Članki za dušo

Tu se dodaja članke, ki so povzeti po drugih internetnih straneh. Prosim, da se navedejo viri kje je bilo povzeto.

This entry was posted in Domov. Bookmark the permalink.

14.951 Responses to Članki za dušo

  1. Miro says:

    SLAVIMO GOSPODA

    Slávi, moja duša, Gospoda.
    Gospod, moj Bog, zelo si velik,
    veličastvo in sijaj si oblekel.
    O Gospod, kako številna so tvoja dela,
    zemlja je polna bitij, ki si jih ustvaril.
    (iz Psalma 104)

    BOŽJA BESEDA ZA DANES na: https://hozana.si/

  2. Miro says:

    SLOVESNI PRAZNIK BINKOŠTI

    DANES PRAZNUJEMO SLOVESNI PRAZNIK BINKOŠTI, S KATERIM SE V KATOLIŠKI CERKVI SKLENE VELIKONOČNI ČAS.

    Praznik obhajamo 50 dni po veliki noči in je praznik prihoda Svetega Duha, ker je na ta dan po svetopisemskem sporočilu nad zbrane učence in Božjo mater Marijo prišel Sveti Duh (prim. Apd 2,1–11; Jn 20,19–23).

    SVETI DUH V ŽIVLJENJU KRŠČANSKE SKUPNOSTI

    Iz svetopisemskega besedila izhaja pomen delovanja Svetega Duha v Cerkvi in življenju krščanske skupnosti, saj je on dejavno navzoč ob sprejemanju odločitev (prim. Apd 15,28), izbira oznanjevalce (prim. Apd 13,2) ter jih vodi (Apd 8,26–40). Začetki Cerkve so po Apostolskih delih v tesni povezanosti s prihodom Svetega Duha, zato v drugem Lukovem delu – Apostolskih delih – binkošti zavzemajo središčno mesto. Kakor je Jezus po krstu v Duhu začel svoje delovanje s programskim govorom v nazareški shodnici, ki ga je sklenil z opozorilom, da so vsi (ne samo Judje) poklicani k odrešenju; tako tudi Cerkev po svojem binkoštnem krstu (prim. Apd 2,1–4) začenja svoje poslanstvo s Petrovim govorom v Jeruzalemu (prim. Apd 2,14 in sl.), ki na koncu nakaže univerzalni vidik odrešenja (prim. Apd 2,39). Tako sta celotno evangeljsko poslanstvo Cerkve, kakor tudi poslanstvo Jezusa Kristusa prikazana kot delovanje pod vodstvom Svetega Duha.

    Apostolska dela pričujejo o delovanju Svetega Duha ne samo ob nastanku Cerkve, ampak tudi o njegovem stalnem spremljanju Cerkve na njeni poti napredovanja. Celotna knjiga je eno samo sklicevanje na Svetega Duha. Ta je dvakrat omenjen kot prvotni dejavnik odrešenja, njegovo delo je tudi obrat Cerkev k poganom. Po molitvi, veri in krstu Sveti Duh podarja moč za pričevanje ter vodi Cerkev pri njenem misijonskem poslanstvu in oznanjevanju evangelija.

    SVETI DUH IN NOVA EVANGELIZACIJA

    Sveti Duh je začetnik in počelo vsake evangelizacije, je prvenstveni nosilec veselega oznanila v svet in prehiteva človeško oznanjevanje evangelija. Papež Pavel VI. (1963–1978) je izpostavil vlogo Svetega Duha kot glavnega dejavnika evangelizacije, zato mora Cerkev bolj premišljevati naravo, vlogo in način delovanja Svetega Duha v današnji družbi in evangelizaciji. Ko Cerkev danes čuti potrebo po novi evangelizaciji, pravzaprav čuti potrebo po bolj odločni poslušnosti in odprtosti za delovanje Svetega Duha.

    Nova evangelizacija, ki pomeni prehod od tradicionalne k osebni veri, pomeni tudi novo prisluškovanje Svetemu Duhu, ki tudi za danes pozna prave rešitve za nastale razmere. Evangelizacija je tudi »nova«, ker Sveti Duh neprestano ustvarja novost Božje besede in ljudi na novo duhovno prebuja. Sveti Duh je tisti, ki evangeliju odpira pot v srca ljudi in družbe (prim. Apd 16,9–10) ter konkretizira evangeljsko sporočilo v sodobni čas in okolje.

    IZRAZ BINKOŠTI IN CERKVENO LETO

    Beseda binkošti izhaja iz nemškega jezika (Pfingsten iz ‘der fünfzigste Tag’ (petdeseti dan)), pojem pa izhaja iz grške besede pentekoste’ (hemera), kar pomeni petdeseti (dan). Po binkoštih se v Katoliški Cerkvi nadaljuje liturgični čas med letom, ki traja do konca cerkvenega leta oziroma do začetka adventnega časa. Velikonočno svečo v cerkvah z oltarnega prostora odnesejo h krstnemu kamnu, duhovniki in drugi sodelavci pa pri bogoslužju nosijo liturgična oblačila v zeleni barvi.

    Povzeto po: https://katoliska-cerkev.si/slovesni-praznik-binkosti

    • Miro says:

      BINKOŠTI

      Petdeseti dan po veliki noči, v tisti sobi zadnje večerje, ki je postala skoraj že njihov dom in kjer je navzočnost Marije, Gospodove matere, apostoli doživijo dogodek, ki presega njihova pričakovanja. Učenci so povezani v molitvi, ta pa predstavlja pljuča, ki dajejo dih učencem v vsakem času. Brez molitve namreč ni mogoče biti Jezusov učenec; brez molitve ne moremo biti kristjani. Molitev je zrak krščanskega življenja.

      Učence, združene v molitvi, preseneti vdor Boga. Gre za vdor, ki ne dopušča zaprtosti: na stežaj odpre vrata preko sile vetra, ki spominja na prvotni piš, in izpolni obljubo moči, ki jo je dal Vstali preden se je poslovil. ‘Nenadoma je nastal z neba šum, kot bi se bližal silovit vihar, in napolnil vso hišo, kjer so se zadrževali’ , je zapisano v Apostolskih delih.

      Poleg vetra pride tudi ogenj, ki spominja na goreči grm in na goro Sinaj z darom desetih božji zapovedi. V svetopisemski tradiciji ogenj spremlja Božje razodevanje. V ognju Bog izroči svojo živo in odločno besedo, ki odpira prihodnost; ogenj simbolično izraža Božje ogrevanje, razsvetljevanje in preizkušanje srca, njegovo skrb pri preverjanju vzdržnosti človeških del, pri očiščevanju in ponovnem oživljanju. Medtem ko se na Sinaju sliši Božji glas, pa je v Jeruzalemu na binkoštni praznik tisti, ki govori, Peter, skala, ki jo je Kristus izbral, da na njej sezida svojo Cerkev. Njegova slabotna beseda, ki celo zanika Gospoda, z ognjem Duha osvoji moč, postane zmožna prebosti srca in spodbuditi k spreobrnjenju. Bog namreč izbere to, kar je v svetu slabotno, da bi zmedel mogočne.

      Cerkev se torej rodi iz ognja ljubezni, iz ‘požara’, ki izbruhne na binkošti in ki razodeva moč besede Vstalega, ki je lastna Svetemu Duhu. Nova in dokončna zaveza ni več osnovana na postavi, ki je zapisana na kamnite plošče, ampak na delovanju Božjega Duha, ki vse stvari dela nove in se vtisne v meseno srce. Beseda apostolov postane prežeta z Duhom Vstalega in postane nova beseda, drugačna, a se lahko razume, kakor da bi bila istočasno prevedena v vse jezike. Vsak jih je namreč slišal govoriti v svojem jeziku. Gre za jezik resnice in ljubezni, ki je univerzalen jezik. Tudi nepismeni ga lahko razumejo. Jezik resnice in ljubezni razumejo vsi.

      Sveti Duh je ‘oblikovalec občestva, je umetnik sprave, ki zna odstraniti ovire’ med ljudmi. On gradi skupnost vernikov. Cerkvi daje rast, ko ji pomaga iti onkraj človeških omejitev, grehov in vsake vrste pohujšanja.

      Začudenost med učenci je velika in morda se je kdo spraševal, ali so ti možje pijani. A Peter spregovori v imenu vseh apostolov. Jezusovi učenci niso pijani, ampak živijo to, kar sv. Ambrož imenuje ‘trezna pijanost Duha’, ki med Božjim ljudstvom povzroči preroštvo preko sanj in videnj. Ta preroški dar ni pridržan samo nekaterim, ampak je namenjen vsem, ki kličejo Gospodovo ime.

      Od zdaj naprej Božji Duh spodbuja srca, da sprejmejo zveličanje, ki gre preko Jezusa Kristusa, ki so ga ljudje pribili na les križa in ki ga je Bog obudil od mrtvih ter ga osvobodil smrtnih bolečin. On je izlil tega Duha. Kot je rekel papež Benedikt XVI., ‘binkošti so ravno to: Jezus, in po njem Bog sam, prihaja k nam in nas priteguje k sebi’. Duh oblikuje božansko privlačnost: Bog nas ‘zapelje’ s svojo ljubeznijo in nas osvoji, da bi tako premaknil zgodovino in sprožil procese, po katerih pronica novo življenje. Samo Božji Duh namreč ima moč, da ‘počloveči in pobrati’ vsako okolje, začenši pri tistih, ki ga sprejmejo.

      Prosimo Gospoda, naj nam da doživeti nove binkošti, ki bodo razširile naša srca in uglasile naša čustva s Kristusovimi čustvi, da bomo tako brez sramu oznanjali njegovo spreminjajočo besedo in pričevali o moči ljubezni, ki kliče v življenje vse, kar sreča.

      Povzeto po: Pridi in poglej, Ervin Mozetič

      https://portal.pridi.com/2024/05/18/nedelja-19-majbinkosti/

  3. Miro says:

    OBLETNICA OBISKA PAPEŽA JANEZA PAVLA II. V SLOVENIJI

    V SLOVENIJI SE 17. MAJA SPOMINJAMO OBISKA PAPEŽA JANEZA PAVLA II. NAŠE DRŽAVE.

    Od petka, 17. maja, do nedelje, 19. maja 1996, je papež Janez Pavel II. prvič obiskal Slovenijo. Po prihodu in sprejemu na brniškem letališču je sveti oče priromal k Mariji Pomagaj na Brezje kmalu po 17. uri. Sveti oče je pred milostno podobo Marije Pomagaj molil ter ji nato podaril rožni venec.

    Papež Janez Pavel II. je Slovenijo prvič obiskal 17. maja 1996, drugič pa 19. septembra 1999. V okviru prvega obiska, ki je potekal pod geslom Oče, potrdi nas v veri, je obiskal tri tedanje (nad)škofije: Koper, Ljubljano in Maribor.

    Srečal se je z vodilnimi predstavniki političnega in verskega življenja, redovnimi predstojnicami in predstojniki, verniki in številnimi mladimi iz domovine, zamejstva in tujine.

    Več o papežu Janezu Pavlu II. na: https://katoliska-cerkev.si/20-obletnica-obiska-papeza-janeza-pavla-ii-v-sloveniji-2016

    Sv. Janez Pavel II., prosi za nas!

  4. Miro says:

    JANEZ EVANGELIST PRIČUJE V EVANGELIJU O JEZUSU

    IZ SVETEGA EVANGELIJA PO JANEZU (Jn 21,20-25)

    Tisti čas se je Peter obrnil in je videl, da gre za njima učenec, ki ga je Jezus ljubil in ki se mu je pri večerji naslonil na prsi ter vprašal: »Gospod, kdo je tisti, ki te bo izdal?« Ko je torej Peter tega videl, je rekel Jezusu: »Gospod, kaj pa ta?« Jezus mu je odgovoril: »Če hočem, da ostane, dokler ne pridem, kaj je tebi za to? Ti hôdi za menoj!«

    Raznesla se je torej govorica med brati, da oni učenec ne umrje. A Jezus mu ni rekel: »Ne umrje,« ampak: »Če hočem, da ostane, dokler ne pridem, kaj je tebi za to?« To je tisti učenec, ki o tem pričuje in je to napisal; in vemo, da je njegovo pričevanje resnično.

    Je pa še mnogo drugega, kar je storil Jezus; in ko bi se vse to popisalo vsako posebej, mislim, da bi ves svet ne obsegel knjig, ki bi jih bilo treba napisati.

    MISEL OB EVANGELJSKEM ODLOMKU

    Ljubljeni učenec, ki je duhovno blizu Jezusu in ga ne zapusti v preizkušnji, mora pričevati zanj in vse zapisati, Peter pa mora iti v darovanju svojega življenja do kraja. Učenec ostane brez imena, da se lahko poistoveti z vsemi učenci, tudi z mano, da bi pogumno hodil za Jezusom. Gospod, drži me blizu srca, da te bom v vsem priznal za Gospoda, tudi za ceno življenjske žrtve.

    Luč Besede rodi življenje, Primož Krečič

    Presveto Srce Jezusovo, usmili se nas!
    Brezmadežno Srce Marijino, prosi za nas!
    Sv. Jožef, prijatelj Najsvetejšega Srca, prosi za nas!

  5. Miro says:

    SIMON, ALI ME LJUBIŠ?

    IZ SVETEGA EVANGELIJA PO JANEZU (Jn 21,15-19)

    Ko se je Jezus prikazal svojim učencem in z njimi jedel, reče Simonu Petru: »Simon, Janezov sin, ali me ljubiš bolj ko tile?« Odgovori mu: »Da, Gospod, ti veš, da te ljubim.« Reče mu: »Pasi moja jagnjeta.« Zopet v drugo mu reče: »Simon, Janezov sin, ali me ljubiš?« Odgovori mu: »Da, Gospod, ti veš, da te ljubim.« Reče mu: »Pasi moje ovce.« V tretje mu reče: »Simon, Janezov sin, ali me ljubiš?« Peter se užalosti, ker mu je v tretje rekel: »Ali me ljubiš?« in odgovori mu: »Gospod, ti vse veš, ti veš, da te ljubim.« Reče mu: »Pasi moje ovce. Resnično, resnično, povem ti: Ko si bil mlajši, si se opasoval sam in si hodil, kamor si hotel. Ko pa se postaraš, boš raztegnil svoje roke in drug te bo opasal in odvedel, kamor nočeš.« To pa je rekel, ker je hotel naznaniti, s kakšno smrtjo bo proslavil Boga. In ko mu je to povedal, mu je rekel: »Hodi za menoj!«

    MISEL OB EVANGELJSKEM ODLOMKU

    Evangelij govori o Jezusu, ki je umrl in sedaj živi. Učencem se prikazuje v telesu, ki hrepeni po ljubezni. Ali me ljubiš, Simon, Janezov sin? Ali me ljubiš,….. Lahko napišeš svoje ime. On si osebno želi tudi moje/tvoje ljubezni. Vemo, da je Peter skromno odgovoril. Ljubezni, ki mu polni srce, ne more zanikati. Nič več se ne opira zgolj sam nase. Žalostna izkušnja zatajitve mu je omogočila dojeti, da nima trdnosti v sebi, ampak samo v Jezusu.

    Odslej se opira nanj. Živi iz Njegove ljubezni, ne več iz svoje sposobnosti in samouveljavljanja. »Ti veš, da te imam rad!« Peter odslej močno računa na to, da Jezus ve in pozna, kaj je v njegovem srcu.

    Edini pogoj, ki ga Jezus postavi Petru, da mu bo zaupal svojo Cerkev, je Petrova ljubezen do Jezusa. Ne sprašuje ga, če je sposoben voditi, upravljati in organizirati njegovo Cerkev. Ne zanima ga, ali je Peter dovolj inteligenten, da se bo upiral nasprotovanjem. Zanima ga samo eno: Ali me ljubiš bolj kakor tile? Apostolat temelji na intimni povezanosti z Jezusom. Nima drugega temelja, kajti apostolat je širjenje Gospodove ljubezni na vse. Izhaja iz Jezusove ljubezni do in vodi k Njegovi ljubezni.

    Peter ve, da vir ljubezni ni v njem samem. Ve, da je vir ljubezni Jezus, ki ga sprašuje, če ga ljubi. Njega želi sprejeti in njegovo ljubezen.

    Jezus nam zastavlja to vprašanje zato, da bi ga prosili za čudoviti dar njegove ljubezni in ga tudi sprejemali. V nas je veliko hrepenenje, da bi ljubili Gospoda, a nas naša šibkost, krhkost, nesposobnost resnične zvestobe, omahovanja in dvomi, odvrnejo od gledanja Vanj. Jezus sam, Petru in nam, podarja dar, da lahko vedno znova odgovorimo na njegovo ljubezen.

    Ti veš, da te ljubim. Te imam rad, a ne zato, ker sem popoln, ali ker se počutim močnega, velikodušnega, ampak zato, ker si ti, Gospod, velikodušen do mene in mi daješ sposobnost, da te ljubim vsaj malo in vsak dan bolj.

    Evangelij nam pove do kam seže Jezusova velikodušna ljubezen. Njegova zadnja beseda je: »Hodi za menoj!« Jezus oznani Petrovo mučeništvo – pričevanje. Peter lahko zares hodi za Njim zato, ker se je Jezus do konca izročil v smrti in vstajenju. Pred njegovim trpljenjem in vstajenjem tega nikakor ni zmogel. Gospod je prvi v ljubezni: on nas je ljubil do konca, dal svoje življenje, potem ga šele lahko njegovi učenci sledimo z ljubeznijo, ki prihaja iz njegovega Božjega srca. Po svoji smrti in vstajenju Jezus Petru podari veliki dar: »Hodi za menoj!« To mu je rekel, da mu je nakazal s kakšno smrtjo bo proslavil Boga. Jezus mu podari popolno ljubezen: dati življenje za svojega Gospoda.

    Z velikim zaupanjem odprimo srce tej Gospodovi ljubezni, ki je temelj vsake velikodušnosti.

    Povzeto po: Pridi in poglej, Ervin Mozetič

    Slava tebi, Jezus, ti si naš Odrešenik!

  6. Miro says:

    MARIJA, TI POMAGAJ NAM

    Duhovnik je imel nad svojim klečalnikom prelepo Marijino podobo. Mlajši sobrat ga je prosil, naj mu jo odstopi, saj ima še več drugih. Starejši duhovnik mu je odvrnil: »Vse druge vam rajši dam, samo te ne, neprecenljiva mi je. Karkoli sem prosil Marijo pred to podobo, sem vse prejel. Zvesto me je spremljala ta podoba skozi življenje, zvesta mi je ostala Marija. Želim, da bi mi bila v pomoč ob zadnji uri.« Res je imel to podobo ob svoji postelji, ko je umiral. Z zaupanjem se je oziral nanjo in izgovarjal ime »Marija«.

    Sv. Leonard Portomavriški je večkrat rekel: »Če bi bil jaz kakor eno tistih svetišč, ki imajo stene pokrite z zahvalnimi podobami, bi moral pokriti vso svojo osebo, toliko milosti sem prejel od Marije.«

    Marsikdo med nami bi lahko povedal, kakšne milosti je prejel po Marijini priprošnji. Slovenci se na Marijo pomočnico radi obračamo: »Marija, ti pomagaj nam! Vse Slovence k Bogu dvigaj, vero v srcih jim prižigaj!«

    Odlomek iz: Nauči nas moliti, pater Anton Nadrah

    Presveta Devica Marija, prosi za nas!

  7. Miro says:

    JEZUS PROSI ZA EDINOST MED UČENCI NA OSNOVI SVOJE EDINOSTI Z OČETOM

    IZ SVETEGA EVANGELIJA PO JANEZU (Jn 17,20-26)

    Tisti čas je Jezus povzdignil oči proti nebu in molil: Sveti Oče, ne prosim samo za svoje učence, ampak tudi za tiste, ki bodo po njihovi besedi vame verovali, da bodo vsi eno, kakor ti, Oče, v meni in jaz v tebi, da bodo tudi oni v nama, da bo svet veroval, da si me ti poslal. Jaz sem jim dal slavo, ki si jo dal meni, da bodo eno, kakor sva midva eno: jaz v njih, ti v meni, da bodo popolnoma eno; da tako svet spozna, da si me ti poslal, in da si jih ljubil, kakor si mene ljubil. Oče, hočem, naj bodo tudi ti, katere si mi dal, z menoj tam, kjer sem jaz: da bodo gledali mojo slavo, ki si mi jo dal, ker si me ljubil pred začetkom sveta.

    Pravični Oče! Svet te ni spoznal, jaz sem te pa spoznal; in ti so spoznali, da si me ti poslal. Razodel sem jim tvoje ime in jim ga bom še razodeval, da bo ljubezen, s katero si me ljubil, v njih in jaz v njih.

    MISEL OB EVANGELJSKEM ODLOMKU

    Jezus prosi za edinost med učenci na osnovi svoje edinosti z Očetom. To je pričevanje za Očetovo ljubezen in Jezusovo poslanstvo v svetu. Za to edinost bo dal svoje življenje. Očeta prosi za podporo učencem, ko bodo doživljali nasprotovanje. Se zavedam poslanstva edinosti, ki mi je zaupano? Gospod, vedno bolj mi odkrivaj lepoto in pomen življenja v bratski skupnosti.

    Luč Besede rodi življenje, Primož Krečič

    Presveto Srce Jezusovo, usmili se nas!
    Brezmadežno Srce Marijino, prosi za nas!
    Sv. Jožef, prijatelj Najsvetejšega Srca, prosi za nas!

  8. Miro says:

    KATEHEZA O KREPOSTI LJUBEZNI. LJUBITI TUDI SOVRAŽNIKE.

    KATEHEZA MED SPLOŠNO AVDIENCO V SREDO, 15. MAJA 2024, JE BILA NAMENJENA LJUBEZNI, KI JE POLEG VERE IN UPANJA, ENA OD TEOLOGALNIH KREPOSTI. TO JE LJUBEZEN, KI PRIHAJA OD BOGA IN USMERJA K BOGU, JE LJUBEZEN, S KATERO LJUBIMO BLIŽNJEGA KOT GA LJUBI BOG, DA TOREJ ODPUŠČAMO IN LJUBIMO TUDI SOVRAŽNIKE. (po zapisu Andreje Červek)

    Sveti oče je spomnil, da apostol Pavel za ljubezen pravi, da je največja od treh božjih kreposti. Je več kot prijateljstvo, več kot ljubezen v družini, več kot dobrohotnost do drugih ljudi – ljubezen je Božji dar in pomeni, da ljubimo Boga nadvse, svojega bližnjega pa kakor samega sebe. Z milostjo Svetega Duha in z močjo Kristusove odrešujoče ljubezni lahko ljubimo drug drugega na način, ki presega naša naravna nagnjenja. Krščansko ljubezen živimo tako, da ljubimo uboge, tiste, ki jih nihče ne ljubi in ki nas ne ljubijo, da odpuščamo vsem, ki so nas užalili, in blagoslavljamo tiste, ki nas preklinjajo. Papež je spodbudil, naj bomo nosilci krščanske ljubezni do vseh ljudi in pričujemo o svoji ljubezni do Boga z velikodušnostjo in ponižnim služenjem.

    SVETOPISEMSKI ODLOMEK: 1 Kor 13,4-7

    Ljubezen je potrpežljiva, dobrotljiva je ljubezen, ni nevoščljiva, ljubezen se ne ponaša, se ne napihuje, ni brezobzirna, ne išče svojega, ne da se razdražiti, ne misli hudega. Ne veseli se krivice, veseli pa se resnice. Vse prenaša, vse veruje, vse upa, vse prestane.

    KATEHEZA O KREPOSTI LJUBEZNI objavljena na:
    https://www.vaticannews.va/sl/papez/news/2024-05/kateheza-o-kreposti-ljubezni-ljubiti-tudi-sovraznike.html

  9. Miro says:

    SVETI OČE, OHRANI V SVOJEM IMENU TÉ, KI SI MI JIH DAL, DA BODO ENO KAKOR MIDVA

    IZ SVETEGA EVANGELIJA PO JANEZU (Jn 17,11-19)

    Tisti čas je Jezus oči povzdignil proti nebu in rekel: »Sveti Oče, ohrani v svojem imenu té, ki si mi jih dal, da bodo eno kakor midva. Dokler sem bil med njimi, sem jih varoval v tvojem imenu; katere si mi dal, sem jih obvaroval, nobeden izmed njih se ni pogubil razen sina pogubljenja, da se spolni pismo. Zdaj pa grem k tebi; in o tem govorim na svetu, da bi imeli v sebi polnost mojega veselja.

    Jaz sem jim izročil tvoj nauk, svet pa jih je sovražil, ker niso od sveta, kakor jaz nisem od sveta. Ne prosim, da jih vzameš s sveta, ampak da jih obvaruješ hudega. Od sveta niso, kakor jaz nisem od sveta. Posveti jih v resnici; tvoja beseda je resnica. Kakor si mene poslal na svet, sem tudi jaz nje poslal v svet. Zanje se jaz posvečujem, da bodo tudi oni posvečeni v resnici.«

    RAZLAGA BOŽJE BESEDE

    JEZUS PROSI ZA TISTE, KI MU JIH JE DAL OČE

    Opazim, da Gospod ni učencem zapovedal enosti. Niti ni imel nekega govora, da bi utemeljil zahtevo. Ne, prosil je. Prosil je Očeta za nas, da bi bili vsi eno. To pomeni, da nismo mi, s svojimi močmi, dovolj za uresničitev enosti. Enost je predvsem dar, je milost, za katero prosimo z molitvijo.

    Vsak med nami jo potrebuje. Zavemo se namreč, da nismo zmožni varovati enosti niti v nas samih. Rešitev za needinost ni zoperstaviti se nekomu, kajti nesloga rojeva drugo neslogo. Resnično zdravilo se začne s prošnjo Očetu za mir, spravo in enost.

    In to velja predvsem za kristjane: enost je lahko dosežena samo kot sad molitve. Diplomatski trud in akademski pogovori ne zadostujejo. Potrebni so, a niso dovolj. Jezus je to vedel in nam je odprl pot s tem, da je molil. Na tej točki se lahko vprašamo: »Ali Jaz molim za enost?« To je Jezusova volja, vendar pa, če gremo pogledat namene, za katere prosimo, se bomo verjetno zavedali, da smo malo, morda nikoli, molili za enost kristjanov. Pa vendar je od te odvisna vera na svetu; Gospod je namreč prosil za enost med nami, »da bi svet veroval«. Svet ne bo veroval, če ga bomo prepričevali z dobrimi argumenti, ampak če bomo pričevali ljubezen, ki nas združuje in nas približuje vsem, potem bo veroval.

    Gre za pot, ki jo je v Cerkvi, v kristjanih in v vseh nas spodbudil Sveti Duh ter s katere se več ne bomo vrnili nazaj – vedno naprej.

    Moliti pomeni boriti se za enost. Ja, boriti se, kajti naš nasprotnik, hudič, kot pravi sama beseda, je razdiralec. Jezus prosi Svetega Duha za enost, da bi naredil enost. Hudič pa vedno ločuje, ker mu je bolj koristno ločevati. On podtika ločitev vsepovsod in na vse načine, medtem ko Sveti Duha vedno tke enost. Hudič je prekanjen: izredno poveča napake in pomanjkljivosti drugih, seje spor, povzroča kritiko … Pot Boga pa je druga: jemlje nas takšne, kot smo, zelo nas ljubi, a ljubi nas takšne, kot smo, in nas jemlje, kot smo, sprejema nas kot različne, kot grešnike, in nas vedno spodbuja k enosti. Lahko preverimo pri nas samih in se vprašamo, če na krajih, kjer živimo, gojimo konfliktnost ali pa se borimo za rast enosti s sredstvi, ki nam jih je dal Bog: molitev in ljubezen. Konfliktnost pa se goji z obrekovanjem, vedno, z opravljanjem drugih.

    Korenina enosti je Kristusova ljubezen, ki nam pomaga preseči predsodke, da bi videli drugega kot brata in sestro, ki ju vedno moramo ljubiti. Začnimo moliti. Tako se bomo naučili ljubiti in ceniti druge. Molitev je duša enosti. Naj bo zatorej molitev izhodiščna točka, da Jezusu pomagamo uresničiti njegove sanje: da bi bili vsi eno.

    Povzeto po: Pridi in poglej, Ervin Mozetič

    https://portal.pridi.com/2024/05/14/sreda-15-majjezus-prosi-za-tiste-ki-mu-jih-je-dal-oce/

    Pridi, Sveti Duh!

  10. Miro says:

    OČE PROSLAVI SVOJEGA SINA

    IZ SVETEGA EVANGELIJA PO JANEZU (Jn 17,1-11)

    Tisti čas je Jezus povzdignil oči k nebu in rekel: »Oče, prišla je ura; proslavi svojega Sina, da tvoj Sin tebe proslavi, kakor si mu dal oblast nad vsem človeštvom, da bo vsem, katere si mu dal, podelil večno življenje. To pa je večno življenje, da poznajo tebe, edinega pravega Boga in katerega si poslal, Jezusa Kristusa. Proslavil sem te na zemlji, dokončal delo, ki si mi ga dal, da ga izvršim.

    In zdaj me ti, Oče, proslavi pri sebi s slavo, ki sem jo imel pri tebi, preden je bil svet. Razodel sem tvoje ime ljudem, katere si mi dal od sveta. Tvoji so bili in si jih dal meni; in tvojo besedo so ohranili. Zdaj vedo, da je vse, kar si mi dal, od tebe. Zakaj besede, ki si mi jih dal, sem dal njim; oni so jih sprejeli in so resnično spoznali, da sem od tebe izšel, in verovali, da si me ti poslal.

    Zanje prosim. Ne prosim za svet, ampak za tiste, katere si mi dal, ker so tvoji; in vse, kar je moje, je tvoje, in kar je tvoje, je moje in proslavljen sem v njih. Že nisem več na svetu, oni so na svetu, a jaz odhajam k tebi.«

    MISEL OB EVANGELJSKEM ODLOMKU

    Jezus končuje poslanstvo. Očeta prosi, da bi ga poveličal. Potem prosi za učence, ki so sprejeli njegovo razodetje, da bi kljub nasprotovanju sveta ostali povezani z njim ter Očetom. Ob besedi evangelija bom odkrival Jezusovo ljubezen do mene in prosil Očeta, naj me spremlja. Gospod, pomagaj mi, da bom odprt za veliki dar tvoje ljubezni. Naj ne podležem sebičnosti sveta. (Luč Besede rodi življenje, Primož Krečič)

    Presveto Srce Jezusovo, usmili se nas!
    Brezmadežno Srce Marijino, prosi za nas!
    Sv. Jožef, prijatelj Najsvetejšega Srca, prosi za nas!

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja