Članki za dušo

14.298 Responses to Članki za dušo

1. janez says:

   28. julija, 2024 at 16:49

   KAKO SEM LAHKO PREPRIČAN, DA KOT KRISTJAN MOLIM V SKLADU Z BOŽJO VOLJO?
   Človekov glavni namen na svetu je, da z Dobroto in Hvaležnostjo goreče poveličuje Usmiljenega Boga in da za vedno uživa v njem (Pridigar 12,13; Prvo pismo Korinčanom 10,31). Poveličevanje Boga v vsem, kar delamo z dobroto, vključuje molitev v skladu z njegovo voljo. Najprej moramo prositi Boga za modrost, da bi pravilno molili. »Če pa komu od vas manjka modrosti, naj jo prosi od Boga, ki jo vsem rad daje in ne sramoti – in dana mu bo« (Jakobovo pismo 1,5). Ko prosimo za modrost, moramo zaupati Bogu, da je milosten in pripravljen uslišati naše molitve: »Prosi pa naj v veri, ne da bi kaj dvomil« (Jakobovo pismo 1,6; gl. tudi Evangelij po Marku 11,24). Tako molitev v skladu z Božjo voljo vključuje prošnjo za modrost (da bi spoznali Božjo voljo) in prošnjo v veri (da bi zaupali Božji volji). Tukaj je sedem svetopisemskih navodil, ki bodo vodila vernika v molitvi v skladu z Božjo voljo:

   1) Moli za stvari, za katere Sveto pismo zapoveduje molitev. Zapovedano nam je, naj molimo za svoje sovražnike (Evangelij po Mateju 5,44); naj Bog pošlje misijonarje (Evangelij po Luku 10,2); da ne pademo v skušnjavo (Evangelij po Mateju 26,41); za oznanjevalce besede (Pismo Kološanom 4,3; Drugo pismo Tesaloničanom 3,1); za vlado in oblastnike (Prvo pismo Timoteju 2,1–3); za tolažbo v stiski (Jakobovo pismo 5,13); in za ozdravljenje sovernikov (Jakobovo pismo 5,16). Kjer Bog zapoveduje molitev, lahko molimo z zaupnostjo, da molimo v skladu z njegovo voljo.
   2) Posnemaj zgled Bogu predanih junakov v Svetem pismu. Pavel je molil za odrešitev Izraela (Pismo Rimljanom 10,1). David je molil za usmiljenje in odpuščanje, ko je grešil (Psalm 51,3–4). Zgodnja cerkev je molila za pogum v oznanjevanju (Apostolska dela 4,29). Te molitve so bile v skladu z Božjo voljo in podobne molitve danes so tudi. Tako kot Pavel in zgodnja cerkev bi morali tudi mi vedno moliti za odrešitev drugih. Zase bi morali moliti tako kot David, se vedno zavedati svojega greha in ga prinašati pred Boga, da ne bo oviral našega odnosa z njim in škodil našim molitvam.
   3) Moli s pravo motivacijo za dobroto. Bog ne bo blagoslovil sebičnih motivov. »Prósite, pa ne prejemate, ker slabo prósite – namreč zato, da bi to porabili za svoje naslade« (Jakobovo pismo 4,3). Moliti bi morali tako, ne da naše vzvišene besede slišijo drugi in nas vidijo kot »duhovne«, ampak večinoma na samem in na skrivnem, da nas bo naš nebeški Oče slišal na samem in nas odkrito nagradil (Evangelij po Mateju 6,5–6).
   4) Moli z duhom odpuščanja do drugih (Evangelij po Marku 11,25). Duh zagrenjenosti, jeze, maščevanja ali sovraštva do drugih bo preprečil našemu srcu, da bi molili v pravilni podrejenosti Bogu, tako kot nam je naročeno, naj ne prinašamo darov Bogu, dokler se ne spravimo z brati in sestrami v Kristusu.
   5) Moli z zahvaljevanjem (Pismo Kološanom 4,2; Pismo Filipljanom 4,6–7). Vedno lahko najdemo nekaj, za kar smo lahko hvaležni, ne glede na to, kako nas obremenjuje naša situacija ali potrebe. Najbolj trpeči človek, ki živi v odrešujoči Kristusovi ljubezni, ki ima zagotovilo odrešitve zdaj in ki ga pričakujejo nebesa, ima razlog, da je hvaležen Bogu.
   6) Moli z vztrajnostjo (Evangelij po Luku 18,1; Prvo pismo Tesaloničanom 5,17). Vztrajati moramo v molitvi in ne odnehati ali izgubiti potrpljenje, ker nismo dobili takojšnjega odgovora. Del molitve v skladu z Božjo voljo je, da verjamemo, da ne glede na to, ali je njegov odgovor »da«, »ne« ali »čakaj«, sprejmemo njegovo presojo, se podredimo njegovi volji in še naprej molimo.
   7) Zanašaj se na Božjega Svetega Duha v molitvi. To je čudovita resnica: »Saj niti ne vemo, kako je treba za kaj moliti, toda sam Duh posreduje za nas z neizrekljivimi vzdihi. In on, ki preiskuje srca, ve, kaj je mišljenje Duha, saj Duh posreduje za svete, v skladu z Božjo voljo« (Pismo Rimljanom 8,26–27). Bog Sveti Duh posreduje pred prestolom milosti za Božje ljudstvo. V trenutkih naše najgloblje depresije ali bridkosti, v trenutkih, ko se nam zdi, da sploh ne moremo moliti, imamo tolažbo v spoznanju, da Sveti Duh pravzaprav moli za nas! Kako čudovitega Boga imamo! Kakšno zagotovilo imamo, ko se trudimo hoditi v Svetem Duhu in ne v človeškem mesu! Imamo zaupnost, da bo Sveti Duh dokončal svoje delo poučevanja, kako naj molimo k Očetu po Sinu v skladu z Božjo voljo. Počivamo lahko v spoznanju, da bo Bog poskrbel, da nam bo vse pripomoglo k dobremu (Pismo Rimljanom 8,28). Kajti Bog bo slišal in uslišal naše molitve in prošnje, ki Vanj Verjemo in Zaupamo. V Bogu premorem vse, ki mi daje moč (Flp, 43,13)!
   Božja Volja in ne našačloveška Volja naj se zgodi. Verujmo v Boga in marsikaj se bo zgodilo, ker Gospod je Dober in Usmiljen ter nam hoče vedno le vse dobro.

   gotquestions

   Addendum
   Pridi Sveti Duh Tolažnik, Vodi nas, navdihni nas, poduči nas, kaj je prav, da naredimo, ker vse to je prav v Božjih Očeh, ker je v skladu z Božjim Načrtom in Božjo Voljo. Gospod pomagaj nam, da bomo molili in spoznali, kaj želiš od nas, da ne zaidemo s človeškimi premisleki in pametjo. Naše Misli niso Tvoje Misli in Naše Želje niso Tvoje Želje. Pomagaj nam, da bomo vedno hodili po Poti Odrešenja k Jezusu in poduči nas, kaj je prav v Božjih Očeh. Amen. Janez

   1 Kroniška 16, 34: Zahvaljujte se GOSPODU, ker je dober, ker na veke traja njegova dobrota.

   Odgovori
2. janez says:

   28. julija, 2024 at 16:36

   KAKO NAJ V SVOJEM KRŠČANSKEM ŽIVLJENJU DOŽIVLJAM VESELJE, ČE IMAM BOGA OB SEBI?
   Vsi hrepenimo po veselju, a včasih se zdi, da je veselje le težko ohranjati. Doživljanje veselja naj bi bilo v življenju vsakega kristjana prisotno čedalje bolj, saj je del sadu Svetega Duha, ki prebiva v nas (Pismo Galačanom 5,22–23). Zato je to posledica Božjega dela v nas in del Božje volje za verujoče. Vemo, da celo najzrelejši kristjani doživljajo obdobja brez veselja. Tako si je na primer Job želel, da bi bil ob rojstvu umrl (Job 3,11 isl.). David je molil, da bi lahko ubežal svojim težavam (Psalm 55,6–8). Elija je celo po tem, ko je bil priča čudežni Božji moči (Prva knjiga kraljev 18,16–46), zbežal v puščavo in prosil Boga, naj mu vzame življenje (Prva knjiga kraljev 19,3–5). Če so se ti veliki možje vere spoprijemali z obupom, le kako bi se torej lahko v krščanskem življenju nenehno veselili mi? Najprej moramo razumeti, da je veselje dar od Boga. Grška beseda za veselja je kara, ki je sorodna besedi karis ‘milost’. Veselje je tako Božji dar kot tudi naš odziv na Božje darove. Veselje izvira iz zavedanja o Božji milosti in iz hvaležnosti zanjo. Zato doživljamo veselje sredi preizkušenj, ko se osredotočamo na Božjo dobroto do nas (Jakobovo pismo 1,2–8). Namesto da bi bili za veselje prikrajšani, s tem ko tuhtamo o neprijetnosti težav, s katerimi se vsi soočamo, se raje razveseljujemo v razmišljanju o Božjih blagoslovih. To ne pomeni, da moramo svoja razočaranja ali negativna čustva zanikati. Če namreč sledimo zgledu številnih psalmistov, lahko stiske svojega srca izlijemo Bogu. Lahko mu brez olepševanja povemo vse, kar nas teži. In ko ta bremena v veri izročimo Bogu – v zavedanju, kdo on je – se v njem razveselimo. Dobre primere tega najdemo v Psalmih 3, 13, 18, 43 in 103.

   Pismo Filipljanom veliko govori o veselju, zlasti ker je Pavel pismo napisal iz ječe. V vrsticah 4,4–8 najdemo nekatere smernice za doživljanje krščanskega veselja: »Veselite se v Gospodu zmeraj; ponavljam vam, veselite se. … Gospod je blizu. Nič ne skrbite, ampak ob vsaki priložnosti izražajte svoje želje Bogu z molitvijo in prošnjo, z zahvaljevanjem. In Božji mir, ki presega vsak um, bo varoval vaša srca in vaše misli v Kristusu Jezusu. Sicer pa, bratje, vse, kar je resnično, kar je vzvišeno, kar je pravično, kar je čisto, kar je ljubeznivo, kar je častno, kar je količkaj krepostno in hvalevredno, vse to imejte v mislih.« Tu znova vidimo, kako pomembno vlogo ima molitev k Bogu pri doživljanju veselja. Če se zavedamo, da je Gospod blizu, nas to vodi k molitvi o naših stiskah, boleznih in preizkušnjah in nam pomaga, da ostajamo v mislih osredotočeni na Božjo dobroto do nas v Jezusu. Veselje občutimo, kadar se v mislih osredotočimo na vzvišene, pravične, čiste, ljubeznive, častne, krepostne in hvalevredne Kristusove blagoslove in evangeljske nauke, tudi ko smo preizkušani z Božjo Lekcijo. Bog nas Ljubi in hoče da se spokorimo in spreobrnemo, ker smo ga z grehom žalili.

   David je napisal, da nam Božja beseda prinaša veselje (Psalm 19,9). Veselje nas navdaja, če cenimo in ubogamo Božje ukaze in zapovedi. V Evangeliju po Janezu Jezus uči, da nas stanovitnost v njem in poslušnost njemu razveseljujeta. Rekel je: »Kakor je Oče mene ljubil, sem tudi jaz vas ljubil. Ostanite v moji ljubezni! Če se boste držali mojih zapovedi, boste ostali v moji ljubezni, kakor sem se tudi jaz držal zapovedi svojega Očeta in ostajam v njegovi ljubezni. To sem vam povedal, da bo moje veselje v vas in da bo vaše veselje dopolnjeno.« (Evangelij po Janezu 15,9–11) Eden od ključnih dejavnikov veselja je življenje v poslušnosti Bogu. Še en vir veselja za kristjana je, da uresničuje evangelij v skupnosti svetih, v lokalni cerkvi (Prvo Janezovo pismo 1,1–4). V Pismu Hebrejcem 10,19–25 pa je zapisano: »Bratje … Mislimo drug na drugega, takó da se spodbujajmo k ljubezni in dobrim delom. Ne zapuščajmo svojega zbora, kakor imajo nekateri navado, marveč drug drugega spodbujajmo, in to tem bolj, čim bolj vidite, da se bliža dan.« Božja milost nas uči, kako naj se v zaupanju in molitvi približamo Bogu (Pismo Hebrejcem 10,19), s tem ko se zavedamo, da smo očiščeni grehov (Pismo Hebrejcem 10,22). V Kristusu smo bili pripeljani v novo občestvo, v družino verujočih. Prek povezanosti z drugimi kristjani nas Bog trdno ohranja v veri, iz tega pa vznika radostno zaupanje v njegov značaj. V radostnem upanju tudi drug drugega spodbujamo k vztrajanju v zvestobi. Kristjani ne pripadajo temu svetu (Evangelij po Janezu 17,14–16; Pismo Filipljanom 3,20). Življenje je lahko polno osamljenosti in malodušja. Hrepenimo, da bi bili že v nebesih s Kristusom, dokončno obnovljeni tako, kot smo bili prvotno zasnovani. V lokalni krščanski cerkvi nam drugi verujoči pomagajo misliti na resničnost našega prihodnjega večnega veselja v Nebeški Domovini. V nas raste veselje, ko drug drugemu nosimo bremena in se spodbujamo k vztrajnosti (Pismo Galačanom 6,10; Pismo Kološanom 3,12–14). Resnična radost je znak pravega krščanskega življenja, saj je to sad Svetega Duha, dar od Boga. Darila veselja smo deležni, ko cenimo Božjo besedo – Sveto pismo, se osredotočamo na resnico o tem, kdo je Bog in kako nas je blagoslovil, vztrajamo v Odrešeniku in Učeniku Jezusu Kristusu, s tem ko spolnjujemo Božjo Voljo, ubogamo Božje zapovedi, ter se zanašamo na Jezusov Evangelij v skupnosti verujočih – v lokalni krščanski cerkvi, ki jo je on zasnoval. Zakaj ni med kristjani več radosti in veselja, če imamo Boga Odrešenika, Upanje, Božjo Milost, Sveto pismo in Božjo Odpuščanje in Božjo Ljubezen? Vse razloge imamo in pogoje za Hvaležnost in Veselje v Bogu. Zahvalimo se Gospodu, ker je Dober in Usmiljen, ker nam hoče vedno le vse dobro. Odprimo Jezusu svoje srce in se veselimo vsega kar pride k nam po Božji Milosti in Volji!

   2 Kor 3,4: Tolikšno zaupanje v Boga imamo po Kristusu.

   gotquestions in nekaj lastnih razmislekov o veselju in upanju

   Odgovori
3. Miro says:

   28. julija, 2024 at 13:30

   Poslušajmo Božjo besedo in živimo v njeni moči!

   BOŽJA BESEDA ZA DANES na: https://hozana.si/

   Presveto Srce Jezusovo, usmili se nas!
   Brezmadežno Srce Marijino, prosi za nas!
   Sv. Jožef, prijatelj Najsvetejšega Srca, prosi za nas!

   Odgovori
4. Miro says:

   28. julija, 2024 at 13:24

   KRISTUS DAJE ZA VSE KRUHA V OBILJU

   IZ SVETEGA EVANGELIJA PO JANEZU (Jn 6,1-15)

   Tisti čas se je Jezus prepêljal na drugo stran Galilejskega, to je Tiberijskega jezera. Za njim je šla velika množica, ker je videla znamenja, ki jih je delal na bolnikih. On pa se je vzpel na goro in tam sédel s svojimi učenci. Blizu je bila pasha, judovska velika noč. Ko je Jezus povzdignil oči in videl, da prihaja k njemu velika množica, je rekel Filipu: »Kje naj kupimo kruha, da bodo tile jedli?« To pa je rekel, ker ga je preizkušal; sam je namreč vedel, kaj bo storil. Filip mu je odgovóril: »Za dvesto denarijev kruha jim ne bi bilo dosti, da bi vsak dobil vsaj majhen kos.« Eden izmed njegovih učencev, Andrej, brat Simona Petra, mu je rekel: »Tukaj je deček, ki ima pet ječmenovih hlebov in dve ribi, a kaj je to za toliko ljudi?« Jezus je dejal: »Recite ljudem, naj sedejo.« Bilo pa je na tistem kraju veliko trave. Posedlo je torej kakih pet tisoč mož.

   Tedaj je Jezus vzel hlebe, se zahvalil in jih razdélil med sedeče. Prav tako je razdélil tudi ribe, kolikor so jih hoteli. Ko so se najedli, je rekel svojim učencem: »Poberite koščke, ki so ostali, da kaj ne bo šlo v izgubo.« Pobrali so jih torej in napolnili dvanajst košar s koščki, ki so od petih ječmenovih hlebov ostali tistim, ki so jedli. Ko so ljudje videli, da je stóril znamenje, so govorili: »Ta je resnično prerok, ki mora priti na svet.« Ker je Jezus spoznal, da nameravajo priti in ga s silo odvêsti, da bi ga postavili za kralja, se je spet sam umaknil na goro.

   SLAVA TEBI, JEZUS, TI SI KRUH ŽIVLJENJA!

   Odgovori
   • Miro says:

     28. julija, 2024 at 13:24

     PAPEŽ FRANČIŠEK RAZLOŽIL TRI GESTE IZ DANAŠNJEGA EVANGELIJA: DAROVATI, ZAHVALITI SE IN PODELITI

     »DRAGI BRATJE IN SESTRE, LEPO NEDELJO ŽELIM! DANES NAM EVANGELIJ MED BOGOSLUŽJEM SPREGOVORI O ČUDEŽU HLEBOV IN RIB (prim. Jn 6,1-15).«

     S temi besedami je papež Frančišek začel nagovor pred opoldansko molitvijo Angel Gospodov z okna apostolske palače na Trgu sv. Petra na današnjo 17. nedeljo med letom.

     Papež Frančišek

     Gre za čudež, torej znamenje, med katerim glavne osebe napravijo tri geste, ki jih bo Jezus ponovil med zadnjo večerjo. Katere so te geste? Darovati, zahvaliti se in podeliti.

     Prva je darovati. Evangelij govori o dečku, ki ima pet hlebov in dve ribi (prim. Jn 6,9). To je gesta, s katero priznamo, da imamo nekaj dobrega za dati in izrečemo svoj »da«, četudi je to, kar imamo premalo glede na potrebe. To je poudarjeno med mašo, ko duhovnik na oltarju daruje kruh in vino in vsakdo daruje samega sebe, lastno življenje. Gre za gesto, za katero bi se lahko zdelo, da je nekaj majhnega, če pomislimo na neizmerne potrebe človeštva, kakor je pet hlebov in dve ribi pred več tisoč glavo množico. Za Boga pa je to osnova za največji čudež, ki obstaja, tisti, v katerem On postane navzoč med nami za zveličanje sveta.

     In v tem je razumljena druga gesta: zahvaliti se (prim. Jn 6,11). Prva gesta je darovati, druga je zahvaliti se. Reči Gospodu s ponižnostjo, pa tudi z veseljem: »Vse to, kar imam, je tvoj dar in da se ti zahvalim, ti lahko dam to, kar si mi prvi podaril. Skupaj k tvojemu Sinu Jezusu, lahko dodam to kar lahko, vsakdo od nas lahko kaj doda. Kaj lahko dam Gospodu? To malo, kar lahko dam? Ubogo ljubezen«. Dati in reči: »Rad te imam. Ampak mi smo reveži, naša ljubezen je tako majhna. Toda daj jo Gospodu. Gospod jo bo sprejel.

     Darovati, zahvaliti se in tretja gesta je: podeliti (prim. Jn 6,11). Med mašo je obhajilo, ko se skupaj približamo k oltarju, da bi prejeli Kristusovo telo in kri. Gre za sad daru vseh, ki ga Gospod spremeni v hrano za vse. To je čudovit trenutek, ki nas uči živeti to gesto ljubezni kot dar milosti, tako za tistega, ki da, kot za tistega, ki sprejema.

     Bratje in sestre, vprašamo se: resnično verjamem, da imam po Božji milosti kaj posebnega za podariti bratom, ali pa se čutim anonimnega »kot eden med mnogimi«? Sem protagonist pri darovanju dobrega? Sem Gospodu hvaležen za darove, s katerimi mi nenehno razodeva svojo ljubezen? Podelitev z drugimi doživljam kot trenutke srečanja in medsebojne obogatitve?

     Devica Marija naj nam pomaga živeti z vero vsako evharistično obhajanje, ter vsak dan prepoznati in okušati čudeže Božje milosti.

     Povzeto po: https://www.vaticannews.va/sl/papez/news/2024-07/papez-francisek-razlozi-tri-geste-darovati-zahvaliti-se-podeliti.html

     SLAVA TEBI, JEZUS, TI SI KRUH ŽIVLJENJA!

     Odgovori
     • Miro says:

       28. julija, 2024 at 13:26

       17. NAVADNA NEDELJA – SVETOVNI DAN STARIH STARŠEV

       V Svetem pismu imamo jasna znamenja Gospodove navzočnosti med njegovim ljudstvom. Znamenje življenja, znamenje spoštovanja življenja, znamenje ljubezni do življenja, znamenje življenja, ki raste –to je zlasti takrat, kadar so med njim starci. To je lepo. Pri preroku Zahariju beremo: ‘Še bodo posedali starčki in starke po jeruzalemskih trgih, vsak s svojo palico v roki zavoljo visoke starosti’. To je znamenje. In tudi mnogi otroci. Zaharija uporabi lep izraz ‘mrgoleli bodo’. Mnogi! Obilje starosti in otroštva. To je znamenje, da ljudstvo skrbi za starčke in otroke, ima jih kot zaklad. To je znamenje Božje navzočnosti, je obljuba prihodnosti.

       Spomnim tudi na besede preroka Joela: ‘Vaši starčki bodo imeli sanje, vaši mladeniči bodo gledali videnja’. In tako je prisotno medsebojno izmenjavanje. Kar pa se ne zgodi, ko v naši civilizaciji prevladuje kultura odmetavanja, razvalina, zaradi katere se otroke, ki pridejo, ‘vrača pošiljatelju’, ali pa se sprejmejo načela kot je tisto, da se starčke zapre v dom za ostarele, ker ‘ne proizvajajo’, ker ovirajo normalno življenje. Stara mama mi je pripovedovala o dogodku v neki družini, kjer se oče odloči, da bo dedka dal jesti samega v kuhinjo, saj mu je zaradi starosti začela kapljati juha z žlice in je vse umazal. In nekega dne oče najde svojega sina, ki sestavlja leseno mizo zanj, saj bo ta ista osamitev prej ali slej doletela tudi njega. Ko se zanemarja starce in otroke, v modernih družbah pride do posledic, kot sta nerazumevanje tradicije in demografska zima.

       Ko se neka država postara in ni otrok, ne vidiš vozičkov na ulicah, ne vidiš nosečih žensk. ‘Otrok – raje ne.’ Ko bereš, da je v neki državi več upokojencev kot delavcev. To je tragično. In koliko držav danes začenja živeti to demografsko zimo. In potem ko se zapostavlja starce, se izgublja – povejmo to s sramom – tradicija, tradicija, ki ni nek muzej starih stvari, ampak je zagotovilo prihodnosti, je sok v koreninah, ki daje rast drevesu in daje cvetove in sadeže. To je sterilna družba za vse strani, ki tako konča slabo.

       Res je, da se mladost lahko kupi. Danes imamo veliko podjetij, ki jo ponujajo pod različnimi oblikami ukane, s plastično operacijo in z liftingom, a na koncu je vse skupaj smešno.

       Kaj je torej jedro Božjega sporočila? To je kultura upanja, ki jo predstavljajo ravno stari in mladi. Ravno oni so gotovost za preživetje države, domovine, Cerkve.

       Ljubezen Boga je vedno sejanje ljubezni in spodbujanje rasti naroda. Ne kultura odmetavanja. Rad bi vsem rekel, oprostite mi, ko zvečer delate izpraševanje vesti, vprašajte se tole: kako sem se danes vedel do otrok in do starcev? Pomagalo nam bo.

       Dragi stari starši, dragi starostniki, podajte se na pot izjemnih starcev! Postanimo tudi mi nekoliko pesniki molitve: uživajmo v iskanju svojih besed, prilastimo si tiste, ki nas jih uči Božja beseda. Molitev starih staršev in starostnikov je za Cerkev velik dar! Je bogastvo. Prav tako je velika injekcija modrosti za celotno človeško družbo, predvsem za tisto, ki je preveč zaposlena, zavzeta, raztresena. Nekdo pa mora prav tako peti, tudi za njih, peti o Božjih znamenjih, oznanjati znamenja Boga, moliti zanje! Spomnimo se Benedikta XVI., ki se je odločil za molitev in poslušanje Boga v zadnjem delu svojega življenja. Velik vernik pravoslavnega izročila iz prejšnjega stoletja Oliver Clément, je povedal: ‘Civilizacija, v kateri se več ne moli, je civilizacija, v kateri starost nima več smisla. In to je grozljivo. Mi predvsem potrebujemo ostarele, ki molijo, kajti starost nam je dana ravno za to.’

       Starostniki se lahko zahvaljujete Gospodu za vso prejeto dobroto in napolnite praznino nehvaležnosti, ki ga obdaja. Lahko posredujete za pričakovanja novih generacij in nudite dostojanstvo spomina. Mlade ambiciozneže lahko spomnite, da je življenje brez ljubezni suhoparno življenje. Prestrašenim mladim lahko rečete, da se strah pred prihodnostjo lahko premaga. Mlade, pretirano zaljubljene vase, lahko spomnite, da je večje veselje v dajanju kot prejemanju. Dedki in babice oblikujejo stalni zbor velikega duhovnega svetišča, kjer molitev prošnje in pesem hvalnica podpirata skupnost, ki dela in se bori na polju življenja.

       In navsezadnje molitev nenehno očiščuje srce. Hvaljenje in prošnja Bogu preprečujeta otrditev srca v nejevoljo in egoizem. Kako grd je cinizem ostarele osebe, ki je izgubila čut za svoje pričevanje, ki prezira mlade in ne govori o življenjski modrosti. In kako lepo je opogumljanje, ki ga starostnik uspe posredovati mladim, ki iščejo smisel vere in življenja. To je zares poslanstvo starih staršev, poklicanost ostarelih. Besede dedkov in babic so nekaj posebnega za mlade in ti to vedo.

       Kako bi rad Cerkev, ki izziva kulturo odmetavanja s prekipevajočim veseljem novega objema med mladimi in starimi! To je tisto, kar danes prosim Gospoda – ta objem!

       Povzeto po: Pridi in poglej, Ervin Mozetič

       https://portal.pridi.com/2024/07/27/nedelja-28-julij-2024-17-navadna-nedelja-svetovni-dan-starih-starsev/

       Odgovori
       • Miro says:

         28. julija, 2024 at 13:28

         GODUJE SVETA ALFONSA: PRVA INDIJSKA SVETNICA

         PAPEŽ BENEDIKT XVI. JE LETA 2008 ALFONSO BREZMADEŽNEGA SPOČETJA RAZGLASIL ZA SVETNICO. S TEM JE INDIJA DOBILA PRVO SVETNICO.

         https://portal.pridi.com/dogodek/sv-alfonsa-brezmadeznea-spocetja-prva-indijska-svetnica/2024-07-28/

         Sv. Alfonsa, prosi za nas!

         Odgovori
5. Miro says:

   28. julija, 2024 at 13:22

   OBHAJAMO SVETOVNI DAN STARIH STARŠEV IN OSTARELIH (Radio Ognjišče, 28. julij 2024)

   PAPEŽ FRANČIŠEK JE LETA 2021 DOLOČIL, DA SE VSAKO LETO ČETRTA NEDELJA V JULIJU PRAZNUJE KOT SVETOVNI DAN STARIH STARŠEV IN OSTARELIH. TO NEDELJO JE IZBRAL, KER JE BLIZU PRAZNIKA MARIJINIH STARŠEV JOAHIMA IN ANE, JEZUSOVIH STARIH STARŠEV.

   TOKRAT JE V OSPREDJU PROŠNJA PSALMISTA: »NA STARE DNI ME NE ZAVRZI!« Tako stare kot mlade želi spodbuditi, da bi si prizadevali za premagovanje osamelosti in zapuščenosti starejših ljudi. V Sloveniji bo srednje praznovanje, ki ga pripravlja skupnost SRCE v cerkvi sv. Jožefa v Ljubljani. Pri njej se želijo spomniti predvsem tistih starih staršev, ki se zaradi oslabelosti, bolezni in iz drugih vzrokov ne morejo udeležiti bogoslužja, zato so k maši povabljeni njihovi otroci in vnuki.

   Več o tem na: https://radio.ognjisce.si/sl/276/novice/38472/obhajamo-svetovni-dan-starih-stars-ev-in-ostarelih.htm

   Odgovori
   • Miro says:

     28. julija, 2024 at 13:23

     PAPEŽEVA POSLANICA ZA 4. SVETOVNI DAN STARIH STARŠEV IN OSTARELIH: »NA STARE DNI ME NE ZAVRZI« (Ps 71,9)

     POSLANICA SVETEGA OČETA FRANČIŠKA OB ČETRTEM SVETOVNEM DNEVU STARIH STARŠEV IN OSTARELIH, KI GA BOMO OBHAJALI V NEDELJO, 28. JULIJA 2024, POD NASLOVOM: »NA STARE DNI ME NE ZAVRZI« (Ps 71,9).

     https://www.vaticannews.va/sl/papez/news/2024-07/papezeva-poslanica-za-4-svetovni-dan-starih-starsev-in-ostareli.html

     Odgovori
6. Miro says:

   27. julija, 2024 at 11:22

   PUSTITE, NAJ OBOJE RASTE DO ŽETVE; IN OB ČASU ŽETVE POREČEM ŽANJCEM: POBERITE NAJPREJ LJULJKO IN JO POVEŽITE V SNOPE, DA SE SEŽGE, PŠENICO PA SPRAVITE V MOJO ŽITNICO

   IZ SVETEGA EVANGELIJA PO MATEJU (Mt 13,24-30)

   Tisti čas je povedal Jezus množicam drugo priliko takole: »Nebeško kraljestvo je podobno človeku, ki je vsejal dobro seme na svoji njivi. Ko so pa ljudje spali, je prišel njegov sovražnik, prisejal ljuljke med pšenico in odšel. Ko je pa bilje zrastlo in šlo v klasje, se je pokazala tudi ljuljka. In hlapci so pristopili h gospodarju in mu rekli: ›Gospod, ali nisi na svoji njivi vsejal dobrega semena? Od kod je torej ljuljka?‹ Rekel jim je: ›Sovražnik je to storil.‹ Hlapci so mu rekli: ›Ali hočeš, naj jo gremo pobrat?‹ Rekel je: ›Nikar, da pobiraje ljuljko ne porujete z njo morda tudi pšenice. Pustite, naj oboje raste do žetve; in ob času žetve porečem žanjcem: Poberite najprej ljuljko in jo povežite v snope, da se sežge, pšenico pa spravite v mojo žitnico.‹«

   RAZLAGA BOŽJE BESEDE

   PUSTITE NAJ OBOJE RASTE DO ŽETVE

   Pustite, naj oboje skupaj raste do žetve,« odgovarja Gospod v evangeliju tistim, ki predlagajo, da bi izruvali plevel, ki raste med žitom.

   Prilika iz evangelija nas spominja na kruto resnico našega življenja, da se Božja beseda vedno srečuje z ovirami, ki ogrožajo njeno rast. Dobro mora vedno računati na svojega zajedalca – zlo.

   Prijatelj duhovnik je pripovedoval, koliko je vložil v vzgojo mladih. Prirejal je zanje srečanja, jih vodil na duhovne vaje, šel z njimi na počitnice … Pa je v skupino prišel samo eden, ki je začel razdirati njegovo delo. Speljeval je mlade drugam in uničeval njegovo delo. Sovražnik vedno seje zlo. Koliko staršev bi znalo veliko povedati o podobni izkušnji! In kako hitro in lahko se zaseje slabo seme!

   Zlo pa ni samo zunaj naše skupnosti, ampak tudi v skupnosti sami in celo v srcu vsakega. Številni ljudje bi danes radi videli, da bi bila krščanska skupnost, Cerkev, popolna in brez napak. Pa, žal, ni. Vsak človek je bojno polje, kjer Gospod skrbno seje dobro, sovražnik pa zvijačno seje zlo. Zato tudi v priliki nastopa dvojnost semen (dobro, zlo), dvojnost sejalcev (Gospod in sovražnik) in dvojna možnost rešitve (pustiti ali izruvati ljuljko). Velja tudi: bolj kot si kdo prizadeva za dobro, bolj se sovražnik trudi, da seje zlo. Kako samo »uživajo« nasprotniki Cerkve, če kdo njenih članov greši!

   V človeški zgodovini se bojujeta dobro in zlo. Moramo si prizadevati, da bi izruvali plevel v sebi in okrog sebe, a bodimo pri tem previdni: »Posvečeno nasilje« je najslabše, ko v »službi dobrega« dela nasilje nad človekom. Na to nas spominja tudi evangeljska podoba: ljuljka se v začetku ne razlikuje od žita, pozneje pa se tako dobro ukorenini, da z izruvanjem plevela poškodujemo tudi žito.

   Zmaga dobrega bo nastopila šele ob koncu časov in ta bo Božje delo, ne pa sad naše nasilne »akcije«. Pred tem je čas potrpljenja, našega in Božjega, ki vidi naše zlo in zlo drugih kot prostor, kjer nastopa Božje usmiljenje, ki ga stalno doživljamo.

   Povzeto po: Pridi in poglej, Ervin Mozetič

   https://portal.pridi.com/2024/07/26/sobota-27-julij-2024-pustite-naj-oboje-raste-do-zetve/

   Presveto Srce Jezusovo, usmili se nas!
   Brezmadežno Srce Marijino, prosi za nas!
   Sv. Jožef, prijatelj Najsvetejšega Srca, prosi za nas!

   Odgovori
   • Miro says:

     27. julija, 2024 at 11:23

     GODUJE SVETI PANTALEON: ZDRAVNIK, POMOČNIK V STISKI

     ZDRAVNIK SV. PANTALEON JE PRIPROŠNJIK V STISKI, ZAVETNIK ZDRAVNIKOV,
     POMOČNIK PROTI GLAVOBOLU, IZČRPANOSTI IN ZAPUŠČENOSTI … ZAKAJ?

     https://portal.pridi.com/dogodek/sv-pantaleon-proti-izcrpanosti-zapuscenosti/2024-07-27/

     Sv. Pantaleon, prosi za nas!

     Odgovori
7. Miro says:

   27. julija, 2024 at 11:21

   POPOLNI ODPUSTEK OB SVETOVNEM DNEVU STARIH STARŠEV IN OSTARELIH

   28. JULIJA BOMO OBHAJALI ČETRTI SVETOVNI DAN STARIH STARŠEV IN OSTARELIH,
   KI BO TOKRAT POTEKAL NA TEMO »NA STARE DNI ME NE ZAVRZI« (Ps 71,9).

   Več o tem na: https://katoliska-cerkev.si/popolni-odpustek-ob-svetovnem-dnevu-starih-starsev-in-ostarelih

   Odgovori
8. Miro says:

   26. julija, 2024 at 12:30

   PRILIKA O SEJAVCU

   IZ SVETEGA EVANGELIJA PO MATEJU (Mt 13,18-23)

   Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem: »Vi torej poslušajte priliko o sejavcu: Kadar kdo sliši besedo kraljestva in je ne razume, pride hudi duh in mu ugrabi, kar mu je vsejano v srce: ta je tisti, ki je vsejan ob potu. Seme na kamniti zemlji je pa tisti, ki besedo posluša in jo takoj z veseljem sprejme; nima pa v sebi korenine in je nestanoviten; ko zaradi besede nastane stiska ali preganjanje, se takoj pohujša. Seme, ki je med trnjem, pa je tisti, ki besedo posluša, pa mu posvetne skrbi in zapeljivost bogastva zadušijo besedo, da ostane brez sadu. Seme na dobri zemlji je pa tisti, ki besedo posluša in umeva; ta torej obrodi in daje sad, nekateri stoternega, nekateri šestdeseternega in nekateri trideseternega.«

   POSLUŠAJTE RAZLAGO

   Če povprečnemu Slovencu omenite besedo “sejalec”, se bo verjetno spomnil na eno največjih slikarskih umetnin iz zakladnice slovenske likovne umetnosti, namreč na Groharjevega “Sejalca”.

   In ta motiv se zagotovo močno nanaša prav na to priliko, ki jo Jezus opisuje. Seme pada na več koncev, a tla so različna – samo ponekod seme pade na plodno zemljo, drugod pa se iz različnih razlogov ne “prime”. Kar je odlična prispodoba za vsakdanje življenje, kamor prodira Božja beseda. Ki pa je večinoma nismo pripravljeni sprejeti, da bi obrodila sad. Jezus svojim učencem to priliko tudi razloži, kakor beremo. In še to mnogi ne razumejo. In blagor tistim, ki Besedo res s srcem sprejmejo. Kajti sedaj, ko je Jezus tu, je čas milosti, to, po čemer so mnogi preroki hrepeneli, a niso doživeli.

   A stavek “Kdor namreč ima, se mu bo dalo in bo imel obilo; kdor pa nima, se mu bo vzelo še tisto, kar ima” se pojavlja tudi v drugih prilikah. O talentih denimo. Kaj naj bi človek vnaprej imel, kar bi se mu lahko vzelo? Če namreč zavrnemo Božji poziv, izgubimo še to, kar imamo od prej. Smokva, ki ne obrodi sadov, se prej ali slej posuši ali pa jo posekajo. Odvzeto je torej še to, kar nekdo ima. Ali pa samo misli, da nekaj ima. Mar ni to dovolj močan poduk? Ali nas to ne opominja, kako pomembno je, da smo odprti za Božjo besedo?

   Težava sodobnega časa je, da ne najdemo več neke tehtne povezave med Božjo besedo oz. duhovno sfero ter vsakdanjim življenjem. Kot da Boga ne zanima, kako živimo. Vendar je resnica ravno obratna.

   Številna pričevanja o spreobrnjenjih so pokazatelj tega, kako Bog vsakega od nas kliče, ga priteguje s človeškimi vezmi, z vrvicami ljubezni. In zato spregovori tudi v nam tako domačem jeziku, kot je prilika o sejalcu.

   Jezus je tisti sejalec, ki naokoli meče semena Božje besede, odrešenja. In nekaj zrnja pade tudi k nam. In kaj sedaj? Bomo pustili vse skupaj ali to, kar smo prejeli, obdelovali, da bo lepo obrodilo? Dobro, morda bo kdo rekel, češ vzeto mi je še to, kar imamo – toča in neurje sta mi uničila pridelek.

   Sem svoj pridelek blagoslavljal, sem počastil Boga, se mu zahvaljeval, sem dal desetino? V teh časih je to še kako relevantno vprašanje.

   Povzeto po: Pridi in poglej, Ervin Mozetič

   https://portal.pridi.com/2024/07/25/petek-26-julij-2024-poslusajte-razlago/

   Presveto Srce Jezusovo, usmili se nas!
   Brezmadežno Srce Marijino, prosi za nas!
   Sv. Jožef, prijatelj Najsvetejšega Srca, prosi za nas!

   Odgovori
   • Miro says:

     26. julija, 2024 at 12:31

     GODUJETA SVETA JOAHIM IN ANA, STARŠA DEVICE MARIJE

     https://portal.pridi.com/dogodek/sv-joahim-in-ana-starsa-device-marije/2024-07-26/

     Sv. Joahim in Ana, prosita za nas!

     Odgovori
9. Miro says:

   25. julija, 2024 at 10:56

   SIN ČLOVEKOV NI PRIŠEL, DA BI MU STREGLI, AMPAK DA BI ON STREGEL IN DAL SVOJE ŽIVLJENJE V ODKUPNINO ZA MNOGE

   IZ SVETEGA EVANGELIJA PO MATEJU (Mt 20,20-28)

   Tedaj je stopila k Jezusu mati Zebedejevih sinov s svojima sinovoma, padla predenj in ga nekaj prosila. Rekel ji je: »Kaj hočeš?« Odgovorila mu je: »Reci, naj sedita ta dva moja sinova v tvojem kraljestvu eden na tvoji desnici in eden na tvoji levici.« Jezus je odgovoril: »Ne vesta, kaj prosita. Ali moreta piti kelih, ki ga moram jaz piti?« Odgovorita mu: »Moreva.« Reče jima: »Moj kelih bosta pila, sedeti pa na moji desnici ali levici ne gre meni dajati, ampak katerim je pripravil moj Oče.«

   Ko je to slišalo drugih deset, so bili nevoljni nad bratoma. Jezus jih je pa poklical k sebi in jim rekel: »Veste, da vladarji narodov nad njimi gospodujejo in velikaši izvajajo nad njimi oblast. Med vami pa ne bo tako; ampak kdor koli med vami hoče biti velik, bodi vaš strežnik, in kdor koli med vami hoče biti prvi, bodi vaš služabnik. Kakor Sin človekov ni prišel, da bi mu stregli, ampak da bi on stregel in dal svoje življenje v odkupnino za mnoge.«

   RAZLAGA BOŽJE BESEDE

   JEZUS NI PRIŠEL, DA BI MU STREGLI

   Vsi hrepenimo po veličini v očeh drugih. Pred Bogom smo veliki, kadar svoje življenje sprejemamo kot Očetov dar in ga kot takega delimo z drugimi. Delimo ga, kadar dajemo svoje talente in čas na razpolago bližnjim.

   Jakob in Janez bi bila rada glavna v božjem kraljestvu. Verjetno ne le v božjem kraljestvu, ampak tudi na tem svetu. Jezus ju spomni na svoje trpljenje, o katerem jim govori že nekaj časa, in na trpljenje, ki bo doletelo vsakega, ki hodi za njim. Vendar jima to ne pride do živega. Zato skuša pojasniti s svojim zgledom, ko pravi: »Sin človekov ni prišel, da bi mu stregli, ampak da bi on stregel in dal svoje življenje v odkupnino za mnoge.« Tudi tokrat Jezusov odgovor ne pušča nobenega prostora za srednjo pot. Njegova pot je jasna: »Kdor hoče postati velik med vami, naj bo vaš strežnik, in kdor hoče biti prvi med vami, naj bo vsem služabnik.« Nobenega dvoma ne dopušča. Pot za njim zahteva odpoved sebi in služenje bližnjim.

   Mogoče se najprej vprašajmo, ali nam je to kristjanom v Cerkvi res jasno? Mislim, da ne. Niti na načelni ravni se ne zavedamo, da je na Jezusovo povabilo za kristjana pravi odgovor le služenje. Od sveta smo žal drugačni le toliko, da si delimo drugačna mesta, drugačne naslove, živimo pa v isti logiki.

   Zakaj tako? Zakaj vztrajamo v logiki tega sveta? Ker Evangelija in Jezusa ne vzamemo za res. Iz njega smo naredili pobožno, sladko pripoved o življenju, kjer za vse poskrbi dobri Bog in angeli varuhi. Kljub temu da lahko vidimo, da življenje ni takšno, največkrat le protestiramo, da Bog ne prepreči trpljenja, ne ustavimo pa se, da nam nikoli ni obljubljal, da bo hoja za njim lahka in brez njega.

   Ali nam je razumljivo, zakaj Jezus vztraja pri logiki križa, logiki ozke in strme poti v življenje, ter odklanja široko in zložno pot? Mislim, da o tem premalo razmišljamo. Dejstvo je, da je na svetu mogoče biti postrežen le v Jezusovi logiki. Če si vsi prizadevamo služiti in streči, bomo vsi postreženi. Če bomo vsi čakali, da bomo postreženi, bomo vsi lačni. Torej je odpoved in odločitev za služenje najbolj nujna drža za življenje. Mislim, da že lahko opazimo, da je družba, lahko rečem celotna Evropa, zaradi izgubljene vere v veliki krizi. Nihče ne bi delal, kaj šele služil, vsi pa bi imeli vsega na pretek. Takšna družba, ki temelji na načelu kruha in iger, se prej ali slej sesuje v prah. In vendar je nasprotje temu le odpoved in služenje.

   Zaradi vsega tega Jezus ne dopušča srednje poti. Vabi nas, da v globini osvojimo Njegov pogled na življenje, ki govori, da je lepo le, če ga živimo za druge. Če tega ne osvojimo, nam bo vedno vse krivica. Iskali bomo nadomestke in vedno znova se bo pojavljala skušnjava bogatega mladeniča: s čim bi si lahko kupil dober občutek, kaj naj bi še imel, da bi mi bilo bolje? Ali pa se nas bo ves čas držala senca Jakobove in Janezove prošnje, da bi bili prvi, da bi sedeli na desni ali levi čisto na vrhu lestvice. Če služenje ni izpolnitev našega življenja, bomo zagotovo iskali nadomestke. Tu ni srednje poti! Sta le dve: navdušiti se nad služenjem ali pa hlepeti za potešitvijo neizpolnjenih želja s premoženjem ali pomembnostjo.
   Prosimo Marijo naj nas razsvetli in okrepi, da bomo v globini razumeli, da je življenje lepo le v služenju bližnjim.

   Povzeto po: Pridi in poglej, Ervin Mozetič

   https://portal.pridi.com/2024/07/24/cetrtek-25-julij-2024-jezus-ni-prisel-da-bi-mu-stregli/

   Presveto Srce Jezusovo, usmili se nas!
   Brezmadežno Srce Marijino, prosi za nas!
   Sv. Jožef, prijatelj Najsvetejšega Srca, prosi za nas!

   Odgovori
   • Miro says:

     25. julija, 2024 at 10:57

     GODUJE SVETI JAKOB STAREJŠI

     PO IZROČILU JE JAKOB OZNANJAL EVANGELIJ V SAMARIJI IN JERUZALEMU.

     Več na: https://portal.pridi.com/dogodek/sv-jakob-starejsi-s-skoljko-v-kompostelo/2024-07-25/

     Sv. Jakob, prosi za nas!

     Odgovori
10. Miro says:

    24. julija, 2024 at 17:49

    »KDOR IMA UŠESA, NAJ POSLUŠA!« (Mt 13,9)

    BOŽJA BESEDA ZA DANES na: https://hozana.si/

    Presveto Srce Jezusovo, usmili se nas!
    Brezmadežno Srce Marijino, prosi za nas!
    Sv. Jožef, prijatelj Najsvetejšega Srca, prosi za nas!

    Odgovori
    • Miro says:

      24. julija, 2024 at 17:52

      MOLIMO: PRIDI, SVETI DUH

      Pridi, Sveti Duh, napolni srca svojih
      vernih in vžgi v njih ogenj svoje ljubezni.
      Pošlji svojega Duha in prerojeni bomo in
      prenovil boš obličje zemlje.

      Molimo! Bog naš Oče, Sveti Duh nas
      razsvetljuje in uči. Naj nam pomaga, da
      bomo v življenju spoznali, kaj je prav, in
      vselej radi sprejemali njegove spodbude.
      Po Kristusu našem Gospodu. Amen.

      Odgovori