Članki za dušo

14.958 Responses to Članki za dušo

1. Hvala says:

   18. maja, 2020 at 13:12

   https://revija.ognjisce.si/pisma/7412-kaj-je-greh-proti-svetemu-duhu-in-kaj-je-dusa-in-vest

   PO SVETOPISEMSKEM RAZODETJU JE ČLOVEK OSEBA, KI JE USTVARJENA PO BOŽJI PODOBI IN JE TELESNO- DUHOVNA
   RESNIČNOST. IN DUŠA JE TISTO DUHOVNO POČELO V ČLOVEKU, ZARADI KATEREGA POSTANE MATERIALNO TELO ČLOVEŠKO IN DELEŽNO DOSTOJANSTVA BOŽJE PODOBE.

   DUHOVNA DUŠA NE NASTANE IZ SPOLNIH CELIC OBEH STARŠEV, KOT TO VELJA ZA TELO , AMPAK JO BOG IZ LJUBEZNI NEPOSREDNO USTVARI IN JE ZATO NEUMRLJIVA. Ognjišče-Marjan Turnšek ), več o tem v prilogi.

   Odgovori
2. Miro says:

   18. maja, 2020 at 10:28

   KRŠČANSTVO V LUČI SVETOPISEMSKEGA RAZODETJA NE MORE SPREJETI REINKARNACIJE, AMPAK VERUJE V ENKRATNO ZEMELJSKO ŽIVLJENJE!

   Kot je že pred leti zapisal p. Vinko Škafar, novodobska gibanja, kljub številnim različicam, zelo poudarjajo reinkarnacijo. Zanje je pomembno, da človek pretekla slaba dejanja popravlja v naslednji inkarnaciji. Učijo, da se bodo reinkarnirali v neko nižjo vrsto življenja, če ne bodo dobri; če pa bodo dobri, reinkarnacija ne bo več potrebna in se bodo prelili v neosebno božanstvo. S tem pa tudi izgubijo svojo osebnost in individualnost. Mi verujemo, da človek ostaja, da kot oseba živi tudi po smrti, govorimo o občestvu svetih, oni pa o izničenju osebe, o zlitju v neosebno božanstvo. Krščanstvo v luči svetopisemskega razodetja ne more sprejeti reinkarnacije, ampak veruje v enkratno zemeljsko življenje. Sicer pa se v vzhodnih verstvih reinkarnacija pojmuje kot bolečina in kazen, v gibanjih nove dobe pa bolj kot večkratna možnost samouresničitve. Različno je tudi pojmovanje časa. Mi ga pojmujemo kot nekaj linearnega, kar se je začelo in se bo nekoč končalo. V novi dobi pa je čas pojmovan ciklično, ni začetka in ni konca. Novodobsko pojmovanje časa se prav tako ne ujema s svetopisemskim razodetjem.

   Odlomek iz članka: New age – iskanje »instant« sreče, p. Vinko Škafar

   Božje usmiljenje, ki nam daješ nesmrtno življenje, zaupamo vate!

   Odgovori
3. Janez says:

   18. maja, 2020 at 10:09

   KAJ JE KRISTUSOVA LJUBEZEN ZA VSE NAS?
   Izraz »Kristusova ljubezen« se nanaša na ljubezen, ki jo ima Kristus do vseh tistih, za katere je umrl, da bi jih rešil (Drugo pismo Korinčanom 5,14–21; Pismo Galačanom 2,20; Pismo Efežanom 3,14–19; 5,2.25; Prvo Janezovo pismo 3,16; Razodetje 1,4–6). »Kristusova ljubezen« je njegova pripravljenost, da žrtvuje svoje življenje kot odkupnino, da odkupi Božje izvoljence, ki si tega ne zaslužijo, kazni večne smrti za greh. Bog Sin, ki je obstajal od minule večnosti z Bogom Očetom (Evangelij po Janezu 1,1–4) in Svetim Duhom, je ljubeče privzel človeško telo in naravo (hipostatična združitev, da so Jezusa Ljudje videli, ko je živel med njimi), zgodovinsko znano kot Jezus Kristus (Evangelij po Janezu 1,5–18).

   Motiviran z veliko Ljubeznijo do nas ljudi je Jezus izpolnil vse zahteve Božje postave, tako da je, kot pravi Bog in pravi Človek na Zemlji, živel popolnoma pravično življenje in umrl kot Božja nadomestna spravna daritev za kazen za greh, da bi osvobodil vse, ki verujejo samo vanj, prihodnje sodbe in večne kazni (Razodetje 20,11–15). Po »Kristusovi ljubezni« Bog, ki je pravičen in svet, odpusti grehe tistih, ki jim je po daru milosti dana vera v Jezusa (Pismo Rimljanom 3,21–26). »Kristusova ljubezen« je imela našo potrebo po Odrešeniku od greha, smrti in pekla za pomembnejšo kot svoje božanske privilegije (Pismo Filipljanom 2,1–8). »Kristusova ljubezen« je ravnala nesebično, ko se je odpovedala upravičeni časti in slavi, da bi dosegla utelešenje; to je vodilo v zavračanje, posmehovanje, izdajo, tepež in križanje, da bi spravil z Bogom tiste, ki so bili vnaprej določeni za posvojitev (Pismo Galačanom 4,1–7; Pismo Efežanom 1,3–6). To je potrdil, ko je tretji dan vstal od mrtvih (Pismo Rimljanom 4,23–25). Kristusova ljubezen sega do najnevrednejših upornikov (Prvo Petrovo pismo 3,18). »Kajti ko smo bili še slabotni, je Kristus v času, ki je bil za to določen, umrl za brezbožne. Težkó namreč, da bi kdo umiral za pravičnega: morda bi si kdo še upal umreti za dobrega. Bog pa izkazuje svojo ljubezen do nas s tem, da je Kristus umrl za nas, ko smo bili še grešniki« (Pismo Rimljanom 5,6–8). »Kristusova ljubezen« pomeni, da je Jezus dal največ, kar je lahko, za tiste, ki so si to najmanj zaslužili! Žrtev je bistvo »Kristusove ljubezni«.

   »Kristusova ljubezen«, ki je izkazana grešnikom v zgodovini na križu in v vstajenju, je šele začetek. V sedanjosti Bog kliče in pritegne svoje ovce, naj zaupajo v Kristusa kot Odrešenika in Gospoda (Evangelij po Janezu 6,44.65; 10,3.26–30; Pismo Rimljanom 8,28–30; Pismo Galačanom 1,6; Pismo Hebrejcem 9,15; Judovo pismo 1,1). Sveti Duh, ki prebiva v njih, jih naredi za Božje posvojene otroke in sodediče z Jezusom (Pismo Rimljanom 8,12–17)! On je kristjanov zagovornik in svetovalec in tolažnik (Evangelij po Janezu 14,16–17.26; 15,26; 16,7–15). Ne glede na to, kaj preživljajo sveti, vedno vztraja, posreduje, vodi in ščiti (Pismo Rimljanom 8,26–39). Ker Jezus upravičeno vlada kot najvišji dobrohotni Kralj, Sveti Duh, ki prebiva v kristjanih, ljubeče spodbuja kristjane, da mu poslušno predajo položaj slave in vladanja, ki si ga zasluži (Drugo pismo Korinčanom 5,14–17). »Poglejte, kakšno ljubezen nam je podaril Oče: Božji otroci se imenujemo in to tudi smo. Svet nas zato ne spoznava, ker ni spoznal njega. Ljubi, zdaj smo Božji otroci; ni pa še razodeto, kaj bomo. Vemo pa, da mu bomo podobni, ko se bo razodel, ker ga bomo gledali takšnega, kakršen je, in vsak, kdor ima to upanje vanj, se očiščuje, kakor je tudi on čist« (Prvo Janezovo pismo 3,1–3).

   Addendum
   Iz svetega evangelija po Mateju (Mt 28,16-20)
   Tisti čas se je enajst učencev odpravilo v Galilejo na goro, kamor jim je bil Jezus naročil. Ko so ga zagledali, so se mu do tal priklonili, nekateri pa so dvomili. Jezus je pristopil in jim spregovóril: »Dana mi je vsa oblast v nebesih in na zemlji. Pojdite torej in poučujte vse narode. Krščujte jih v imenu Očeta in Sina in Svetega Duha in učite jih izpolnjevati vse, kar koli sem vam zapovedal! In glejte: jaz sem z vami vse dni do konca sveta.«

   Ko so bili zbrani, so ga vprašali: »Gospod, ali boš v tem času obnovil izraelsko kraljestvo?« Rekel jim je: »Ni vaša stvar, da bi vedeli za čase in trenutke, ki jih je Oče določil v svoji oblasti. Toda prejeli boste moč, ko bo Sveti Duh prišel nad vas, in boste moje priče v Jeruzalemu in po vsej Judeji in Samariji ter do skrajnih mej sveta.« Po teh besedah se je dvignil pred njihovimi očmi in oblak ga je zastrl njihovim pogledom. Ko so po njegovem odhódu strmeli v nebo, glej, sta stala pri njih dva moža v belih oblačilih, ki sta rekla: »Možje Galilejci, kaj stojite in gledate v nebo? Ta Jezus, ki je bil vzet od vas v nebo, bo prišel prav tako, kakor ste ga videli iti v nebo.«

   »Kakor mladika ne more sama roditi sadu, če ne ostane na trti, tako tudi vi ne, če ne ostanete v meni.« (Jn 16,4)

   Življenje na Zemlji je preizkušnja – priprava na tisto, kar nas čaka v prihodnosti. Za vernike je to večno življenje v prisotnosti Boga in Jjuegove Ljubezni in Usmiljenja. Kako smo torej lahko izbrani in zmožni sprejeti dar večnega življenja? Pot je samo ena – vera in zaupanje v Božjega sina, Jezusa Kristusa. Kajti Jezus pravi: »Jaz sem vstajenje in življenje; kdor vame veruje, bo živel, tudi če umre; in vsakdo, ki živi in vame veruje, vekomaj ne bo umrl.« (Janez 11:25-26) Brezplačni dar večnega življenja je na voljo vsakomur, vendar pa od nas zahteva, da se odrečemo posvetnim užitkom in se žrtvujemo Bogu. »Kdor veruje v Sina, ima večno življenje; kdor pa ne veruje vanj, ne bo videl življenja, ampak ostane nad njim Božja jeza.« (Janez 3:36) Po smrti ne bomo mogli obžalovati svojih grehov, kajti ko bomo enkrat gledali Bogu v oči, ne bomo imeli druge možnosti kot da verjamemo vanj. On hoče, da pridemo k njemu z vero in ljubeznijo v duši. Če bomo sprejeli Jezusovo smrt kot odrešenje za naše grehe, nam bo omogočeno živeti spodobno življenje na zemlji, po smrti pa na veke uživati v Kristusovi družbi v Nebeški domovini.

   Gospod pridi in ostani z nami vse dni!

   Gotquestions et altro

   Slava Bogu Očetu, ki me je ustvaril – ker me je ljubil.
   Slava Jezusu Kristusu, ki je umrl zame – ker me je ljubil.
   Slava Svetemu Duhu, ki živi v meni – ker me ljubi.
   Amen.

   Sveta Mati Terezija

   Odgovori
4. Hvala says:

   18. maja, 2020 at 9:15

   http://mirenski-grad.si/postno-predavanje-pustolovscina-vere

   PUSTOLOVŠČINA VERE

   Ali je odrešitev po veri ali pa je odrešitev po veri in z dobrimi deli je nekako tema, ki nam da, da bi razmišljali o Bogu, oz. kako bi Mu najbolje služili.
   Osebno me je zelo nagovoril članek, ki sem ga priložila _PUSTOLOVŠČINA VERE. Na duhovnem predavanju je bila v gosteh sestra Rebeka Kenda, ki pravi, da če gremo na srečanje z živim Bogom, moramo spremeniti mišljenje in razmišljati tako kot JEZUS.
   Sestra Rebeka je ob svetopisemskih odlomkih pripravila 5 korakov SPREOBRNJENJA.

   Razmišljala sem o tem; jaz velikokrat poudarjam: Če se človek prepusti vodstvu Bogu, da On vodi njegovo življenje v celoti, je popolnoma vse zajeto, tu se človeku ni potrebno mučiti, kaj bo še naredil in kaj ni naredil, ker s tem žalimo Boga, oz. Mu s svojim početjem onemogočamo vodenje našega življenja; to pomeni tudi, da Mu ne zaupamo, da bi On skrbel za nas v celoti, glede na načrt, ki ga ima za posameznika in na Njegovo voljo.

   Če razmišljamo naprej: Bog je Gospodar vsega in ima za vsakega človeka pripravljen načrt-to je unikatni načrt za posameznika.
   Nekdo umrje nekaj časa po rojstvu, nekdo je invalid, ki se ne more gibati , oz premikati celo svoje življenje, nekdo bo srečal Gospoda morda šele pri stotih letih itd ,,,,,,ampak On, ki je Gospodar vsega, in je vse usklajeno po Njem, bo poskrbel, da bo pomagal človeku, ki se Mu je zaupal in da bo človek izpolnil Njegov načrt. V tem načrtu pa je zajeto vse.

   Že Sveti Pavel je rekel, da vse kar delamo naj bo Bogu v čast in ljudem v korist. Tudi, ko jemo ali pa spimo, ali opravljamo svoj poklic delajmo to tako, da bo Bogu v čast in ljudem v korist. Vse kar dobrega in koristnega naredimo je delo usmiljenja. Delo usmiljenja je tudi, če skuhamo kosilo določeni osebi s katero živimo ali pa ne živimo, če človeka lepo pozdravimo na cesti, je tudi delo usmiljenja, ker je tudi njega ustvaril Stvarnik, molitev invalidov, ki se ne morejo premikati in darovanje trpljenja je delo usmiljenja, spoštovanje popolnoma drugače mislečih ljudi, spoštovanje ljudi drugih narodnosti s katerimi smo vsak dan lahko v kontaktu. Če pomislim, je največji izziv človeka v življenju ta, da je zadovoljen v “okviru”-to je v življenju tam , kamor ga je Gospod postavil, da hodi povezan popolnoma z Gospodom, da zna potrpeti in živeti s popolnoma drugače mislečim človekom, po domače bi rekli, da se popolnoma vživi in prilagaja in daje dih življenju s sočlovekom, ki nimata ene skupne točke, pa najsi bo ta človek v družini, pri sosedih , v državi ali pa v svetu. Gospod nam tudi nalaga, da se trudimo in delamo vse, kar je po Njegovi volji. Če pa delamo vse po Njegovi volji, potem delamo tudi dobra dela usmiljenja po Njegovem načrtu, ki Ga ima za posameznika.

   Gospod je naročil Favstini Kowalski kar je najpomembnejše v življenju človeka. Ne, da naredi ne vem kakšno veliko delo, nad katerim bi se človeške oči zabliskale od veselja zaradi tega velikega dela, ampak je na prvem mestu POKORŠČINA BOGU IN PONIŽNOST. Favstina je to dobro spoznala in tudi o tem pisala v svojih dnevnikih. Včasih je hotela moliti ali pa iti k sveti maši v kapelo, ali pa kaj drugega postoriti , pa ni mogla zaradi bolezni ali pa česa drugega. Jezus jo je tako učil in ji dal vedeti, da je za Njega vse: POSLUŠATI GA IN BITI PONIŽEN.
   Jaz pravim temu po domače, da mi ljudje ne moremo doumeti Božje skrivnosti, niti se ne smemo delati bolj pametne s svojimi razmišljanji , ampak je prva točka v življenju , da POSLUŠAMO GOSPODA; KAJ ŽELI OD NAS. ISKATI NJEGOVO VOLJO, ne svoje volje uveljavljati in podajati.

   BOG JE REKEL PO PREROKU IZAIJU: (Iz 48, 17-19) TAKO GOVORI GOSPOD, TVOJ ODKUPITELJ , SVETI IZRAELOV: JAZ SEM GOSPOD TVOJ BOG, KI TE UČIM, KAR TI KORISTI, KI TE VODIM PO POTI, PO KATERI
   MORAŠ HODITI.
   O DA BI PAZIL NA MOJE ZAPOVEDI!
   TEDAJ BI BIL TVOJ MIR KAKOR REKA, TVOJA PRAVIČNOST KAKOR MORSKI VALOVI.
   TVOJEGA ZARODA BI BILO KAKOR PESKA IN POTOMCEV TVOJEGA RODU KAKOR NJEGOVIH ZRN.
   Gospod nas vodi po poti, ki jo je On določil , če Mu dopustimo.

   Sestra Rebeka Kenda in njenih pet korakov spreobrnjenja:

   1. ODGOVORITI NA JEZUSOVO POVABILO TAKO KOT APOSTOLI, KI SO PUSTILI VSE IN ŠLI ZA NJIM. POTREBNO JE POSLUŠATI JEZUSOV GLAS V SVOJEM SRCU, KAJTI JEZUS NAGOVARJA VSAKEGA ČLOVEKA V NJEGOVI KONKRETNI SITUACIJI IN ČE SE PREVEČ OBOTAVLJAMO NAS HUDIČ PREMAGA.

   2. ZAUPATI GOSPODU-IMETI POGUM BITI DRUGAČEN, NE DVOMITI V BOGA, UGAJATI BOGU, NE LJUDEM.

   3. OSEBNA ODLOČITEV-VSAK MORA SKOZI EVANGELIJ SPOZNATI IN ZAČUTITI KDO JE ZANJ JEZUS, DA LAHKO ODKRIJE SVOJO IDENTITETO.

   4. SPOZNATI RESNICO O SEBI- ČE SE ČLOVEK ZANAŠA LE NA SVOJO MOČ , GA PREJ ALI SLEJ PRIPELJE DO DNA. TAKRAT SE NEKAJ PRETRGA V NJEGOVEM SRCU IN RESNIČNO SREČANJE Z BOGOM JE MOŽNO LE V ISKRENEM KESANJU IN ODPUŠČANJU.
   ——————————————————————————————————————————————————-
   5. SPREJETI POSLANSTVO IN STOPITI NA POT LJUBEZNI. KO ODKRIJEŠ KDO SI, SE DAŠ NA RAZPOLAGO BOGU IN SAMO LJUBEZEN JE MESTO V HOJI ZA JEZUSOM.

   Če imamo povezavo z Bogom in ga ljubimo, se nam ni treba bati, da bomo kaj zamudili ali pa ne naredili kakšnega dobrega dela, kajti Njegova Ljubezen do nas je življenje , ki nam Ga želi dati Jezus, ne temelji na nobenem strahu ali razglabljanju, ampak na POSLUŠNOSTI NJEMU, PONIŽNOSTI IN ISKANJU NJEGOVE VOLJE.

   Odgovori
5. Janez says:

   17. maja, 2020 at 21:14

   Ali je odrešitev samo po veri ali je odrešitev po veri in z dobrimi deli?
   To je morda najbolj pomembno vprašanje v krščanski teologiji. To vprašanje je povzročilo protestantsko reformacijo, ki temelji predvsem na Svetem pismu. Stoletja, ki je znova razkrila evangelij Svetega pisma, ki ga je zgodnja cerkev oznanjala. To je ključno vprašanje med Svetopisemskim krščanstvom in vsemi drugimi krščanskimi verami. Je odrešitev samo po milosti preko vere v Jezusa ali je po veri z dejanji? Je človek odrešen že, ker verjame v Kristusa, ali mora za svojo odrešitev še nekaj dodatnega sam storiti? Ali je sprava z Bogom nekaj, kar se je zgodilo izven nas? Ali je Bog storil spravo popolnoma za nas v Kristusu, oziroma ali je odrešenje odvisno, vsaj delno od nas? Ali je krščanska pravičnost nam tuja (Lat. extra nos – zunaj), katero jo izvoljenim Bog pripisuje samo po milosti, samo preko vere, samo v Jezusa Kristusa, brez del? Ali moramo nekako zaslužiti Božje usmiljenje?

   Ob tem vprašanju se mnogi zmedejo, zato ker se ne zedinijo z vsem, kar Sveto pismo v celoti uči na tej temi in se ne sprijaznijo s celotnim sporočilom Svetega pisma. Izven sobesedila, neprevidno primerjajo Pismo Rimljanom 3,28; 5,1; Pismo Galačanom 3,24 z Jakobovim pismom 2,24 in domnevajo razliko med Pavlom (odrešeni smo samo po božji milosti, samo preko vere) in Jakobom (odrešeni smo po svoji veri in delih). V resnici sta se Pavel in Jakob dobro razumela in sta se strinjala drug z drugim, saj sta bila oba vodena po istem, nezmotljivem Svetem Duhu, kadar sta pisala Sveto pismo. Zaradi malomarnosti pri učenju Svetega pisma, nekateri ljudje trdijo, da je to edina točka nesoglasja v razmerju vere in del. Trdijo, da Pavel dogmatično govori, da je opravičenje le po božji milosti, preko vere (Pismo Efežanom 2,8-9) medtem, ko Jakob pravi, da je opravičenje ne le samo po veri, temveč tudi po dobrih delih (Jakobovo pismo 2,24). Ta površinski, navidezni problem rešimo, če natančno preučimo, kaj je pravzaprav Jakob rekel. Jakob izpodbija tezo, da ima človek odrešujočo vero, če se njegova vera ne vidi v dobrih delih (Jakobovo pismo 2:14-26). Jakob nagovarja, kako naj človek dokaže drugim ljudem (ne Bogu) svojo vero z dobrimi deli. Jakob poudarja, da bo resnično verovanje v Jezusa, ki človeka odrešuje od greha, vplivalo na spremenjeno življenje, označeno z dobrimi deli (Jakobovo pismo 2,17-18; 20-26). Vera naj pomaga kristjanom, da bodo boljši ljudje in dobri kristjani. Jakob ne pravi, da so kristjani opravičeni po veri plus dela, temveč da bo človek, ki je opravičen samo po milosti, samo preko vere, delal dobra dela, ker je nova stvaritev v Kristusu (poglej Drugo pismo Korinčanom 5,17-19). Če človek trdi, da je vernik pa njegovo življenje, ni označeno z dobrimi deli – potemtakem nima resničnega verovanja v Kristusa (Jakobovo pismo 2,14; 17; 20; 26). Jakob nam ne razloži, kako človek lahko zasluži spravo z Bogom, temveč kako, že na novo rojen človek dokaže ljudem, da je zares popolnoma opravičen po milosti preko vere.

   Pavel piše enako v svojih pismih. Sad Duha, ki ga bodo verniki imeli je napisano v Pismu Galačanom 5,22-23 (poglej Mihej 6,8; Pismo Rimljanom 6,22-23; Pismo Hebrejcem 13,20-21). Takoj, ko nam Pavel pove, da so božji ljudje odrešeni po milosti preko vere in ne po delih (Pismo Efežanom 2,8-9), nam razkrije, da so ustvarjeni, da delajo dobra dela (Pismo Efežanom 2,10). Prav tako kot Jakob pričakuje spremembo v življenju, jo Pavel pričakuje, »Če je torej kdo v Kristusu, je nova stvaritev. Staro je minilo. Glejte, nastalo je novo.« (Drugo pismo Korinčanom 5,17) Jakob in Pavel se strinjata v poučevanju o odrešitvi, vendar prideta do istega sklepa z drugega zornega kota. Pavel vedno poudarja, da je odrešenje le po božji milosti, samo preko vere, samo v Jezusa Kristusa. Jakob, enako kot Pavel, pa močno poudarja dejstvo, da resnična krščanska vera v Kristusa brez izjeme proizvaja dobra dela. Korenita sprava z Bogom je samo božja milost, ki povzroča vero. Sad (dokaz) odrešujoče vere so dobra dela. Zveličanje v Kristusu je vedno samo po božji suvereni milosti preko darila vere, ki bo vedno sebe prikazala z dobrimi deli. Jakob v pismu pravi, da je vera brez dobrih del mrtva.

   Vera brez del je mrtva, Jakobovo pismo 2,14-24.26 (izvleček)
   14 Kaj pomaga, bratje moji, če kdo pravi, da ima vero, del pa nima? Ali ga more vera rešiti? 15 Ako sta brat in sestra brez obleke in nimata vsakdanjega živeža, 16 pa jima kdo izmed vas reče: »Pojdita v miru, pogrejta se in se nasitita« – pa jima ne daste, kar je potrebno za telo, kaj to pomaga? 17 Tako je tudi z vero, če nima del: sama zase je mrtva. 18 Pa poreče kdo: Ti imaš vero in jaz imam dela. Pokaži mi svojo vero brez del, in jaz ti iz svojih del pokažem vero. 19 Ti véruješ, da je en Bog? Prav delaš; tudi hudi duhovi vérujejo, pa trepečejo. 20 Ali hočeš, nečimrni človek, spoznati, da je vera brez del prazna? 21 Ali ni bil naš oče Abraham opravičen iz del, ker je položil svojega sina Izaka na oltar? 22 Vidiš, da je vera sodelovala z njegovimi deli in da se je vera po delih dopolnila. 23 Spolnilo se je pismo, ki pravi: »Abraham je Bogu verjel in se mu je štelo v pravičnost« in je bil imenovan »prijatelj božji«. 24 Vidite, da se človek opravičuje iz del in ne samo iz vere. 26 Kakor je namreč telo brez duha mrtvo, tako je tudi vera brez del mrtva.

   gotquestions et altro

   Odgovori
6. Miro says:

   17. maja, 2020 at 12:25

   SESTRA FAVSTINA: »JEZUS, UMIRI NEVIHTO, KER TVOJ OTROK NI SPOSOBEN MOLITI NAPREJ, SPANEC ME MUČI« (Dn 1197)

   Sv. Favstina Kowalska pripoveduje: Danes ponoči je bila huda nevihta. Sklonila sem se z obrazom do tal in začela moliti litanije vseh svetnikov. Proti koncu litanij me je prevzemal tako močan spanec, da nikakor nisem mogla te molitve dokončati. Tedaj sem vstala in rekla Gospodu: »Jezus, umiri nevihto, ker tvoj otrok ni sposoben moliti naprej, spanec me muči.« Po teh besedah sem na široko odprla okno in nisem ga pritrdila s kavljem. Sestra N. mi reče: »Kaj delate, sestra, saj bo vihar odtrgal okno. »Odgovorila sem ji, naj mirno spi – in takoj se je nevihta popolnoma pomirila. Naslednji dan so se sestre pogovarjale o tem hitrem utišanju nevihte, ne vedoč, kaj je to pomenilo. Nič nisem na to odgovorila, samo v sebi sem razmišljala: »Jezus in Favstinka vesta, kaj to pomeni (Dnevnik sv. Favstine Kowalske, 1197).

   Več o tem na: http://www.sticna.com/Dnevnik_Svete_Favstine_Kowalske.pdf

   Božje usmiljenje, ki nas napolnjuješ z milostjo, zaupamo vate!
   Sv. Favstina, prosi za nas!

   Odgovori
7. Hvala says:

   16. maja, 2020 at 22:43

   KAJ POMENI BOŽJI BLAGOSLOV?
   ———————————————————————————————————————————————————

   POGOSTO BLAGOSLOV ZAMENJUJEMO ZA USPEH ALI REŠITEV IZ TEŽAV

   BOG JE ZAGOTOVIL, DA BO OBILNO BLAGOSLOVIL TISTE, KI GA LJUBIJO.
   “BLAGOSLOVLJEN MOŽ, KI ZAUPA V GOSPODA”, PRAVI PREROK.
   “PRIDITE BLAGOSLOVLJENI MOJEGA OČETA, ” JE POZNEJE REKEL JEZUS.

   TODA KAKO NAJ RAZUMEMO TO PONAVLJAJOČO OBLJUBO BLAGOSLOVA V SVETEM PISMU?

   BOŽJE SPREMSTVO
   ——————————————————————————————————————————————————-

   POGOSTO BLAGOSLOV ZAMENJUJEMO Z USPEHOM ALI REŠITVIJO IZ TEŽAV. ZAKAJ SE TEŽAVE SPLOH POJAVIJO, KO VENDAR LJUBIMO GOSPODA, SE TRUDIMO HODITI PO NJEGOVIH POTEH IN VZTRAJNO MOLIMO?

   V CERKVI SE JE POJAVILO GIBANJE, PO KATEREM NAJ SE NE BI MOGLO NIČ ZGODITI TISTEMU, KI LJUBI GOSPODA IN IZPOLNJUJE NJEGOVO VOLJO.

   VENDAR BLAGOSLOV NI POVEZAN Z USPEHOM.
   ——————————————————————————————————————————————————–

   ČE BI BIL, BI MORALI TUDI SKLENITI, DA JEZUSA BOG NI BLAGOSLAVLJAL , SAJ JE BILO NJEGOVO ŽIVLJENJE V OČEH SVETA POPOLN POLOM.
   ———————————————————————————————————————————————————
   TUDI LJUDJE, KI BOGA LJUBIJO, ZBOLIJO, IMAJO TEŽAVE IN UMREJO, A ZATO NE MOREMO TRDITI , DA JIH BOG NE BLAGOSLAVLJA.

   BLAGOSLOV MORAMO RAZUMETI KOT BOŽJE SPREMSTVO, KI NAŠO BARKO TUDI V HUDIH NEVIHTAH PRIPELJE V VAREN PRISTAN. GRE ZA GOTOVOST , DA ČEPRAV JE POT ZAVITA IN POLNA OVIR, BO TISTI, KI LJUBI GOSPODA IN IZPOLNJUJE ZAPOVEDI , IMEL DOBER KONEC-VEČNO SE BO VESELIL V NEBESIH (Prim. Psalm 1).

   BOG NAM NE OBLJUBLJA. DA BO NAŠA POT BREZ TEŽAV IN BOLEČIN, AMPAK, DA BO NA KONCU ZMAGALO DOBRO.

   VARUJE, NE ODSTRANJUJE
   ———————————————————————————————————————————————————

   ZLI DUH JE HOTEL JEZUSA PREVARATI S SVETIM PISMOM, KO MU JE DOBESEDNO NAVAJAL VRSTICO IZ PSALMA 91, KI PRAVI:” ZAKAJ SVOJIM ANGELOM BO ZATE ZAPOVEDAL, NAJ TE VARUJEJO NA VSEH TVOJIH POTIH, “IN GA SPODBUJAL , NAJ SE VRŽE Z VRHA TEMPLJA.

   BOG BLAGOSLAVLJA VSE, KI GA LJUBIJO, IN VARUJE NJIHOVE KORAKE, VENDAR NE ODSTRANJUJE TEŽAV, SAJ BI BILO TAKO ŽIVLJENJE BREZ OKUSA.
   ——————————————————————————————————————————————————-

   ČE BI BILO TAKO, BI GOSPODOVO IME NEDVOMNO TUDI ZLORABLJALI . BLAGOSLOV NE POMENI ZMAGATI NA LOTERIJI IN NE POMENI, DA SE NI TREBA BOJEVATI.

   * BOŽJI BLAGOSLOV POMENI, DA NAS BOG NE GLEDE NA VSE NIKDAR NE BO ZAPUSTIL, DA NAM BO VEDNO DAJAL MOČ , DA NAŠE ŽIVLJENJE V NEVIHTI NE BI POTONILO.
   ——————————————————————————————————————————————————–
   * BOŽJI BLAGOSLOV POMENI, DA KRISTUS POTUJE Z NAMI NA ISTI LADJI IN ČE TUDI SE ZDI, DA SPI, V RESNICI BDI NAD NAMI IN NAS SPODBUJA K TEMU, DA NE SKAČEMO V VODO VSAKOKRAT, KO ZAČUTIMO, DA SE NAŠE ŽIVLJENJE ZAMAJE.
   ——————————————————————————————————————————————————–
   * BOŽJI BLAGOSLOV JE GOTOVOST, DA NAS BOG V NEVARNOSTI NE BO PUSTIL SAMIH.
   ———————————————————————————————————————————————————
   * MORDA BLAGOSLOV NE BO PREMAKNIL KROGLE, KI SO JO NAD NAS IZSTRELILI, BOMO PA ZARADI NJEGA ZMOŽNI SREDI BOLEČINE SPOZNATI , DA JE TISTI, KI JE KROGLO IZSTRELIL, VREDEN NAŠE LJUBEZNI IN ODPUŠČANJA.
   ———————————————————————————————————————————————————
   * MORDA BLAGOSLOV NE PODALJŠA NUJNO ŽIVLJENJA , A NAS UČI, KAKO GA BOLJE ŽIVETI.
   ———————————————————————————————————————————————————
   *BLAGOSLOV NI ČAROVNIJA, S KATERO BI SE STVAREM IZOGNILI, AMPAK JE LJUBEZEN, KI NAM POMAGA, DA SMO BOLJŠI BOŽJI OTROCI IN DRUG DRUGEMU BRATJE (Aleteia).

   Odgovori
8. Miro says:

   16. maja, 2020 at 13:44

   Z MOGOČNO MOLITVIJO ROŽNEGA VENCA KLIČIMO NA POMOČ BREZMADEŽNO DEVICO MARIJO! – MOGOČNEJŠE MOLITVE NA SVETU NI! (papež Leon XIII.)

   Izbor petnajstih navedkov papežev in svetnikov naj nas spodbudi k molitvi rožnega venca, ki jo zelo priporoča tudi papež Frančišek.

   1. »Rožni venec je orožje našega časa.« (sv. Pij iz Pietrelcine)

   2. »Dajte mi vojsko, ki bo molila rožni venec in osvojil bom ves svet.« (bl. papež Pij IX.)

   3. »Najmogočnejši način molitve je molitev rožnega venca.« (sv. Frančišek Saleški)

   4. »Nekateri ljudje so zelo nespametni in mislijo, da lahko skozi življenje stopajo brez pomoči Božje Matere. Ljubite Marijo in molite rožni venec, kajti njen rožni venec je orožje proti zlu v današnjem svetu. Vse milosti, ki so nam dane od Boga, prihajajo preko Božje Matere.« (sv. Pij)

   5. »Pojdite k Mariji. Ljubite jo! Vedno molite rožni venec. Lepo ga molite. Molite ga tako pogosto, kot je le mogoče! Bodite duša molitve. Molitve se nikoli ne naveličajte, kajti nujno je potrebna. Molitev predrami Gospodovo srce in nam prinese potrebne milosti.« (sv. Pij)

   6. »Rožni venec je močno orožje. Z zaupanjem ga uporabljajte in navdušeni boste nad rezultati.« (sv. Jožefmarija Escriva)

   7. »Molite rožni venec. Naj bo blagoslovljena monotonija zdravamarij, ki očiščuje monotonijo tvojih grehov!« (sv. Jožefmarija Escriva)

   8. »Za tiste, ki svoj razum in študij uporabljajo kot orožje, je rožni venec najučinkovitejši. Kajti na prvi pogled monotone prošnje naši Materi Mariji, kot otroci pač prosijo svojo mater, lahko v kali zatrejo sleherno seme ošabnosti in prevzetnosti.« (sv. Jožefmarija Escriva)

   9. »Rožni venec vedno odlagate na kasnejši čas, na koncu pa ga sploh ne zmolite, ker ste preveč zaspani. Če nimate drugega časa, ga molite, ko hodite po ulici, ne da bi kdo opazil, da molite. To vam bo pomagalo, da boste ves čas čutili Božjo navzočnost.« (sv. Jožefmarija Escriva)

   10. »Rožni venec je močno orožje, ki demone požene v beg in ljudi odvrača od greha… Če si želite srčnega miru, miru v vaših domovih, v vaši domovini, se vsak večer zberite ob molitvi rožnega venca. Naj ne mine dan, ko ne bi izrekli te molitve, ne glede na to, kako težko je breme vaših dolžnosti in skrbi.« (papež Pij XI.)

   11. »Rožni venec je knjiga za slepe, kjer duše vidijo in kjer se dogaja najmogočnejša drama ljubezni, ki jo je svet kdaj koli poznal; to je knjiga ubogih, ki jih vpeljuje v skrivnosti in znanje, bolj navdušujoče kot izobrazba drugih ljudi; to je knjiga ostarelih, katerih oči so se zaprle pred sencami tega sveta, in se odpirajo za drugi svet. Moč rožnega venca je nepopisna.« (nadškof Fulton Sheen)

   12. »Rožni venec je najodličnejša oblika molitve in najučinkovitejše sredstvo za dosego večnega življenja. To je zdravilo za vsako zlo, korenina naših blagoslovov. Mogočnejše molitve na svetu ni.« (papež Leon XIII.)

   13. »Nihče ne more večno živeti v grehu in obenem moliti rožni venec: ali bo opustil greh ali pa ne bo več molil rožnega venca.« (škof Hugh Doyle)

   14. »Presveta Devica nam je v teh zadnjih dneh našega življenja podarila novo učinkovitost molitve rožnega venca, do te mere, da ni nikakršne težave, ne glede na to, kako težka je, pa naj si bo začasna, duhovne narave, v našem zasebnem življenju, v naših družinah …, ki je molitev rožnega venca ne bi zmogla rešiti. Ni je težave, vam povem, ki je ne bi mogli rešiti z molitvijo rožnega venca.« (s. Lucija dos Santos iz Fatime)

   15. »Tu je primer, da boste doumeli učinkovitost rožnega venca. Gotovo se spomnite zgodbe o Davidu, ki je premagal Goljata. Kaj vse je mladi Izraelec storil, da je lahko premagal velikana? S kamnom iz cule ga je udaril sredi čela. Če naj bi Goljat predstavljal zlo in vso njegovo moč, si lahko domišljamo, da kamni iz cule, ki lahko premagajo sovražnika, predstavljajo jagode rožnega venca.

   Delno povzeto po članku »Močno orožje: rožni venec«, Družina.

   Odgovori
9. Janez says:

   16. maja, 2020 at 11:17

   ALI JE DOVOLJ MOLITEV ZA NAŠO ODREŠITEV? ZAKAJ NE?
   »Ali obstaja za kristjane molitev, ki bi jo lahko molil in si s tem zagotovil odrešitev?« Pomembno je vedeti, da odrešitve ne prejmeš, če izrečeš neko molitev ali izgovoriš določene besede. Sveto pismo nikjer ne piše o tem, da bi nekdo prejel odrešitev tako, da bi molil. Molitev ni svetopisemski način odrešitve. Metoda odrešitve po Svetem pismu je spreobrnitev [naša odvrnitev od grehov in grešnega življenja brez Boga] in vera v Jezusa Kristusa. Evangelij po Janezu 3,16 nam tako pravi: »Bog je namreč svet tako vzljubil, da je dal svojega edinorojenega Sina, da bi se nihče, kdor vanj veruje, ne pogubil, ampak bi imel večno življenje.« Odrešitev zato po Svetem pismu dobimo z milostjo po veri (Pismo Efežanom 2,8), tako da sprejmemo Jezusa za Odrešenika (Evangelij po Janezu 1,12) in ponižno zaupamo samo Jezusu (Evangelij po Janezu 14,6; Apostolska dela 4,12), ne da izgovarjamo le neko molitev. Več je potrebno!

   Svetopisemsko sporočilo odrešitve je preprosto in jasno ter obenem čudovito in nas opogumlja. Vsi ljudje smo zgrešili proti Bogu (Pismo Rimljanom 3,23). Razen Jezusa Kristusa ni nikogar, ki bi vse življenje živel brez greha (Pridigar 7,20). Zaradi svojega greha si zaslužimo Božjo sodbo (Pismo Rimljanom 6,23) in ta sodba je telesna smrt, ki ji sledi večna duhovna smrt, ker nismo živeli brez greha ter verovali in sprejeli Boga v naše življenje. Zaradi svojega greha in zaslužene kazni zanj ter odklanjanja Jezusa, ki nas vabi k Sebi, ne moremo sami, s svojimi močmi in prizadevanji, storiti ničesar, da bi se spravili z Bogom, da bi nam Bog odpustil. Bog nam je pomagal k odrešitivi z Jezusom Odrešenikom, ki je prišel na svet za nas. Vera v Boga in Božja Ljubezen je tako tista Milost, ki nam jo Boga poklanja v svoji Dobroti, Ljubezni in Usmiljenju. Bog ve koliko kot grešni ljudje zmoremo in koliko tehtamo in nam hoče pomagati, saj ve, da brez Njega ne moremp storiti ničesar. BVrez Biga nam ner zraste niti nov las na glavi. Ker nas je Bog tako zelo ljubil, je Bog poslal Odrešenika na Zemljo tako, da se je Bog Sin utelesil v osebi Jezusa Kristusa. Jezus je živel popolno življenje, kot pravi človek in pravi Bog med nami na Zemlji, ki je bilo všeč Bogu, in nam razodel, kdo je Bog ter nas Učil v evangeljskih prilikah, delal dobra dela med ljudmi in čudeže. Vendar pa je človeštvo zavrnilo Jezusa in ga usmrtilo s križanjem. V tem strašnem dejanju je Jezus umrl namesto nas grešnike. Jezus je vzel jezo in obsodbo za greh nase in umrl namesto nas, kot naš nadomestnik, zaradi velike Božje Ljubezni in Usmiljenja (Drugo pismo Korinčanom 5,21). Jezus je bil potem obujen od mrtvih (Prvo pismo Korinčanom 15), s čimer je dokazal, da je bilo njegovo plačilo za greh zadostno in da je premagal greh, smrt in hudiča. Posledica Jezusove žrtve je, da je Bog dosegel odrešitev za nas. Bog vsem nam zapoveduje, naj se spreobrnemo [odvrnemo od greha] (Apostolska dela 17,30–31) in se priklonimo Jezusu, ker je v celoti plačal ceno za naše grehe (Prvo Janezovo pismo 2,2). Odrešitev dobimo, če častimo in verujemo v Jezusa kot svojega Gospoda in Odrešenika, živimo tako kot Jezus Kristus in ne le takrat, ko izgovorimo neko molitev.

   To pa ne pomeni, da ne moremo vključiti molitve v sprejetje naše odrešitve. Če veruješ v evangelij, moliš k Bogu, živiš pravično in spolnjuješ evangelij ter Božjo Voljo, se kot dober kristjan in dober človek spreobrneš [odvrneš od greha] in zaupaš v Jezusa kot svojega Gospoda in Odrešenika. Zato je prav, dobro in primerno, če izraziš to vero Bogu v iskreni in goreči molitvi. Molitvi, ki se nadaljuje v Tvojem pravičnem in evangeljskem življenju, ki odseva in izžareva Kristusa v Tvojem Življenju v odnosu do bližnjih z dobrimi deli in služenju drugim. Sporazumevanje z Bogom skozi molitev je tako naraven način napredovanja od strinjanja z dejstvi o Jezusu do popolnega zaupanja vanj kot Gospoda in Odrešenika. Molitev je naravna posledica tega, da položiš svojo vero za odrešitev samo v Jezusa, ki ga nosiš v duši in svojem srcu in to dejavno živiš in izkazuješ v svojem življenju. Bistvenega pomena za odrešitev kristjanov zato ni to, da bi izrekli Bogu gorečo molitev. Če izrečeš le neko molitev, te to ne more odrešiti, saj moraš tudi pobožno in pravično živeti po Božji Volji in evangeliju Jezusa Kristusa! Če si prepričan v svojo potrebo po odrešenju, ki ga lahko dobiš samo v Jezusu Kristusu, položi svojo vero vanj in živi tako kot nas je učlil Jezus. Iskreno zaupaj njegovi smrti na križu in za vse nakot edini zadostni žrtvi za tvoje in vse naše grehe. Popolnoma se zanesi samo nanj kot svojega Odrešenika in Gospoda, preko katerega edino lahko pridemo v Nebeško Domovino k Bogu Očetu in se odrešimo.

   1. Matej 24:13: »Kdor pa bo zdržal do konca, ta bo rešen.«
   2. Apostolska dela 16:30, 31: »Veruj v Gospoda Jezusa in boš rešen.« Pomen: Če želimo biti rešeni, moramo verovati v Jezusa.
   3. Pismo Timoteju: »To je dobro in sprejemljivo v očeh našega Rešitelja, Boga, ki hoče, da bi se rešili vsakršni ljudje in da bi prišli do točnega spoznanja resnice.« Pomen: Verovanje v Jezusa mora temeljiti na točnem in dognanem spoznanju iz Svetega pisma, kjer nam govori Bog.
   4. Hebrejcem 5:9: »[Jezus] je omogočil večno rešitev vsem tistim, ki so mu poslušni.« Pomen: Če ljudje želijo biti rešeni, morajo poznati in ubogati Jezusove zapovedi.

   Gotquestions et altro

   NAŠ KRIŽ
   Gospod, kakšen križ je to Gospod? Križ, kaj je to mi povej? Sedaj vem. Ti si umrl na križu za vse nas Gospod na Golgoti. Zdaj že poznam kaj je potrebno, da naredim. Ves se moram prepustiti Tebi; in odslej, s tvojo pomočjo, bodo vsi moji križi vedno takšni. Naj se zgodi in izpolni najpravičnejša, najbolj ljubeča Božja volja, naj se jo vekomaj časti in poveličuje nad vsem! Amen.

   Jose Escriva nas tako kratko opogumlja: »Ko pa križ postane resen in težak, bo Jezus poskrbel, da bomo napolnjeni z mirom. Postal bo naš Simon iz Cirene in bo lajšal naše breme. Zaupajmo in Verujmo Gospodu. Vsakdo ima svoj križ. Nosimo ga voljno in iz Ljubezni do Boga.«

   ZAHVALA GOSPODU BOGU ZA VSE
   Hvaljen, Gospod, Bog naših očetov,
   obiskal je svoje ljudstvo in nas odrešil.
   Obudil nam je mogočnega Zveličarja
   v hiši svojega služabnika Davida.
   Napovedal ga je po svojih svetih prerokih,
   ki so ga oznanjali od davnih vekov.
   Rešil nas bo naših sovražnikov,
   otel iz rok vseh, ki nas črtijo.
   Izkazal nam je usmiljenje,
   kakor je obljubil očetom,
   spomnil se je svoje svete zaveze.
   Prisegel je Abrahamu. našemu očetu,
   da bomo rešeni iz rok sovražnikov.
   Brez strahu bomo služili Gospodu
   v svetosti in pravičnosti vse dni življenja.
   In ti, dete, boš prerok Najvišjega,
   pojdeš namreč pred Gospodom,
   pripravljat mu pota.
   Po tebi bo ljudstvo spoznalo Odrešenika,
   ki ga bo rešil njegovih grehov.
   Obiskal nas bo po prisrčnem usmiljenju
   Vsemogočnega
   kakor sonce, ki vzhaja z višave.
   Razsvetlil bo vse, ki sedijo v temi in smrtni senci,
   in naravnal na pot miru vse naše korake.
   Slava Očetu in Sinu
   in Svetemu Duhu,
   kakor je bilo v začetku,
   tako zdaj in vselej
   in vekomaj.
   Amen.

   Božje Usmiljenje vate zaupamo!
   Božja Ljubezen vate zaupamo!
   Božja Dobrota pridi in nam pomagaj!
   Vse premoremo v Tebi Gospod, ki si naše Vse!

   Odgovori
10. Miro says:

    15. maja, 2020 at 11:27

    BLAGOR ČLOVEKU, KI ZAUPA V GOSPODA: JE KAKOR DREVO, VSAJENO OB VODI, KI STEGUJE K POTOKU SVOJE KORENINE; NE BOJI SE, KO PRIDE VROČINA!

    Danes goduje sveti Izidor, kmet, ki nam daje preprost zgled, kako je treba naravne in nadnaravne vrednote ceniti za lastno posvečenje in posvečenje drugih po geslu: »Moli in delaj!« To je važno tudi za našo eksistenco in za naše zveličanje. Priznajmo, da včasih premalo dvigamo svoj pogled k nebu, k našemu nebeškemu Očetu, obenem pa to obžalujmo, da bomo sveto mašno daritev vredno obhajali (iz knjige Kristusove priče, Stanko Lorber).

    http://svetniki.org/sveti-izidor-kmet

    Božje usmiljenje, ti veselje in neizmerna radost vseh svetih, zaupamo vate!
    Sv. Izidor, prosi za nas!

    Odgovori