Članki za dušo

14.952 Responses to Članki za dušo

1. Miro says:

   2. septembra, 2024 at 12:56

   JEZUS OZNANJA BLAGOVEST UBOGIM, V NAZARETU GA ODKLONIJO

   IZ SVETEGA EVANGELIJA PO LUKU (Lk 4,16-30)

   Tisti čas je Jezus prišel v Nazaret, kjer je bil vzrejen; po svoji navadi je šel sobotni dan v shodnico in je vstal, da bi bral. Dali so mu knjigo preroka Izaija. Odprl je knjigo ter našel mesto, kjer je bilo pisano: »Gospodov duh je nad menoj; ker me je mazilil. Poslal me je, da oznanim blagovest ubogim; da naznanim jetnikom oproščenje in slepim pogled, da izpustim zatirane v prostost in oznanim leto Božjega usmiljenja.« Zaprl je knjigo, jo dal služabniku in sédel; vseh oči v shodnici so bile vanj uprte.

   Začel jim je govoriti: »Danes se je to pismo spolnilo, kakor ste slišali.« Vsi so mu pritrjevali in so se čudili besedam milosti, ki so prihajale iz njegovih ust – pa so govorili: »Ali ni to Jožefov sin?« Rekel jim je: »Kajpada mi boste povedali ta pregovor: ›Zdravnik, ozdravi sam sebe!‹ Kar smo slišali, da si storil v Kafarnáumu, stôri tudi tukaj v svojem kraju.« Rekel je pa: »Resnično, povem vam: Nobenega preroka ne sprejmejo v njegovem kraju.

   V resnici vam povem: Mnogo vdov je bilo v Izraelu v Elijevih dnevih, ko se je zaprlo nebo za tri leta in šest mesecev in je nastala velika lakota po vsej deželi: pa k nobeni izmed njih ni bil Elija poslan razen k vdovi v Sarepto na Sidónskem. In mnogo gobavih je bilo v Izraelu ob času preroka Elizeja, pa nobeden izmed njih ni bil očiščen razen Naamána, ki je bil Sirec.«

   Vsi v shodnici so se razsrdili, ko so to slišali. Vstali so, ga vrgli iz mesta ter odvedli na rob hriba, na katerem je bilo njih mesto sezidano, da bi ga pahnili v prepad. Toda on je šel po sredi med njimi – in je odhajal.

   RAZLAGA BOŽJE BESEDE

   JEZUS V DOMAČEM KRAJU NALETI NA ODPOR

   Ko je že postal priljubljen in slaven zaradi svojih čudežev in učenja, se je Jezus nekega dne vrnil v svoj domači kraj Nazaret in je kot običajno začel učiti v shodnici. Toda tokrat ni navdušenja, ne sliši se »hozana!«. Namesto da bi poslušali, kaj govori in bi ga na temelju tega presojali, so ljudje začeli dajati nenavadne pripombe: »Od kod mu modrost, saj vendar ni študiral? Dobro ga poznamo, tesarja, Marijinega sina!« »In spotikali so se nad njim.« To pomeni, da jih je dejstvo, da ga dobro poznajo, oviralo, da bi verovali vanj. Jezus je z grenkobo pripomnil: »Prerok ni brez časti, razen v domačem kraju, pri svojih sorodnikih in v svoji hiši.« Lahko bi takole povzel: varujte se, da ne bi naredili iste napake, kot so jo storili Nazarečani!

   Koliko novega veselja za galilejske vasi! In Nazarečani, prvi, ki jim je Jezus vse to ponudil, so se sami izključili s te velike mesijanske gostije. Zavrnili so milost! Kako tragično bi bilo, če bi mi naredili isto napako. Naša Evropa je za krščanstvo to, kar je bil Nazaret za Jezusa, »kraj, kjer je odraščal«. Evropa je danes v isti nevarnosti kot Nazarečani: da ne prepozna Jezusa. Vsem se zdi nemogoče, da bi bil tesarjev sin lahko kaj več kot le tesar. Ker poznajo vse njegove domače, je njihovo sklepanje za Jezusa nepremagljivo. Jezusov nastop zbudi samo odpor. Ko to začuti, ne more mimo tega. Takšen upor ga ustavlja, da bi tam delal čudeže. Zaveda se, da bo vse naletelo le še na večji odpor.

   Kaj se zgodi, da običajno držijo Jezusove besede: »Prerok ni brez časti, razen v domačem kraju, pri svojih sorodnikih in v svoji hiši?« Zakaj tako?

   Ljudje iz Jezusovega domačega kraja niso bili pripravljeni poslušati modrosti iz njegovih ust. Zgodi se, da smo včasih gluhi za modrost okoli nas in smo bolj pozorni na glasove iz daljave.

   Jezusovi sosedje so vedeli vse o njem, a ga v resnici niso poznali. Jezus je znova in znova vabil ljudi k sebi, da bi se učili od njega, mu tesno sledili, delili z njim življenje.

   Pogosto rečemo, da nas je kdo užalil. Tudi nekateri, ki so se srečali z Jezusom, so se počutili užaljene – kajti vedeli so, da so njegove besede polne modrosti, a jih niso želeli sprejeti. Ne glede na to, kaj bi rekel in storil sedaj, bi mu ljudje to še vedno zamerili, ga preganjali in nazadnje ubili. Jezus je govoril in deloval z Božjo močjo.

   Jezus pa ima posebno držo do ljudi. Nikoli jih ne postavlja v neke kalupe, ampak jih hoče videti osebno, ter verjame v njihovo dobro. Poglejmo nekaj primerov Jezus v človeku vidi človeka, ki mu lahko oznani odrešenje. Noče ljudi postavljati v vnaprej določene okvire: prijatelj/sovražnik, naši/vaši ipd. Prav tako nima pomislekov, da bi poklical cestninarja Mateja. Hoče verjeti, da se vsakdo lahko spremeni. Čeprav opozarja pred zapeljivostjo bogastva in drugimi skušnjavami tega sveta, verjame, da lahko Matej življenje spremeni. Nič drugače ne pristopa k javni grešnici. V njej vidi ženo, ki išče ljubezen in verjame, da to ljubezen lahko najde v novem življenju.-

   Sprašujem se, kako je mogoče gledati tako drugače. Poleg vsega Jezus ve, da se bodo mnogi obrnili proti njemu. Kljub temu vztraja, ker vidi v tem edino srečo tako zase kot za druge. Kje Jezus črpa moč za takšen pogled? V molitvi se obrača k svojemu Očetu, o katerem govori, da kot Bog pošilja dež nad pravičnimi in krivičnimi, dobrimi in hudobnimi.

   Naše odnose premalo zaznamuje molitev in odnos z Bogom. Preveč smo zemeljski in preveč ostajamo v tem svetu koristi in posvetnosti. Preveč se delimo na naše in vaše, na dobre in slabe, leve in desne itd. Jezus nas s svojo držo vabi, da vidimo človeka v globini in verjamemo v božjo podobo, ki je v njem. Samo tako bo Bog lahko ozdravljal naše odnose in, če hočete, delal čudeže.

   ZA SKLEP

   V Cerkvi smo občestvo – skupnost vernih, ki z ljubeznijo mislimo drug na drugega. Pogosto ni preprosto, saj smo si tako različni. Ljubezen, ki jo prejemamo in jo skušamo vračati, je velik izziv oznanjevanja veselega in odrešujočega oznanila. Odkrivanje tega poslanstva je vedno močnejše.

   V tem mesecu sem od vaše strani, drage poslušalke in poslušalci doživel mnogo lepih, prijetnih in osrečujočih vzgibov in dogodkov, bil deležen mnogih besed in darov presenečenj, vznemirjenja in veselja. Čez vse to morem in moram reči: hvala.

   Ko se zahvališ, izraziš gotovost, da si ljubljen. In to je velik korak: imeti gotovost, da si ljubljen. Gre za odkritje ljubezni kot sile, ki vodi svet. Dante bi rekel: Ljubezen, ki ‘premika sonce in ostale zvezde’. Nismo več blodeči popotniki, ki hodijo sem in tja: imamo dom, prebivamo v Kristusu, in svet se nam pokaže neskončno lepši. Smo otroci ljubezni, smo bratje ljubezni. Smo ljudje milosti. Poskušajmo vedno biti v veselju srečanja z Jezusom. Gojimo radost.

   Sem hvaležen za tako veliko občestvo in zaradi tega prepričan, da tudi svet postaja boljši, morda samo malo, a to je dovolj za posredovanje kančka upanja. Svet potrebuje upanje. Molimo in posredujmo še naprej drug drugemu nekoliko upanja!

   Povzeto po: Pridi in poglej, Ervin Mozetič

   https://portal.pridi.com/2024/09/01/ponedeljek-2-september-2024-jezus-v-domacem-kraju-naleti-na-odpor/

   Presveto Srce Jezusovo, usmili se nas!
   Brezmadežno Srce Marijino, prosi za nas!
   Sv. Jožef, prijatelj Najsvetejšega Srca, prosi za nas!

   Odgovori
   • Miro says:

     2. septembra, 2024 at 12:57

     GODUJE SVETI SALOMON LECLERCQ, ZAVETNIK PREGANJANIH KRISTJANOV

     DUHOVNIK SV. SALOMON LECLERCQ JE ŽRTEV KRVAVE FRANCOSKE REVOLUCIJE.
     ZA SVETNIKA JE BIL RAZGLAŠEN LETA 2016. JE ZAVETNIK PREGANJANIH KRISTJANOV.

     Sv. Salomon Leclercq, prosi za!

     Odgovori
2. Miro says:

   1. septembra, 2024 at 17:00

   PAPEŽ: ŽIVIM DOSLEDNO SVOJO VERO? TO, KAR POČNEM V CERKVI, SKUŠAM Z ISTIM DUHOM
   POČETI ZUNAJ?

   »DRAGI BRATJE IN SESTRE, LEPO NEDELJO ŽELIM! DANES V EVANGELIJU BOGOSLUŽJA
   (prim. Mr 7,1-8.14-15.21-23) JEZUS GOVORI O ČISTEM IN NEČISTEM«.

   S temi besedami je PAPEŽ FRANČIŠEK začel nagovor pred opoldansko molitvijo Angel Gospodov z okna
   apostolske palače na Trgu sv. Petra na današnjo 22. nedeljo med letom.

   Več o tem na: https://www.vaticannews.va/sl/papez/news/2024-09/papez-zivim-dosledno-svojo-vero-to-kar-pocnem-v-cerkvi-skusa.html

   Odgovori
3. Miro says:

   1. septembra, 2024 at 9:38

   TO LJUDSTVO ME ČASTI Z USTNICAMI, A NJIHOVO SRCE JE DALEČ OD MENE

   IZ SVETEGA EVANGELIJA PO MARKU (Mr 7,1-8.14-15.21-23)

   Tisti čas so se okrog njega zbrali farizeji in nekateri pismouki, ki so prišli iz Jeruzalema, in videli so, da nekaj njegovih učencev jé z obredno nečistimi, to je z neumitimi rokami. Farizeji in vsi Judje se namreč držijo izročila prednikov in ne jedo, če si prej skrbno ne umijejo rok. Tudi ničesar s trga ne jedo, če se prej ne umijejo. In še mnogo drugega se držijo po izročilu: umivajo kozarce, vrče in bakrene lonce. Zato so ga farizeji in pismouki vprašali: »Zakaj se tvoji učenci ne ravnajo po izročilu prednikov, ampak jedo kar z nečistimi rokami?« Odgovóril jim je: »Prerok Izaíja je dobro prerokoval o vas hinavcih, kakor je pisano: ›To ljudstvo me časti z ustnicami, a njihovo srce je daleč od mene. Toda zaman mi izkazujejo čast, ker učijo človeški nauk in zapovedi.‹ Božjo zapoved opuščate in se držite človeškega izročila.« In spet je poklical k sebi množico in ji govóril: »Poslušajte me vsi in doumite! Nič ni zunaj človeka, kar bi ga moglo omadeževati, če pride vanj, ampak ga omadežuje to, kar pride iz človeka. Od znotraj namreč, iz človekovega srca, prihajajo hudobne misli, nečistovanja, tatvine, umori, prešuštva, pohlepi, hudobije, zvijača, razuzdánost, nevoščljivost, bogokletje, napuh, nespamet. Vse te hudobije prihajajo od znotraj in omadežujejo človeka.«

   RAZLAGA BOŽJE BESEDE

   OSTAL BOM SAMO PRI BESEDAH: TO LJUDSTVO ME ČASTI Z USTNICAMI, NJIHOVO SRCE PA JE DALEČ OD MENE.

   Najprej se sprašujem, kdaj slavimo Gospoda?

   Ko se zberemo k bogoslužju, pojemo in slavimo Gospoda. Z zahvalo prihajamo k njegovim vratom in s hvalnico v njegove dvore. Gospoda ne slavimo le zato, kar je storil, ampak predvsem zato, ker je On edini vreden slave in časti. Slavljenje je prostor in čas, kjer se človek in Bog srečata, kjer se Nebesa in Zemlja dotakneta, čas ko je človek v popolnem strinjanju z Božjo voljo in Božjo Besedo.

   Temu petju, igranju, vzklikanju, dvigovanju rok, ploskanju,… rečemo slavljenje.

   Ko prebiramo Sveto pismo, pa odkrivamo, da je slavljenje mnogo več. Za primer bom uporabil osebe iz Svetega pisma. Farizeji in duhovniki so bili voditelji Izraelskega ljudstva. Bili so posvečeni za služenje Gospodu in vodenju ljudstva. Darovali so daritve, opravljali molitve, slavili Gospoda.

   Vendar je Jezus imel veliko povedati o njih. POGLEJMO SI NEKAJ NJIHOVIH ZNAČILNOSTI:

   – na videz pobožno opravljajo dolge molitve

   – vsa svoja dela opravljajo zato, da bi jih ljudje videli

   – razvrednotili so Božjo besedo zavoljo lastnega izročila

   – na zunaj se kažejo ljudem poštene, znotraj pa so polni hinavščine in krivice

   – radi imajo častna mesta na gostijah, prve sedeže v shodnicah, pozdrave na cestah…

   – vežejo težka in neznosna bremena in jih nalagajo ljudem na rame, sami pa jih še s prstom nočejo premakniti

   – pred ljudmi zaklepajo nebeško kraljestvo

   Jezus je rekel o njih: “To ljudstvo me časti z ustnicami, njihovo srce pa je daleč od mene. Zaman me častijo, ker učijo človeški nauk in zapovedi.”

   POGLEJMO ŠE ŽIVLJENJE DAVIDA. BIL JE PREPROST, ISKREN IN ZVEST GOSPODU.

   – vedno se je zanašal na Gospoda, nikoli na svojo moč ali na druge ljudi

   – vedno je iskal Božjo voljo in iskal nasvet pri Gospodu

   – slavil je Gospoda v vsaki situaciji svojega življenja

   – držal se je Gospodovih poti

   – ker je bil iskrenega srca pred Gospodom, ga je Gospod potrdil s tem, da je rekel,

   – da je človek po njegovem srcu, čeprav je David tudi grešil.

   V 2. Samuelovi knjigi beremo, da je kralj David na vso moč skakal in rajal pred Gospodom, da ga je celo njegova žena Mihola, ko ga je videla, zaničevala v svojem srcu. Gledala je na zunanjost in mislila, da se za kralja ne spodobi, da tako skače in raja pred Gospodom. Pri njej lahko opazimo delovanje religioznega duha. Religiozni duh vsiljuje to religiozno razmišljanje, kaj se spodobi in kaj ne. Kako se obnašati, da ne bodo drugi imeli slabega mnenja o nas.

   David pa je bil svoboden. S srcem je ljubil Boga in tako se je tudi obnašal. Ni se pretvarjal. Vseeno mu je bilo, kako bo izpadel v očeh ljudi. Njemu je bil Bog na prvem mestu in ne svoja čast in ugled.

   David ni le slavil Gospoda s petjem, njegovo celotno življenje je bilo slavljenje. Torej slavljenje ni le prepevanje v cerkvi, ampak naše življenje. Boga ne slavimo le z ustnicami, ampak s svojim življenjem. Gospod je vesel našega iskrenega slavljenja v cerkvi, gotovo je veliko bolj vesel našega življenja po Njegovi volji. Da naše srce ni daleč od Njega, ampak da smo mu zvesti, ga ljubimo in mu sledimo. Torej, če izpolnjujemo Božjo voljo, hvalimo Gospoda.

   Slavljenje je torej naša drža. Gospoda najbolj počastimo z vero, s poslušnostjo in zvestobo v majhnih stvareh. Slavljenje ni to, da gremo v nedeljo v cerkev, med tednom pa živimo brez Boga. Slavljenje je naše pričevanje za Jezusa. Najbolj lahko pričujemo s tem, če ljubimo drug drugega, če ne pričujemo samo z usti, ampak s svojim življenjem.

   Slavljenje je vsak trenutek našega življenja. Ko jemo, ko spimo, ko delamo, telovadimo, ko čakamo na avtobus, ko hodimo po cesti, v vsakem trenutku slavimo Gospoda. S svojim življenjem pričujemo, da je Bog dober in da Njegovo usmiljenje traja na veke. Sol zemlje in luč sveta nismo le v cerkvi ali med brati in sestrami, ampak vsak dan, vsak trenutek svojega življenja.

   Povzeto po: Pridi in poglej, Ervin Mozetič

   https://portal.pridi.com/2024/08/31/nedelja-1-september-2024-22-navadna-nedelja/

   Božje usmiljenje, v spreobrnjenju grešnikov, zaupamo vate!

   Odgovori
   • Miro says:

     1. septembra, 2024 at 9:39

     GODUJE SVETI EGIDIJ (TILEN): EDEN IZMED 14 PRIPROŠNJIKOV V SILI

     SV. EGIDIJ OZIROMA TILEN JE EDEN IZMED 14 PRIPROŠNJIKOV V SILI IN EDEN NAJBOLJ
     ČEŠČENIH SVETNIKOV V FRANCIJI. PRI NAS MU JE POSVEČENIH 18 CERKVA.

     Znan je vremenski pregovor: »Kakršno bo vreme na sv. Egidija kazalo, bo tudi ves mesec ostalo.«

     Sv. Egidij, prosi za nas!

     Odgovori
4. Miro says:

   31. avgusta, 2024 at 15:27

   NAGOVOR ŠKOFA SAJETA OB SREČANJU BOLNIH IN OSTARELIH NA ZAPLAZU

   NA ZAPLAZ DANES ROMAJO BOLNI, OSTARELI IN INVALIDI NOVOMEŠKE ŠKOFIJE,
   OB SOMAŠEVANJU VEČ DUHOVNIKOV JE SVETO MAŠO OB 10. URI DAROVAL ŠKOF
   ANDREJ SAJE.

   Celoten nagovor novomeškega škofa objavljen na:

   https://katoliska-cerkev.si/nagovor-skofa-andreja-sajeta-ob-srecanju-bolnih-in-ostarelih-na-zaplazu-2024

   Odgovori
   • Miro says:

     31. avgusta, 2024 at 15:29

     BOŽJE USMILJENJE, STUDENEC BOLNIM IN TRPEČIM, ZAUPAMO VATE!

     Odgovori
5. Miro says:

   31. avgusta, 2024 at 15:05

   VSAKEMU, KDOR IMA, SE BO DALO IN BO IMEL OBILO; KDOR PA NIMA, SE MU BO VZELO ŠE TO, KAR IMA

   IZ SVETEGA EVANGELIJA PO MATEJU (Mt 25,14-30)

   Tisti čas je povedal Jezus svojim učencem to priliko: Gospodar se je odpravljal na potovanje in je poklical svoje služabnike ter jim izročil svoje premoženje: enemu je dal pet talentov, drugemu dva, tretjemu pa enega, vsakemu po njegovi zmožnosti, in je odpotoval. Tisti, ki je bil prejel pet talentov, je takoj šel z njim kupčevat in je pridobil pet drugih. Prav tako je tudi tisti, ki je bil prejel dva, pridobil dva druga. Tisti, ki je prejel enega, pa je šel, izkopal zemljo in denar svojega gospodarja skril.

   Čez dolgo časa pa je prišel gospodar teh služabnikov in napravil z njimi račun. Pristopil je tisti, ki je bil prejel pet talentov, in je prinesel pet drugih talentov ter rekel: »Gospod, pet talentov si mi izročil, glej, pet drugih sem pridobil.« Njegov gospodar mu je rekel: »Prav, dobri in zvesti služabnik, v malem si bil zvest, čez veliko te bom postavil: pojdi v veselje svojega gospoda!«

   Pristopil je tudi tisti, ki je prejel dva talenta, in je rekel: »Gospod, dva talenta si mi izročil, glej, dva druga sem pridobil.« Njegov gospodar mu je rekel: »Prav, dobri in zvesti služabnik, v malem si bil zvest, čez veliko te bom postavil: pojdi v veselje svojega gospoda!«

   Pristopil pa je tudi ta, ki je bil prejel en talent, in je rekel: »Gospod, poznam te, da si trd človek; žanješ, kjer nisi sejal, in pobiraš, kjer nisi vejal; zbal sem se in sem šel ter zakopal tvoj talent v zemljo. Glej, tu imaš, kar je tvojega.«

   Njegov gospodar mu je odgovoril: »Malopridni in leni služabnik! Vedel si, da žanjem, kjer nisem sejal, in pobiram, kjer nisem vejal; torej bi bil moral dati moj denar menjalcem in ob svojem prihodu bi jaz prejel svojo lastnino z obrestmi. Vzemite mu torej talent in ga dajte tistemu, ki ima deset talentov! Kajti vsakemu, kdor ima, se bo dalo in bo imel obilo; kdor pa nima, se mu bo vzelo še to, kar ima. Neporabnega služabnika pa vrzite ven v temo; tam bo jok in škripanje z zobmi.«

   RAZLAGA BOŽJE BESEDE

   NAJEM DELAVCEV ZA DELO V VINOGRADU

   Današnji evangelij pripoveduje priliko o delavcih, ki jih je za en dan poklical gospodar vinograda. S pomočjo te pripovedi nam Jezus pokaže na presenetljiv način delovanja Boga, ki ga predstavljata dve gospodarjevi drži: klic in plačilo.

   Najprej: klic. Petkrat je šel gospodar vinograda na trg in poklical, da bi delali zanj. Ganljiva je podoba tega gospodarja, ki gre večkrat na trg in išče delavce za svoj vinograd. Ta gospodar predstavlja Boga, ki kliče vse in ki vedno kliče, ob kateri koli uri. To je način Boga, ki smo ga tudi mi poklicani sprejeti in posnemati. On ni zaprt v svoj svet, ampak hodi nenehoma iskat. Nenehoma išče ljudi, kajti hoče, da ni nihče izključen iz njegovega načrta ljubezni.

   Tudi naše skupnosti so poklicane, da ponudijo vsem besedo zveličanja, zaradi katere je Jezus prišel, da bi jo prinesel. Skupnost ne sme biti zaprta vase. Mora oznanjati, če hoče biti Kristusova, ker Bog ljubi.

   Druga gospodarjeva drža, ki predstavlja tisto Božjo, je njegov način, kako poplača delavce. Kako plača Bog? Gospodar se je dogovoril za en denarij s tistimi, ki jih je zjutraj zaposlil. Tistim, ki so se nadalje pridružili, je pa rekel: ‘Kar je prav, vam bom dal’. Ob koncu dneva je gospodar vinograda zapovedal dati vsem isto plačilo, to je en denarij. Bog vedno plača največ, nikoli ne plača na pol. Plača vse. Iz tega se razume, da Jezus ne govori o delu in o pravičnem plačilu, ki je pač drug problem, ampak o Božjem kraljestvu ter o dobroti nebeškega očeta, ki nenehoma išče človeka ter plača največ in to vsem.

   Bog namreč ravna tako, da ne gleda na čas in na rezultate, temveč gleda na razpoložljivost ter na velikodušnost, s katerima vstopimo v njegovo službo. Njegovo delovanje je več kot pravično, saj gre onkraj pravičnosti in se razodene v milosti. Vse je milost. Naše zveličanje je milost. Naša svetost je milost. S tem, ko nam podarja milost, nam deli več kot si zaslužimo. In tako tisti, ki presoja s človeško logiko, torej s tisto glede zaslug, ki smo si jih pridobili s svojimi zmožnostmi, se kot prvi znajde na zadnjem mestu.

   Zapomnimo si, kdo je bil prvi svetnik v Cerkvi, ‘dobri desni razbojnik’ ob Jezusovem križu. Nebo je dosegel v zadnjem trenutku svojega življenja. To je milost, takšen je Bog z vsemi nami. Tisti, ki skuša misliti na svoje zasluge, pogreši, kdor pa s ponižnostjo zaupa Očetovemu usmiljenju kot zadnji, kot dobri razbojnik, postane prvi.

   Jezusov način ravnanja nam je zelo jasen, a kljub temu se nam ponavlja vedno isti pomislek: kako je lahko hišni gospodar tako nepravičen, da so vsi dobili enako, pa čeprav so eni delali 12 ur in drugi samo eno uro? Pomislek je razumljiv, ker razmišljamo v logiki “zaslug“, torej, koliko si kdo zasluži za svoje delo. Ves svet tako deluje in vsi vemo, da če več delaš si pač več zaslužiš.

   Morda bi se nam celo zdelo potrebno Jezusa opomniti, naj drugič ne uporabi v svoji priliki kategorij, kot so delo, plačilo, urna postavka, … ker tega pač v logiki današnje ekonomije ne bomo razumeli. No, morda pa je ravno to potrebno, da nas “uščipne“ in tako naredi pozorne za resnico, ki nam jo pripoveduje. Namreč, v priliki ne gre za to, koliko si kdo za svoje delo zasluži, ampak koliko tisti, ki ima, zastonj podari od svojega.

   Nebeškega kraljestva si namreč ne moremo zaslužiti. Bog nam ga daje zastonj. In Bog ga želi podariti zastonj vsakemu, tako tistemu, ki vse življenje izpoveduje svojo vero in živi po zapovedih kot tudi tistemu, ki se zadnjo uro življenja obrne k Bogu. Bog je pač velik, usmiljen in ljubezniv in nikogar ne zapusti. Če se torej usajam, češ, kako se lahko Bog usmili nekoga, ki je samo uro bil njegov, jaz pa sem vse življenje delal Zanj, tega ne počnem iz občutka pravičnosti, ampak iz zavisti in “hudobnega srca“.

   Sveta Marija naj nam pomaga vsak dan začutiti veselje in začudenje nad tem, da nas Bog kliče delati zanj na njegovi njivi, ki je svet, v njegovem vinogradu, ki je Cerkev in da bi imeli kot edino plačilo Jezusovo ljubezen in prijateljstvo.

   Povzeto po: Pridi in poglej, Ervin Mozetič

   https://portal.pridi.com/2024/08/30/sobota-31-avgust-2024-najem-delavcev-za-delo-v-vinogradu/

   Presveto Srce Jezusovo, usmili se nas!
   Brezmadežno Srce Marijino, prosi za nas!
   Sv. Jožef, prijatelj Najsvetejšega Srca, prosi za nas!

   Odgovori
   • Miro says:

     31. avgusta, 2024 at 15:06

     GODUJE SVETI RAJMOND NEROJENI, PRIPROŠNJIK ZA SREČEN POROD

     Sv. Rajmond se je rodil okoli leta 1202 v Portellu pri Barceloni s carskim rezom, zato so mu dali ime
     »non natus«, kar pomeni »ne rojeni«. Iz maternice njegove na porodu umrle matere ga je izrezal njegov
     oče grof Arnau de Cardona.

     https://portal.pridi.com/dogodek/sv-rajmond-nerojeni-za-srecen-porod/2024-08-31/

     Sv. Rajmond, prosi za nas!

     Odgovori
6. Miro says:

   31. avgusta, 2024 at 15:04

   PAPEŽEV MOLITVENI NAMEN ZA SEPTEMBER 2024: ZA KRIK ZEMLJE

   V MESECU SEPTEMBRU 2024 MOLIMO PO PAPEŽEVEM NAMENU, DA BI VSAKDO IZMED NAS
   S SRCEM PRISLUHNIL KRIKU ZEMLJE IN KRIKU ŽRTEV OKOLJSKIH NESREČ TER KLIMATSKE KRIZE,
   IN BI SE OSEBNO ZAVZEL ZA OHRANITEV SVETA, NA KATEREM PREBIVAMO.

   Papež Frančišek

   MOLIMO ZA KRIK ZEMLJE.

   Če bi planetu izmerili temperaturo, bi nam ta rekla, da ima Zemlja vročino. Slabo se počuti, kot se vsak bolnik.
   Toda, a mi prisluhnemo tej bolečini? Prisluhnemo bolečini milijonov žrtev okoljskih katastrof? Tisti, ki najbolj
   trpijo zaradi posledic teh katastrof, so ubogi, tisti, ki so prisiljeni zapustiti svoj dom zaradi poplav, vročinskega
   vala ali suše.

   Soočanje z okoljskimi krizami, ki jih je povzročil človek, kot je klimatska kriza, onesnaženje ali izguba biotske
   raznovrstnosti, zahteva ne samo ekološke odgovore, ampak tudi družbene, ekonomske in politične. Prizadevati si
   moramo v boju proti revščini ter v zaščiti narave tako, da spremenimo svoje osebne navade in tiste naše skupnosti.

   Molimo, da bi vsakdo izmed nas s srcem prisluhnil kriku Zemlje in kriku žrtev okoljskih nesreč ter klimatske krize,
   in bi se osebno zavzel za ohranitev sveta, na katerem prebivamo.

   Povzeto po: https://www.vaticannews.va/sl/papez/news/2024-08/papezev-molitveni-namen-za-september-2024-za-krik-zemlje.html

   MARIJA, KRALJICA MIRU, PROSI ZA NAS!

   Odgovori
7. Miro says:

   30. avgusta, 2024 at 11:35

   PRILIKA O DEKLETIH, KI SO VZELE SVOJE SVETILKE IN ŠLE NAPROTI ŽENINU

   IZ SVETEGA EVANGELIJA PO MATEJU (Mt 25,1-13)

   Tisti čas je povedal Jezus svojim učencem to priliko: »Nebeško kraljestvo bo podobno desetim dekletom, ki so vzele svoje svetilke in šle naproti ženinu. Pet izmed njih je bilo nespametnih in pet pametnih. Nespametne so vzele svetilke, niso pa vzele s seboj olja; pametne pa so vzele olja v posodicah s svetilkami vred. Ker se je pa ženin mudil, so vse podremale in zaspale.

   Opolnoči pa nastane vpitje: ›Glejte, ženin gre, pojdite mu naproti!‹ Tedaj vstanejo vsa tista dekleta in napravijo svoje svetilke. Nespametne pa reko pametnim: ›Dajte nam svojega olja, ker naše svetilke ugašajo.‹ Toda pametne odgovorijo: ›Da morda ne poide nam in vam, pojdite rajši k prodajalcem in si ga kupite.‹

   Medtem ko so šle kupovat, pride ženin; tiste, ki so bile pripravljene, gredo z njim na svatbo in vrata se zapro. Kasneje pridejo tudi ostala dekleta in pravijo: ›Gospod, gospod, odpri nam!‹ On jim pa odgovori: ›Resnično, povem vam: Ne poznam vas.‹ Čujte torej, ker ne veste ne dneva ne ure.«

   RAZLAGA BOŽJE BESEDE

   OLJE

   Evangelij nam pripoveduje, kako zelo pomembno je, da modro in pametno živimo, da nam ne zmanjka olja ljubezni takrat, ko pride Gospod.

   Nebeško kraljestvo je namreč podobno devicam: ene so bile pametne, druge nespametne. Pametne so s seboj vzele zalogo olja, da njihove svetilke ne bi ugasnile. Nespametne tega niso storile. Tiste, ki imajo dovolj olja, ga pospremijo v svatovsko dvorano. Tiste, ki jim olja zmanjka, zamudijo vstop, vrata se takoj zapro.

   V odločilni noči ženinovega prihoda ni več časa, da bi manjkajoče olje lahko kupile pri trgovcih, na tržišču torej. Velja le tisto olje, ki ga nosijo s sabo, ali bolje, v sebi.

   Kako poseben je tudi ženin iz Jezusove prilike. V dvorano vstopi brez neveste; pravzaprav je njegova nevesta spremstvo petih pametnih devic. V dvorani se ne pogovarja z njimi, ampak s petimi nespametnimi, ki so zunaj in obupano trkajo na vrata. Ni več vstopa!

   Tukaj se lahko resno vprašamo, katerim devicam iz Jezusove prilike smo podobni: ali tistim, ki so napolnile svoje svetilke z oljem, ali tistim, ki so mislile, da bodo imele še dovolj časa, ko bo ženin že pred mestnimi vrati?

   Od vsakega posameznika je odvisno, kako bo izkoristil svoje življenje: ali bo iskal le sebe ali pa se bo potrudil, da bo velikodušen do vseh, s katerimi se bo srečal.

   Bodimo vedno pripravljeni in vseskozi polnimo svoje srce z oljem ljubezni. Več je bomo dali, več je bomo imeli. Tako se nam ne more zgoditi nesreča nespametnih devic.

   Prosimo Gospoda, da napolni naše srce s svojo milostjo in resnično nesebično ljubeznijo, s katero bomo svetili v tem svetu in pričakali ženina našega srca, Gospoda in odrešenika.

   Sam sem pa molil in razmišljal tudi takole: Gospod Jezus, naj bodo ta dekleta preudarna, kolikor hočeš, pa so vseeno skrajno zoprna. Niso mi všeč ljudje, ki pravijo: »Znajdi se! Lahko bi prej pomislil.« Tudi sam sebi nisem všeč, kadar se mi zgodi – in zgodi se mi! – da rečem drugim: »Znajdite se!« Pozneje imam občutek, da sem črv.

   Gospod Jezus, sprejemam pa tvoje sporočilo: moram biti buden, čuječ, vsak dan, v vsaki situaciji. Saj te nihče ne more čakati namesto mene. Vere ne morem dati v zakup, Gospod Jezus. Ti vedno prihajaš in hočeš, da sem pripravljen in te lahko sprejmem.

   Če je moja svetilka ugasnila, bom ostal pred vrati. Ne bom mogel reči: »Ampak škofi, ampak duhovniki, ampak redovnice, ampak drugi kristjani …« Če bo moja svetilka ugasnjena, bodo vrata ostala zaprta. Za mene. Zdaj in potem. Na zemlji in v nebesih.

   Povzeto po: Pridi in poglej, Ervin Mozetič

   https://portal.pridi.com/2024/08/29/petek-30-avgust-2024-olje/

   Božje usmiljenje, ki nas napolnjuješ z milostjo, zaupamo vate!

   Odgovori
   • Miro says:

     30. avgusta, 2024 at 11:36

     GODUJETA SVETA FELIKS IN ADAVKT: ŠKOFA MUČENCA

     SV. MUČENCA FELIKS IN ADAVKT, POKOPANA V RIMU NA POKOPALIŠČU
     COMODILLE NA OSTIJSKI CESTI, STA ZARADI NEUSTRAŠNE VERE ENAKO
     PRIČALA ZA KRISTUSA.

     https://portal.pridi.com/dogodek/sv-feliks-in-adavkt-skofa-mucenca/2024-08-30/

     Sv. Feliks in Adavkt, prosita za nas!

     Odgovori
8. Miro says:

   29. avgusta, 2024 at 11:52

   NI TI DOVOLJENO IMETI

   IZ SVETEGA EVANGELIJA PO MARKU (Mr 6,17-29)

   Tisti čas je dal Herod prijeti Janeza in ga v ječi vkleniti zaradi Herodiade, žene svojega brata Filipa, s katero se je bil oženil. Janez je namreč govoril Herodu: »Ni ti dovoljeno imeti žene svojega brata.« Herodiada ga je sovražila in bi ga rada umorila, pa ga ni mogla. Kajti Herod se je Janeza bal, ker je vedel, da je pravičen in svet mož, in ga je varoval; kadar koli ga je poslušal, je bil v veliki zadregi, poslušal ga je pa rad. Prišel pa je ugoden čas, ko je Herod za rojstni dan napravil gostijo svojim velikašem, častnikom in galilejskim prvakom; vstopila je hči same Herodiade in plesala ter se prikupila Herodu in gostom. Tedaj je kralj rekel deklici: »Prosi me, kar koli hočeš, in ti bom dal.« Celo prisegel ji je: »Kar koli me poprosiš, ti bom dal, do polovice svojega kraljestva.« Odšla je ven in rekla svoji materi: »Kaj naj prosim?« Ta pa je rekla: »Glavo Janeza Krstnika.«

   In brž je pohitela pred kralja ter ga prosila: »Hočem, da mi takoj daš na krožniku glavo Janeza Krstnika.« Kralj se je zelo užalostil, toda zaradi prisege in zaradi gostov ji ni maral odreči; poslal je takoj krvníka in ukazal prinesti Janezovo glavo. Krvnik je šel, ga v ječi obglavil in njegovo glavo prinesel na krožniku ter dal deklici, deklica pa jo je dala materi. Ko so to zvedeli njegovi učenci, so prišli, vzeli truplo in ga položili v grob.

   RAZLAGA BOŽJE BESEDE

   Prizor iz današnjega evangelija nam približa štiri osebe. Te osebe so: kralj Herod, pokvarjen in neodločen; Herodiada, žena kraljevega brata, ki je znala samo sovražiti; Saloma, nečimrna plesalka, in prerok, ki je bil sam v zaporu in obglavljen.

   Največji med vsemi konča na ta način. A Janez je vedel, da se mora izničiti. In zmanjšal se je vse do smrti.

   A zakaj se je to zgodilo?

   Kralj Herod je verjel, da je Janez prerok, pripravljen ga je bil poslušati, v nekem trenutku ga je tudi ščitil, a dal ga je v ječo. Bil je neodločen, kajti Janez ga je grajal zaradi greha prešuštva. Herod je po preroku slišal Božji glas, ki mu je govoril: »Spremeni življenje.« A mu tega ni uspelo. Kralj je bil pokvarjen. In iz pokvarjenosti se je zelo težko izviti. Bil je pokvarjenec, ki je hotel vzpostaviti diplomatsko ravnotežje med svojim življenjem, ter zavedanjem o svetosti preroka, ki je stal pred njim.

   Janez je bil žrtev opominjanja in svarjenja. In takoj sem se spomnil svojih opominjanj in svarjenj. Ko sem nekoč opomnil enega od prijateljev, da naj pazi, ker njegova zvestoba do žene šepa, se mi je zahvalil za bratski opomin, ki mu je pomagal nazaj na pot zvestobe in ljubezni …

   Ob drugi priliki pa sem drugemu podobno bratsko svetoval in dobil sem odgovor: “Kaj te to briga, skrbi zase. To je moje zasebno življenje.”

   Zato je prav, da se vprašamo: Kako se odzivam na upravičene in prijateljske opomine in opozorila Božje besede, njenih glasnikov in prijateljev?

   Herodiada je bila žena Herodovega brata Filipa, ki ga je ubil sam Herod, da bi lahko dobil njegovo ženo. Evangelij o njej pravi samo to, da je sovražila Janeza, kajti govoril je zelo jasno. Vemo, da je sovraštvo zmožno vsega, ima veliko moč. Sovraštvo je satanovo dihanje.

   Zatem je tu še Saloma, Herodiadina hči, vešča v plesu, ki je bila zelo všeč gostom in samemu kralju. Herod sredi te navdušenosti deklici obljubi, da ji bo dal vse. »Dal ti bom vse«, pravi in tako uporabi iste besede, ki jih je uporabil satan, ko je skušal Jezusa: »Če me boš počastil, ti bom dal vse, vse kraljestvo.« A Herod tega ni vedel.

   Za temi tremi osebami je satan.

   Janez umre v ječi, v anonimnosti, kakor mnogi naši mučenci. Vsi smo prepričani, da je to veliko pričevanje velikega moža in velikega svetnika. Vrednost življenja je samo v darovanju.

   Sveti Beda, je dejal, da je Janez Krstnik dal svoje življenje za Jezusa Kristusa. Od njega so zahtevali, da zataji resnico. In ker tega ni storil, je umrl zanj, ki je Resnica.

   Lahko se vprašamo, od kod je izviralo to življenje, tako močna, poštena in dosledna notranjost; moč, ki se je zoperstavila mogočnikom; osebnost, ki se je v polnosti predala, da bi pripravila pot Gospodu. Vse to je izviralo preprosto iz odnosa z Bogom. Rdeča nit celotnega življenja Janeza Krstnika je bila molitev. Janez Krstnik je Božji dar, za katerega sta dolgo molila njegova starša Zaharija in Elizabeta; je velik dar, ki ga s človeškega vidika ne bi bilo mogoče pričakovati, toda Bogu ni nič nemogoče.

   Mučeništvo Janeza Krstnika tudi nas, kristjane današnjega časa, spominja, da se pri ljubezni do Kristusa, njegove besede in resnice, ni mogoče zatekati h kompromisom. Resnica je resnica in kompromisov pri tem ni. Krščansko življenje tako rekoč zahteva mučeništvo. In sicer mučeništvo vsakodnevne zvestobe evangeliju, pogum za dopuščanje, da Kristus v nas raste in da on usmerja naše misli in delovanje. Toda to se v našem življenju lahko zgodi le, če je odnos z Bogom trden. Le če smo zmožni živeti zvesto, redno in zaupanja polno molitev, nam bo Bog sam dal zmožnost in moč, da živimo srečno in vedro, da premagujemo težave in da pogumno pričujemo zanj.

   Povzeto po: Pridi in poglej, Ervin Mozetič

   https://portal.pridi.com/2024/08/28/cetrtek-29-avgust-2024-ni-ti-dovoljeno-imeti

   Presveto Srce Jezusovo, usmili se nas!
   Sv. Janez Krstnik, prosi za nas!

   Odgovori
   • Miro says:

     29. avgusta, 2024 at 11:53

     MUČENIŠTVO JANEZA KRSTNIKA

     JANEZ KRSTNIK JE BIL ‘GLASNIK ROJSTVA IN SMRTI’ BOŽJEGA SINA. NJEGOVO MUČENIŠTVO OBHAJAMO 29. AVGUSTA.

     Evangelista Matej in Luka poročata, kakšno oceno je o današnjem slavljencu izrekel Jezus: »Resnično, povem vam: med rojenimi od žene ni vstal nobeden večji ko Janez Krstnik.« Janez je bil torej večji kot vsi očaki in preroki stare zaveze: prvim so bile dane obljube o Odrešeniku, drugi so Mesija napovedovali. Janez Krstnik pa je bil Mesijev predhodnik, videl ga je s telesnimi očmi, ga predstavil ljudstvu in ga tudi krstil. Razumljivo torej, zakaj Cerkev tega velikega moža proslavlja z dvema praznikoma, ki slavita njegovo dvojno rojstvo: 24. junija obhaja slovesni praznik njegovega rojstva za ta svet in za poslanstvo Jezusovega predhodnika, 29. avgusta, pa se spominja njegovega mučeništva, njegovega rojstva za nebesa.

     Več o tem na: https://katoliska-cerkev.si/mucenistvo-janeza-krstnika

     Sv. Janez Krstnik, prosi za nas!

     Odgovori
9. Miro says:

   29. avgusta, 2024 at 11:51

   KATEHEZA. MORJA IN PUŠČAVE NAJ NE BODO POKOPALIŠČA, AMPAK KRAJI SVOBODE IN BRATSTVA.

   KATEHEZA MED SPLOŠNO AVDIENCO V SREDO, 28. AVGUSTA 2024, JE BILA NAMENJENA MIGRANTOM, KI BEŽIJO PRED VOJNO, NASILJEM, PREGANJANJI IN NARAVNIMI NESREČAMI TER IŠČEJO KRAJ, KJER BI LAHKO ŽIVELI MIRNO IN VARNO.

   Papež je izpostavil, da je tem našim bratom in sestram treba pomagati in jih zaščititi. Pozval je, naj združimo moči, da morja in puščave ne bodo pokopališča, ampak kraji, kjer lahko Bog odpre poti svobode in bratstva.

   SVETOPISEMSKI ODLOMEK: Ps 107,1.4-6

   Zahvaljujte se Gospodu, ker je dober,
   ker na veke traja njegova dobrota.
   Blodili so po puščavi, po pustinji,
   poti do naseljenega mesta niso našli.
   Bili so lačni, predvsem pa žejni,
   njihova duša v njih je omagala.
   V svoji stiski so vpili h Gospodu,
   iz njihovih nadlog jih je rešil.

   Celotna kateheza papeža Frančiška na: https://www.vaticannews.va/sl/papez/news/2024-08/kateheza-morja-in-puscave-naj-ne-bodo-pokopalisca-ampak-kraji.html

   Odgovori
10. Miro says:

    28. avgusta, 2024 at 13:47

    TAKO SE TUDI VI OD ZUNAJ KAŽETE LJUDEM PRAVIČNE, ZNOTRAJ PA STE …

    IZ SVETEGA EVANGELIJA PO MATEJU (Mt 23,27-32)

    Tisti čas je Jezus govoril: »Gorje vam, pismouki in farizeji, hinavci, ker ste podobni pobeljenim grobovom, ki se od zunaj kažejo čedni, znotraj pa so polni mrtvaških kosti in vsake gnusobe; tako se tudi vi od zunaj kažete ljudem pravične, znotraj pa ste polni hinavščine in krivice.

    Gorje vam, pismouki in farizeji, hinavci, ker zidate grobnice prerokom in krasite spomenike pravičnim in govorite: ›Ko bi bili mi živeli v dneh naših očetov, bi se ne bili z njimi udeležili umora prerokov.‹ Tako si dajete sami spričevalo, da ste sinovi tistih, ki so morili preroke. Le dopolnite tudi vi mero svojih očetov.«

    RAZLAGA BOŽJE BESEDE

    SAM SEM POBELJEN GROB

    Jezus me primerja pobeljenemu grobu. Navzven sem še kar. Uredim se, da bi zgledal svetel in privlačen, sprejemljiv za druge. Jezus me v trenutku sezuje vseh utvar in vase zaverovanosti v svojo večvrednost, namišljeno dobroto, pobožnost in poštenost. Prav žaljivo mi je slišati, da sem kot grob, prostor smrti in strupa.

    Povabiti me hoče v zavedanje moje notranjosti. Iz nje namreč izvira pohlep, sovraštvo, zaničevanje, oholost, nasilje… Jezus joče, ko gleda, kaj počnem sam s seboj in z drugimi. Želi me prebuditi. Naloži si mojo hudobijo, strup in smrt. Na križu mi pokaže kaj delam iz sebe in iz drugih, ko verjamem zlu in hudobiji. Obuja me in želi biti moj dom. Tudi tvoj. Vsi eno.

    Vsi se moramo prepoznati kot grešniki. Grešniki smo vsi. Pokvarjenci pa ne. Jezus je pokvarjencem govoril hinavci ali pobeljeni grobovi. Na zunaj se zdijo lepi, navznoter pa so polni mrtvaških kosti in razkroja. Pokvarjenec je tudi kristjan, ki se baha s tem, da je kristjan, vendar ne živi krščanskega življenja. Pokvarjeni kristjani ali pokvarjeni duhovniki naredijo veliko slabega Cerkvi, kajti ne živijo v evangeljskem duhu, temveč v duhu posvetnosti.

    Bog vidi v notranjost. Bog vidi naše napore za dobro in ga prazna molitev in češčenje ne ganeta. Jezus je oster do pretvarjanja. Vabi nas k iskrenosti, ponižnosti in veri vanj.

    Še tako lepe besede pokvarjenega človeka niso lepe. Ljudje nismo sestavljeni iz dveh kosov. Kar je v srcu, je tudi na jeziku, pa če se še tako pretvarjamo.

    Gospod pa nam kaže pot ponižnosti. Jezus nam pravi, da tisto, kar je pomembno, je svoboda; da nam je dal odrešenje in ljubezen. To je edina pot, da s sebe odstranimo egoizem, pohlep, napuh, nečimrnost, posvetnost. Ljudje, ki so grajali Jezusa so sledili veri kazanja ‘: videz, pretvarjanje … a znotraj so bili prazni.

    Prosimo Gospoda, naj se ne utrudimo zavračati te ‘vere kazanja, zunanjosti, pretvarjanja’; naj hodimo tiho in delamo dobro, zastonj, kakor smo tudi zastonj prejeli našo notranjo svobodo; in naj On varuje to notranjo svobodo vsem nam.

    Jezus ne prenaša hinavščine. Ne gre za žalitev, to je resnica. Na zunaj si popoln, celo poškrobljen s pravilnostjo, a znotraj si nekaj drugega. Hinavska drža prihaja od velikega lažnivca, hudiča. On je veliki hinavec in hinavci so njegovi dediči.

    Hinavščina je jezik hudiča, je jezik zla, ki vstopi v naše srce in ga poseje hudič. Ni mogoče živeti s hinavskimi ljudmi. Jezusu hoče razkrinkati hinavščino. On ve, da ga bo ravno ta hinavska drža privedla v smrt, kajti hinavec ne razmišlja, ali uporablja upravičena sredstva ali ne, gre dalje. Obrekovanje? ‘Obrekujmo’. Lažno pričevanje? ‘Poiščimo lažno pričo.’

    Kdo bi lahko rekel, češ pri nas pa ni hinavščine. A to je napačno razmišljanje.

    Hinavski jezik je običajen, je vsakdanji. Kazati se na en način in biti na nek drug. V boju za moč, na primer, zaradi zavisti in ljubosumja se kažeš na en način, znotraj pa je strup, ki ubija, kajti hinavščina vedno ubija, vedno, slej ali prej ubije.

    Od takšne drže je treba ozdraveti. A kaj je zdravilo. Odgovor je povedati resnico pred Bogom. Pomeni obtožiti samega sebe. Mi se moramo naučiti, da sebe obtožimo: ‘To sem storil, tako mislim, zlobno … sem zavisten, rad bi uničil tistega …’ Kar je notri, naše, in to povedati pred Bogom. To je duhovno urjenje, ki ni splošno, ni običajno, a se v njem trudimo, kajti hudič seje hudobnost. In reči Gospodu: ‘Glej, Gospod, kakšen sem!’ In to povedati s ponižnostjo.

    Povzeto po: Pridi in poglej, Ervin Mozetič

    https://portal.pridi.com/2024/08/27/sreda-28-avgust-2024-sam-sem-pobeljen-grob/

    Presveto Srce Jezusovo, usmili se nas!
    Brezmadežno Srce Marijino, prosi za nas!
    Sv. Jožef, prijatelj Najsvetejšega Srca, prosi za nas!

    Odgovori
    • Miro says:

      28. avgusta, 2024 at 13:47

      GODUJE SVETI AVGUŠTIN: CERKVENI OČE, »UČITELJ MILOSTI«

      SV. AVGUŠTIN JE EDEN IZMED NAJVEČJIH PRIDIGARJEV IN CERKVENIH PISATELJEV VSEH ČASOV TER NEIZPROSEN BOREC PROTI KRIVOVERSTVOM. NAPISAL JE 113 KNJIG IN 218 PISEM.

      Ker je s svojim delovanjem odločilno vplival na ves Zahod, velja za enega izmed štirih velikih zahodnih cerkvenih očetov – poleg sv. Ambroža Milanskega, sv. Hieronima in sv. papeža Gregorja Velikega.

      https://portal.pridi.com/dogodek/sv-avgustin-ucitelj-milosti/2024-08-28/

      Sv. Avguštin, prosi za nas!

      Odgovori