Članki za dušo

Tu se dodaja članke, ki so povzeti po drugih internetnih straneh. Prosim, da se navedejo viri kje je bilo povzeto.

This entry was posted in Domov. Bookmark the permalink.

13.976 Responses to Članki za dušo

  1. Miro says:

    ŠKOF SAJE PRI MAŠI ZA DOMOVINO: NAJ BOG BLAGOSLOVI SLOVENIJO IN VSE NJENE PREBIVALCE

    V TOREK, 18. JUNIJA, JE V LJUBLJANSKI STOLNICI SVETEGA NIKOLAJA POTEKALA TRADICIONALNA
    SVETA MAŠA ZA DOMOVINO OB DRŽAVNEM PRAZNIKU DNEVA DRŽAVNOSTI.

    Sveto mašo je daroval novomeški škof in predsednik Slovenske škofovske konference msgr. dr. Andrej Saje.
    Njegov nagovor je v celoti objavljen na:

    https://katoliska-cerkev.si/skof-saje-pri-masi-za-domovino-naj-bog-blagoslovi-slovenijo-in-vse-njene-prebivalce

  2. Miro says:

    LJUBITE SVOJE SOVRAŽNIKE IN MOLITE ZA TISTE, KI VAS PREGANJAJO, DA BOSTE OTROCI VAŠEGA OČETA, KI JE V NEBESIH

    IZ SVETEGA EVANGELIJA PO MATEJU (Mt 5,43-48)

    Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem: »Slišali ste, da je bilo rečeno: ›Ljubi svojega bližnjega in sovraži svojega sovražnika.‹ Jaz pa vam pravim: Ljubite svoje sovražnike in molite za tiste, ki vas preganjajo, da boste otroci vašega Očeta, ki je v nebesih; zakaj on veleva svojemu soncu, da vzhaja nad hudobnimi in dobrimi ter pošilja dež pravičnim in krivičnim. Če namreč ljubite tiste, ki vas ljubijo, kakšno zasluženje imate? Ali ne delajo tega tudi cestninarji? In če pozdravljate le svoje brate, kaj delate posebnega? Ali ne delajo tega tudi pogani? Bodite torej popolni, kakor je popoln vaš nebeški Oče.«

    RAZLAGA BOŽJE BESEDE

    LJUBITE IN MOLITE ZA SVOJE SOVRAŽNIKE

    Ko gre za Jezusovo zapoved “ljubíte svoje sovražnike in molíte za tiste, ki vas preganjajo”, se mnogi soočajo s težavami. Če Jezus to zapoveduje svojim učencem, pri tem ne daje izbire, temveč nam to daje kot temeljno zapoved. Ko pa se sovraštvo ali nasilje konkretno udejanjata, ta zapoved postane toliko bolj nujna. A da bi jo vzeli resno in nanjo odgovorili, jo moramo najprej pravilno razumeti.

    Intuicija nam narekuje, da je sovražnik tisti, ki nam želi slabo in je pripravljen uporabiti nasilje, da bi nam škodoval. A v svojem izvoru je sovražnik pravzaprav tisti, ki zavrača ljubezen kot osnovni zakon. Prvenstveno, v Svetem pismu, je sovražnik hudič, padlo bitje, ki nasprotuje Božjemu načrtu, obstoju Njegovega Kraljestva.

    V ta namen si hudič z zapeljevanjem ljudi, tako da jih pelje v popolno nasprotje ljubezni, nabira zaveznike. Prav vsi smo prej ko slej izpostavljeni njegovemu zapeljevanju in zapeljani v skušnjavo, da sovražniku odgovorimo z orožjem, ki ga je sam uporabil proti nam. Kako se izognemo, da bi se zapletli v to sovražnikovo igro?

    Kristus nam zato predlaga neko drugo orožje: molitev. Takrat smo se spet primorani vprašati: kaj je sploh molitev? Najprej molitev pomeni, da se osredotočimo na Boga, da se naše srce stopi z Božjim.

    Takrat stopimo korak nazaj od naših čustev in emocij, ki jih gojimo do sovražnika, in stopimo vštric s čustvi Boga našega Gospoda. Preden je bil odpeljan na križev pot, se je Kristus obrnil na svojega Očeta, saj je Božje srce srce očeta, ki ljubi vse svoje otroke in ki trpi, ko vidi, da se ti oddaljujejo od njegovega načrta ljubezni. Sovražnik, še preden je to sploh postal, je prav tako bil vreden Božje ljubezni, tudi če jo je nekoč zavrnil.

    Redovnik Christiana iz Chergéja je ob vdoru oboroženih mož v njihov samostan zapisal: “Imel sem moč, da temu grozečemu možu povem, da v mojih očeh ostaja človek.” Ta njegova moč, ki jo je pridobil v milosti molitve, mu je dovoljevala, da v napadalcu vidi svojega brata.

    Sveti Avguštin v svojem komentarju prvega pisma sv. Janeza v istem duhu pove: “Vidiš svojega sovražnika, ki ti nasprotuje, svoj bes stresa nate […] in te zalezuje z vso mržnjo: a ti si pozoren na dejstvo, da je človek. Zavedaš se vsega, kar je storil proti tebi, a v njem vidiš, da je bil ustvarjen od Boga.”

    Če sledimo besedam sv. Avguština, vidimo, da molitev odgovarja na naše nezadovoljstvo, ko vidimo bližnjega, ki se oddaljuje od Božjega načrta miru. Zato z molitvijo postavljamo naša neposredna čustva do sovražnika na varno razdaljo in ga zaupamo Očetu, ki vsemu vdihne novo življenje, tudi še tako otrdelemu srcu. Z molitvijo se torej ponovno napolnimo z Božjim mirom.

    Povzeto po: Pridi in poglej, Ervin Mozetič

    https://portal.pridi.com/2024/06/17/torek-18-junij-ljubite-in-molite-za-svoje-sovraznike/

    Presveto Srce Jezusovo, usmili se nas!

  3. Miro says:

    JEZUS POKAŽE POT RESNIČNE PRAVIČNOSTI, KI GRE ONKRAJ ZAKONA POVRAČILA – ‘OKO ZA OKO IN ZOB ZA ZOB’

    IZ SVETEGA EVANGELIJA PO MATEJU (Mt 5,38-42)

    Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem: »Slišali ste, da je bilo rečeno: ›Oko za oko in zob za zob.‹ Jaz pa vam pravim, da se hudobnežu ne upirajte; marveč, ako te kdo bije po desnem licu, mu nastavi še drugo; in kdor hoče s teboj začeti pravdo in ti vzeti suknjo, mu pusti še plašč; in kdor te prisili eno miljo daleč, pojdi z njim dve. Kdor te prosi, mu daj; in kdor si hoče od tebe sposoditi, se ne obračaj od njega.«

    RAZLAGA BOŽJE BESEDE

    OKO ZA OKO

    V evangeliju Jezus pokaže pot resnične pravičnosti, ki gre onkraj zakona povračila – ‘oko za oko in zob za zob’.

    To starodavno pravilo je zahtevalo naložiti kršilcem kazni, ki so bile enake povzročeni škodi: smrt, kdor je ubil, amputacija tistemu, ki je koga ranil, in tako naprej. Jezus ne zahteva od svojih učencev, da enostavno trpijo zlo, nasprotno zahteva, da se odzovejo, vendar ne z zlom, temveč, da se odzovejo z dobrim. Zlo povzroči naslednje zlo… Samo tako se prekine veriga zla in se stvari resnično spremenijo. Zlo je namreč ‘praznina’ dobrega, ki je ne moremo napolniti z drugo praznino, temveč samo s ‘polnostjo’, to je z dobrim.

    Za Jezusa zavrnitev nasilja lahko tudi pomeni odpoved zakoniti pravici. Poda nekaj zgledov: nastaviti drugo lice, odstopiti svoje oblačilo ali denar, sprejeti tudi druge žrtve. Toda ta odpoved ne pomeni, da se enostavno prezre ali nasprotuje zahtevam pravičnosti. Nasprotno, krščanska ljubezen, ki se izraža na poseben način z usmiljenjem, predstavlja uresničitev, ki je še višja od pravičnosti. To, o čemer nas hoče Jezus poučiti je jasno razlikovanje med pravičnostjo in maščevanjem. Maščevanje ni nikoli pravično. Dovoljeno nam je zahtevati pravico, saj je naša dolžnost udejanjati pravičnost. Prepovedano pa nam je maščevati se, ali na kakršen koli način podžigati maščevanje, kot izraz sovraštva in nasilja.

    Jezus ne želi predlagati novega družbenega reda, temveč predvsem zapoved ljubezni do bližnjega, ki vključuje tudi ljubezen do sovražnikov. To pa ni lahko. Te besede ne smemo razumeti kot odobravanje zla, ki ga je storil sovražnik, temveč kot povabilo k višjemu, velikodušnemu pogledu, podobnemu nebeškemu Očetu, ki kot pravi Jezus: ‘daje svojemu soncu, da vzhaja nad hudobnimi in dobrimi, ter pošilja dež pravičnim in krivičnim’ (v. 45). Tudi sovražnik je namreč človek in kot tak ustvarjen po Božji podobi, čeprav je trenutno ta podoba zatemnjena zaradi nevrednega obnašanja.

    Sovražniki so vsi tisti, ki grdo govorijo o nas, ki nas obrekujejo in nas jezijo. Ni lahko požreti vsega tega. Vsem tem smo poklicani odgovoriti z dobrim, ki pa ima tudi svoja premišljena ravnanja, a navdihnjena z ljubeznijo.

    Naj nam Devica Marija pomaga udejanjati potrpežljivost, dialog, odpuščanje, da bomo tako mojstri medsebojnega občestva ter bratstva v našem vsakdanjem življenju, še zlasti po naših družinah.

    Povzeto po: Pridi in poglej, Ervin Mozetič

    https://portal.pridi.com/2024/06/16/ponedeljek-17-junij-oko-za-oko/

    Presveto Srce Jezusovo, usmili se nas!
    Brezmadežno Srce Marijino, prosi za nas!
    Sv. Jožef, prijatelj Najsvetejšega Srca, prosi za nas!

  4. Miro says:

    PRIDIGA NADŠKOFA STANISLAVA ZORETA PRI SVETI MAŠI OB PRAZNOVANJU SV. NAZARIJA IN 1500. OBLETNICE KOPRSKE ŠKOFIJE

    »HANC PATRIAM SERVA, NAZARI SANCTE, GUBERNA, QUI PATER ET RECTOR IUSTINI DICERIS URBIS!« KAR POMENI: »TO DOMOVINO OHRANJAJ IN VODI, SVETI NAZARIJ, KI VELJAŠ ZA OČETA IN VARUHA JUSTINOVEGA MESTA!« TA NAPIS JE NA MARMORNEM SARKOFAGU, V KATEREM POČIVAJO RELIKVIJE SVETEGA ŠKOFA NAZARIJA, ZAVETNIKA TEGA MESTA IN PRVEGA ŠKOFA TE STARODAVNE ŠKOFIJE.

    Današnje praznovanje ob 1500-letnici posvetitve sv. Nazarija za škofa v mestu Kapris ali Egido v Tržaškem zalivu nam dokazuje, da je zavetnik škofije in mesta zaupanje vernikov in meščanom več kot opravičil. Skozi zgodovino, ki je na teh vratih iz vzhodnega v zahodni svet vedno doživljala viharje ljudstev, ki so iskala nov prostor pod soncem, ali pa so se zgolj napotila k sosedu, da bi izpraznila njegove kašče, oropala njegove hiše in odvedla njegovo živino, je ohranjal in vodil svojo domovino. V tem prostoru, ki je postalo in ostaja živo stičišče slovenskega in romanskega jezikovnega, kulturnega in miselnega okolja, je sv. Nazarij skrbel za domovino, da je mogla postati mogočno drevo, v katerega vejah so si lahko spletli gnezdo vsi, ki so v njegovi krošnji iskali zavetja in se veselili njegove sence.

    Celotna pridiga nadškofa Stanislava Zoreta na:
    https://katoliska-cerkev.si/pridiga-nadskofa-stanislava-zoreta-pri-sveti-masi-ob-praznovanju-sv-nazarija-in-1500-obletnice-koprske-skofije

    Presveto Srce Jezusovo, usmili se nas!
    Sv. Nazarij, prosi za nas!

  5. Miro says:

    NEDELJA, 16. JUNIJ: 11. NEDELJA MED LETOM

    IZ SVETEGA EVANGELIJA PO MARKU (Mr 4,26-34)

    Tisti čas je Jezus rekel množicam: »Z Božjim kraljestvom je kakor s človekom, ki vrže seme v zemljo. Spi ponoči in bedi podnevi, seme pa klije in raste, da sam ne ve kako. Zemlja sama od sebe poraja najprej bilko, nato klas in končno žito v klasu. Ko pa sad dozori, hitro zamahne s srpom, kajti prišla je žetev.« In govóril je: »Kako naj ponazorimo Božje kraljestvo in s kakšno priliko naj ga predstavimo? Takšno je kot gorčíčno zrno, ki je takrat, ko se vseje v zemljo, manjše od vseh semen na zemlji. Ko pa je vsejano, raste in postane večje od vseh zelišč in naredi velike veje, tako da morejo ptice neba gnezditi v njegovi senci.« V mnogih takih prilikah jim je govóril besedo, kakor so jo pač mogli poslušati. Brez prilike pa jim ni govóril; a svojim učencem je posebej vse razlagal.

    RAZLAGA BOŽJE BESEDE

    Uvod: Današnji evangelij nas na nek način pušča brez usmeritve. Govori o Božjem kraljestvu in nam ponuja dve podobi. Prva je podoba o človeku, ki vseje žito, ki raste, da sejalec sam ne ve kako. Ko pride čas žetve, ga požanje. Prav tako je z gorčičnim zrnom. Samo raste in se razvije v pravo drevo, v katerem lahko prebivajo celo ptice. Ob vsem lahko rečemo, da tako je. Ali pa se vprašamo, in kaj potem?

    SEME PA KLIJE IN RASTE, DA SAM NE VE KAKO

    Dve preprosti oznaki božjega kraljestva lahko najdemo v današnjih prilikah. Ko Jezus govori o božjem kraljestvu, ga najprej primerja s človekom, ki vrže seme v zemljo. Ne glede na to, ali spi ali vstaja, ponoči in podnevi, seme klije in raste, da sam ne ve kako. Dozori ob svojem času, ne da bi pri tem mogel kaj dosti vplivati nanj. Druga prispodoba govori o gorčičnem zrnu, ki je tako drobno, da se zdi praktično neuporabno, da ne služi ničemur, nazadnje pa zraste iz njega veliko drevo, v katerem lahko gnezdijo ptice neba.

    Božje kraljestvo je zagotovo v polnosti uresničeno v Jezusu, in v njem se razodeva tudi vsa zapletenost njegove rasti.

    Nič ni tako, kot bi si želeli, razen čudežev v korist ljudstva.

    Kakšno je torej božje kraljestvo? Lahko bi rekli nepredvidljivo in za vse. In prav ti dve oznaki nam največkrat nista prav nič ljubi. Življenje imamo radi pod nadzorom.

    Vera ni v preračunljivosti, vera je v zaupanju. Zaupanje pa raste prav v nepredvidljivosti, kjer kljub popolni negotovosti rečemo: Bog ti veš, ti vse vodiš, hočem te ljubiti, hočem ti služiti. Ko vse naredimo, lahko rečemo le: Ubogi hlapci smo, kar smo mogli, smo naredili. Radi bi vedeli, koliko naj vložimo, da bo zraslo to in ono. Jezus pa nas vabi, da zastavimo vse svoje življenje, naj ga izročimo njemu, on ga bo vodil. Naše vprašanje naj ne bo, koliko naj vložimo – vedno vse, ne kaj bo zraslo – to vodi Bog! Narediti vse, kar je mogoče, prizadevati si za dobro, do svojih meja – rezultat prepuščati Bogu! Naš cilj torej ni rezultat, naš cilj je pot. Pot, ki je v izpolnjevanju božje volje. Namesto gotovosti – negotovost; namesto cilja – pot!

    Druga oznaka božjega kraljestva ni nič bolj privlačna. Gorčično zrno je spet neugledno, nič posebnega. Ko pade v zemljo, se zdi še bolj ubogo kot prej. A prav to se mora zgoditi, da iz njega zraste drevo. In spet je tu neljuba podoba. Samo zase to drevo ni nič, koristi pa pticam neba. Mar ni veselje božjega kraljestva v tem, da koristi drugemu, da je za vse, da daje prostor drugemu. A že apostoli so spraševali Jezusa, kaj bodo imeli od tega, da hodijo za Njim. On jim odgovarja, da veliko. A veliko le v luči ljubezni: imeli bodo okrog sebe ljudi in zanje bodo morali skrbeti. Če jim je ljubezen v veselje, so dosegli stokratno, če pričakujejo udobje, so izgubili vse.

    Tako Jezus pokaže, da božje kraljestvo ni za tiste, ki hočejo predvsem mirno in udobno spanje. Božje kraljestvo zahteva od nas pogum, tveganje, napor. Bog hoče, da se v naporu prekalimo, rastemo v zaupanju in hodimo za njim. On sam bo dajal sadove.

    Božje kraljestvo ni za tiste, ki bi radi koristi zase. Božje kraljestvo je za tiste, ki bi radi ustvarjali dom za vse, prostor sprejetosti za vsakega. Kjer je v ospredju lastna korist, ni prostora ne za Boga ne za bližnjega, tam božje kraljestvo ne more uspevati.

    Sporočilo je jasno: Božje kraljestvo, četudi zahteva naše sodelovanje, je predvsem Gospodov dar, milost, ki je pred človekom in njegovimi deli. Naša majhna moč, na videz nemočna pred problemi sveta, se ne boji ovir, če je potopljena v Božjo moč, saj je Gospodova zmaga zagotovljena. Čudež Božje ljubezni povzroči, da vzklije in raste vsako seme dobrote posejano po vsej zemlji. Zaradi izkušnje tega čudeža ljubezni ostajamo kljub težavam in zlu, s katerim se srečujemo, optimisti. Seme vzklije in raste, saj mu daje rast Božja ljubezen.

    Kaj konkretno to pomeni?

    Pot ni nikoli končana. S starostjo rast sicer lahko konča, nastopi pa zorenje, ki je končano šele s smrtjo. Če se zorenje ustavi, pomeni, da že gnijem! Poklicani smo, da zorimo v ljubezni, v potrpežljivosti, v modrosti, globini, veri itd.

    Tako kot ni predvidljivo, kako bomo rasli, ni jasno v kaj moramo zrasti. Nikoli ne recimo smo že tam. Vedno smo na poti. Bog nam kaže cilj in način, kako naj po njej hodimo do cilja. Odgovor lahko najdemo samo v poslušnosti njemu, vse ostalo je lenoba!

    Pred blagoslovom: Bog nam podarja veliko lepega. Vabi nas, da se tega veselimo. Iz tega naj raste hvaležnost za Darovalca, ki je nad nami. Ne pozabimo na Boga, ki vse vodi. Naj gresta Njemu naša hvaležnost in spoštovanje. Iz tega se samo po sebi rodi zaupanje, da bo tisto, kar je težko pomagal nositi ali premagati. Iz zaupanja naj raste želja, da bi bili do darov odgovorni. Prizadevajmo si, da bomo naredili vse, da bo nebeško kraljestvo med nami raslo in se razvijalo.

    Povzeto po: Pridi in poglej, Ervin Mozetič

    https://portal.pridi.com/2024/06/15/nedelja-16-junij-11-nedelja-med-letom/

    Presveto Srce Jezusovo, usmili se nas!

  6. Miro says:

    TUDI JEZUSA JE BILO STRAH (Radio Ognjišče, 15.06.2024)

    V SLOVENSKEM MARIJINEM NARODNEM SVETIŠČU MARIJA POMAGAJ NA BREZJAH SE JE V LEPEM, SONČNEM VREMENU ZBRALO VEČ KOT 3000 BOLNIKOV, INVALIDOV IN STAREJŠIH. ROMANJE JE ŽE 56-IČ ORGANIZIRALA REVIJA OGNJIŠČE, PRI ORGANIZACIJI SE JI ZADNJA LETA PRIDRUŽI SLOVENSKA KARTIAS. ROMARSKO SVETO MAŠO JE DAROVAL NADŠKOF STANISLAV ZORE.

    Trg pred baziliko se je z romarji začel polniti že pred deveto uro, ko se je kot priprava na mašo začela molitev rožnega venca. Avtobusi in osebni avtomobili so prihajali od vsepovsod. Tistim, ki so bili potrebni pomoči, so na prizorišče pomagali skavti, sodelavci Karitas in Malteškega reda.

    Z ljubljanskim nadškofom in metropolitom Stanislavom Zoretom je maševalo približno 30 duhovnikov, še vsaj toliko jih je bilo tudi med mašo na voljo za spoved. Na trgu, v parku in v baziliki so bile dolge vrste čakajočih.

    Med mašo pa je bila možnost za prejem bolniškega maziljenja. Svojevrstna je bila procesija z Najsvetejšim po trgu in takoj po maši še mimohod romarjev mimo Marijine milostne podobe.

    Več o tem srečanju in pridigi nadškofa Stanislava Zoreta na:

    https://radio.ognjisce.si/sl/275/novice/38289/tudi-jezusa-je-bilo-strah.htm

  7. Miro says:

    JAZ PA VAM PRAVIM – NE PRISEGAJTE

    IZ SVETEGA EVANGELIJA PO MATEJU (Mt 5,33-37)

    Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem: »Dalje ste slišali, da je bilo rečeno starim: ›Ne prisegaj po krivem: spolni pa, kar si Gospodu prisegel.‹ Jaz vam pa pravim: Sploh ne prisegajte: ne pri nebu, ker je Božji prestol; ne pri zemlji, ker je podnožje njegovih nog; ne pri Jeruzalemu, ker je mesto velikega kralja. Tudi ne prisegaj pri svoji glavi, ker ne moreš ne enega lasu napraviti belega ali črnega. Bodi pa vaš govor: Da, da; ne, ne; kar je več kot to, je od hudega.«

    RAZLAGA BOŽJE BESEDE

    Jezus pravi svojim učencem, naj ne prisegajo, če je prisega znamenje negotovosti in dvoličnosti s katerima se naj bi odvijali medčloveški odnosi. S tem se zlorabi Božjo avtoriteto za zagotavljanje naših človeških dejanj. Raje kot to, smo poklicani vzpostavljati med nami, v naših družinah ter po naših skupnostih ozračje jasnosti ter medsebojnega zaupanja tako, da nas bodo imeli za iskrene, ne da bi se nam bilo potrebno zatekati se za kredibilnost k dodatnim posegom. Nezaupanje in medsebojna sumničavost vedno ogrožata vedrost v odnosih.

    Ko se sprejme Božjo postavo v srce, se razume, da se takrat, ko se ne ljubi bližnjega, ubije do neke mere sebe in drugega, saj sovraštvo, rivalstvo in ločevanje ubijajo bratsko dejavno ljubezen, ki je osnova medosebnih odnosov. To velja tako za vojne, kot za obrekovanje, saj tudi jezik ubija. Ko se sprejme Božjo postavo v srce, se razume, da je potrebno obvladovati želje, saj ne moremo imeti vse to, kar si poželimo. Prav tako pa ni dobro popustiti sebičnim in posesivnim čustvom.

    Ko se sprejme Božjo postavo v srce, se razume, da je potrebno opustiti stil življenja, ki ga sestavljajo neizpolnjene obljube, kakor je tudi potrebno preiti od prepovedi lažnega priseganja do odločitve, da se sploh ne prisega in tako prevzeti držo popolne iskrenosti do vseh.

    Jezus pa se tudi zaveda, da ni lahko na takšen tako globok in popoln način živeti zapovedi. Zato nam ponuja v pomoč svojo ljubezen. On je prišel na svet ne samo zato, da bi dopolnil postavo, temveč da bi nam dal svojo milost, da bi lahko izpolnili Očetovo voljo in tako ljubili Njega in brate ter sestre. Vse, vse lahko storimo z Božjo milostjo!

    Še več, svetost ni nič drugega, kot da ohranimo to zastonjskost, ki nam jo je dal Bog, to milost. Gre zato, da se zaupamo Njemu in Njegovi milosti, tej njegovi zastonjskosti, ki nam jo je dal ter sprejmemo roko, ki nam jo On nenehno steguje, da bodo naši napori in naše potrebno prizadevanje podprti z njegovo pomočjo, polno dobrote in usmiljenja.

    Danes Jezus od nas zahteva, da napredujemo po poti ljubezni, ki nam jo je On pokazal in ki se začne v srcu. To je pot, po kateri naj hodimo, da bomo živeli kot kristjani.

    Povzeto po: Pridi in poglej, Ervin Mozetič

    https://portal.pridi.com/2024/06/14/sobota-15-junij-jaz-pa-vam-pravim-ne-prisegajte/

    Presveto Srce Jezusovo, usmili se nas!
    Brezmadežno Srce Marijino, prosi za nas!
    Sv. Jožef, prijatelj Najsvetejšega Srca, prosi za nas!

  8. Miro says:

    PAPEŽ KOMIKOM: VESELJE JE NAJBOLJŠI PROTISTRUP ZA EGOIZEM IN INDIVIDUALIZEM

    S SVETIM OČETOM SO SE V PETEK, 14, JUNIJA SREČALI UMETNIKI IZ SVETA HUMORJA. DOGODKA, KI GA JE ORGANIZIRAL DIKASTERIJ ZA KULTURO IN VZGOJO, SE JE UDELEŽILO PRIBLIŽNO STO KOMIKOV IZ 15 DRŽAV.

    Papež je v nagovoru poudaril, da je njihov talent dragocen dar, saj z nasmehom širijo mir ter pomagajo ljudem prenašati vsakodnevni stres. Med drugim je povedal je, da vsak dan moli molitev »Gospod, daj mi smisel za humor«, s katero se je srečanje tudi sklenilo.

    Več na: https://www.vaticannews.va/sl/papez/news/2024-06/papez-komikom-veselje-je-naboljsi-protistrup-za-egoziem-in-indi.html

  9. Miro says:

    AKO TE TVOJE OKO POHUJŠUJE

    IZ SVETEGA EVANGELIJA PO MATEJU (Mt 5,27-32)

    Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem: »Slišali ste, da je bilo rečeno: ›Ne prešuštvuj‹. Jaz pa vam pravim: Vsak, kdor gleda žensko, da jo poželi, je že prešuštvoval z njo v svojem srcu. Ako te tvoje desno oko pohujšuje, ga izderi in vrzi od sebe; zakaj bolje je zate, da je izgubljen eden tvojih udov, kakor da bi bilo celo telo vrženo v pekel. In ako te tvoja desna roka pohujšuje, jo odsekaj in vrzi od sebe; zakaj bolje je zate, da je izgubljen eden tvojih udov, kakor da bi prišlo celo telo v pekel.

    Rečeno je bilo: ›Kdor se loči od svoje žene, naj ji da ločitveni list.‹ Jaz pa vam pravim: Vsak, kdor se od svoje žene loči – razen če se zaradi nečistovanja –, je kriv, da ona prešuštvuje; in kdor se z ločeno oženi, prešuštvuje.«

    RAZLAGA BOŽJE BESEDE

    Jezus v današnjem evangeliju razlaga čisto konkretno kaj pomeni polnost postave.

    Vprašajmo se: V čem je ta ‘polnost’ Kristusove postave ter ta ‘večja pravičnost’, ki jo On zahteva? Jezus je to razložil z vrsto nasprotij med starodavnimi zapovedmi in načinom, ki ga je On predstavil.

    Vsako nasprotje začne: »Slišali ste, da je bilo starim rečeno…« in nato zatrdi: »Jaz pa vam pravim…«. Kot na primer: »Slišali ste, da je bilo starim rečeno: Ne ubijaj! Kdor pa ubije, bo kriv pred sodbo. Jaz pa vam pravim: Vsak, kdor se jezi na svojega brata, bo kriv pred sodbo« (Mt 5,21-22). Šestkrat je Jezus tako rekel.

    Tak način govorjenja je na ljudi naredil velik vtis in jih prestrašil, saj je namreč s tem: »jaz pa vam pravim«, vzel za svoje avtoriteto Boga, ki je vir postave.

    Jezusova novost je v tem, da On napolni zapovedi z Božjo ljubeznijo, z močjo Svetega Duha, ki prebiva v Njem. Tudi mi se lahko po veri v Kristusa odpremo delovanju Svetega Duha, ki nas bo usposobil za življenje po božji ljubezni. Saj vsaka zapoved v resnici postane zahteva ljubezni. Vse se namreč združijo v edino zapoved: Ljubi Boga z vsem srcem in ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe. Sv. Pavel je zapisal: »Polnost postave je ljubezen«.

    Kaj nam hoče Jezus povedati z goro novih zahtev? Če se ustavimo ob Jezusovih besedah, se kar zgrozimo. Če je tako, potem smo pogubljeni. Že danes smo brez oči, jezika, rok in nog. Vendar tega verjetno ne želi. Kaj pa želi? Jezus hoče, da na greh gledamo globlje. Naj se ne ustavimo pri posledicah, ko je že prepozno, ampak pri rojevanju greha.

    Ni dovolj, da rečemo, nisem prešuštvoval. S tem se pogosto postavljamo nad druge, ki so javno padli v greh. Priznavati si moramo, da je to področje vedno tudi naše spraševanje vesti, priznavanje, da nisem nikoli resnično čist. Če prečiščujem svoje poglede in dejanja, lahko rastem. Če se le opravičujem, so moji odnosi in prijateljstva plitvi in prazni.

    Če nisi ločen, še ne pomeni, da si zvest in dejansko predan sozakoncu ali pa Bogu. Nič me ne opravičuje, če sem duhovnik in ne živim z žensko. Problem je že, če ne živim scela za Boga. In to je vedno naš greh. Vse bi bilo lahko boljše in k temu nas Jezus vabi. Zakaj? Ker je naša sreča v prizadevanju za tisto več. Saj ni zakon lep, če le obkljukamo, katerega greha nismo zagrešili. Lep je, če se oba prizadevata za lep odnos in se ne izmikata odgovornosti.

    Samo če bomo hoteli zaživeti več od tistega, kar je bilo rečeno starim, bo naše življenje resnično polno. Ustavljajmo se ob vsem tem, ne zaradi občutka krivde, ampak zaradi želje, da bi zaživeli polno. Jezus prihaja, da bi imeli življenje, ne da bi bili nesrečni zaradi zapovedi.

    Povzeto po: Pridi in poglej, Ervin Mozetič

    https://portal.pridi.com/2024/06/13/petek-14-junij-ako-te-tvoje-oko-pohujsuje/

    Presveto Srce Jezusovo, usmili se nas!
    Brezmadežno Srce Marijino, prosi za nas!
    Sv. Jožef, prijatelj Najsvetejšega Srca, prosi za nas!

  10. Miro says:

    PAPEŽ: POTREBUJEMO MIR. VOJNA JE OD PRVEGA DNE PORAZ

    OB KONCU TOKRATNE SPLOŠNE AVDIENCE, 12. JUNIJA 2024, JE SVETI OČE PONOVNO POZVAL K MOLITVI ZA MIR.

    Dejal je, naj ne pozabimo na Ukrajino, Palestino in Izrael ter tudi na Mjanmar in mnoge druge države, ki so v vojni. »Molimo za mir. Danes potrebujemo mir. Vojna je vedno, od prvega dne, poraz. Molimo za mir. Naj nam Gospod da moč, da se bomo vedno borili za mir.«

    https://www.vaticannews.va/sl/papez/news/2024-06/papez-potrebujemo-mir-vojna-je-od-prvega-dne-poraz.html

    MARIJA, KRALJICA MIRU, PROSI ZA NAS!

    • Miro says:

      MOLIMO ZA MIR

      Dragi nebeški Oče,
      ustvaril si nas iz ljubezni
      in nas pričakuješ za vsakim dogodkom, majhnim in velikim.
      Združeni v Kristusu z vsemi našimi brati in sestrami,
      ki danes trpijo zaradi oboroženih spopadov,
      in vedoč, da smo “zaviti” v plašč naše Matere Marije,
      stegujemo roke, da bi sprejeli tvoj mir.

      Bodi usmiljen do vseh, ki so umrli
      med neštetimi napadi,
      in do njihovih bližnjih, ranjenih;
      do tistih, ki so nekoga ubili,
      in do vseh ljudi, ki trpijo zaradi nasilja.

      Prosimo te, vsemogočni Bog:
      ustavi vojno in uporabo orožja.
      Podari nam svoj mir.

      Podari nam ponižnost, da bomo prepoznali svojo majhnost,
      in modrost, da sprejmemo tvojo ljubezen in odrešenje,
      ki k nam prihajata po križu in pokori.

      Razprši hudodelce,
      ki v človeških srcih sejejo nasilje, laži in sovraštvo.
      Pošlji nam Svetega Duha, ki prebuja usmiljenje,
      sočutje in odpuščanje,
      ter nam omogoča, da se kot bratje in sestre združimo v tvojo slavo.

      Ves se ti izročam:
      skupaj z drugimi me uporabi,
      da bi svetu prinesli mir.
      Združi me s seboj v tem, kar čutim in mislim,
      v vsem, kar sem.

      Sprejmi zdaj vsa moja prizadevanja in žrtve,
      da se osvobodim svojih sebičnih interesov.
      Napolni moje srce s svojo ljubeznijo
      in poskrbi, da bo vidna tudi v mojih očeh,
      mojih besedah, dejanjih in življenju.

      Naj tako sodelujem
      pri širjenju pravičnosti in ljubezni.
      Naj ti pomagam pospeševati spravo
      in odpreti svet za tvoje večno bogastvo.

      Amen.

      (Molitev za mir s spletne strani Aleteia)

      MARIJA, KRALJICA MIRU, PROSI ZA NAS!

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja