Članki za dušo

Tu se dodaja članke, ki so povzeti po drugih internetnih straneh. Prosim, da se navedejo viri kje je bilo povzeto.

This entry was posted in Domov. Bookmark the permalink.

13.878 Responses to Članki za dušo

  1. Miro says:

    ČE PRINESEŠ SVOJ DAR K OLTARJU IN SE TAM SPOMNIŠ, DA IMA TVOJ BRAT KAJ ZOPER TEBE …

    IZ SVETEGA EVANGELIJA PO MATEJU (Mt 5,20-26)

    Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem: Ako vaša pravičnost ne bo obilnejša ko pismoukov in farizejev, ne pridete v nebeško kraljestvo. Slišali ste, da je bilo rečeno starim: ›Ne ubijaj; kdor pa koga ubije, pride pred sodbo.‹ Jaz pa vam pravim: Vsak, kdor se jezi na svojega brata, zasluži, da pride pred sodbo; in kdor reče svojemu bratu ›tepec‹, zasluži, da pride pred veliki zbor; kdor pa reče ›norec‹, zasluži, da pride v peklenski ogenj.

    Če torej prineseš svoj dar k oltarju in se tam spomniš, da ima tvoj brat kaj zoper tebe, spusti svoj dar tam pred oltarjem in pojdi, da se poprej spraviš s svojim bratom, in potem pridi in daruj svoj dar. Spravi se hitro s svojim nasprotnikom, dokler si z njim še na poti: da te nasprotnik ne izroči sodniku in sodnik biriču, ki bi te vrgel v ječo. Resnično, povem ti: Ne prideš od tam, dokler ne plačaš zadnjega novčiča.

    RAZLAGA BOŽJE BESEDE

    ČE PRINESEŠ SVOJ DAR

    Pojdi in se najprej spravi z bratom in šele nato pridi k oltarju …

    Pot odpuščanja – to je nerazumna ljubezen. Odpuščanje sodi v jedro krščanstva: ljubiti sovražnika in odpuščati. To je enkratno in nerazumljivo. Nemogoča naloga.

    Na gospodarskem, političnem in celo na verskem področju odpuščanje ni v modi. Ljubiti ljudi, ker so tako ljubeznivi – to vodi v polom. Bila bi utvara, če bi hoteli trajno ljubiti človeka v imenu neke abstraktne ideje, ideologije, »splošnega blagostanja« ali »v imenu človeštva«.

    Sovražnika ljubiti in mu odpuščati, zlo vračati z dobrim – vse to bi res bil nesmisel brez globljega motiva. Kristijan najde ta motiv v Jezusu; sočloveka ljubi kot človeka zaradi njegovega dostojanstva, veličine in lepote. Toda če je človek zavozil, se zaprl v smrtni krog neprijaznosti, zla, nasilja in sovraštva, išče kristjan izhod pri Jezusu, v njegovem poslanstvu, njegovem življenju in njegovi osebi.

    Samo odpuščanje zmore privesti do popolne spremembe v človeškem vedenju. Odpuščanje zahteva pogum, tveganje in ustvarjalno fantazijo. Podaritev odpuščanja je za človeka, ljudstvo ali narod najboljša in najučinkovitejša strategija, da bi živeli v miru in preživeli v svetu, polnem sovraštva.

    Simon Gregorčič je izrazil veliko resnico, ko je zapel: “Srce človeško – sveta stvar …” Srce je dejansko edino pravo svetišče, edini kraj, kjer se dogajajo najpomembnejše odločitve.

    “Čistemu je vse čisto,” pravi stari redovnik v Shakespearovi tragediji Romeo in Julija. Podobno velja: umazanemu je vse umazano, nepoštenemu vse nepošteno …¸

    Jezus nam hoče s svojim oznanilom vzgojiti srce. Če hočemo, da bo naš dar, ki ga prinesemo k oltarju – dar našega tedna, našega dela vseh dni v tednu – Bogu všeč, moramo najprej urediti račune s svojim srcem. Če nam srce kaj očita: neurejene odnose z ljudmi, ki živijo ob nas, nepošten odnos do dela, ki ga opravljamo, bo naš dar zavrnjen. Tako je bila zavrnjena daritev Kajna, ki je napravil oltar in na njem daroval Bogu pridelke svojega polja, hkrati pa v srcu koval morilske naklepe zoper svojega brata Abela. In kako je z mojim, tvojim srcem?

    Povzeto po: Pridi in poglej, Ervin Mozetič

    https://portal.pridi.com/2024/06/12/cetrtek13-junij-ce-prineses-svoj-dar/

    Presveto Srce Jezusovo, usmili se nas!
    Brezmadežno Srce Marijino, prosi za nas!
    Sv. Jožef, prijatelj Najsvetejšega Srca, prosi za nas!

  2. Miro says:

    KATEHEZA O SVETEM DUHU, KI NAVDIHUJE. PAPEŽ: NOSIMO S SABO ŽEPNI EVANGELIJ.

    SVETI OČE JE MED SPLOŠNO AVDIENCO V SREDO, 12. JUNIJA 2024, NADALJEVAL CIKEL KATEHEZ O SVETEM DUHU IN CERKVI KOT KRISTUSOVI NEVESTI.

    Tokrat je razmišljal o delovanju Svetega Duha v Božjem razodetju, zlasti v Svetem pismu. Povabil je, naj s sabo vedno nosimo žepni evangelij in čez dan preberemo kakšen odlomek. To nas bo približalo Svetemu Duhu.

    Kateheheza o Svetem Duhu, ki navdihuje, na:
    https://www.vaticannews.va/sl/papez/news/2024-06/kateheza-o-svetem-duhu-ki-navdihuje-papez-nosimo-s-sabo-zepni.html

    • Miro says:

      MOLIMO:

      PRIDI, SVETI DUH

      Pridi, Sveti Duh, napolni srca svojih
      vernih in vžgi v njih ogenj svoje ljubezni.
      Pošlji svojega Duha in prerojeni bomo in
      prenovil boš obličje zemlje.

      Molimo! Bog naš Oče, Sveti Duh nas
      razsvetljuje in uči. Naj nam pomaga, da
      bomo v življenju spoznali, kaj je prav, in
      vselej radi sprejemali njegove spodbude.
      Po Kristusu našem Gospodu. Amen.

  3. Miro says:

    NE MISLITE, DA SEM PRIŠEL RAZVEZOVAT POSTAVO ALI PREROKE; NE RAZVEZOVAT, MARVEČ DOPOLNIT SEM JIH PRIŠEL

    IZ SVETEGA EVANGELIJA PO MATEJU (Mt 5,17-19)

    Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem: Ne mislite, da sem prišel razvezovat postavo ali preroke; ne razvezovat, marveč dopolnit sem jih prišel. Kajti resnično, povem vam: Dokler ne preide nebo in zemlja, ne bo prešla ne ena črka ali ena pičica postave, dokler se vse ne zgodi. Kdor bo torej kršil katero teh najmanjših zapovedi in bo tako ljudi učil, bo najmanjši v nebeškem kraljestvu. Kdor pa jih bo spolnjeval in učil, bo velik v nebeškem kraljestvu.

    RAZLAGA BOŽJE BESEDE

    DOPOLNIT ZAPOVEDI

    Današnji evangelij nam v ospredje postavi postavo in zapovedi.

    V Svetem pismu Stare Zaveze pri Modrem Sirahu o zapovedih, ki so postavljene pred nas, da jih sprejmemo ali pa se ob njih vsak dan spotaknemo, takole pravi: »Če hočeš, moreš spolnjevati zapovedi, in zvestobo ohraniti, je stvar tvoje proste volje … Pred človekom sta življenje in smrt; kar hoče, se mu bo dalo.«

    Gospod nam daje vse na izbiro, v nič nas ne sili. Od nas je odvisno, kaj bomo izbrali. Gospodova modrost je neizmerna in vidi vsa naša dejanja. Če se ne bomo odločali na podlagi resnične ljubezni, se nam lahko zgodi, da naša izbira ne bo pravilna. Zato prosimo modrosti, da bi znali v ključnih trenutkih pravilno ravnati.

    Človek je nagnjen k temu, da pokaže svojo modrost, modrost tega sveta. Veliko imamo povedati o tem in onem. Ali smo se sposobni pogovarjati ob razodeti Božji besedi zapisani v Svetem pismu, pa je že drugo vprašanje. Zapovedi ne govorijo o človekovi modrosti, ne o modrosti voditeljev tega sveta, ampak samo o Božji modrosti.

    To je naloga vseh pričevalcev in kristjanov, naj ne oznanjamo svojega nauka, ampak razodeto Božjo besedo. Blagor nam, če smo sposobni pozabiti nase in biti le v vlogi Kristusovega poslanca.

    Zapovedi, ki jih je dal Bog, ostajajo in so nam kažipot skozi tuzemsko življenje. Vendar tudi tu ne smemo biti preveč ozki in se zanašati na to, da nas bo odrešilo natančno izpolnjevanje vsake zapovedi. Res je treba pravila spoštovati, vendar nas ne morejo rešiti pravila, ampak le vera v Boga.

    Jezus na nek način daje zapovedim še večji pomen, saj pravi, da ni potrebno, da smo dejanje izvršili, ampak smo grešili že z mislijo na to dejanje. Če si v srcu močno želimo, da bi se nekoga iznebili, smo s tem že grešili. Prav tako, če smo si želeli bližnjega žene (moža), smo že prešuštvovali … Jezus je zelo jasen, izbira pa je zopet naša. Ali bomo služili Bogu, ali pa raje mamonu, ki se kaže skozi razna naša poželenja in strasti. Iz tega se rodijo številne zamere in na kocu sovraštvo, ki je najhujši greh in je uperjen direktno v Božje usmiljeno srce. Če razmišljamo ob današnjem evangeliju, se nam morda zazdi, da imamo zelo malo možnosti, da bi se rešili. Glede na svoje misli in dejanja res, vendar Jezus nas je na križu odrešil in onemogočil zlu, da bi popolnoma zavladalo nad nami. Razen tega pa nam daje milost, da se moremo prav odločiti in živeti po njegovem nauku. Kot tretji razlog je neskončno Božje usmiljenje, zaradi katerega smemo upati, da se kljub svojim slabostim, ki se jih trudimo odpraviti, odrešimo – ne iz svoje moči, ampak zaradi Božje ljubezni do nas.

    Povzeto po: Pridi in poglej, Ervin Mozetič

    https://portal.pridi.com/2024/06/11/sreda-12-junij-dopolnit-zapovedi/

    Presveto Srce Jezusovo, usmili se nas!
    Brezmadežno Srce Marijino, prosi za nas!
    Sv. Jožef, prijatelj Najsvetejšega Srca, prosi za nas!

  4. Miro says:

    PRIBLIŽALO SE JE NEBEŠKO KRALJESTVO

    IZ SVETEGA EVANGELIJA PO MATEJU (Mt 10,7-13)

    Tisti čas je rekel Jezus svojim apostolom: Gredé oznanjajte: »Približalo se je nebeško kraljestvo.« Bolnike ozdravljajte, mrtve obujajte, gobave očiščujte, hude duhove izganjajte. Zastonj ste prejeli, zastonj dajajte. Ne jemljite si ne zlata ne srebra ne bakra v svoje pasove, ne torbe ne dveh sukenj ne obuval ne palice. Delavec je vreden svoje hrane. V katero koli mesto ali vas pa pridete, poizvedite, kdo je tam vreden, in tam ostanite, dokler ne odpotujete. Ko stopite v hišo, jo pozdravite. In če bo hiša vredna, naj pride nadnjo vaš mir; če pa ne bo vredna, naj se vaš mir povrne k vam.

    RAZLAGA BOŽJE BESEDE

    ZASTONJ STE PREJELI, ZASTONJ DAJAJTE

    S temi besedami nagovarja svoje učence, svoje “poslance”. A kaj so prejeli “zastonj”, da morajo to dajati naprej?

    Apostoli so ob Jezusovih besedah, dejanjih in izbirah ter ob zgledu vsega njegovega življenja izkusili Božje usmiljenje. Kljub svojim slabostim in omejenostim so prejeli novo postavo ljubezni in medsebojnega sprejemanja.

    Predvsem pa so prejeli dar, ki ga hoče Bog dati vsem ljudem: podarja nam samega sebe, svoje spremstvo na življenjskih poteh, svojo luč za vse odločitve. Ti darovi nimajo cene in presegajo vse naše sposobnosti za povračilo, res so “zastonjski”.
    Bog jih je dal apostolom in vsem kristjanom, da bi tudi mi postali kanali teh dobrin do vseh tistih, ki jih dan za dnem srečujejo.

    Skozi ves evangelij nas Jezus vabi, naj dajemo: dajemo ubogim, tistemu, ki prosi, tistemu, ki želi posojilo; naj dajemo jesti tistemu, ki je lačen, plašč tistemu, ki prosi za obleko; naj dajemo zastonj … On sam je prvi dajal: zdravje bolnikom, odpuščanje grešnikom, življenje vsem nam. Nasproti sebičnemu nagonu po kopičenju postavlja velikodušnost; osredotočenju na lastne potrebe pozornost do drugega; kulturi posedovanja pa kulturo dajanja /…/ Ljubezen nam bo omogočila nov pogled, da bomo zaslutili, kaj drugi potrebujejo, in jim ustvarjalno in velikodušno pomagali. In sadovi? Darovi bodo krožili, kajti ljubezen izzove ljubezen. Veselje se bo pomnožilo, ker je »večja sreča dajati kakor prejemati«

    Po Jezusovi in evangeljski logiki vedno prejemamo zato, da bi delili, nikoli zato, da bi stvari kopičili zase. To je vabilo vsem nam, da se zavemo tistega, kar smo prejeli, moči, darove, sposobnosti, gmotne dobrine, in z vsem tem služimo drugim. Zastonjskost torej presega logiko trga, porabništva in individualizma, postajamo odprti za delitev, družbenost, bratstvo, za novo kulturo dajanja.

    Prosimo, Gospoda, da bi se manj oklepali materialnih stvari in bolj njegove previdnostne navzočnosti v naših življenjih, kjer je ta živa in dejavna vsak trenutek našega dne in v vsaki odločitvi, ki jo sprejmemo. Naj nam pomaga, da položimo vse svoje upanje in zaupanje vanj – saj njegove ljubezni in velikodušnosti nič ne presega.

    Povzeto po: Pridi in poglej, Ervin Mozetič

    https://portal.pridi.com/2024/06/10/torek-11-junijzastonj-ste-prejeli-zastonj-dajajte/

    Presveto Srce Jezusovo, usmili se nas!
    Brezmadežno Srce Marijino, prosi za nas!
    Sv. Jožef, prijatelj Najsvetejšega Srca, prosi za nas!

  5. Miro says:

    BOŽJA BESEDA, ponedeljek, 10. junij 2024

    BLAGOR UBOGIM V DUHU, ZAKAJ NJIH JE NEBEŠKO KRALJESTVO

    IZ SVETEGA EVANGELIJA PO MATEJU (Mt 5,1-12)

    Ko je Jezus videl množice, je šel na goro in ko je sedel, so stopili k njemu njegovi učenci. Začel jih je učiti: Blagor ubogim v duhu, zakaj njih je nebeško kraljestvo. Blagor krotkim, zakaj ti bodo deželo posedli. Blagor žalostnim, zakaj ti bodo potolaženi. Blagor lačnim in žejnim pravice, zakaj ti bodo nasičeni. Blagor usmiljenim, zakaj ti bodo usmiljenje dosegli, Blagor čistim v srcu, zakaj ti bodo Boga gledali. Blagor miroljubnim, zakaj ti bodo Božji otroci. Blagor njim, ki so zaradi pravice preganjani, zakaj njih je nebeško kraljestvo. Blagor vam, kadar vas bodo zaradi mene zasramovali in preganjali in vse hudo zoper vas lažnivo govorili: veselite in radujte se, zakaj veliko je vaše plačilo v nebesih. Tako so namreč preganjali preroke, ki so bili pred vami.

    RAZLAGA BOŽJE BESEDE

    “BLAGOR UBOGIM V DUHU, ZAKAJ NJIHOVO JE NEBEŠKO KRALJESTVO.” PRVEGA IZMED BLAGROV JE TEŽKO RAZUMETI …

    Revščino je, na žalost, razmeroma lahko definirati. O njej lahko govorimo, ko gre za pomanjkanje denarja ali imetja, izrazito stisko, ali pa ko so dohodki pod z zakonom določenim dohodkovnim pragom. To je zagotovo kršenje človeškega dostojanstva, saj pomeni nezmožnost odločanja in izbiranja; nezmožnost, da bi si zagotovili osnovne dobrine in podporo, ki so potrebne za dostojanstveno preživetje. To pa vodi v nemoč in izključevanje.

    Zakaj bi torej revščina oz. uboštvo bilo eno izmed treh evangeljskihsvetov (čistost, uboštvo in pokorščina, ki so znani tudi kot sveti popolnosti). In zakaj bi Jezus hvalil uboštvo v duhu? Ali uboštvo v duhu pomeni pomanjkanje duhovnega dostojanstva ali morda pomanjkanje določenega duhovnega bogastva, nezmožnost, da bi duhovno napredovali?

    Katekizem Katoliške cerkve je jasen, da “spoštovanje človeškega dostojanstva zahteva, da v gospodarskih stvareh izvršujemo naslednje kreposti: krepost zmernosti, da bi brzdali navezanost na dobrine tega sveta; krepost pravičnosti, da bi varovali pravice bližnjega in mu dali, kar mu gre, in krepost solidarnosti v skladu z zlatim pravilom in z darežljivostjo Gospoda, ki je bil ‘bogat, a je zaradi nas postal ubog, da bi mi obogateli po njegovem uboštvu’ (prim. 2 Kor 8,9).” (KKC 2407)

    Toda ena stvar je jasna: ko v govoru na gori Jezus govori o blagrih, nima v mislih materialnega uboštva. Lačnih in žejnih ne blagruje zaradi njihovega trpljenja. Blagri nedvomno niso hvalnica bedi, lakoti ali stiski. Zelo jasno je, da Jezus govori o uboštvu v duhu ter žeji in lakoti po pravičnosti. Kaj torej to uboštvo v duhu zares pomeni?

    Če smo ubogi, pomeni, da smo odvisni. Očitno je, da je reven človek odvisen od sreče ali darežljivosti nekoga drugega in podobno. Očitno pa je tudi, da smo vsi odvisna bitja in v tem smislu ubogi: nismo nastali sami – življenje so nam posredovali naši starši. Že od samega začetka nas spremlja množina – celo s strogo materialističnega stališča je očitno, da smo na svetu z drugimi in zaradi drugih.

    Če gledamo z očmi vere, pa je Drugi, ki nas je obudil v bivanje, seveda Bog. Uboštvo v duhu je torej priznavanje človekove skrajne odvisnosti od Boga. Naše bivanje je odvisno od ustvarjalnega delovanja Boga, prav tako tudi naša sreča in izpolnjenost.

    Duhovno uboštvo torej pomeni izpraznjenje sebe, ko sledimo Kristusovi poti. Je priznanje, da potrebujemo Boga in smo od njega odvisni, zaradi česar se v nas naseli nekakšna temeljna odprtost.

    Povzeto po: Pridi in poglej, Ervin Mozetič

    https://portal.pridi.com/2024/06/09/ponedeljek-10-junij-blagor-ubogim-v-duhu-zakaj-njihovo-je-nebesko-kraljestvo-prvega-izmed-blagrov-je-tezko-razumeti/

    Presveto Srce Jezusovo, usmili se nas!
    Brezmadežno Srce Marijino, prosi za nas!
    Sv. Jožef, prijatelj Najsvetejšega Srca, prosi za nas!

  6. Miro says:

    SVETI OČE: ALI SEM SVOBODEN KOT JEZUS ALI PA SEM UJETNIK POSVETNOSTI?

    PAPEŽ FRANČIŠEK SE JE MED NAGOVOROM PRED NEDELJSKO OPOLDANSKO MOLITVIJO NAVEZAL NA DANAŠNJI EVANGELJSKI ODLOMEK IN DEJAL, DA JE BIL JEZUS SVOBODEN SPRIČO BOGASTVA, OBLASTI IN ISKANJA SLAVE. POVABIL JE, NAJ SE VPRAŠAMO, ČE SMO TUDI MI TAKO SVOBODNI, ALI PA DOPUSTIMO, DA NAS VKLENEJO MITI DENARJA, MOČI IN USPEHA.

    Evangelij današnjega bogoslužja (prim. Mr 3,20-35) nam pravi, da se je Jezus po začetku svojega javnega delovanja soočil z dvojnim odzivom: z odzivom svojih sorodnikov, ki so bili zaskrbljeni in so se bali, da se mu je malo zmešalo, ter z odzivom verskih oblasti, ki so ga obtoževale, da ga pri njegovem delovanju vodi hudi duh. V resnici je Jezus pridigal in ozdravljal bolnike v moči Svetega Duha. In prav Duh je bil tisti, ki ga je delal božansko svobodnega, to je sposobnega ljubiti in služiti brez mere in brez pogojev. Za trenutek se zaustavimo in premislimo o tej Jezusovi svobodi.

    Jezus je bil svoboden spričo bogastva: zato je zapustil varnost svoje vasi, Nazareta, in izbral življenje uboštva, ki je bilo polno negotovosti (prim. Mr 6,25-34). Zastonj je zdravil bolnike in vse, ki so ga prišli prosit za pomoč, ne da bi kadar koli kaj zahteval v zameno (prim. Mt 10,8). To je zastonjskost Jezusovega služenja. In je prav tako zastonjskost vsakega služenja.

    Bil je svoboden spričo oblasti: čeprav je mnoge poklical, naj mu sledijo, nikoli nikogar ni primoral k temu. Prav tako nikoli ni iskal podpore mogočnikov, ampak se je vedno postavil na stran zadnjih in svoje učence učil, naj ravnajo enako (prim. Lk 22,25-27).

    Končno je bil Jezus svoboden spričo iskanja slave in tudi spričo odobravanja, zato je vedno govoril resnico, tudi za ceno tega, da ne bi bil razumljen (prim. Mt 3,21), da bi postal nepriljubljen, vse do smrti na križu; ni se pustil ustrahovati ali kupiti ali izpriditi ničemur in nikomur (prim. Mt 10,28).

    Jezus je bil svoboden človek. Svoboden spričo bogastva, svoboden spričo oblasti, svoboden spričo iskanja slave. In to je pomembno tudi za nas. Če namreč dopustimo, da nas pogojuje iskanje užitkov, moči, denarja ali odobravanja, postanemo sužnji teh stvari. Če pa dopustimo zastonjski Božji ljubezni, da nas napolni in razširi naše srce, če ji dovolimo, da spontano prekipeva s tem, da jo podarjamo drugim z vsem, kar smo, brez strahu, preračunljivosti in pogojevanja, tedaj rastemo v svobodi in širimo njen dober vonj tudi okoli sebe.

    Lahko se torej vprašamo: ali sem svoboden človek? Ali pa se pustim vkleniti mitom denarja, moči in uspeha ter njim žrtvujem svojo vedrino in mir ter vedrino in mir drugih? Ali v okolju, kjer živim in delam, širim svež zrak svobode, iskrenosti in neposrednosti?

    Naj nam Devica Marija pomaga živeti in ljubiti, kot nas je učil Jezus, v svobodi Božjih otrok (prim. Rim 8,15.20-23).

    Povzeto po: https://www.vaticannews.va/sl/papez/news/2024-06/sveti-oce-ali-sem-svoboden-kot-jezus-ali-pa-sem-ujetnik-posvetn.html

    Presveto Srce Jezusovo, usmili se nas!
    Brezmadežno Srce Marijino, prosi za nas!

  7. Miro says:

    SVETI OČE: ALI SEM SVOBODEN KOT JEZUS ALI PA SEM UJETNIK POSVETNOSTI?

    PAPEŽ FRANČIŠEK SE JE MED NAGOVOROM PRED NEDELJSKO OPOLDANSKO MOLITVIJO NAVEZAL NA DANAŠNJI EVANGELJSKI ODLOMEK IN DEJAL, DA JE BIL JEZUS SVOBODEN SPRIČO BOGASTVA, OBLASTI IN ISKANJA SLAVE. POVABIL JE, NAJ SE VPRAŠAMO, ČE SMO TUDI MI TAKO SVOBODNI, ALI PA DOPUSTIMO, DA NAS VKLENEJO MITI DENARJA, MOČI IN USPEHA.

    EVANGELIJ DANAŠNJEGA BOGOSLUŽJA: https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Mr+3%2C20-35&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

    Evangelij današnjega bogoslužja (prim. Mr 3,20-35) nam pravi, da se je Jezus po začetku svojega javnega delovanja soočil z dvojnim odzivom: z odzivom svojih sorodnikov, ki so bili zaskrbljeni in so se bali, da se mu je malo zmešalo, ter z odzivom verskih oblasti, ki so ga obtoževale, da ga pri njegovem delovanju vodi hudi duh. V resnici je Jezus pridigal in ozdravljal bolnike v moči Svetega Duha. In prav Duh je bil tisti, ki ga je delal božansko svobodnega, to je sposobnega ljubiti in služiti brez mere in brez pogojev. Za trenutek se zaustavimo in premislimo o tej Jezusovi svobodi.

    Jezus je bil svoboden spričo bogastva: zato je zapustil varnost svoje vasi, Nazareta, in izbral življenje uboštva, ki je bilo polno negotovosti (prim. Mr 6,25-34). Zastonj je zdravil bolnike in vse, ki so ga prišli prosit za pomoč, ne da bi kadar koli kaj zahteval v zameno (prim. Mt 10,8). To je zastonjskost Jezusovega služenja. In je prav tako zastonjskost vsakega služenja.

    Bil je svoboden spričo oblasti: čeprav je mnoge poklical, naj mu sledijo, nikoli nikogar ni primoral k temu. Prav tako nikoli ni iskal podpore mogočnikov, ampak se je vedno postavil na stran zadnjih in svoje učence učil, naj ravnajo enako (prim. Lk 22,25-27).

    Končno je bil Jezus svoboden spričo iskanja slave in tudi spričo odobravanja, zato je vedno govoril resnico, tudi za ceno tega, da ne bi bil razumljen (prim. Mt 3,21), da bi postal nepriljubljen, vse do smrti na križu; ni se pustil ustrahovati ali kupiti ali izpriditi ničemur in nikomur (prim. Mt 10,28).

    Jezus je bil svoboden človek. Svoboden spričo bogastva, svoboden spričo oblasti, svoboden spričo iskanja slave. In to je pomembno tudi za nas. Če namreč dopustimo, da nas pogojuje iskanje užitkov, moči, denarja ali odobravanja, postanemo sužnji teh stvari. Če pa dopustimo zastonjski Božji ljubezni, da nas napolni in razširi naše srce, če ji dovolimo, da spontano prekipeva s tem, da jo podarjamo drugim z vsem, kar smo, brez strahu, preračunljivosti in pogojevanja, tedaj rastemo v svobodi in širimo njen dober vonj tudi okoli sebe.

    Lahko se torej vprašamo: ali sem svoboden človek? Ali pa se pustim vkleniti mitom denarja, moči in uspeha ter njim žrtvujem svojo vedrino in mir ter vedrino in mir drugih? Ali v okolju, kjer živim in delam, širim svež zrak svobode, iskrenosti in neposrednosti?

    Naj nam Devica Marija pomaga živeti in ljubiti, kot nas je učil Jezus, v svobodi Božjih otrok (prim. Rim 8,15.20-23).

    Povzeto po: https://www.vaticannews.va/sl/papez/news/2024-06/sveti-oce-ali-sem-svoboden-kot-jezus-ali-pa-sem-ujetnik-posvetn.html

    Presveto Srce Jezusovo, usmili se nas!
    Brezmadežno Srce Marijino, prosi za nas!

  8. Miro says:

    HUDI DUH BO PREMAGAN

    IZ SVETEGA EVANGELIJA PO MARKU (Mr 3,20-35)

    Tisti čas je Jezus prišel s svojimi učenci v hišo. Spet se je zbrala množica, tako da še jesti niso utegnili. Ko so njegovi sorodniki to izvedeli, so šli na pot, da bi ga na silo odvedli, kajti govorili so, da ni priseben. Pismouki, ki so prišli iz Jeruzalema, so govorili: »Beelzebúl ga je obsédel in s poglavarjem hudih duhov izganja hude duhove.« Tedaj jih je poklical k sebi in jim v prispodobah govóril: »Kako more satan izganjati satana? Če je kraljestvo samo proti sebi razdeljeno, takšno kraljestvo ne more obstati. Če je hiša sama proti sebi razdeljena, takšna hiša ne more obstati. Če se torej satan vzdigne sam proti sebi in se razdeli, ne more obstati, ampak je konec z njim. Nihče ne more vdreti v hišo močnega in mu izropati premoženja, če močnega prej ne zveže; šele tedaj bo izropal njegovo hišo.

    Resnično, povem vam: Človeškim sinovom bo vse odpuščeno, grehi in kletve, kolikor jih bodo izrekli. Kdor pa preklinja Svetega Duha, vekomaj ne bo dosegel odpuščanja, ampak ga bo greh večno bremeníl.« To je povedal, ker so govorili: »Nečisti duh ga je obsédel.«

    Tedaj so prišli njegova mati in njegovi bratje. Stali so zunaj, poslali ponj in ga poklicali. Okrog njega je sedela množica in so mu rekli: »Glej, tvoja mati, tvoji bratje in tvoje sestre so zunaj in te želijo.« Odgovóril jim je: »Kdo je moja mati in kdo so moji bratje?« In ozrl se je po tistih, ki so sedeli okrog njega, in rekel: »Glejte, to so moja mati in moji bratje! Kdor namreč izpolnjuje Božjo voljo, ta je moj brat, sestra in mati.«

    RAZLAGA BOŽJE BESEDE

    Sv. Hieronim pravi: »Ob Jezusovem boju proti oblasti hudih duhov, so se celo Jezusovi domači spraševali, če je še priseben.« Sv. Irenej Lyonski ter sv. Avguštin dodajata, da je »bilo znotraj zveličavne ekonomije potrebno zvezati Satana z istimi verigami, s katerimi je on zasužnjil človeštvo.« Sv. Irenej nadaljuje: »Satan hoče s prevaro potisniti človeštvo, da postane suženj volje.« Sveti Avguštin pa ta odlomek podrobno pojasni: »Učlovečeni Bog hoče, kakor je pravično, zasužnjiti voljo ‘močnega človeka’. Kristus je namreč prišel zato, da bi ‘močnemu človeku’ odvzel njegovo lastnino, to je, njegovo oblast nad nespametnimi. Hudi duh ne namerava samo vstopiti v telo in v človekove nagone, temveč prizadeti človekovo najintimnejše središče njegove volje, da ga privede do padca v malikovanje. Zato je lahko edini, ker je brez greha, razveže verige hudih duhov, ki so zasužnjevale grešnike. Na ta način je bil hudič poražen natančno tam, kjer je mislil, da je že zmagal. Navzočnost Svetega Duha pa povezuje tiste, ki so v sporu s samim seboj.«

    Komentar cerkvenih očetov (hozana.si)

  9. Miro says:

    BLAGOSLOV 60 KLEKLJANIH MAŠNIH PLAŠČEV KOPRSKE ŠKOFIJE

    OB PRAZNOVANJU 1500-LETNICE PRIHODA ŠKOFA NAZARIJA NA ŠKOFIJSKI SEDEŽ V KOPER IN BLIŽAJOČEGA SE PRIHODA NJEGOVEGA 52. NASLEDNIKA

    Ob tem visokem jubileju je več kot 140 klekljaric iz cele Slovenije je s svojimi spretnimi prsti ustvarilo čipke v tehnikah in elementih idrijske čipke za najbolj slavnostna cerkvena oblačila: mitro – škofovo pokrivalo, glavni mašni plašč za škofa oz. somašnika, šestdeset mašnih plaščev in štiri dalmatike za diakone. Šestdeset samostojnih belih štol pa bo izdelanih naknadno.

    Več o tem dogodku na: https://katoliska-cerkev.si/blagoslov-novih-60-klekljanih-masnih-plascev-koprske-skofije

  10. Miro says:

    MARIJINO BREZMADEŽNO SRCE

    PRAZNIK MARIJINEGA BREZMADEŽNEGA SRCA KATOLIŠKA CERKEV OBHAJA DAN PO PRAZNIKU SRCA JEZUSOVEGA. LETOS JE TO 8. JUNIJA 2024.

    SVETOPISEMSKI TEMELJI ZA ČEŠČENJE MARIJINEGA SRCA

    V drugem poglavju Lukovega evangelija, ki govori o tem, kako so ob Jezusovem rojstvu betlehemski pastirji prihiteli na kraj njegovega rojstva, »našli Marijo, Jožefa in dete, v jasli položeno,« in nato povsod pripovedovali, »kar jim je bilo o tem detetu rečeno«, evangelist značilno pristavlja: »Marija pa je vse te besede hranila in jih premišljevala v svojem srcu« (Lk 2,19). Ob koncu pripovedovanja o Odrešenikovi mladosti pa je nazadnje ob Jezusovem zaostanku v templju – kakor refren ob sklepu speva – še enkrat rečeno: Jezusova »mati je vse to ohranila v svojem srcu« (51). Tako nam je sv. Luka nekoliko odgrnil zaveso iznad globokega Marijinega molka: opozoril je na skrito življenje in misli njenega srca, ki so bile vse posvečene Kristusu in skrivnosti odrešenja. Sv. Janez Eudes (+ 1680 – gI. 19. avgust), ki mu dajejo naziv »oče liturgičnega češčenja Jezusovega in Marijinega Srca«, je zato sv. Luka imenoval evangelist Marijinega srca. Marijino srce je pri Luku označeno kot središče njenega dušnega in duhovnega življenja.

    Več o svetopisemskih temeljih češčenja Marijinega srca na: https://katoliska-cerkev.si/marijino-brezmadezno-srce

    Brezmadežno Srce Marijino, prosi za nas!

    • Miro says:

      OTROK, ZAKAJ SI NAMA TO STORIL? GLEJ, TVOJ OČE IN JAZ SVA TE ŽALOSTNA ISKALA

      IZ SVETEGA EVANGELIJA PO LUKU (Lk 2,41-51)

      Jezusovi starši so hodili vsako leto v Jeruzalem na velikonočni praznik. Ko je Jezus dopolnil dvanajst let in so po navadi praznika šli v Jeruzalem ter se po končanih prazniških dneh vračali, je ostal deček Jezus v Jeruzalemu in njegovi starši tega niso opazili.

      Misleč, da je pri druščini, so šli dan hoda in ga iskali med sorodniki in znanci. Ko ga niso našli, so se vrnili v Jeruzalem in ga iskali. Po treh dneh so ga našli v templju, ko je sedel sredi učiteljev, jih poslušal in vpraševal. In vsi, ki so ga slišali, so strmeli nad njegovo razumnostjo in njegovimi odgovori.

      Ko so ga starši zagledali, so ostrmeli in njegova mati mu je rekla: »Otrok, zakaj si nama to storil? Glej, tvoj oče in jaz sva te žalostna iskala.« In rekel jima je: »Kaj sta me iskala? Ali nista vedela, da moram biti v tem, kar je mojega Očeta?« Toda ona nista razumela besed, ki jima jih je rekel. In vrnil se je z njima ter prišel v Nazaret in jima bil pokoren. In njegova mati je vse to ohranila v svojem srcu.

      OTROK ZAKAJ SI NAMA TO STORIL? – MARIJINO BREZMADEŽNO SRCE

      Na prvi pogled da današnji odlomek potuho prav vsem. Otroci se v Jezusu z lahkoto prepoznajo. Ni si težko razložiti, da je Jezus naredil tisto, kar se mu je zdelo najboljše, pa čeprav tega starši niso odobravali. No, v tem smo mu bili marsikdaj podobni. Mami otrok pogumno ugovarja, ona pa je ostala brez besed. Razlaga odlomka je za otroke lahko zelo ‘koristna’. Nauk naj bi bil približno takšen: Starši naj prisluhnejo, kaj otrok hoče in kaj potrebuje. Seveda pa v odlomku lahko najdejo potuho za svoje ravnanje tudi starši. Marija je trdo prejela Jezusa in Sveto pismo pravi, da se je Jezus brez upiranja vrnil v Nazaret in bil staršem pokoren. Po tej logiki si starši in verjetno tudi mnogi razlagalci tega odlomka predstavljajo, da je bilo Jezusu žal, da je staršem povzročil toliko nepotrebnih skrbi. Zato se jim je, čeprav o tem Sveto pismo ne poroča, gotovo opravičil.

      A stvar ni tako preprosta. Odlomek nam ne daje nikakršne potuhe. Daje pa nam tolažbo, da je bilo prav ravnati težko tudi v sveti družini, da so se razumevanja morali učiti vse življenje tudi člani svete družine. Sicer pa poglejmo, kaj je bilo vodilo ravnanja teh članov.

      Zakaj je Jezus ostal v templju? Da izpolni Očetovo voljo in ne zato, ker bi mu to ugajalo. Vedel je, da to ne bo vsem prav, a je storil tisto, kar je od njega pričakoval Bog. Kako je lahko to vedel? Že kot otrok je rastel v molitvi in premišljevanju božje besede. Razmišljal je, kam ga Bog kliče, in pri tem sta mu starša z vzgojo pomagala.

      Zakaj pa sta bila Marija in Jožef presenečena, da je Jezus v templju? Življenje pri njima je teklo po ustaljenih navadah in včasih je zmanjkalo moči in modrosti, da bi razmišljala, kaj razmišlja njun otrok in kaj od njiju pričakuje Bog. A tudi onadva se nista predajala lenobi. Prizadevala sta si uravnavati svoje življenje po božji besedi in sta ga skušala živeti v ljubezni. To sta dva izvira Božje moči tudi v našem življenju: Božja beseda in evharistija, kraj darovanja oz. najvišje ljubezni.

      Marija je večkrat v življenju premišljevala in je kot skrbna mati morala popravljati svoje predstave o ljubezni.

      Pa poglejmo še v naše družine in skupnosti. Pogosto vodi naše odnose čisto preprosto ugodje. Vsak išče svoje mesto, kjer bo čim bolje počival. V imenu takšne ‘ljubezni’ opravičujemo svoja dejanja, včasih popuščanje, drugič zahteve. Večino enega ali drugega pa vodi ugodje in sebičnost. Drugo pomembno vodilo je tudi ‘glas ljudstva’. Kaj bodo rekli ljudje! Ali pa navada: Pri nas je bilo vedno tako!

      Sveta družina nam govori o tem, kako je mogoče živeti polno življenje moža in žene, matere in očeta ter sina. Samo ljubezen nas izpolni! Kakšna? Vedno popravljena z božjo logiko, ki ji moramo slediti vsi. V tej logiki je potrebno neprestano iskanje. To je logika neprestanega iskanja božje volje in neprestanega spreobračanja. Sveta družina nam ponuja en sam odgovor za polno življenje v družini.

      Sveta družina nas tako svari pred samozadostnostjo. Odpraviti se bo potrebno v tempelj. K izviru božje modrosti in božje moči, k ambonu in oltarju, se pravi k Božji Besedi in evharistiji. Vse besede bližnjega in Boga moramo nositi v svojem srcu in jih premišljevati, da bi naša ljubezen resnično postajala božja. V njej bo vsaka družina lahko ustvarjala resničen dom.

      Povzeto po: Pridi in poglej, Ervin Mozetič

      Brezmadežno Srce Marijino, prosi za nas!

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja