Članki za dušo

Posted on 10. marca, 2020 by Administrator

Tu se dodaja članke, ki so povzeti po drugih internetnih straneh. Prosim, da se navedejo viri kje je bilo povzeto.

This entry was posted in Domov. Bookmark the permalink.

14.951 Responses to Članki za dušo

← Older Comments
Newer Comments →
  1. Miro says:
    24. maja, 2024 at 7:39

    SLOVESNI PRAZNIK MARIJE POMOČNICE KRISTJANOV – MARIJA POMAGAJ

    V KATOLIŠKI CERKVI 24. MAJA OBHAJAMO PRAZNIK MARIJE POMOČNICE KRISTJANOV OZ. MARIJE POMAGAJ. V SLOVENIJI JE SLOVESNI PRAZNIK, SAJ JE MARIJA POMOČNICA KRISTJANOV GLAVNA ZAVETNICA DRŽAVE.

    K nastanku praznika sta pripomogla dva zgodovinska dogodka. V času papeža Pija V. (1566–1572) so dežele okrog sredozemskega morja ogrožali Turki. Zbral je 222 ladij in 40.000 vojakov, ki so se kleče izročili Marijinemu varstvu. Vnela se je huda bitka, v kateri so osvobodili 15.000 krščanskih sužnjev. Na tej osnovi je papež Pij V. Božji materi Mariji dal naziv Pomočnica kristjanov, ki je od tedaj tudi sestavni del litanij Matere Božje.

    Na praznik Marije Pomočnice kristjanov oz. Marije Pomagaj se spominjamo vrnitve papeža Pija VII. (1800–1823) iz Napoleonovega ujetništva v Rim. Cesar Napoleon je v okviru vojaških pohodov zasedel tudi Rim in 17. maja 1809 razglasil ukinitev papeške države. Hkrati je ukazal, naj papeža ujamejo in odpeljejo v Francijo, kjer je trpel lakoto in pomanjkanje. Papež Pij VII. je bil brez strežaja, spovednika, vzeli pa so mu tudi brevir, knjige in pisala.

    Leta 1814 se je zgodil preobrat. Napoleon je bil premagan in odstavljen in leta 1815 poslan v izgnanstvo. Odstop je podpisal v Fontainebleauju pri Parizu, kamor je dal zapreti tudi papeža Pija VII. Papež se je 24. maja 1815 vrnil v Rim in odločil, da se ta dan praznuje praznik Marije Pomočnice kristjanov. Leta 1815 se je rodil sv. Janez Bosko (1815–1888), ustanovitelj salezijancev, ki je svoje delo z mladino izročil v Marijino varstvo.

    Praznik Marije Pomočnice kristjanov slovesno praznujejo v številnih škofijah po svetu. V ljubljanski nadškofiji ga posebej praznujejo na Brezjah, ki so najbolj priljubljena in znana slovensko božja pot ter v župniji Marije Pomočnice na Rakovniku.

    Po naročilu mošenjskega župnika Urbana Ažbeta so leta 1800 na Brezjah postavili novo stransko kapelico v čast Mariji Pomagaj. V njej je bila slika Leopolda Layerja, posnetek znamenite Cranachove Marije Pomočnice. Leopold Layer je leta 1814 iz zaobljube, ker je bil po Marijini priprošnji rešen iz ječe, poslikal celotno kapelico. Marijina podoba je postala vir milosti in navdiha, saj so pred njo molili številni verniki, ki so prihajali od blizu in daleč. Pozornost so vzbudila različna uslišanja. Ljubljanski škof Jakob Missia (1897–1899) je 9. oktobra 1889 blagoslovil temeljni kamen za novo Marijino cerkev, 7. oktobra 1900 pa jo je tudi posvetil.

    Povzeto po: https://katoliska-cerkev.si/praznik-marije-pomocnice-kristjanov-marija-pomagaj

    MOLIMO

    POD TVOJE VARSTVO PRIBEŽIMO

    Pod tvoje varstvo pribežimo,
    o sveta božja Porodnica,
    ne zavrzi naših prošenj
    v naših potrebah,
    temveč reši nas
    vselej vseh nevarnosti,
    o častitljiva in blagoslovljena Devica,
    naša gospa, naša srednica,
    naša besednica!

    S svojim Sinom nas spravi,
    svojemu Sinu nas priporoči,
    svojemu Sinu nas izroči!

    MARIJA, POMOČNICA KRISTJANOV, PROSI ZA NAS!

    Odgovori
    • Miro says:
      24. maja, 2024 at 11:38

      NADŠKOF CVIKL NA BREZJAH: NAŠE ŽIVLJENJE LAHKO POSTANE ZNAMENJE ZA DRUGE, ČE BOMO ODPRTI ZA BOŽJO POMOČ (Radio Ognjišče, 23.05.2024)

      PRI MARIJI POMAGAJ NA BREZJAH SMO OBHAJALI ŽE 48. VEČER KRŠČANSKIH IZROČIL. POBUDA, KI JE SPRVA POVEZOVALA SLOVENSKE SKUPNOSTI RAZTRESENE NA VSEH CELINAH SVETA IN JIH ZDRUŽILA PRED PODOBO MARIJE POMAGAJ, JE V LETIH PO OSAMOSVOJITVI ZAŽIVELA TUDI V SLOVENIJI. PRED TREMI DESETLETJI JE DOBILA ŠE DODATEN POUDAREK, SAJ JE MARIJA Z BREZIJ ZAVETNICA RADIA OGNJIŠČE.

      Od takrat rojaki po svetu lahko spremljajo neposreden prenos večerne maše in procesije z milostno podobo ob petju Litanij Matere božje. Tako je bilo tudi letos. Najprej je bila molitev rožnega venca, nato pa sveta maša, ki jo je daroval nadškof Alojzij Cvikl. Prenos smo sklenili s procesijo s podobo Marije Pomagaj in petimi litanijami Matere Božje.

      Več o tem na: https://radio.ognjisce.si/sl/274/novice/38202/nadskof-cvikl-na-brezjah-nase-zivljenje-lahko-postane-znamenje-za-druge-ce-bomo-odprti-za-bozjo-pomoc.htm

      Odgovori
  2. Miro says:
    23. maja, 2024 at 13:53

    PAPEŽ: EVTANAZIJA JE NEUSPEH LJUBEZNI (Radio Ognjišče)

    PAPEŽ JE PISAL UDELEŽENCEM MEDNARODNEGA MEDVERSKEGA SIMPOZIJA O PALIATIVNI OSKRBI, KI POTEKA V TORONTU V KANADI. NA NJEM POLEG VATIKANSKIH IN DRUGIH CERKVENIH PREDSTAVNIKOV SODELUJEJO ZDRAVNIKI IN MEDICINSKE SESTRE RAZLIČNIH VER Z VSEGA SVETA.

    Po papeževih besedah je treba pomagati bolnim in umirajočim, da spoznajo, da niso sami in da njihovo življenje ni breme. Evtanazijo je ob tem označil za neuspeh ljubezni, odraz »kulture odmetavanja«, v kateri ljudje ne veljajo več za temeljno vrednoto, za katero je treba skrbeti in jo spoštovati.

    Poudaril je, da je evtanazija »pogosto lažno predstavljena kot oblika sočutja«. Sočutje ne vključuje »namernih dejanj za končanje življenja, temveč pripravljenost deliti breme ljudi, ki se soočajo z zadnjim delom našega zemeljskega romanja«, je zapisal papež in dodal, da je paliativna oskrba »pristna oblika sočutja, ker se odziva na trpljenje, naj bo fizično, čustveno, psihološko ali duhovno, in potrjuje temeljno in nedotakljivo dostojanstvo vsake osebe«, zlasti umirajoče, »in ji pomaga sprejeti neizogiben trenutek prehoda iz tega življenja v večno življenje«.

    Povzeto po: https://radio.ognjisce.si/sl/274/novice/38199/papez-evtanazija-je-neuspeh-ljubezni.htm

    Odgovori
  3. Miro says:
    23. maja, 2024 at 9:21

    SVETI OČE: SVET JE V VOJNI, MOLIMO ZA MIR

    SVETI OČE JE TUDI OB KONCU SPLOŠNE AVDIENCE, 22. MAJA 2024, POZVAL K MOLITVI ZA MIR: »POTREBUJEMO MIR. SVET JE V VOJNI.«

    In nadaljeval: »Ne pozabimo na mučeno Ukrajino, ki zelo trpi. Ne pozabimo Palestine in Izraela. Naj se neha ta vojna. Ne pozabimo na Mjanmar in ne pozabimo mnogih drugih držav v vojni. Bratje in sestre, treba je moliti za mir v tem času svetovne vojne.«

    https://www.vaticannews.va/sl/papez/news/2024-05/sveti-oce-svet-je-v-vojni-molimo-za-mir.html

    Marija, Kraljica miru, prosi za nas!

    Odgovori
  4. Miro says:
    23. maja, 2024 at 9:14

    JEZUS VABI UČENCE, NAJ SE ODLOČNO OPREDELIJO DO ZLA

    IZ SVETEGA EVANGELIJA PO MARKU (Mr 9,41-50)

    Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem: Kdor koli vam da piti čašo vode zaradi tega, ker ste Kristusovi, resnično, povem vam, ne bo izgubil svojega plačila. Kdor koli pohujša katerega teh malih, ki verujejo vame, bi mu bilo bolje, če bi mu obesili mlinski kamen na vrat in ga vrgli v morje.

    Ako te tvoja roka pohujšuje, jo odsekaj; bolje je zate, da prideš z eno roko v življenje, kakor da bi imel dve roki, pa bi prišel v pekel, v neugasljivi ogenj. Ako te tvoja noga pohujšuje, jo odsekaj; bolje je zate, da prideš kruljav v življenje, kakor da bi imel obe nogi, pa bi bil vržen v pekel. Ako te tvoje oko pohujšuje, ga izderi; bolje je zate, da prideš z enim očesom v Božje kraljestvo, kakor da bi imel obe očesi, pa bi bil vržen v pekel, kjer njih črv ne umrje in ogenj ne ugasne. Vsakdo mora namreč biti soljen z ognjem. Dobra stvar je sol, če pa sol ne bo slana, s čim jo boste popravili? Imejte v sebi sol in živite med seboj v miru.

    MISEL OB EVANGELJSKEM ODLOMKU

    Jezus vabi učence, naj se odločno opredelijo do zla. Namesto da bi nekomu pomagali, ga s svojim zgledom odvračajo, da ne bi šel za Jezusom. Pohujšanje je nasprotje služenja. Če je roka zaprta, predstavlja oviro, če je odprta, pa vsem pomaga. Gospod, naj bodo moje želje skladne s tvojo voljo. Daj, da te bom postavil na prvo mesto kot najdragocenejši zaklad.

    Luč Besede rodi življenje, Primož Krečič

    Božje usmiljenje, ki nas rešuješ bede greha, zaupamo vate!

    Odgovori
    • Miro says:
      23. maja, 2024 at 9:15

      OBESILI MLINSKI KAMEN

      Jezus danes govori o pohujšanju malih. Za kakšno pohujšanje gre? Kdo so ti mali?

      Ne gre toliko za majhne po postavi ali po starosti, otroke, ampak za male, ki delajo prve korake v veri, prve korake na poti do cerkve in v njej najdejo ošabnost, delitve, primerjanje, nevoščljivost … To so stvari ki pohujšajo. To so stvari, ki nekomu preprečijo, da bi prišel k izviru.

      Kako hitro se na primer Slovenci razdelimo na te in one. Kako hitro smo trdi do drugače mislečih. Razpoznavno znamenje tega je, da ni veselja. Duhovna ošabnost torej pohujša male, tiste ki iskreno iščejo. Zato je Jezus tako neposreden: obesiti mlinski kamen….

      Kako hitro lahko zlorabimo Kristusa, in pohujšamo male. Ko se počutimo ogrožene, se postavimo v obrambno držo. Začnemo biti nasilni, ranimo z besedo. Počasi pridemo do tega, da ves čas potrebujemo nekega nasprotnika. Satanu to zelo ugaja.

      Mali so tudi otroci. Ti še stopajo po poti vere in odrasli jih vzgajamo v veri. Kako hitro jih silimo v nekaj, kar sami ne živimo. Pošljemo otroka k maši, sami pa si damo izgovore.

      Pohujšamo lahko duhovniki, ko tega, kar oznanjamo, sami ne živimo. Apostoli so prehodili dolgo pot, da so se osvobodili te duhovne ošabnosti in posvetne miselnosti, prelepljene s pobožnostjo. Če smo slabotni in padamo, nič hudega. Jezus potrebuje grešnike, ne popolne.

      Brez zadržkov pa je obsojal hinavščino in razdvojenost. To pohujša bolj kot drugi še tako umazani grehi.

      So stvari, ki nas vznemirjajo, jezijo, pa tudi pohujšujejo in zavajajo v greh. Smo pripravljeni na to žrtev, da se tej stvari odpovemo? Morda smo na družbenih omrežjih dokaj srboriti in nas lahko že drobna provokacija zapelje v velik greh, v obrekovanje, zmerjanje in napad na sogovornika? Je morda to priložnost, da se z družbenih omrežij zato raje umaknem? Morda se bomo čutili socialno podhranjene, a bolje je tako kot če bi ves čas padali v greh in postali odvisni od zapeljivosti zla. Kajti tudi sv. Pavel je opozarjal, naj pazimo, da ne zakrknemo, saj bi bilo to za naše zveličanje usodno. In to pomeni ta prispodoba: obesiti mlinski kamen.

      Ko se soočamo z lastnimi grešnimi navadami, moramo narediti tudi radikalne odločitve ter žrtve. Tudi vreči v smeti kakšno knjigo in tudi kakšen poganski kipec, ki nam je morda dragocen spomin, vendar se ne zavedamo, da predstavlja lahko hudo duhovno motnjo, slednja pa nam krade blagoslov v življenju, da bi lahko v miru živeli vse svoje žive dni.

      Naj za zaključek delim Slomškovo misel: »Kar v srcu izvira, usta odpira. Kar srce misli in poželi, od tega ponavadi jezik govori. Po svetu največ hudega jezik naredi.«

      Povzeto po: Pridi in poglej, Ervin Mozetič

      https://portal.pridi.com/2024/05/22/cetrtek-23-majobesili-mlinski-kamen/

      Božje usmiljenje, ki nas rešuješ bede greha, zaupamo vate!

      Odgovori
  5. Miro says:
    22. maja, 2024 at 17:24

    NIKOGAR NI, KI BI STORIL ČUDEŽ V MOJEM IMENU IN BI MOGEL TAKOJ NATO HUDO GOVORITI O MENI

    IZ SVETEGA EVANGELIJA PO MARKU (Mr 9,38-40)

    Tisti čas je rekel apostol Janez Jezusu: »Učenik, nekoga smo videli, da je v tvojem imenu izganjal duhove, pa smo mu branili, ker ni hodil z nami.« Jezus je rekel: »Ne branite mu: zakaj nikogar ni, ki bi storil čudež v mojem imenu in bi mogel takoj nato hudo govoriti o meni. Kdor namreč ni proti nam, je za nas.«

    MISEL OB EVANGELJSKEM ODLOMKU

    Jezus se pogovarja z ognjevitim Janezom, ki hoče preprečiti, da bi kdo v njegovem imenu izganjal hude duhove. Jezus s tem ne soglaša, ker ne omejuje delovanja Duha. Kdor ljubi, je odprt za vsako okoliščino in človeka. S tem opozori na zavest večvrednosti in egoizem skupine. Gospod, reši me vsake zavisti, da ne bi delal mej med ljudmi in bi jih sprejemal tako, kot jih sprejemaš ti.

    Luč Besede rodi življenje, Primož Krečič

    Božje usmiljenje, ki nas napolnjuješ z milostjo, zaupamo vate!

    Odgovori
    • Miro says:
      22. maja, 2024 at 17:25

      KDOR NI PROTI NAM JE Z NAMI

      Kaj naj si mislimo o onih, ki so zunaj, a delajo dobro in se na njih opazi delovanje Duha, čeprav ne verujejo v Kristusa in ne pripadajo Cerkvi? Ali je zunaj Cerkve odrešenje?

      Nekateri tradicionalni kristjani so zbegani zaradi sedanje odprtosti glede omenjenega in ugovarjajo (sem slišal na lastna ušesa): »Če lahko tudi ateisti upajo na večno življenje, če le živijo po vesti; če je res, kar pravijo nekateri teologi, da lahko upa na odrešenje vsakdo, ki na neki način veruje, pa naj bo musliman ali jud, se sprašujem: zakaj je Jezus rekel: ‘Kdor vame veruje, bo rešen?’ In zakaj toliko napora za edinost krščanskih Cerkva, če boš deležen odrešenja, čeprav ne veruješ v Boga, da le opravljaš svojo dolžnost?«

      To je priložnost, da malce osvetlimo ta kočljivi problem. Takoj povejmo, da to ni le nauk kakšnega osamljenega teologa, marveč drugega vatikanskega cerkvenega zbora, ki pravi, »da Sveti Duh na način, ki je poznan samo Bogu, ponuja vsakemu človeku priložnost, da pride v stik s Kristusovo velikonočno skrivnostjo« in se torej lahko zveliča.

      Teologija je vedno dopuščala možnost, da Bog reši nekatere ljudi po izrednih poteh, ki so zunaj običajnih poti, kot so vera v Kristusa, krst in pripadnost Cerkvi.

      Se je torej naša krščanska vera spremenila? Nikakor ne, dokler verujemo dve stvari: najprej, da je Jezus objektivno in dejansko edini Srednik in Odrešenik vsega človeškega rodu in da tudi tisti, ki ga ne pozna, če se reši, se reši zahvaljujoč njemu, njegovi odrešenjski smrti. In drugič: da so tudi tisti, ki ne pripadajo vidni Cerkvi, »usmerjeni« vanjo in so del tiste širše Cerkve, ki jo pozna samo Bog.

      Med drugim je potrebno razlikovati med različnimi neverujočimi in med različnimi ateisti. Odrešenje ni nikomur zagotovljeno po nizki ceni. Sveto pismo pravi, da tistim, ki »so sebični in ne sledijo resnici«, ni obljubljeno nič drugega kakor tisto, kar je obljubljal sv. Pavel, in sicer »srd za dan jeze in razodetja Božje pravične jeze«, pa naj si bo verujočega ali neverujočega.

      Tu gre predvsem za tiste ljudi, ki ne verujejo v Kristusa, verujejo pa v Boga in mu služijo v neki drugi veri. Ali pa niti ne verujejo v Boga, ne po lastni krivdi, ampak zaradi vzgoje, ki so je bili deležni, ali zaradi okolja, v katerem živijo, ali pa morda zaradi intelektualnega vpliva, ki so mu nezavedno podrejeni.

      Zdi se, da Jezus v današnjem evangeljskem odlomku zahteva od teh ljudi, ki »so zunaj«, dve stvari: da niso »proti« njemu, se pravi, da se ne borijo odločno proti veri in njenim vrednotam in da se svobodno ne upirajo proti Bogu. In drugo: če že ne zmorejo služiti in ljubiti Boga, naj služijo in ljubijo vsaj njegovo podobo, ki je človek, na poseben način revež.

      V nas pogosto prevlada pogled, po katerem je vera pretežno stvar izpolnjevanja dolžnosti, pridobljenih zaslug in prejete nagrade. Zato je seveda težko sprejeti, da hodimo vštric s tistimi, ki ne izpolnjujejo ničesar od omenjenega. Toda krščanstvo ni v prvi vrsti stvar dolžnosti, ki jih je potrebno opraviti, in bremen, ki jih je potrebno prenašati. Ni nekaj, kar mi delamo za Boga, ampak gre za to, kar je Bog storil za nas. Milost je in neskončen privilegij, da smo pobliže spoznali Kristusa, njegov evangelij in njegovo ljubezen. Zato bi morali biti ganjeni in polni sočutja do onih, ki v življenju niso imeli tega privilegija, ne pa da jim zavidamo in smo jim nevoščljivi.

      Povzeto po: Pridi in poglej, Ervin Mozetič

      https://portal.pridi.com/2024/05/21/sreda-22-majkdor-ni-proti-nam-je-z-nami/

      Presveto Srce Jezusovo, usmili se nas!
      Brezmadežno Srce Marijino, prosi za nas!
      Sv. Jožef, prijatelj Najsvetejšega Srca, prosi za nas!

      Odgovori
  6. Miro says:
    22. maja, 2024 at 16:20

    PAPEŽ PRI KATEHEZI O PONIŽNOSTI: PONIŽNOST JE VIR MIRU V SVETU IN CERKVI

    KATEHEZA MED SPLOŠNO AVDIENCO V SREDO, 22. MAJA 2024, JE BILA NAMENJENA KREPOSTI PONIŽNOSTI. PONIŽNOST JE VIR MIRU V SVETU IN CERKVI. KJER NI PONIŽNOSTI, TAM SO VOJNE IN RAZPRTIJE, JE IZPOSTAVIL PAPEŽ FRANČIŠEK.

    Kot je dejal, je ponižnost krepost, ki vodi do vseh ostalih. Prav tako je prvi blagor, saj je osnova za vse ostale: krotkost, usmiljenje in čistost srca namreč izhajajo iz tega notranjega občutka majhnosti. Zgled ponižnega življenja pa je Devica Marija. (po zapisu Andreje Červek, Vatikan)

    SVETOPISEMSKI ODLOMEK: Lk 1,46-48

    In Marija je rekla: »Moja duša poveličuje Gospoda in moj duh se raduje v Bogu, mojem Odrešeniku, kajti ozrl se je na nizkost svoje služabnice. Glej, odslej me bodo blagrovali vsi rodovi.«

    KATEHEZA: GREŠNA NAGNJENJA IN KREPOSTI. PONIŽNOST

    https://www.vaticannews.va/sl/papez/news/2024-05/papez-pri-katehezi-o-poniznosti-poniznost-je-vir-miru-v-svetu-i.html

    Odgovori
  7. Miro says:
    21. maja, 2024 at 19:00

    GRADIVO ZA INFORMIRANO ODLOČITEV NA REFERENDUMU O ASISTIRANEM SAMOMORU (Katoliška cerkev)

    V NEDELJO, 9. JUNIJA, BOMO SLOVENKE IN SLOVENCI NA REFERENDUMU ODLOČALI TUDI O MOŽNOSTI UVEDBE SAMOMORA S POMOČJO IN EVTANAZIJE V SLOVENSKO ZAKONODAJO.

    Slovenski škofje so na različne načine že večkrat izrazili in poudarili mnenje Katoliške Cerkve do nasilnega končevanja človeškega življenja.

    S spodnjim seznamom želimo slovensko javnost spodbuditi, da obišče povezave na naši spletni strani, na katerih lahko najde vse potrebne informacije 9. junija.

    Poleg tega je prav, da katoličani redno spremljamo katoliške medije, ki se prav tako trudijo javnosti široko predstaviti problematiko asistiranega samomora in evtanazije.

    Več o tem na: https://katoliska-cerkev.si/gradivo-za-informirano-odlocitev-na-referendumu-o-asistiranem-samomoru-2024

    Odgovori
    • Miro says:
      21. maja, 2024 at 19:02

      MOLIMO

      PRIDI, SVETI DUH

      Pridi, Sveti Duh, napolni srca svojih
      vernih in vžgi v njih ogenj svoje ljubezni.
      Pošlji svojega Duha in prerojeni bomo in
      prenovil boš obličje zemlje.

      Molimo! Bog naš Oče, Sveti Duh nas
      razsvetljuje in uči. Naj nam pomaga, da
      bomo v življenju spoznali, kaj je prav, in
      vselej radi sprejemali njegove spodbude.
      Po Kristusu našem Gospodu. Amen.

      Odgovori
  8. Miro says:
    21. maja, 2024 at 15:18

    ČE KDO HOČE BITI PRVI, BODI IZMED VSEH ZADNJI IN VSEM SLUŽABNIK

    IZ SVETEGA EVANGELIJA PO MARKU (Mr 9,30-37)

    Tisti čas so šli z gore Jezus in njegovi učenci in šli skozi Galilejo, pa ni hotel, da bi kdo to zvedel. Učil je namreč svoje učence in jim pripovedoval: »Sin človekov bo izdan ljudem v roke in ga bodo umorili in tretji dan po smrti bo vstal.« Te besede niso umeli, pa so se ga bali vprašati.

    Prišli so v Kafarnáum. Ko je bil v hiši, jih je vprašal: »O čem ste se po poti menili?« Ti so pa molčali. Po poti so se namreč pogovarjali med seboj, kdo je največji. In sedel je, poklical dvanajstere in jim govoril: »Če kdo hoče biti prvi, bodi izmed vseh zadnji in vsem služabnik.«

    In vzel je otroka, ga postavil v sredo mednje, ga objel ter jim rekel: »Kdorkoli sprejme katerega izmed takih otrok v mojem imenu, mene sprejme; in kdor mene sprejme, ne sprejme mene, marveč tistega, ki me je poslal.«

    RAZLAGA BOŽJE BESEDE

    BITI KOT OTROK

    V današnji Božji besedi beremo, da so se apostoli nekoč prepirali med seboj o tem, kdo med njimi je največji, a Jezus na sredino med nje postavi otroka. Kako pomenljivo dejanje!

    Ali ni hotel s tem pokazati, kam otrok v resnici spada – v sredino, v središče naše pozornosti, ljubezni, zanimanja, skrbi in prizadevanja. Otrok je v središču vsake družine in mora biti v središču vseh vzgojnih pobud. V središču, ko oblikujemo in izbiramo radijske in televizijske programe. V središču skrbi za prometno varnost. V središču socialnih pobud, razmišljanj in odločitev …

    Otrok je sveta stvar, so rekli že stari Rimljani. Četudi niso poznali Kristusovega nauka in niso vedeli za Božje otroštvo, so že po naravi kljub nekaterim poganskim navadam imeli otroka za sveto bitje z nedotakljivim dostojanstvom.

    In kakšno mesto ima v današnji slovenski družbi ljubezen do otroka, spoštovanje njegovega nedotakljivega dostojanstva vse od spočetja naprej? Pa njegova prihodnost?

    Za ogledalo si danes vzemimo Prešerna. V pesmi Nezakonska mati slišimo pretresljivo vprašanje mlade matere, ki se je vsi sramujejo in so jo pustili na cedilu: »Kaj pa je tebe treba bilo, / dete ljubo, dete lepo, / meni mladi deklici, / neporočeni materi?« Odgovor na to tesnobno vprašanje najde mati v otrokovih očeh, v katerih sluti odsev nebes, odsev Boga: »Meni nebo odprto se zdi, / kadar se v tvoje ozrem oči, / kadar prijazno nasmeješ se, / kar sem prestala, pozabljeno je.« Končno zaupa otrokovo usodo Bogu in se ne meni za to, kako jo vsi obsojajo. Zase sklene: »Al te je treba bilo al ne, / vedno bom srčno ljubila te.«

    A naše ravnanje in javno mnenje navdihuje vse prej kot ljubezen do otrok. Preplavlja ga samouničevalna miselnost, potegovanje za to, »kdo je večji in močnejši«, da lahko odloča in sodi o drugem, hkrati pa primanjkuje spoštovanja materinstva, starševstva, pritrjevanja življenju in veselja nad njim.

    Jezus je pokazal posebno skrb za otroke, ker je hotel, da bi bili njegovi nasledniki posebej pozorni do ubogih in nemočnih. Do konca časov bodo ti ljudje njegovi predstavniki na zemlji. Najmanjši so pot, ki jo je treba prehoditi, da bi zaživeli v skupnosti s Kristusom.

    Če je Jezus postavil otroka med svoje učence, je to storil tudi zato, da bi oni sami postali majhni in se pomirili s tem.

    Povzeto po: Pridi in poglej, Ervin Mozetič

    https://portal.pridi.com/2024/05/20/torek-21-majbiti-kot-otrok/

    Presveto Srce Jezusovo, usmili se nas!
    Brezmadežno Srce Marijino, prosi za nas!
    Sv. Jožef, prijatelj Najsvetejšega Srca, prosi za nas!

    Odgovori
  9. Miro says:
    20. maja, 2024 at 14:03

    PRAZNIK MARIJE, MATERE CERKVE

    NA DAN PO BINKOŠTNEM PRAZNIKU V KATOLIŠKI CERKVI PRAZNUJEMO PRAZNIK MARIJE, MATERE CERKVE.

    Marija je po Jezusovem vnebohodu skupaj z apostoli in ženami molila v dvorani zadnje večerje in prosila za dar Svetega Duha. Tako je postala mati prve krščanske skupnosti in pozneje mati Cerkve, ki se je oblikovala na binkoštni praznik. Papež Pavel VI. je Marijo ob sklepu 3. zasedanja II. vatikanskega cerkvenega zbora razglasil za Mater Cerkve in pozneje vzklik »Mati Cerkve« dodal tudi v Marijine litanije. V osmem poglavju o Mariji v skrivnosti Kristusa in Cerkve naziv »Mati Cerkve« še ni bil zapisan. Papež Pavel VI. pa je ob sklepu tega zasedanja na praznik Marijinega darovanja 21. novembra Marijo razglasil za »Mater Cerkve, to je vsega krščanskega ljudstva, vernikov in pastirjev, ki jo kličejo za preljubo Mater«.

    Z različnih delov sveta so nato prosili, da bi smeli Marijo kot Mater Cerkve častiti tudi v bogoslužju in leta 1974 so bile odobrene posebne mašne molitve. Tudi v lavretanske litanije je bil vstavljen vzklik »Mati Cerkve, prosi za nas«.

    Slovenski škofje so po zgledu drugih škofij prosili za dovoljenje, da bi spominski dan Marje, Matere Cerkve, smeli obhajati na ponedeljek po binkoštih, saj so ponekod ta dan še bili dela prosti, ker so bili navajeni praznovati binkoštno osmino. V slovenskem bogoslužnem koledarju je ta dan od leta 1980 praznik. Mašne molitve pa so še obogatili v posebnem Marijinem misalu (Rim 1987), kjer so kar trije mašni obrazci za cerkve, kjer Marijo hočejo še posebej častiti kot »Podobo in Mater Cerkve«.

    Več o tem prazniku na: https://katoliska-cerkev.si/marija-mati-cerkve

    Marija, Mati Cerkve, prosi za nas!

    Odgovori
    • Miro says:
      20. maja, 2024 at 14:05

      NAŠLI SO MARIJO, JOŽEFA IN DETE

      IZ SVETEGA EVANGELIJA PO LUKU (Lk 2,16-21)

      Tisti čas so pastirji pohiteli v Bêtlehem in našli Marijo, Jožefa in dete, položêno v jasli. Ko so to videli, so pripovedovali, kar jim je bilo rečeno o tem otroku. In vsi, ki so jih poslušali, so se začudili temu, kar so jim povedali pastirji. Marija pa je vse te besede ohranila in jih premišljevala v svojem srcu. In pastirji so se vrnili ter slavili in hvalili Boga za vse, kar so slišali in videli, tako, kakor jim je bilo povedano. Ko je bilo dopolnjenih osem dni in so dete obrezali, so mu dali ime Jezus, kakor je bil imenovan po angelu, preden je bil spočet v telesu.

      MARIJA, MATI CERKVE

      Marija je vse, kar se je zgodilo, shranila v svojem srcu, ta misel me je spremljala, ko sem razmišljal o današnjem prazniku. O Mariji vemo resnično zelo malo, prav tako o Sveti Družini. Kako so gradili medsebojno povezanost, kakšni odnosi so vladali v njej, kakšna je bila vzgoja itd.? Za Marijo evangelisti nekajkrat pravijo, da je vse, kar se je dogajalo, ohranila in premišljevala v svojem srcu. Ta drobna opomba nam lahko služi kot temelj za naše razmišljanje.

      Besede ‘ohraniti v svojem srcu’, pomenijo več kot le zapomniti si. Srce je simbol življenja in ohraniti v srcu pomeni, da se nas je nekaj globoko dotaknilo, da se je dotaknilo našega življenja. Kar je seglo do srca, ne ostane mrtvo, ampak nas spreminja. Marija je o tem tudi premišljevala. Premišljevanje je določalo smer spremembam, ki jih je ohranjena beseda v srcu prinašala.

      Ob tem mi je prišla na misel tale zgodba. Ostarelega profesorja so povabili, naj bi za skupino petnajstih direktorjev velikih podjetij spregovoril o učinkovitem načrtovanju časa. Na voljo pa so mu dali le eno uro. Profesor je pred njimi naredil tale poskus: Izpod mize je vzel več litrski lonec. Potem je vzel v roke nekaj velikih kamnov, velikih kot teniške žogice ter jih položil vanj. Ko je bil lonec poln do roba in vanj ni mogel dati nobenega več jih je vprašal: »Ali je lonec poln?« Vsi so odgovorili: »Da.« Počakal je nekaj trenutkov in jih še enkrat vprašal? »Zares?« Spet se je priklonil in izpod mize potegnil posodo, polno drobnih kamnov. Skrbno jih je potresel na debele kamne, narahlo potresel lonec, da so zdrsnili na dno. Ponovno jih je vprašal? Ali je poln? Sedaj so dojeli, zato so rekli: »Verjetno ne.« Potem je vzel pesek in ga nasul. Ponovil vprašanje. Vsi so odgovorili: »Ne.« Vanj je nazadnje nalil vodo. Na koncu poizkusa jih je vprašal, če so razumeli sporočilo. Najpogumnejši je rekel: »To nam kaže, da tudi če mislimo, da je naš čas povsem zapolnjen, lahko dodamo še več nalog in več srečanj.« »Ne«, je rekel. »Če ne postavimo najprej velikih kamnov, in damo prej drobne, velikih ne bomo dali noter. Če damo prednost manjvrednim stvarem v življenju, potem pomembnih ne bomo mogli staviti vanj.«

      Ob tem se torej poraja vprašanje: Kateri so veliki kamni tvojega življenja, tvoje družine oz. tvoje skupnosti? Če ostajamo na površju, v bežnih pogledih na stvari, če nas vodi lenobnost, iskanje užitka, ugajanje, pomembnost itd. najbrž ne bomo mogli stopiti v globlji odnos ne s seboj, ne z bližnjim, ne z Bogom. Ostali bomo prazni.

      Marija nas vabi, da postavimo v življenje na prvo mesto tišino, v kateri je mogoče zaznavati stvari globlje, premišljevanje, ki nam pomaga stvari, ki so segle do srca, urejati, pogovor, ki nas povezuje z bližnjimi in molitev, ki vsemu daje trajno vrednost. Stopimo v njeno šolo.

      Povzeto po: Pridi in poglej, Ervin Mozetič

      https://portal.pridi.com/2024/05/19/ponedeljek-20-majmarija-mati-cerkve/

      Marija, Mati Cerkve, prosi za nas!

      Odgovori
      • Miro says:
        20. maja, 2024 at 14:45

        ZGORAJ NAVEDENO ZGODBO O UČINKOVITEM NAČRTOVANJU ČASA VELJA ŠE ENKRAT PAZLJIVO PREBRATI IN SI JO TUDI ZAPOMNITI. DUHOVNO JE ZELO POUČNA IN NAM POMAGA ODPIRATI NOTRANJE OČI, Z MARIJINO POMOČJO – V MOČI SVETEGA DUHA! STOPIMO TOREJ V MARIJINO ŠOLO, KOT JE V SVOJEM EVANGELJSKEM RAZMIŠLJANJU DOBRO POUDARIL DUHOVNIK ERVIN MOZETIČ.

        Odgovori
  10. Miro says:
    19. maja, 2024 at 15:59

    PAPEŽ NA BINKOŠTI: V MOČI DUHA GOVORIMO O MIRU IN ODPUŠČANJU, ŽIVLJENJU IN SPOŠTOVANJU

    NA DANAŠNJO BINKOŠTNO NEDELJO JE PAPEŽ FRANČIŠEK V BAZILIKI SVETEGA PETRA DAROVAL SVETO MAŠO. MED HOMILIJO JE SPREGOVORIL O MOČI SVETEGA DUHA, S KATERO KRISTJAN TUDI V DANAŠNJEM SVETU GOVORI O MIRU, ODPUŠČANJU, SPREJEMANJU IN SOLIDARNOSTI, ŽIVLJENJU IN SPOŠTOVANJU. (zapis: Andreja Červek, Vatikan)

    Potrebujemo upanje. Oči moramo dvigniti k obzorjem miru, bratstva, pravičnosti in solidarnosti. To je edina življenjska pot, pogosto ni lahka, včasih pa je ovinkasta in strma. Toda vemo, da nismo sami, je dejal papež Frančišek med sveto mašo. Govoril je o delovanju Svetega Duha ter izpostavil, da smo kristjani kot apostoli poslani oznanjat evangelij z isto močjo Duha, ki smo jo prejeli pri krstu in birmi. Ne z objestnostjo in vsiljivostjo, ne s preračunljivostjo in premetenostjo, ampak z močjo, ki izhaja iz zvestobe resnici, o kateri Duh uči naša srca.

    HOMILIJA PAPEŽA FRANČIŠKA, BINKOŠTI, 19. MAJ 2024

    Pripoved o binkoštih (prim. Apd 2,1-11) nam pokaže dve področji delovanja Svetega Duha v Cerkvi: v nas in v poslanstvu, z dvema značilnostma: močjo in ljubeznivostjo.

    Delovanje Duha v nas je močno, kar simbolizirata veter in ogenj, ki sta v Svetem pismu pogosto povezana z močjo Boga (prim. 2 Mz 19,16-19). Brez te moči ne bi mogli nikoli premagati zla niti premagati želje mesa, o čemer nam govori sveti Pavel. Vzgibe, kot so nečistost, malikovanje, razprtije in nevoščljivosti (prim. Gal 5,19-21), se lahko premaga z Duhom, ki nam daje moč, ko vstopi v naše »suho, togo in hladno« srce (prim. pesem slednica Pridi, Sveti Duh). Ti vzgibi uničujejo naše odnose z drugimi in razdelijo naše skupnosti, Duh pa vstopi v naše srce in vse ozdravi.

    To nam pokaže tudi Jezus, ko se pod vodstvom Duha za štirideset dni umakne v puščavo (prim. Mt 4,1-11), da bi bil preizkušan. V tem času tudi njegova človečnost raste, postaja močnejša in ga pripravlja na poslanstvo.

    Hkrati pa je Paraklitovo delovanje v nas tudi ljubeznivo. Veter in ogenj namreč ne uničita in ne sežigata tistega, česar se dotakneta: eden napolni prostor, v katerem se nahajajo učenci, drugi pa se v obliki plamenov nežno spusti na njihove glave. In ta nežnost je tudi lastnost Božjega delovanja, ki jo večkrat najdemo v Svetem pismu.

    Več o tem na: https://www.vaticannews.va/sl/papez/news/2024-05/papez-na-binkosti-v-moci-duha-govorimo-o-miru-in-odpuscanju.html

    ALELUJA. PRIDI, SVETI DUH! NAPOLNI SRCA SVOJIH VERNIH IN VŽGI V NJIH OGENJ SVOJE LJUBEZNI! ALELUJA.

    Odgovori
← Older Comments
Newer Comments →

Dodaj odgovor za Miro Prekliči odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja