodnika živih in mrtvih. O njem pričujejo vsi preroki. Vsakomur, ki veruje vanj, so v njegovem imenu odpuščeni grehi.«

    IŠČITE, KAR JE ZGORAJ, KJER JE KRISTUS – BERILO IZ PISMA APOSTOLA PAVLA KOLOŠANOM (Kol 3,1-4)

    Bratje in sestre, če ste vstali s Kristusom, iščite to, kar je zgoraj, kjer je Kristus, ki sedi na Božji desnici. Mislite na to, kar je zgoraj, ne na to, kar je na zemlji. Umrli ste namreč in vaše življenje je skrito s Kristusom v Bogu. Ko se bo prikazal Kristus, vaše življenje, tedaj se boste tudi vi prikazali z njim v slavi.
    Potrebno je bilo, da je Kristus vstal od mrtvih

    IZ SVETEGA EVANGELIJA PO JANEZU (Jn 20,1-9)

    Prvi dan tedna je prišla Marija Magdalena navsezgodaj, še v temi, h grobu in je videla, da je kamen odstranjen od groba. Tedaj je stekla in prišla k Simonu Petru in k drugemu učencu, ki ga je imel Jezus rad, ter jima rekla: »Gospoda so vzeli iz groba in ne vemo, kam so ga položili.« Peter in óni drugi učenec sta šla ven in se odpravila h grobu. Skupaj sta tekla, vendar je drugi učenec Petra prehítel in prvi prišel h grobu. Sklônil se je in videl povôje, ki so ležali tam, vendar ni vstopil. Tedaj je prišel tudi Simon Peter, ki je šel za njim, in stopil v grob. Videl je povôje, ki so ležali tam, in prtič, ki je bil na Jezusovi glavi, a ne ob povôjih, temveč posebej zvit na drugem mestu. Tedaj je vstopil tudi oni drugi učenec, ki je prvi prišel h grobu; in videl je in veroval. Nista še namreč razumela Pisma, da mora Gospod vstati od mrtvih.

    Odgovori
    • Miro says:

      31. marca, 2024 at 10:03

      VELIKA NOČ

      Za nami je teden, v katerem nam Bog kaže svojo neverjetno pot, ki presega naš razum. Pred enim tednom smo sledili Jezusu, ki je vstopal v Jeruzalem. Ljudstvo ga je želelo postaviti za kralja. Kdo bi takrat, pred dva tisoč leti, ko se je to godilo rekel, še ta teden bo umorjen? Ni minilo šest dni, ko je isto ljudstvo kričalo Križaj ga! Izbralo je Baraba in križalo Njega, ki je hodil po njihovih ulicah jih ozdravljal bolezni, tolažil, izganjal hude duhove in učil. Kdor bi na prvi veliki petek, pred dva tisoč leti, ko se je to zgodilo, rekel, to ni konec, to je veličasten začetek nove dobe, bi bil nor. Pa vendar, kar se zdi danes v naših očeh nemogoče, je lahko že jutri resnično, če je to božja volja. Gospod je tretji dan vstal. Kdo bi spet rekel, da bo prva priča vstajenja Marija Magdalena, uboga žena, ki jo je Jezus pobral na cesti, propadla prostitutka, brez vsakega občutka zase in za Boga? Kdo bi si mislil, da je to mogoče? Kaj si je mislil Bog, da je pripravil takšen scenarij za začetek Cerkve? A to so le prvi trije dnevi Cerkve. Bog jo je postavil v trenutku svoje smrti na križu, ko se je Juda, ki je Jezusa izdal verjetno že obesil in Peter, ki je Jezusa zatajil, razjokal, ostali učenci pa so se razbežali.

      Ob tem scenariju ne vem, ali bi se jokal ali smejal. Mar ni Bog nor, nor za našo pamet, a moder za našo nespamet. Tisto, kar je v svetu modrega, je postavil na glavo in kar je norega je dobilo novo vrednost. Bog daje vsem stvarem čisto novo ceno, nov obraz. In v tem je veselje velike noči. Bog dela vse novo! Nič ga ne ustavi, da izpelje svoj čudovit načrt ljubezni. Zato želi, da se tudi mi ne ustavimo.

      Kolikokrat rečemo: To je nemogoče! Ne, pri Bogu ni nič nemogoče:

      – Če lahko slavljenje judovskega kralja, še isti teden zamenja: Križaj ga!,

      – če zločinska smrt pomeni nov začetek,

      – če je lahko najbolj obrobni človek, prva priča nove dobe,

      – če so ribiči lahko temelj največji svetovni organizaciji – Cerkvi, potem ni nič več nemogoče!

      Odprimo vrata Kristusu! Ne bojmo se Kristusa in mu zaupajmo. On dela vse novo. On dela, ne mi. Njemu je vse mogoče, ne nam. Vendar spustimo ga v naša življenja. Nehajmo govoriti, nemogoče je živeti Evangelij, nemogoče je biti resničen, iskren, pošten v tem svetu. To je laž. Resnica je, da je pri Bogu vse mogoče. Če se mu odpremo, on deluje, on spreminja smrt v življenja, konec v

      nov začetek, norost v višek modrosti. Nič ni nemogoče! Po veliki noči je vse mogoče!

      Kristus še vedno spreminja tok zgodovine. Temo velikega petka spreminja v svetlobo vstajenja! Obrobne postavlja za papeže in kralje. Mogočne meče s prestolov, zmedene postavlja na trdna tla. Tudi danes lahko spoznamo, kot so nekateri spoznali v njegovem času: Vse prav dela: Slepim daje da vidijo, nemim, da govorijo. Tudi danes vodi življenje vsakega od nas, življenje narodov in življenje Cerkve. Naj se zdi še tako noro, je še vedno tu, je vstal in živi! Le odpreti se moramo Njemu, ki mu nič ni nemogoče.

      Vse je mogoče! Vse, če se bomo oklenili Njega, ki je vstal in živi. Želim vam, da bi se v vseh trenutkih svojega življenja spominjali neverjetnega scenarija velikega tedna od cvetne nedelje do velike noči. Kadar smo na konju, ko nas hvalijo, pazimo, mogoče je cvetna nedelja. Ko smo v temi velikega petka, ne pozabimo, čaka nas velika noč. Odprimo svoja življenja Njemu, ki vse vodi. Naj vodi naše življenje, da bomo tvegali iz resnice in ljubezni iti na križ. Da bomo verjeli, da smrt ni nikoli konec, ampak vedno le začetek! Veselo alelujo vam želim! Bog je vstal in živi! Zaradi njega je tudi danes vse mogoče!

      Pridi in poglej, Ervin Mozetič

      https://portal.pridi.com/2024/03/25/31-marec-velika-noc/

      Odgovori