Tu se dodaja članke, ki so povzeti po drugih internetnih straneh. Prosim, da se navedejo viri kje je bilo povzeto.
Zadnje objave – časovno
- Hvala na Nasvet
- Hvala na Nasvet
- Hvala na Nasvet
- Hvala na Nasvet
- Hvala na Nasvet
- Hvala na Nasvet
- Hvala na Nasvet
- Hvala na Nasvet
- Hvala na Nasvet
- Hvala na Nasvet
- Hvala na Nasvet
- Hvala na Nasvet
- Hvala na Nasvet
- Hvala na Nasvet
- janez na Članki za dušo
- janez na Dodaj molitve
- Hvala na Nasvet
- Hvala na Nasvet
- Hvala na Nasvet
- Hvala na Nasvet
- Hvala na Nasvet
- janez na Članki za dušo
- janez na Dodaj molitve
- janez na Dodaj molitve
- janez na Dodaj molitve
- janez na Dodaj molitve
- janez na Članki za dušo
- janez na Dodaj molitve
- janez na Članki za dušo
- janez na Članki za dušo
- janez na Dodaj molitve
- janez na Dodaj molitve
- Hvala na Nasvet
- janez na Članki za dušo
- janez na Dodaj molitve
- janez na Članki za dušo
- Hvala na Nasvet
- Hvala na Nasvet
- Hvala na Nasvet
- Hvala na Nasvet
- Hvala na Nasvet
- Hvala na Nasvet
- Hvala na Nasvet
- Hvala na Nasvet
- janez na Dodaj molitve
- Hvala na Nasvet
- janez na Dodaj molitve
- Kristina na Nasvet
- Minako na Nasvet
- Hvala na Nasvet
Stare objave
- april 2025
- marec 2025
- februar 2025
- december 2024
- november 2024
- oktober 2024
- september 2024
- avgust 2024
- julij 2024
- junij 2024
- maj 2024
- april 2024
- marec 2024
- februar 2024
- januar 2024
- december 2023
- november 2023
- oktober 2023
- april 2023
- februar 2023
- januar 2022
- september 2021
- februar 2021
- oktober 2020
- julij 2020
- marec 2020
- februar 2020
- junij 2018
- maj 2018
- december 2017
- november 2017
- oktober 2017
- september 2017
- marec 2017
- december 2016
- julij 2016
- junij 2016
- maj 2016
- april 2016
- februar 2016
- januar 2016
- december 2015
- november 2015
- oktober 2015
- september 2015
- junij 2015
- maj 2015
- marec 2015
- februar 2015
- januar 2015
- september 2014
- julij 2014
- marec 2014
- februar 2014
- november 2013
- julij 2013
- junij 2013
- oktober 2012
- april 2012
- maj 2011
- marec 2011
- januar 2011
- junij 2009
- april 2009
- februar 2009
- november 2008
- oktober 2008
- junij 1981
Članki
Forumi (pogovori)
Povezave
- Audio Sveto pismo
- Družina
- Družina in življenje
- Eksegeza
- Emanuel
- Exodus TV
- Iskreni
- Jadro
- Kurešček
- Marija Pomagaj- Brezje
- Medjugorje organizirana romanja – romanje
- Međugorje
- Misijoni in misijonarji
- Mladi
- Mladi fest
- Mohorjeva družba
- Molitev-net-html
- Načrtovana nosečnost in splav
- Ognjišče
- Pomoč v sili
- Prenova v Duhu
- Redovi
- Rimokatoliška cerkev
- Romanje v Medžugorje
- Salve
- Škofije
- Stična mladih
- Sveto pismo – Biblija
- Vatikan
- Vrtnice JMS
Na naši spletni strani uporabljamo piškotke, ki vam omogočajo najustreznejšo izkušnjo, tako da si zapomnimo vaše nastavitve in ponavljajoče se obiske. S klikom na »Sprejmi« se strinjate z uporabo VSEH piškotkov. Lahko pa obiščete "Nastavitve piškotkov", da zagotovite nadzorovano privolitev.
Manage consent
Privacy Overview
This website uses cookies to improve your experience while you navigate through the website. Out of these, the cookies that are categorized as necessary are stored on your browser as they are essential for the working of basic functionalities of the website. We also use third-party cookies that help us analyze and understand how you use this website. These cookies will be stored in your browser only with your consent. You also have the option to opt-out of these cookies. But opting out of some of these cookies may affect your browsing experience.
Necessary cookies are absolutely essential for the website to function properly. These cookies ensure basic functionalities and security features of the website, anonymously.
Cookie | Duration | Description |
---|---|---|
cookielawinfo-checkbox-analytics | 11 months | This cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookie is used to store the user consent for the cookies in the category "Analytics". |
cookielawinfo-checkbox-functional | 11 months | The cookie is set by GDPR cookie consent to record the user consent for the cookies in the category "Functional". |
cookielawinfo-checkbox-necessary | 11 months | This cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookies is used to store the user consent for the cookies in the category "Necessary". |
cookielawinfo-checkbox-others | 11 months | This cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookie is used to store the user consent for the cookies in the category "Other. |
cookielawinfo-checkbox-performance | 11 months | This cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookie is used to store the user consent for the cookies in the category "Performance". |
viewed_cookie_policy | 11 months | The cookie is set by the GDPR Cookie Consent plugin and is used to store whether or not user has consented to the use of cookies. It does not store any personal data. |
Functional cookies help to perform certain functionalities like sharing the content of the website on social media platforms, collect feedbacks, and other third-party features.
Performance cookies are used to understand and analyze the key performance indexes of the website which helps in delivering a better user experience for the visitors.
Analytical cookies are used to understand how visitors interact with the website. These cookies help provide information on metrics the number of visitors, bounce rate, traffic source, etc.
Advertisement cookies are used to provide visitors with relevant ads and marketing campaigns. These cookies track visitors across websites and collect information to provide customized ads.
Other uncategorized cookies are those that are being analyzed and have not been classified into a category as yet.
GOSPOD NAUČI NAS MOLITI
IZ SVETEGA EVANGELIJA PO LUKU (Lk 11,1-4)
Nekoč je Jezus na nekem kraju molil in, ko je nehal, mu je rekel eden izmed njegovih učencev: »Gospod, nauči nas moliti, kakor je tudi Janez naučil svoje učence.« In rekel jim je: »Kadar molite, recite: ›Oče, posvečeno bodi tvoje ime; pridi tvoje kraljestvo; naš vsakdanji kruh nam dajaj od dne do dne; in odpusti nam naše grehe; saj tudi mi odpuščamo vsakemu, kateri nam je dolžan; in ne vpelji nas v skušnjavo!‹«
RAZLAGA BOŽJE BESEDE
Evangeliji so nam izročili mnoge zelo žive podobe o Jezusu kot človeku molitve. Kljub pomembnosti njegovega poslanstva in zahtevam mnogih ljudi, Jezus čuti potrebo, da se umakne v samoto in moli. Jezus je v središču vsega, pričakovan s strani ljudi, je odgovor na upanje Izraela.
Pa vendar se jim Jezus izmakne. Ne ostane ujetnik pričakovanj ljudi, ki so ga že izvolili za vodjo. Nevarnost je, da se voditelji preveč navežejo na ljudi in ne ohranijo razdalje. In Jezus se tega zaveda.
Na kakšni od svetopisemskih strani se zdi, da vse vodi Jezusova molitev, njegova bližina z Očetom. Tako bo predvsem v noči na vrtu Getsemani. Za zadnji del Jezusove poti, najtežji od vseh, ki jih bo prehodil, se zdi, da dobi svoj smisel v stalnem poslušanju, ki ga Jezus namenja Očetu. Zagotovo ni lahka molitev, ravno nasprotno, je dejanska agonija, pa vendar je molitev, ki je zmožna podpirati tisto pot križa.
Bistveno je, da Jezus molil. Jezus je goreče molil v javnih trenutkih, ko je s svojim ljudstvom delil bogoslužje, a prav tako je iskal kraje zbranosti, ki so bili ločeni od vrveža sveta, kraje, ki so omogočili, da se je spustil v skrivnost svoje duše. Jezus je prerok, ki pozna kamne v puščavi in se vzpenja v višine gora. Zadnje Jezusove besede, preden je izdihnil na križu, so besede psalmov.
Jezus je molil kakor vsak človek na svetu. Pa vendar njegov način molitve vsebuje skrivnost, nekaj, kar zagotovo ni ušlo pogledu njegovih učencev, če v evangelijih najdemo tako enostavno in neposredno prošnjo: ‘Gospod, naúči nas moliti’ Videli so ga namreč moliti in so se njegovega načina želeli tudi sami naučiti. Jezus jih ne zavrne, ni ljubosumen na svojo bližino z Očetom, ampak je prišel ravno za to, da bi nas uvedel v ta odnos z Očetom. Tako svojim učencem postane učitelj molitve, kar zagotovo želi biti za vsakega med nami. Tudi mi torej moramo reči ‘Gospod, nauči me moliti. Nauči me.’
Čeprav morda molimo že mnogo let, se moramo molitve vedno učiti! Človekova molitev, to hrepenenje, ki se rodi na tako zelo naraven način v njegovi duši, je morda ena največjih skrivnosti vesolja. In niti ne vemo, če je molitev, ki jo namenjamo Bogu, zares tista, ki bi jo On hotel slišati. Sveto pismo nam govori tudi o neprimernih molitvah, ki jih Bog na koncu zavrne
Molitev je vedno treba začeti s ponižnostjo, kajti ponižno molitev Gospod sprejme.
Zato je najprimerneje, da prosimo z besedami učencev: ‘Gospod, nauči nas moliti!’ In On zagotovo ne bo dopustil, da bi naša prošnja padla v prazno.
Povzeto po: Pridi in poglej, Ervin Mozetič
https://portal.pridi.com/2024/10/08/sreda-9-oktober-2024-gospod-nauci-nas-moliti/
Presveto Srce Jezusovo, usmili se nas!
Brezmadežno Srce Marijino, prosi za nas!
Sv. Jožef, prijatelj Najsvetejšega Srca, prosi za nas!
DANES GODUJE SVETI JOHN HENRY NEWMAN, SVETNIK, KI NAGOVARJA SRCE
»KAKOR SE SONČNA URA RAVNA PO SONCU, TAKO SE HOČEM TUDI JAZ RAVNATI
EDINOLE PO TEBI, GOSPOD, ČE ME LE HOČEŠ SPREJETI IN ME VODITI.«
(J. H. Newman)
https://portal.pridi.com/dogodek/sv-john-henry-newman-svetnik-ki-nagovarja-srce/2024-10-09/
Sv. Janez Henrik Newman, prosi za nas!
O ŽIVLJENJU IN DELU TEGA SVETNIKA več na:
https://svetniki.org/sveti-john-henry-newman-kardinal/
Sv. Janez Henrik Newman, prosi za nas!
EKUMENSKA MOLITEV TUDI V SLOVENIJI
Te dni se v Rimu začenja novo zasedanje sinode. Ob tej priložnosti Taizéjska skupnost v Rimu
s papežem Frančiškom in predstavniki drugih krščanskih cerkva organizira ekumensko molitev,
h kateri so povabili tudi lokalne skupnosti drugod po svetu, v prepoznavanju potrebe po edinosti
v cerkvi in skupne hoje za Bogom. S tem namenom bo v ČETRTEK, 10. OKTOBRA, OB 19. URI
V URŠULINSKI CERKVI V LJUBLJANI, potekala ekumenska molitev za sinodo. Lepo vabljeni,
da se nam pridružite!
Povzeto po: https://katoliska-cerkev.si/ekumenska-molitev-tudi-v-sloveniji-2024
LE ENO JE POTREBNO
IZ SVETEGA EVANGELIJA PO LUKU (Lk 10,38-42)
Tisti čas je prišel Jezus v Betanijo in neka žena, po imenu Marta, ga je sprejela. Ta je imela sestro z imenom Marija, ki je sedla h Gospodovim nogam in poslušala njegovo besedo. Marta pa si je dala veliko opraviti s postrežbo. In pristopila je ter rekla: »Gospod, ti ni mar, da me je sestra pustila sámo streči? Reci ji, naj mi pomaga!« Gospod ji je odgovoril: »Marta, Marta, skrbi in vznemirja te mnogo stvari, a le eno je potrebno. Marija si je izvolila najboljši del, ki ji ne bo vzet.«
RAZLAGA BOŽJE BESEDE
MARTA IN MARIJA
Ta odlomek nas opomni, da smo v vsakdanjem aktivizmu lahko preveč zaverovani v svojo lastno dejavnost in pozabimo, kako smo odvisni od Boga.
Jezus Marti ne očita ničesar, celo pohvali njeno dejavnost, ki ima svojo vrednost. Vendar je tu nekaj več, nekaj, kar ima prvo mesto in kar nam ne bo odvzeto.
Ta »boljši del«, ki nam ne bo vzet, je v tem, da prisluhnemo samemu Bogu. Vse ostalo mine. Več kot vse žgalne daritve, ki jih predpisujejo starozavezne zapovedi, velja ljubezen do Boga in do bližnjega. Ter seveda usmiljenje. Tudi na to je Jezus večkrat opozarjal.
Potrebno je postaviti prioritete tudi v našem verskem oz. duhovnem življenju.
Pogosto se pritožujemo, kako nimamo časa za molitev, ko pa imamo toliko drugih dejavnosti.
Tu gre za prioritete: če Bogu namenimo npr. eno uro na dan, bo ves ostal čas bistveno bolj blagoslovljen in bolje porabljen. Mnogi župnijski sodelavci porabijo veliko časa za dejavnosti: od čiščenja cerkve z okolico pa vse do poučevanja verouka, animatorstva… Mnogi od teh skoraj pregorijo od vsega truda, pozabljajo pa, da Bog ne zahteva od nas, da zaradi vseh teh opravkov skoraj »izpustimo dušo«. Prav nasprotno – mar nas Jezus ne vabi z besedami »Pridite k meni vsi, ki ste utrujeni in obteženi, in jaz vas bom poživil«? Prav Marija iz Betanije je te besede vzela zelo resno. In Jezus k tej poživitvi, temu duhovnemu počitku, povabi tudi Marto.
To pomeni, da nas zgolj dela sama po sebi ne morejo rešiti, saj bomo v svojem aktivizmu nezadovoljni zaradi odsotnosti sadov svojega delovanja. Morda nam bo celo srce otrdelo, ko bomo opazovali okoli sebe tiste, ki so manj aktivni in jim potihem očitali lenobo ter brezbrižnost, ne da bi poznali resnične razloge za njihovo »brezdelje«. Božja milost je tista, ki nas poživlja, a ta milost predpostavlja naravo.
Ko okoli sebe opazujemo mnoge zgarane pastoralne sodelavce, tudi duhovnike, jim pomagajmo s svojo molitvijo in tudi svojo dejavnostjo, da tudi oni najdejo svoj duhovni počitek.
Vsi pa smo vabljeni, da v sebi združujemo Marijino poslušanje Božje Besede ter Martino dejavnost.
Povzeto po: Pridi in poglej, Ervin Mozetič
https://portal.pridi.com/2024/10/07/torek-8-oktober-2024-marta-marta-in-marija/
Presveto Srce Jezusovo, usmili se nas!
Brezmadežno Srce Marijino, prosi za nas!
Sv. Jožef, prijatelj Najsvetejšega Srca, prosi za nas!
GODUJE SV. PELAGIJA, DEVICA IN MUČENKA
V rimskem martirologiju ali seznamu svetnikov najdemo za današnji dan sveto Pelagijo Jeruzalemsko, ki je umrla okoli leta 457. Njeno češčenje je izpričano že v prvi polovici 6. stoletja, po čemer sklepamo, da je zgodovinsko resnična oseba, dasi vemo o njej malo zanesljivega. Nekaj podatkov o njej lahko izluščimo iz legend, ki pripovedujejo o svetnici s tem imenom, vendar pa so časovno postavljene v različen časovni okvir in se razlikujejo.
Več na: https://revija.ognjisce.si/iz-vsebine/pricevalec-evangelija/1280-pelagija-ok-457-ali-ok-302
Sv. Pelagija, prosi za nas!
ŠLI SMO PO POTI MAGDALENE GORNIK (Radio Ognjišče, 07.10.2024)
NA POVABILO ŽUPNIJE SODRAŽICA IN OB SODELOVANJU OBČINE SODRAŽICA SE JE V SOBOTO, 5. OKTOBRA, ODVILO PRVO CELODNEVNO PEŠ ROMANJE PO POTI BOŽJE SLUŽABNICE MAGDALENE GORNIK.
Na Magdalenino romarsko pot smo se romarji in pohodniki lahko podali z več različnih koncev: Sodražice, Nove Štifte, Fare na Blokah, ena skupina pa je šla na pot iz Loškega Potoka.
Sveto mašo je za vse romarje opoldne v župnijski cerkvi Marije Snežne na Gori, kjer je Magdalena Gornik tudi pokopana, ob somaševanju duhovnikov daroval ljubljanski nadškof metropolit STANISLAV ZORE, ki je na Goro prispel z udeležbe na ljubljanskem Pohodu za življenje. Drugače pa je tudi sam, kot je dejal, že večkrat peš romal na Goro z Nove Štifte, kamor je pogosto poromala tudi Magdalena.
Več o tem romanju na: https://radio.ognjisce.si/sl/279/novice/38851/sli-smo-po-poti-magdalene-gornik.htm
O ŽIVLJENJU BOŽJE SLUŽABNICE MAGDALENE GORNIK več na:
http://zupnija-sodrazica.rkc.si/MagdalenaGornik/index-MagdalenaGornik.html
KDO JE MOJ BLIŽNJI?
IZ SVETEGA EVANGELIJA PO LUKU (Lk 10,25-37)
Tisti čas je vstal neki učitelj postave, ki je takole skušal Jezusa: »Učenik, kaj naj storim, da dosežem večno življenje?« On pa mu je rekel: »Kaj je pisano v postavi? Kako bereš?« Ta je odgovoril: »Ljubi Gospoda svojega Boga, z vsem srcem in vso dušo, in vso močjo in vsem mišljenjem, in svojega bližnjega kakor sam sebe.« »Prav si odgovoril,« mu je rekel, »to izvršuj in boš živel.«
Ta se je pa hotel opravičiti in je rekel Jezusu: »In kdo je moj bližnji?« Jezus je povzel besedo in rekel: »Neki človek je šel iz Jeruzalema v Jeriho in je padel med razbojnike; ti so ga oplenili in mu zadali ran ter so odšli in ga pustili na pol mrtvega. Primerilo se je pa, da je šel po isti poti neki duhovnik, in ga je videl in šel mimo. Prav tako je tudi levit, ki je prišel na to mesto in ga videl, šel mimo.
Ko pa je neki popoten Samarijan prišel do njega in ga videl, se mu je v srce zasmilil. Pristopil je in vlil v njegove rane olja in vina ter jih obvezal; in posadil ga je na svoje živinče, peljal do gostišča in zanj poskrbel. Drugi dan je vzel dva denarja in dal gostilničarju ter rekel: ›Poskrbi zanj in, kar boš več potrošil, ti jaz nazaj grede povrnem.‹
Kateri izmed teh treh, se ti zdi, je bližnji tistemu, ki je padel med razbojnike?«
On je dejal: »Tisti, ki mu je skazal usmiljenje.« Jezus mu je rekel: »Pojdi in tudi ti tako delaj!«
MISEL OB EVANGELJSKEM ODLOMKU
Gledam človeka, ki so ga napadli razbojniki. Duhovnik in levit gresta mimo. Tujec, Samarijan, se ustavi in mu pomaga. Jezus v njem pokaže usmiljeno ljubezen. Ob Jezusu bom pomagal ljudem v stiski, ne glede na to, kdo so. Gospod, hvala, ker me učiš ljubezni do človeka, ki jo potrebuje. Kažeš mi, da v njem srečujem tebe.
Luč Besede rodi življenje, Primož Krečič
Jezus, Božji Sin, usmili se nas grešnikov!
Kraljica presvetega rožnega venca, prosi za nas!
MARIJA DEVICA ROŽNOVENSKA MATI BOŽJA, 7. OKTOBER
MESEC OKTOBER JE, PRAV TAKO KOT MAJ, POSVEČEN NAŠI NEBEŠKI MATERI MARIJI: V MAJU NJEJ NA ČAST NABIRAMO ŠMARNICE – DUHOVNE ŠOPKE, IMENOVANE PO DIŠEČEM SPOMLADANSKEM CVETJU, V OKTOBRU PA JI PLETEMO VENCE IZ ‘NAJLEPŠIH JESENSKIH ROŽ’ – ČASTIMO JO Z MOLITVIJO ROŽNEGA VENCA.
Ta pobožnost, ki je postala vsakdanja duhovna hrana mnogih ljudi, je zrasla iz otroške vere preprostih src pred približno sedemsto leti. Povsod so se je z ljubeznijo oprijeli verniki vseh slojev in vse je obogatila, saj je to čudovita šola življenja s Kristusom pod Marijinim vodstvom.
Roznovenska MBŽe več kot štiristo let obhajamo poseben praznik Rožnovenske Matere božje. Sredi 16. stoletja je namreč krščanski Evropi grozila muslimanska nevarnost, ki so jo predstavljali turški osvajalci. Leta 1571 so Turki zbrali v Sredozemlju močno ladjevje. Papež Pij V. si je z vsemi močmi prizadeval, da bi krščanski vladarji združili svoje pomorske sile in se Turkom postavili po robu, vse verne ljudi pa je prosil, naj z molitvijo rožnega venca kličejo pomoč Matere božje.
7. oktobra 1571 je prišlo do velike pomorske bitke pri Lepantu, v kateri je bilo turško ladjevje povsem uničeno. Zmago je papež pripisal Marijinemu varstvu, zato je naslednje leto določil, naj se v spomin na ta dogodek 7. oktobra obhaja praznik ‘Marije Zmagovalke’. Njegov naslednik Gregor XIII. je spominski dan preimenoval v ‘praznik naše ljube Gospe rožnega venca’, papež Klemen XII. pa je praznik raztegnil na vso Cerkev ter ukazal, naj se obhaja na prvo nedeljo v oktobru. Med papeži novejšega časa je molitev rožnega venca najbolj širil Leon XIII. (1878–1903), ki je o njem napisal kar 16 apostolskih pisem in okrožnic, v katerih je toplo priporočal vsakdanjo molitev rožnega venca, mesec oktober pa je razglasil za mesec rožnega venca. V lavretanske litanije Matere božje je uvrstil vzklik: »Kraljica presvetega rožnega venca, prosi za nas!« Papež sv. Pij X. je leta 1913 določil, da se god rožnovenske Matere božje obhaja stalno 7. oktobra in tako je še zdaj. Tudi papeži tega stoletja so o rožnem vencu veliko govorili in pisali.
Močna spodbuda za gorečo molitev rožnega venca so bila Marijina prikazovanja v Lurdu leta 1858 in zlasti v Fatimi leta 1917. Bernardki v Lurdu se je nebeška Gospa prikazovala z rožnim vencem v roki in Bernardka ga je molila vedno, ne le takrat, ko je šla k votlini. Trem fatimskim pastirčkom se je Marija prvič prikazala 13. maja 1917 opoldne, ko so bili po tamkajšnji navadi sredi molitve rožnega venca. Naročila jim je, naj vztrajno in pobožno molijo rožni venec za mir na svetu. Ko se jim je 13. oktobra prikazala zadnjič, se jim je predstavila kot ‘Kraljica rožnega venca’. Pri tretjem prikazanju jim je narekovala molitev, ki jo navadno ponavljamo pred vsako desetko rožnega venca: »O Jezus, odpusti nam naše grehe, obvaruj nas peklenskega ognja in privedi v nebesa vse duše, posebno še tiste, ki so najbolj potrebne tvojega usmiljenja.«
Papež Janez Pavel II. je 16. oktobra 2002, ob vstopu v 25. leto svoje papeške službe, napovedal ‘leto rožnega venca’ – od oktobra 2002 do oktobra 2003. Ob začetku leta rožnega venca je tudi napisal apostolsko pismo Rožni venec Device Marije. V tem pismu je papež v molitev rožnega venca uvedel pet novih skrivnosti – skrivnosti svetlobe, ob katerih premišljujemo o Jezusovem delovanju.
Povzeto po: https://revija.ognjisce.si/svetnik-za-vsak-dan/1279-marija-devica-roznovenska-mati-bozja
ROŽNOVENSKA MATI BOŽJA – PROSI ZA NAS!
O PRAZNIKU ROŽNOVENSKE MATERE BOŽJE tudi na:
https://svetniki.org/roznovenska-mati-bozja-praznik/
ROŽNOVENSKA MATI BOŽJA – PROSI ZA NAS!
PAPEŽ FRANČIŠEK JE V NEDELJO, 6. OKTOBRA 2024, POPOLDAN V BAZILIKI MARIJE VELIKE SKUPAJ Z UDELEŽENCI SINODE IN ŠTEVILNIMI VERNIKI RIMSKE ŠKOFIJE MOLIL ROŽNI VENEC ZA MIR.
Pred podobo MARIJE REŠITELJICE RIMSKEGA LJUDSTVA (Salus Populi Romani) je molil za svet, ki ga pestijo vojne in krivice, ter za katerega se zdi, da je izgubil »občutek za bratstvo«.
Več o tem na: https://www.vaticannews.va/sl/papez/news/2024-10/sveti-oce-v-baziliki-marije-velike-molil-rozni-venec-za-mir.html
O Mati, Salus Populi Romani, prosi za nas!
MISIJONSKA NEDELJA IN MISIJONSKI MESEC 2024
MESEC OKTOBER PRAZNUJEMO KOT POSEBEN MISIJONSKI MESEC
Že 1. oktobra goduje sv. Terezija Deteta Jezusa, ki je skupaj z misijonarjem sv. Frančiškom Ksaverijem zavetnica misijonov. Tretjo oktobrsko nedeljo tradicionalno obhajamo kot svetovni misijonski dan in Misijonsko nedeljo. Tako je cel oktober v znamenju misijonov. Povabljeni smo, da poživimo svojo misijonsko zavest in navdušenje!
GESLO MISIJONSKE NEDELJE
Letošnje geslo se glasi: »POJDITE IN POVABITE VSE NA GOSTIJO« (prim. Mt 22,9). Papež Frančišek nas vabi, da vsi mi, kot služabniki v priliki, gremo na pot, stopimo iz sebe in vse povabimo na Gospodovo gostijo. Različni vidiki gesla so podrobneje predstavljeni v papeževi poslanici.
Več o tem na: https://katoliska-cerkev.si/misijonska-nedelja-in-misijonski-mesec-2024
PAPEŽ FRANČIŠEK: ZA POROČENE JE BISTVENO BITI ODPRTI ZA ŽIVLJENJE, ZA OTROKE
»DRAGI BRATJE IN SESTRE, LEPO NEDELJO ŽELIM! JEZUS NAM DANES V BOGOSLUŽNEM EVANGELIJU (prim. Mr 10,2-16) SPREGOVORI O ZAKONSKI LJUBEZNI.«
S temi besedami je papež Frančišek začel nagovor pred opoldansko molitvijo Angel Gospodov z okna apostolske palače na Trgu sv. Petra na današnjo 27. nedeljo med letom.
Celoten nagovor svetega očeta na: https://www.vaticannews.va/sl/papez/news/2024-10/papez-francisek-za-porocene-je-bistveno-biti-odprti-za-zivljenj.html
KAR JE BOG ZDRUŽIL, NAJ ČLOVEK NE LOČI
IZ SVETEGA EVANGELIJA PO MARKU (Mr 10,2-16)
Tisti čas so pristopili farizeji, in da bi Jezusa preizkušali, so ga vprašali: »Ali je dovoljeno možu odsloviti ženo?« Odgovóril jim je: »Kaj vam je naróčil Mojzes?« Rekli so: »Mojzes je dovôlil napisati ločitveni list in jo odsloviti.« Jezus pa jim je rekel: »Zaradi vaše trdosrčnosti vam je napisal to zapoved, na začetku stvarjenja pa ju je Bog ustvaril kot moža in ženo. Zaradi tega bo mož zapústil očeta in mater in se pridrúžil svoji ženi in bosta oba eno telo. Tako nista več dva, ampak eno telo. Kar je torej Bog združil, tega naj človek ne ločuje!« Ko so bili v hiši, so ga učenci spet spraševali o tem. In govóril jim je: »Kdor se loči od svoje žene in se oženi z drugo, prešuštvuje z njo; in če se ona loči od svojega moža in se omoži z drugim, prešuštvuje.«
Prinašali so mu otroke, da bi se jih dotaknil, učenci pa so prinašalce grajali. Ko je Jezus to videl, je postal nejevoljen in jim je rekel: »Pustite otroke, naj prihajajo k meni, in ne branite jim, kajti takšnih je Božje kraljestvo. Resnično, povem vam: Kdor ne sprejme Božjega kraljestva kakor otrok, nikakor ne pride vanj.« In objemal jih je, polagal nanje roke in jih blagoslavljal.
MISEL OB EVANGELJSKEM ODLOMKU
V evangeliju današnje nedelje so Jezusove besede o zakonu. Tistemu, ki ga je spraševal, če je dovoljeno možu odsloviti ženo, kot je predvidel predpis Mojzesove postave, je Jezus odgovoril, da je Mojzes to dovolil zaradi’trdosrčnosti’, medtem ko resnica o zakonu izhaja ‘z začetka stvarjenja’, ko ‘ju je Bog’, kot je zapisano v prvi Mojzesovi knjigi, ‘ustvaril kot moža in ženo. Zaradi tega bo mož zapustil svojega očeta in mater in se pridružil svoji ženi in bosta oba eno meso’ (Mr 10, 6-7).
Misel Benedikta XVI. (več o njegovem razmišljanju na: hozana.si)
27. NAVADNA NEDELJA, ROŽNOVENSKA
MOLITEV ROŽNEGA VENCA JE »NAJLEPŠE SREČANJE DNEVA«
To misel ni izrekel kak menih, tudi ne kak starejši duhovno prekaljen kristjan, ampak mladi – zdaj že blaženi – Carlo Acutis, kateremu je bil rožni venec vsakdanji spremljevalec na življenjski poti.
Molitev rožnega venca se je začela oblikovati v 12. stoletju in odtlej močno zaznamuje življenje Cerkve in sveta. Še posebej je tej molitvi posvečen mesec oktober.
Rožni venec je molitev ponavljanja, saj kar petdesetkrat ponovimo isto molitev zdravamarija v enem samem delu rožnega venca. To se nekako ne ujema z razmišljanjem sodobnega človeka. Toda molitev rožnega venca ni podajanje informacij, je ustvarjanje Božjega okolja, v katerem mi lahko Bog zelo osebno spregovori.
Rožni venec me je spremljal v trenutkih veselja in preizkušnje. Mnogotere skrbi sem položil v to molitev in v njej vedno prejel okrepčilo in tolažbo. (Sv. papež Janez Pavel II.)
Veselemu, žalostnemu in častitljivemu delu rožnega venca je papež Janez Pavel II. leta 2002 dodal še svetli del, ki govori o Jezusovem javnem delovanju. Tako je postal rožni venec skoncentriran povzetek vsebine celotnega evangelija in je namenjen premišljevanju bistvenih dogodkov odrešenjske zgodovine.
Stopati skozi prizore rožnega venca ob Mariji pomeni napotiti se v »Marijino šolo«, da bi spoznali Kristusa, prodirali v njegove skrivnosti in razumeli njegovo oznanilo. (Sv. papež Janez Pavel II.)
Blaženi Anton Martin Slomšek je v knjigi Hrana evangeljskih naukov takole nagovarjal svoje vernike: »Povejte, ali je kaj lepšega premišljevati, kakor te rožnovenske skrivnosti, ki nam pravijo, kako smo bili odrešeni? Ali se more najti še kaka druga tako lepa in lahka molitev, kakor je sveti rožni venec? Svoj čas je bila navada, vsak večer moliti z družino rožni venec, pri nekaterih hišah tako ostra, da kdor ni pri rožnem vencu bil, tudi kruha ni dobil … Začnimo zopet z večjim veseljem moliti sveti rožni venec. Molimo ga ponoči doma, molimo ga po polju grede ob nedeljah in praznikih, molimo ga v cerkvi, pa tudi sredi svoje družine.«
Naj vas za molitev rožnega venca navduši še razmišljanje dominikanca Lagranga:
Rožni venec je zelo koristna oblika molitve. Osvežuje nam pogled na vso krščansko moralo in duhovnost, tako da nam njuno uresničevanje predstavi po vrhunskem zgledu Jezusovega in Marijinega življenja. Skrivnosti rožnega venca je treba spolnjevati v osebnem življenju. Sleherna izmed njih je nauk o kateri izmed kreposti – na poseben način o krepostih ponižnosti, vere, potrpežljivosti in ljubezni …
Osvobaja nas od naših preveč človeških interesov in radosti in nas spodbuja k razmišljanju o veselju, osredotočenem na prihodu Odrešenika. Potegne nas iz naših nebistvenih strahov, iz trpljenja, ki ga tako nejevoljno prenašamo, in nas spominja, koliko je Jezus trpel za nas iz ljubezni, in nas uči, naj mu sledimo in nesemo križ, ki nam ga je poslala božanska previdnost z namenom, da nas prečisti. Nazadnje nas potegne iz našega zemeljskega upanja in ambicij in nas navdihuje z razmišljanjem o resnični vsebini krščanskega upanja – večnem življenju in potrebni milosti, da bi ga dosegli.
Rožni venec je več kakor prosilna molitev. Je častilna molitev, navdihnjena z naukom učlovečenega Boga; je zadostilna molitev v spomin na trpljenje našega Odrešenika; je zahvalna molitev za to, da se veličastne skrivnosti še naprej uresničujejo z nenehnim odhajanjem izvoljenih v večno slavo.
Najpreprostejši in še zmeraj najbolj vzvišen način molitve rožnega venca je ta, da med molitvijo ohranjamo oči vere zazrte v živega Kristusa, ki nas še naprej zagovarja in deluje v naše dobro v skladu s skrivnostmi svojega otroštva, javnega delovanja, trpljenja in slave. Prihaja k nam, da bi nas napravil sebi podobne. Osredotočimo torej svoj pogled na Jezusa, ki bdi nad nami. Njegov pogled ni samo prijazen in razumevajoč; je pogled Boga, pogled, ki prečiščuje, ki posvečuje, ki prinaša mir. Je tudi pogled našega Sodnika, vendar je še veliko prej to pogled našega Odrešenika, našega Prijatelja, Ženina naše duše. Rožni venec, izmoljen na tak način, v samoti in tihoti, postane najrodovitnejši pogovor z Jezusom. Obenem je tudi pogovor z Marijo, ki nas uvaja v vedno pristnejši odnos z njenim Sinom.
Povzeto po: Pridi in poglej, Ervin Mozetič
https://portal.pridi.com/2024/10/05/nedelja-6-oktober-2024-27-navadna-nedelja-roznovenska-strong/
MARIJA, KRALJICA PRESVETEGA ROŽNEGA VENCA, PROSI ZA NAS!
POHOD ZA ŽIVLJENJE V LJUBLJANI ŠIRIL SPOROČILO LJUBEZNI DO VSAKEGA (Družina, 05. 10. 2024)
PO KOPRU IN MARIBORU JE V SOBOTO, 5. OKTOBRA, V LJUBLJANI POTEKAL ŠE TRETJI V NIZU POHODOV ZA ŽIVLJENJE.
Letošnji pohodi – tudi ljubljanski – so potekali pod geslom ‘VSAK NEROJENI OTROK JE ČLOVEK!’ Po prepričanju organizatorjev mora to dejstvo priti v zavest ljudi, saj je končanje življenja nerojenega človeka daleč najpogostejši vzrok smrti na svetu.
Več o pohodu za življenje v Ljubljani na: https://www.druzina.si/clanek/pohod-za-zivljenje-v-ljubljani-foto-video