Članki za dušo

Posted on 10. marca, 2020 by Administrator

Tu se dodaja članke, ki so povzeti po drugih internetnih straneh. Prosim, da se navedejo viri kje je bilo povzeto.

This entry was posted in Domov. Bookmark the permalink.

14.951 Responses to Članki za dušo

← Older Comments
Newer Comments →
  1. Miro says:
    27. septembra, 2024 at 12:33

    BOŽJI MAZILJENEC BO MORAL TRPETI

    IZ SVETEGA EVANGELIJA PO LUKU (Lk 9,18-22)

    Ko je bil Jezus nekoč v molitvi na samem, so bili z njim učenci in povprašal jih je: »Kdo, pravijo množice, da sem?« Oni so odgovorili: »Janez Krstnik; drugi: Elija; drugi pa, da je vstal kateri izmed starih prerokov.« Rekel jim je: »Kaj pa vi pravite, kdo sem?« Spregovoril je Peter in rekel: »Božji Maziljenec.« On pa jim je strogo prepovedal to komu praviti in je povedal: »Sin človekov mora veliko trpeti in biti zavržen po starešinah, velikih duhovnikih in pismoukih in biti umorjen in tretji dan vstati.«

    RAZLAGA BOŽJE BESEDE

    BOŽJI MAZILJENEC

    Reči, da je Jezus: »Janez Krstnik, Elija ali eden od prerokov« pomeni uporabljati človeška merila. Do sem Jezus še vedno spada v skupino znanih, celo izjemnih osebnosti. Reči: »Božji Maziljenec« pa je drugače; pomeni potrditi Jezusovo edinstvenost. Mesija je en sam.

    Mesija – Božji Maziljenec, pomeni biti »posvečen«. Gre za posebno pomemben trenutek, ko nekdo prvič prepozna, da je prav Jezus iz Nazareta, ki so ga imeli za tesarjevega sina, dolga stoletja pričakovani Mesija.

    Toliko bolj nas torej začudi Jezusov odziv na Petrov odgovor. On pa »jim je strogo prepovedal, da bi to komu pripovedovali«. Kakor da jim ne zaupa, da bi o tem govorili in nadaljuje z besedami, ki se zdi, da postavljajo na laž Petrov odgovor:

    »Sin človekov mora veliko trpeti …«

    Vse prej kot da bi slavil zmago! Tu spregovori o celi vrsti porazov, vse do smrti, čeprav s finalom – vstajenjem – ki bo vse postavilo na glavo. Mar torej Jezus ni mesija? Jasno, da je! Toda kakšne vrste Mesija, je bodo razumeli šele kasneje, ob koncu njegovega življenja. Zato je bolje, da vse do te poslednje dovršitve javno ne uporabljajo tega naslova, ker bi lahko ljudi potegnil v usodno prevaro.

    Jezus torej, z drugimi besedami, temeljito popravi idejo o Mesiji. Za Jezusa, ki podobo Mesija povezuje s trpečim Služabnikom, kakor nam ga predstavi Izaija, je Mesija nekdo, ki »dá svoje življenje v odkupnino za mnoge«, ki zmaguje s ponižnostjo, z blagostjo, z ljubeznijo.

    Kaj torej reči otrokom, ko nas vprašajo, kdo je Jezus? Tudi o njem spregovorimo kot o junaku, kot o največjem med junaki. Toda otrokom razložimo tudi, da njegova moč ni v skrivnem orožju, ki je močnejše od sovražnikovega, To je moč, ki je v človeku in ne v orožju, ki ga zgrabi. Jezusu je dovolj pogled, ena sama beseda, da popadajo po tleh njegovi sovražniki, kot se je zgodilo njim, ki so ga prišli iskat, da bi ga vklenili, ko jim je rekel: »Jaz sem!« in oni »so stopili nazaj in padli na tla« (prim. Jn 18,7). Kdo si ne bi želel takšne moči? Nekaj je še pomembnejše: bistvo Jezusove zmage ni v izničenju ali zasmehovanju sovražnikov, ampak v tem, da jih spremeni in naredi dobre.

    Vera vanj nam pomaga uresničevati solidarnost med ljudmi, prijateljstvo med narodi, medsebojno spoštovanje. To iz človeštva zares ustvarja eno samo družino.

    Najboljši način, kako odkriti, kdo je Jezus, je prav ta, da moramo o njem razlagati otrokom. Tako smo prisiljeni iti k bistvu in to povedati s preprostimi besedami. Upam, da se nam je tudi tokrat zgodilo naslednje: ob prizadevanju, kaj odgovoriti našim otrokom, ko nas bodo vprašali: »Kdo je Jezus?«, smo se tudi mi naučili nekaj pomembnega o njem. To bomo na kratko povzeli, da ne bi prehitro pozabili. Jezus je pričakovani Mesija, Božji Sin, ki je prišel, da nas reši naših sovražnikov; toda ne z nasiljem, ampak z ljubeznijo; ko je dal svoje življenje in ga nikomur ni vzel.

    Povzeto po: Pridi in poglej, Ervin Mozetič

    https://portal.pridi.com/2024/09/26/petek-27-september-2024-bozji-maziljenec/

    Presveto Srce Jezusovo, usmili se nas!
    Brezmadežno Srce Marijino, prosi za nas!
    Sv. Jožef, prijatelj Najsvetejšega Srca, prosi za nas!

    Odgovori
  2. Miro says:
    26. septembra, 2024 at 17:51

    NOVO POGLAVJE ZA MEDŽUGORJE – KOMENTAR (Primož Krečič, Družina, 26. 09. 2024)

    PO MILIJONIH ROMARJEV IN PO TOLIKIH DUHOVNIH SADOVIH JE VODSTVO KATOLIŠKE CERKVE POTRDILO PRISTNOST DUHOVNEGA DOGAJANJA V MEDŽUGORJU. NOVA PRAVILA O DOMNEVNIH NADNARAVNIH POJAVIH, KI JIH JE IZDAL DIKASTERIJ ZA NAUK VERE MAJA LETOS, PREDSTAVLJAJO ŠEST RAZLIČNIH OCEN ZA RAZLOČEVANJE PRIMEROV, OD ‘NIHIL OBSTAT’ DO NEGATIVNE SODBE.

    S tem načinom se je Dikasterij obrnil na staro navado, da niso raziskovali in potrjevali nadnaravnosti prikazovanj, ampak so potrdili religiozno prakso, ki je bila povezana s tem.

    Po različnih komisijah, ki so obravnavale dogajanje v Medžugorju, je bil pomemben premik odločitev papeža Frančiška, da pošlje apostolskega administratorja za to župnijo. S tem so bile odpravljene številne ovire za pastoralno prakso in romanja. V Medžugorje so začeli prihajati škofje in kardinali. Predvsem je dobilo medžugorsko dogajanje resnični cerkveni značaj.

    Treba je priznati, da so se v zadnjih letih spremenili odnosi v lokalnem prostoru. Vsaj delno so se otoplili odnosi med škofijskimi in frančiškanskimi duhovniki, pri slednjih je prišlo do večje urejenosti in sprejemanja cerkvene hierarhije. Drugačen duh je zavel tudi na škofiji v Mostarju in drugih krajih hrvaškega jezikovnega prostora, predvsem pa je bila vzpostavljena bolj neposredna povezava z vodstvom Cerkve in vatikanskimi uradi.

    POMENLJIVO JE DEJSTVO, DA SE JE ZAČELO DOGAJANJE V MEDŽUGORJU NATANKO 10 LET PRED ZAČETKOM VOJNE V SLOVENIJI IN NA TLEH NEKDANJE JUGOSLAVIJE.

    Iz tega hercegovskega kraja se je vila molitev za mir, spravo in odpuščanje v Bosni in Hercegovini ter na drugih krajih. Mir je nujen tudi za življenje v današnjem svetu.

    Velik pomen dokumenta vidim v pozitivnem mnenju o sporočilih, čeprav navaja tudi nekatere pomisleke. Treba jih je brati kot celoto. Predvsem pa, da to niso natančno izdelani obrazci, ampak sporočila, ki jih sprejemajo ljudje in jih potem posredujejo naprej. V vseh letih smo občudovali evangeljski duh sporočil in njihovo preprostost. Prav tako smo se izogibali razlag, ki so v sporočilih iskale strah pred prihodnostjo, kaj se bo zgodilo, kakšne nesreče bodo prišle, kaj nas čaka. Sporočila spodbujajo budnost, odgovornost in upanje. Odslej pa bo apostolski vizitator bedel nad sporočili in njihovo vsebino pred javno objavo.

    DOKUMENT O MEDŽUGORJU USMERJA NA KRAJE PRVIH DOGODKOV IN BOGOSLUŽJA TER ZAKRAMENTE, KI SE TAM DELIJO. V TEM KRAJU SVETI DUH DELA VELIKO LEPEGA IN DOBREGA.

    V svojem posegu na tiskovni konferenci je kardinal povedal, da je papež Janez Pavel II. pazljivo spremljal dogajanje v Medžugorju in izrazil močno željo, da bi obiskal ta kraj, vendar mu ni bilo omogočeno. Omenil je papeža Benedikta XVI., ki je kot prefekt Kongregacije za nauk vere predstavil način, kako obravnavati dogajanje v Medžugorju. Papež Frančišek je prepričan, da je ‘nihil obstat’ zadostno potrdilo dogajanja v Medžugorju in da za zdaj ni potrebno iti dalje.

    To je eden najbolj pričakovanih dokumentov glede Medžugorja v zadnjih desetletjih. Pozornost usmerja na kraje prvih dogodkov in bogoslužja ter zakramente, ki se tam delijo. V Medžugorju Sveti Duh dela veliko lepega in dobrega.

    Avtor komentarja je stolni župnik v Kopru Primož Krečič.

    Povzeto po: https://www.druzina.si/clanek/novo-poglavje-za-medzugorje-komentar

    MARIJA, KRALJICA MIRU, PROSI ZA NAS!

    Odgovori
  3. Miro says:
    26. septembra, 2024 at 12:30

    SVETI OČE PRI KATEHEZI: S HUDIČEM SE NE POGOVARJAMO!

    MED SPLOŠNO AVDIENCO V SREDO, 25. SEPTEMBRA 2024, JE PAPEŽ FRANČIŠEK NADALJEVAL CIKEL KATEHEZ O SVETEM DUHU, KI VODI BOŽJE LJUDSTVO V SREČANJE Z JEZUSOM.

    Tokratna kateheza – sedma na to temo – je govorila o SVETEM DUHU, ki nam pomaga v boju proti hudemu duhu. Kot je poudaril sveti oče, se s hudičem nikoli ne smemo pogovarjati, ampak ga nagnati stran ter se obrniti h Gospodu. Posebej je posvaril pred nevarnostjo spleta in vraževerjem.

    Celotna kateheza na: https://www.vaticannews.va/sl/papez/news/2024-09/sveti-oce-pri-katehezi-s-hudicem-se-ne-pogovarjamo.html

    Božje usmiljenje, ki nas varuješ peklenskega ognja, zaupamo vate!

    Odgovori
  4. Miro says:
    26. septembra, 2024 at 11:41

    HEROD SE BOJI JEZUSOVEGA DELOVANJA

    IZ SVETEGA EVANGELIJA PO LUKU (Lk 9,7-9)

    Tisti čas je slišal četrtni oblastnik Herod o vsem, kar se je godilo; bil je v skrbeh, ker so nekateri govorili, da je Janez Krstnik vstal od mrtvih, nekateri, da se je prikazal Elija, nekateri zopet, da je vstal kateri izmed starih prerokov. Herod pa je rekel: »Janeza sem dal jaz obglaviti; kdo je pa ta, o katerem slišim take reči?« In želel je videti Jezusa.

    MISEL OB EVANGELJSKEM ODLOMKU

    Herod razmišlja ob govoricah o Jezusu, vendar ne pride do odgovora, kdo je. Sprašujem se, ali sem pripravljen v javnosti priznati Jezusa za Gospoda in Odrešenika ter bolj dejavno stopiti z njim v odnos. Resno in pogumno bom odpravljal ovire, ki me odvračajo od tega, da bi mu povsem sledil. Gospod, pomagaj mi dojeti, da si moč mojega življenja. Daj, da se ti ves zaupam.

    Luč Besede rodi življenje, Primož Krečič

    Presveto Srce Jezusovo, usmili se nas!
    Brezmadežno Srce Marijino, prosi za nas!
    Sv. Jožef, prijatelj Najsvetejšega Srca, prosi za nas!

    Odgovori
  5. Miro says:
    25. septembra, 2024 at 12:54

    PAPEŽEVA POSLANICA MLADIM: TISTI, KI ZAUPAJO V GOSPODA, HODIJO, PA NE OMAGAJO (prim. Iz 40,31)

    IZŠLA JE POSLANICA SVETEGA OČETA FRANČIŠKA ZA 39. SVETOVNI DAN MLADIH, KI GA BOMO OBHAJALI NA NEDELJO KRISTUSA KRALJA, 24. NOVEMBRA 2024, Z NASLOVOM: TISTI, KI ZAUPAJO V GOSPODA, HODIJO, PA NE OMAGAJO (prim. Iz 40,31).

    POSLANICA SVETEGA OČETA objavljena na:

    https://katoliska-cerkev.si/papezeva-poslanica-mladim-tisti-ki-zaupajo-v-gospoda-hodijo-pa-ne-omagajo-prim-iz-4031

    Odgovori
  6. Miro says:
    25. septembra, 2024 at 12:50

    OTRESITE PRAH

    IZ SVETEGA EVANGELIJA PO LUKU (Lk 9,1-6)

    Jezus je sklical dvanajstere apostole in jim dal moč in oblast nad vsemi hudimi duhovi in da bi ozdravljal bolezni. Poslal jih je oznanjat Božje kraljestvo in ozdravljat bolnike in jim je rekel: »Nič ne jemljite na pot, ne palice ne torbe ne kruha ne denarja; tudi ne imejte dveh oblek. In v katero koli hišo pridete, tam ostanite in od tam odhajajte. In kjer koli vas ne sprejmejo, pojdite iz tistega mesta in otresite prah s svojih nog v pričevanje zoper nje.« Šli so torej in hodili od vasi do vasi, oznanjali blagovest in povsod ozdravljali.

    RAZLAGA BOŽJE BESEDE

    Sveto mater Terezijo iz Kalkute so nekoč vprašali: »Zakaj na tvojem obrazu vedno sije nasmeh?« Svetnica jim je tiho odgovorila: »Ker moje roke brišejo veliko solz.«

    Česa takega zlepa ne zaslediš v današnjih duhovnih receptih. Da bi si omogočil nasmeh na obrazu, moraš delati predvsem na sebi, se duhovno izpopolnjevati, pravijo moderni »oznanjevalci« sreče. Morda tudi kristjani k maši ali k molitvi pristopimo s tem glavnim namenom: da bi bolj izpopolnili sebe. Toda vse to lahko postane duhovna lastnina, odvečna prtljaga. Medtem pa roke, ki brišejo solze, zarišejo globlji nasmeh v gube našega obraza.

    V tem smislu lahko razumemo Jezusovo naročilo apostolom: »naj razen palice ne jemljejo s seboj ni česar …« Palica je že od Mojzesa naprej znamenje, da deluje Bog, ne mi.

    Škofje imajo pri oznanjevanju palico, ki jih spominja, naj ne oznanjajo sebe.

    Biti duhovno izpopolnjen je zelo nevarna prtljaga. Ob njej se takoj ustrašimo zase. Ko ni duhovnega uspeha, ko mladi in otroci ne gredo po želenih poteh, ko v veri ne doživljamo več nekdanje potrditve, nas to ne zbliža z Bogom, ampak se začnemo spraševati, kaj delamo narobe. Duhovna izpopolnjenost pride potem. Ni v naši lasti niti pod našim nadzorom. Je sad!

    Jezus jim v odlomku naroči, naj ozdravljajo. In ker niso bili navezani na uspeh, so »izgnali veliko hudih duhov in veliko bolnikov mazilili z oljem ter jih ozdravili«. Je sad rok, ki brišejo solze drugim.

    Morda tudi ti danes doživljaš duhovni neuspeh. Morda ga doživljaš pri svojih domačih, morda v okolici ali pa kar pri sebi. Zato ne pozabi na Jezusovo naročilo: Ko doživite neuspeh, pojdite od tam in si otresite prah z nog. Ne dovoli, da te usmerja bodisi uspeh bodisi neuspeh. Naj ostane le palica.

    Mati Terezija je imela na obrazu veliko gostih gub. Ne nasedaj duhovnostim, ki ti obljubljajo gladko, srečno in nasmejano kožo. Ne bodi navezan na lastno prtljago. Dovoli rajši, da Kristus uporabi tvoje roke. In ob svojem času se bo med tvoje gube zarisal globlji nasmeh.

    Boga ne smemo ljudem vsiljevati. Božja ljubezen in skrb sta povabilo vsakemu izmed nas, da pustimo Bogu, da je del našega življenja. Jezusovi učenci naj gredo naprej, če niso sprejeti. Sovražnost se lahko nalepi nate kot prah na noge in zatre nadaljnjo rast.

    V molitvi lahko opustimo zamero, bolečino, antipatijo. Kadar molimo, vedno obstaja bodočnost, upanje in svoboda.

    Povzeto po: Pridi in poglej, Ervin Mozetič

    https://portal.pridi.com/2024/09/24/sreda-25-september-2024-otresite-prah/

    Presveto Srce Jezusovo, usmili se nas!
    Brezmadežno Srce Marijino, prosi za nas!
    Sv. Jožef, prijatelj Najsvetejšega Srca, prosi za nas!

    Odgovori
  7. Miro says:
    25. septembra, 2024 at 12:47

    PAPEŽ: BOG JE TUDI V NAŠE ROKE POLOŽIL SVOJE SANJE O SVETU. TO JE BRATSTVO MED VSEMI
    LJUDSTVI

    PAPEŽ FRANČIŠEK JE POSLAL SVOJE SPOROČILO ZA MOLITVENI SKLEP MEDNARODNEGA SREČANJA
    ZA MIR, KI JE POTEKAL V PARIZU OD 22. DO 24. SEPTEMBRA, V ORGANIZACIJI SKUPNOSTI SV. EGIDIJA.

    MOLITVENI SKLEP je potekal pred pariško katedralo Notre Dame, od koder se je slišal POZIV »Še naprej bomo
    graditelji miru, neumorni v našem prizadevanju za spravo in bratstvo«.

    SPOROČILO PAPEŽA FRANČIŠKA objavljeno na:
    https://www.vaticannews.va/sl/papez/news/2024-09/papez-bog-je-tudi-v-nase-roke-polozil-svoje-sanje-o-svetu.html

    MARIJA, KRALJICA MIRU, PROSI ZA NAS!

    Odgovori
  8. Miro says:
    24. septembra, 2024 at 11:51

    MOJA MATI IN MOJI BRATJE SO TISTI, KI POSLUŠAJO IN SPOLNJUJEJO BOŽJO BESEDO

    IZ SVETEGA EVANGELIJA PO LUKU (Lk 8,19-21)

    Tisti čas so prišli k Jezusu njegova mati in bratje, pa se niso mogli sniti z njim zaradi množice. Sporočili so mu: »Tvoja mati in tvoji bratje stojé zunaj in te želijo videti.« On pa jim je odgovoril: »Moja mati in moji bratje so tisti, ki poslušajo in spolnjujejo Božjo besedo.«

    RAZLAGA BOŽJE BESEDE

    MOJA MATI IN MOJI BRATJE

    V dandanašnjem svetu se pogosto srečujemo s pojavom, kako mnogi starši svojim otrokom ne pustijo odrasti in jih imajo za svojo last. Ostanejo nekako povezani, ujeti v vlogo otroka za celo življenje.

    In če se je še malo pred začetkom Jezusovega javnega delovanja okolica čudila, kako to, da si ta mladi mizar ne ustvari družine in zakaj še vedno vztraja v »hotelu mama«, je sedaj vse drugače: Marija je tista, ki mora sprejeti to preoblikovanost odnosa. Če je veljalo, da je bil Jezus kot človeški otrok pokoren Jožefu in Mariji, sedaj prihaja do izraza drugačna vrsta pokorščine: Marija sedaj sprejema dolžnost, da je pokorna Bogu, s tem pa tudi svojemu lastnemu sinu, učlovečenemu Bogu. To pa pomeni, da so vsa dosedanja sorodstvena razmerja postavljena pod vprašaj. In to vključuje tudi sprejemanje položaja obrobnosti. Kajti v središču je Jezus – in zanj Marija še naprej ponavlja svoj vzklik iz Kane: »Karkoli vam reče, storite!«

    Lahko si sicer predstavljamo, kako šokantno je morala na Jezusovo sorodstvo v Nazaretu in okolici delovati novica, da je Jezus zapustil svojo mizarsko delavnico in začel s poslanstvom, vsaj tako so mislili, preroka in potujočega učitelja. Koliko grenkobe je morala zaradi tega pretrpeti Marija, koliko pripomb, obrekovanj, nevere, spotikanja in raznovrstnih nesramnosti je bila deležna, ker je bila Jezusova mati. Ko je Jezus nastopil v domači shodnici v Nazaretu, kar bi lahko primerjali tudi z domačo župnijsko cerkvijo, so ga lastni rojaki hoteli pahniti v prepad. Ali ni s tem na nazareški dom svete družine legla temna senca?

    A ker je Jezus še naprej vztrajal pri svojem poslanstvu, je sorodstvo sklenilo: pošljimo ponj delegacijo – Jezusovo mater in nekaj njegovih bratrancev, ki so jih po tedanji šegi imenovali »bratje«. Ne vemo, ali je bila Marija zares v tej skupini, ki naj bi Jezusa odvrnila od nadaljnje poti, a tudi če je bila, se ji je takšno poslanstvo verjetno upiralo. A tisti, ki so mislili, da bodo s tem preprečili nadaljnjo sramoto, da bo nazareški tesar še naprej zapeljeval množice, so se ušteli: mislili so, da bo Jezus brž pristal na to, da odide z njimi, ker je v tej skupini tudi njegova mati. In nekdo je Jezusu sporočil, da ga pričakujejo. Proti vsem pričakovanjem pa Jezus pokaže na svoje učence in brž postavi vsa svoja sorodstvena razmerja v povsem nov kontekst. Njegova nova družina je skupnost tistih, ki so pripravljeni uresničevati Božjo voljo: »Da, kdor Božjo besedo posluša in uresničuje, s tem izpolnjuje Božjo voljo. Le kdo bi si tu želel še kaj več?

    Toda ali takšen odgovor ni bil ponižujoč do lastne matere? Zvenelo je, kot da Jezusu lastna mati ne pomeni ničesar več. Resnica pa je ravno nasprotna: Jezus je svojo mater še naprej ljubil tako kot prej. A oba sta vedela, kako pomembno je slediti Božjemu načrtu. Jezus je kasneje celo sam učil, da ko gre za Boga, ga je treba postaviti pred lastno sorodstvo, pred interese lastnih staršev, žene oz. moža, otrok, sester in bratov ter sorodstva. Celo za ceno mučeništva. Sorodstvene vezi so čustvene, nebeško kraljestvo pa vse to neskončno presega.

    Povzeto po: Pridi in poglej, Ervin Mozetič

    https://portal.pridi.com/2024/09/23/torek-24-september-2024-moja-mati-in-moji-bratje/

    Presveto Srce Jezusovo, usmili se nas!
    Brezmadežno Srce Marijino, prosi za nas!
    Sv. Jožef, prijatelj Najsvetejšega Srca, prosi za nas!

    Odgovori
    • Miro says:
      24. septembra, 2024 at 11:52

      GODUJE ANTON MARTIN SLOMŠEK, PRVI SLOVENSKI BLAŽENI

      GOD BL. ANTONA MARTINA SLOMŠKA OBHAJAMO 24. SEPTEMBRA. NA NEDELJO,
      KI JE PO DATUMU NAJBLIŽJE NJEGOVEMU GODU, PA OBHAJAMO T. I. SLOMŠKOVO
      NEDELJO.

      Bl. Anton Martin Slomšek, prosi za nas!

      Odgovori
  9. Miro says:
    23. septembra, 2024 at 15:49

    MALI UMEVAJO BOŽJE RAZODETJE

    IZ SVETEGA EVANGELIJA PO MATEJU (Mt 11,25-30)

    Tisti čas je Jezus spregovóril in rekel: »Slavim te, Oče, Gospod neba in zemlje, ker si to prikril modrim in razumnim, razodel pa malim. Da, Oče, kajti tako ti je bilo všeč. Vse mi je izročil moj Oče in nihče ne pozna Sina, razen Očeta, in nihče ne pozna Očeta, razen Sina in tistega, komur hoče Sin razodeti.

    Pridite k meni vsi, ki ste utrujeni in obteženi, in jaz vam bom dal počitek. Vzemite nase moj jarem in učite se od mene, ker sem krotak in v srcu ponižen, in našli boste počitek svojim dušam; kajti moj jarem je prijeten in moje breme je lahko.«

    RAZLAGA BOŽJE BESEDE

    GLEJTE KAKO POSLUŠATE

    Jezus ločuje dvoje: luč, ki jo nosimo v sebi in sveti pred ljudmi ter dobra dela, ki jih bodo ljudje na nas videli. Šele potem sledi, da bodo ljudje lahko prepoznali in slavili našega Očeta, ki je v nebesih.

    Če je nekdo kristjan, je luč, je sol. In kaj je ta luč, ki sveti pred ljudmi?

    Najprej je to prizadevanje, da bi živeli iz Božje besede in izpolnili Božjo voljo. Kristjan ne ustvarja svojega življenja, ampak ob Božji besedi odkriva, spoznava in uresničuje, kar je Bog vanj položil.

    Drugo zaradi česar je kristjan luč, je življenje v notranjem veselju. Je človek, ki je vesel, da ga Bog ljubi. To mu zadošča. Vse kar se mu dogaja, je prav in dobro, ker Bog vodi njegovo življenje. Iz te neskončne obdarjenosti in Božje skrbi zanj ljubi ljudi okrog sebe. Kaj pomeni ljubiti? Veseliti se! Kristjan v vsakem človeku vidi čudovito Božjo podobo. Res je ta včasih skrita, vendar jo zre v ozadju in verjame vanjo. Veseli se bližnjega!

    Še ena luč pa je kristjanov odnos do trpljenja. Kristjan se ne boji trpljenja. Trpljenje je del življenja, je pot ljubezni. Ne razmišlja, ali bo bolelo ali ne, vedno se odloča po ljubezni in ne gleda na ceno. Teža življenja je logična posledica izbire ljubezni. Trpljenje ni krivica, je pot do uresničevanja ljubezni, do izpolnjevanja Božje volje, do pristnega veselja. Pogumen pogled na trpljenje je luč, ki jo kristjan prinaša svetu. Pomislimo na patra Pija, ki je vse življenje nosil Jezusove rane. Zaradi tega je doživljal preganjanje, a je bil vedno pogumen. Vesel je bil, da lahko trpi v ljubezni za druge in s Kristusom odrešuje.

    Živeti torej v prizadevanju, da bi izpolnili Božjo voljo, v sebi gojiti veselje ter pogumen pogled na trpljenje je pravzaprav luč, ki naj bi kristjan bil. Mogoče se zdi preveč zahtevno, pretirano ločevanje med dobrimi deli in lučjo, ki jih osvetljuje, vendar je jasno, da naša naloga ni nič drugega kot kazati na Luč, ki je Kristus sam. Če postavljamo v ospredje svoja dela, na prvo mesto ne stavimo Božje besede in ne sprejemamo trpljenja v božji luči, potem nismo kristjani. Z dobrimi deli smo lahko socialna ustanova kot kaka druga. Ena izmed mnogih, ki pa ne prinaša Odrešenja. Prinaša le trenutno olajšanje trpljenja.

    Živeti v veselju iz Božje besede in gledati na trpljenje v luči odrešenja spreminja pogled na svet. Prinaša smisel tudi v trpljenju. Daje življenje tudi tam, kjer ga naša dela ne morejo. Naj bomo torej prava luč!

    Glejte torej, kako poslušate! To nam polaga na srce Jezus. Kako poslušam njegovo besedo? Ali jo poljubim, v srcu obudim naklonjenost do njega in se mu zahvalim, da me sprejema in mi podarja samega sebe? Ali si ga želim v besedi še bolj sprejeti, še bolj zaživeti iz njegove bližine in globine? Ali ga želim spoštovati in se ga veseliti z vsem srcem? Gospod je velike reči za nas storil in nas napolnil z veseljem.

    Tudi ti in jaz sva v teh negotovih časih, povabljena v privilegij poslušanja božje Besede s tem, da podarjava sama sebe bližnjim, v moči Jezusove izročitve slehernemu izmed nas. Njegovi živi kamni smo in udje njegovega vstalega telesa, Cerkve. Dar za vse človeštvo in za življenje vseh.

    Povzeto po: Pridi in poglej, Ervin Mozetič

    https://portal.pridi.com/2024/09/22/ponedeljek-23-september-2024-glejte-kako-poslusate/

    Presveto Srce Jezusovo, usmili se nas!
    Brezmadežno Srce Marijino, prosi za nas!
    Sv. Jožef, prijatelj Najsvetejšega Srca, prosi za nas!

    Odgovori
  10. Miro says:
    22. septembra, 2024 at 9:57

    JEZUSOV UČENEC JE DRUGIM SLUŽABNIK

    IZ SVETEGA EVANGELIJA PO MARKU (Mr 9,30-37)

    Tisti čas so Jezus in njegovi učenci prepotovali Galilejo, vendar ni žêlel, da bi kdo to izvedel. Učil je namreč svoje učence in jim govóril: »Sin človekov bo izročèn v človeške roke in ga bodo umorili, ko pa bo umorjen, bo po treh dneh vstal.« Oni niso razumeli te besede, a so se ga bali vprašati.

    Prišli so v Kafarnáum. Ko je bil v hiši, jih je vprašal: »O čem ste se menili med potjo?« Oni pa so molčali, kajti med potjo so razpravljali med seboj, kateri izmed njih je največji. Tedaj je sédel, poklical dvanajstére in jim rekel: »Če kdo hoče biti prvi, naj bo izmed vseh zadnji in vsem služabnik.« In vzel je otroka, ga postavil mednje, ga objel in jim rekel: »Kdor sprejme enega takih otrok v mojem imenu, mene sprejme; kdor pa mene sprejme, ne sprejme mene, temveč tistega, ki me je poslal.«

    RAZLAGA BOŽJE BESEDE

    V današnji Božji besedi beremo, da so se apostoli nekoč prepirali med seboj o tem, kdo med njimi je največji, a Jezus na sredino med nje postavi otroka. Kako pomenljivo dejanje!

    Ali ni hotel s tem pokazati, kam otrok v resnici spada – v sredino, v središče naše pozornosti, ljubezni, zanimanja, skrbi in prizadevanja.

    Otrok je v središču vsake družine in mora biti v središču vseh vzgojnih pobud. V središču, ko oblikujemo in izbiramo radijske in televizijske programe. V središču skrbi za prometno varnost. V središču socialnih pobud, razmišljanj in odločitev.

    Otrok je sveta stvar, so rekli že stari Rimljani. Četudi niso poznali Kristusovega nauka in niso vedeli za Božje otroštvo, so že po naravi kljub nekaterim poganskim navadam imeli otroka za sveto bitje z nedotakljivim dostojanstvom. – In kakšno mesto ima v današnji slovenski družbi ljubezen do otroka, spoštovanje njegovega nedotakljivega dostojanstva vse od spočetja naprej? Pa njegova prihodnost?

    V tej luči lahko razumemo:

    – MILOŠČINO (dobra dela) kot priložnost, da se globlje zavemo, da je drugi vedno dar. Po Božji ljubezni smo med seboj bratje in sestre. Ljubezen do bližnjega ni izbira, ampak moja prvotna dolžnost, temeljno božje povabilo kristjanu.

    – MOLITEV kot priložnost, da se bolj zavemo lepote odnosa z Bogom, veselja, da smo povabljeni v odnos z njim in kot pravi papež Frančišek: Naj nas Sveti Duh vodi na resnično pot spreobrnjenja, da bomo znova odkrili dar Božje Besede.

    – ODPOVED kot priložnost, da se zavemo, kje vse nas greh zaslepi, kako pogosto je naše življenje ujetnik zunanjega videza, najbolj plehkih in bežnih vidikov bivanja, kakor življenje bogataša, ob katerem nas nagovarja papeževa poslanica.

    Če so torej v Jezusovem času mnogi razumeli miloščino, molitev in odpoved kot priložnost, da se dokazujejo pred seboj in svetom, naj bi kot Jezusovi učenci razumeli to troje veliko globlje.

    GOSPOD NAS VABI, DA GLOBLJE DOJAMEMO TEŽO GREHA, ZNOVA ODKRIJEMO DAR BOŽJE BESEDE IN DRUGEGA PREPOZNAMO KOT DAR, NE KOT TEKMECA ALI BREME.

    Za ogledalo si danes vzemimo Prešerna. V pesmi Nezakonska mati slišimo pretresljivo vprašanje mlade matere, ki se je vsi sramujejo in so jo pustili na cedilu: »Kaj pa je tebe treba bilo, / dete ljubo, dete lepo, / meni mladi deklici, / neporočeni materi?« Odgovor na to tesnobno vprašanje najde mati v otrokovih očeh, v katerih sluti odsev nebes, odsev Boga: »Meni nebo odprto se zdi, / kadar se v tvoje ozrem oči, / kadar prijazno nasmeješ se, / kar sem prestala, pozabljeno je.« Končno zaupa otrokovo usodo Bogu in se ne meni za to, kako jo vsi obsojajo. Zase sklene: »Al te je treba bilo al ne, / vedno bom srčno ljubila te.«

    A naše ravnanje in javno mnenje navdihuje vse prej kot ljubezen do otrok. Preplavlja ga samouničevalna miselnost, potegovanje za to, »kdo je večji in močnejši«, da lahko odloča in sodi o drugem, hkrati pa primanjkuje spoštovanja materinstva, starševstva, pritrjevanja življenju in veselja nad njim.

    Prosimo Božje pomoči, da ponovno postavimo otroka medse in v Jezusovem nauku najdemo prave poudarke za življenje.

    Povzeto po: Pridi in poglej, Ervin Mozetič

    https://portal.pridi.com/2024/09/21/nedelja-22-september-2024-25-navadna-nedelja/

    Presveto Srce Jezusovo, usmili se nas!
    Brezmadežno Srce Marijino, prosi za nas!
    Sv. Jožef, prijatelj Najsvetejšega Srca, prosi za nas!

    Odgovori
← Older Comments
Newer Comments →

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja