Članki za dušo

Tu se dodaja članke, ki so povzeti po drugih internetnih straneh. Prosim, da se navedejo viri kje je bilo povzeto.

This entry was posted in Domov. Bookmark the permalink.

14.362 Responses to Članki za dušo

  1. Miro says:

    NOVI KARDINAL, KI GOVORI SLOVENSKO (Družina)

    NOVOIMENOVANI KARDINAL VINKO BOKALIČ NE LE, DA IMA SLOVENSKE KORENINE, PAČ PA SLOVENSKI JEZIK, KI SE GA JE NAUČIL DOMA, PRI STARŠIH, KI SO SE IZSELILI V ARGENTINO, ŠE VEDNO UPORABLJA.

    Temu smo bili priča februarja letos, ko nas je obiskal v Ljubljani na uredništvu Družine in smo se dlje časa z njim pogovarjali v slovenščini.

    O življenjski poti kardinala Vinka Bokaliča več na: https://katoliska-cerkev.si/novi-kardinal-ki-govori-slovensko-2024

  2. Miro says:

    NINIVLJANI BODO VSTALI IN SODILI TA ROD

    IZ SVETEGA EVANGELIJA PO LUKU (Lk 11,29-32)

    Tisti čas je začel Jezus govoriti zbranim množicam: »Ta rod je hudoben rod: hoče imeti znamenje, pa se mu ne bo dalo drugo znamenje kakor Jonovo znamenje. Kakor je bil namreč Jona znamenje za Ninivljane, tako bo tudi Sin človekov za ta rod. Kraljica z Juga bo ob sodbi vstala z možmi tega rodu in jih obsodila; zakaj prišla je s konca sveta, da bi slišala Salomonovo modrost, in glejte, več ko Salomon je tukaj. Ninivljani bodo ob sodbi vstali s tem rodom in ga obsodili; zakaj spokorili so se na Jonovo pridigo, in glejte, več kakor Jona je tukaj.«

    RAZLAGA BOŽJE BESEDE

    Jona in Jezus sta znamenje usmiljenega Boga Očeta. Ko zaupam Bogu, od njega ne zahtevam več dokazov. Resnično znamenje vere je moje spreobrnjenje ob njegovi besedi.

    To, kar je Jezus naredil, je dovolj za to, da verjamem, da se je z njim končalo satanovo in se začelo Božje kraljestvo. Beseda, ki to kraljestvo oznanja v moči Duha (Apd 1,8), je zmožna odpreti moje in tvoje srce (Apd 16,14b) in ga napolniti z novo modrostjo, modrostjo Sina, razodeto otročičem (10,21). Dokončno božje znamenje je podarjeno oznanilo o Njegovem usmiljenju. To je edino in dokončno znamenje. Tako močno spoštuje svobodo vsakega izmed nas, ki lahko njegovo ponudbo sprejmemo ali ne. S tem sprejmemo ali ne tudi lastno resnico ljubezni. Bog ne more drugače, kot da jo spoštuje. Vsa druga znamenja bi bila na neki način spektakularna in bi nas prisilila, da privolimo vanje. Zato so zavrnjena kot skušnjave.

    Ljubezen zahteva in ustvarja svobodo! Vsak, ki ljubi, je vedno izpostavljen zavrnitvi. Da ne bi prisilil drugega, sam umre zaradi nevrnjene ljubezni. Toda prav s tem potrdi – neodvisno od vsakega znamenja – resničnost popolne in brezpogojne ljubezni.

    Beseda, ki nas kliče k spreobrnjenju, je oznanilo o tej zavrnjeni in križani ljubezni do nas. Bog nam ne more dati nikakršnega znamenja, ki bi bilo večje od tega. Če bi zahtevali druga znamenja, bi to pomenilo, da nismo razumeli, kdo je on in kaj je vera.

    Bog je ljubezen. Vanj verujem, ko sprejmem ta njegov dokaz ljubezni. Resnično moder sem takrat, ko se spreobrnem ob Kristusovem oznanilu. Drugih znamenj modrosti in moči ni.

    Premislim: Kakšen je moj odnos do oznanila o križanem in vstalem Jezusu Kristusu? Ali doživljam svobodo, ki mi jo podarja? Kot odrešen lahko živim le, če sam hočem in sprejemam Njegov dar.

    Povzeto po: Pridi in poglej, Ervin Mozetič

    https://portal.pridi.com/2024/10/13/ponedeljek-14-oktober-2024-ninivljani-bodo-vstali-in-sodili-ta-rod/

    Presveto Srce Jezusovo, usmili se nas!
    Brezmadežno Srce Marijino, prosi za nas!
    Sv. Jožef, prijatelj Najsvetejšega Srca, prosi za nas!

  3. Miro says:

    PAPEŽ: RESNIČNO BOGASTVO NISO MATERIALNE DOBRINE, AMPAK TO, DA NAS BOG LJUBI

    SVETI OČE JE V NEDELJO, 13. OKTOBRA, Z VERNIKI NA TRGU SVETEGA PETRA MOLIL OPOLDANSKO MOLITEV. V NAGOVORU PRED NJO JE RAZMIŠLJAL OB EVANGELJSKEM ODLOMKU, V KATEREM BOGATAŠ JEZUSA VPRAŠA, KAJ NAJ STORI, DA BO DOSEGEL VEČNO ŽIVLJENJE.

    Spomnil je, da vsi potrebujemo srečo, vendar pa se ta ne nahaja v bogastvu, ampak v tem, da tvegamo ljubezen: se odpovemo sebi, postanemo pozorni na tiste, ki potrebujejo pomoč, in podelimo z njimi svoje stvari in tudi to, kar smo: svoje talente, prijateljstvo, čas.

    Dragi bratje in sestre, lepo nedeljo želim!

    Evangelij današnjega bogoslužja (Mr 10,17-30) nam pripoveduje o bogatašu, ki priteče k Jezusu in ga vpraša: »Dobri Učitelj, kaj naj storim, da bom deležen večnega življenja?« (v. 17). Jezus ga povabi, naj pusti vse in hodi za njim, vendar pa on žalosten odide, ker – pravi besedilo – je imel »veliko premoženje« (v. 23). In pustiti vse človeka stane.

    Lahko vidimo dve gibanji tega človeka: na začetku teče, da bi šel k Jezusu, na koncu pa žalosten odide. Najprej teče naproti in potem odide. Zaustavimo se ob tem.

    Kot prvo, ta človek k Jezusu priteče. Zdi se, kakor da bi ga nekaj v njegovem srcu priganjalo: dejansko, čeprav ima veliko bogastva, je nezadovoljen, v sebi nosi nemir, išče polnejše življenje. Pade k Učiteljevim nogam, kot to pogosto počnejo bolniki in obsedenci (prim. Mr 3,10; 5,6) – kar vidimo v evangeliju; je bogat in vendar potrebuje ozdravljenje. Jezus ga pogleda z ljubeznijo (v. 21); nato mu predlaga »terapijo«: naj proda vse, kar ima, da ubogim in hodi za njim. Toda na tej točki pride do nepričakovanega zaključka: ta človek postane potrt in odide! Kakor velika in silovita je bila želja po srečanju z Jezusom, tako hladno in hitro se je poslovil od Njega.

    Tudi mi v srcu nosimo neustavljivo potrebo po sreči in življenju, polnem smisla; vendar pa lahko zapademo v iluzijo, da odgovor na to najdemo v posedovanju materialnih stvari in zemeljskih gotovosti. Jezus pa nas želi ponovno pripeljati k resnici naših želja in nam pomagati odkriti, da je dobro, po katerem hrepenimo, v resnici Bog sam, njegova ljubezen do nas in večno življenje, ki nam ga lahko podari samo On in nihče drug. Resnično bogastvo je to, da nas Gospod gleda z ljubeznijo, kakor Jezus stori s tem človekom, ter da ljubimo drug drugega tako, da iz svojega življenja naredimo dar za druge. Bratje in sestre, zato nas Jezus vabi, naj tvegamo, naj »tvegamo ljubezen«: prodati vse in dati ubogim, kar pomeni odpovedati se sebi in svojim lažnim gotovostim ter postati pozorni na tiste, ki potrebujejo pomoč, in podeliti svoje dobrine; ne samo stvari, ampak to, kar smo: svoje talente, svoje prijateljstvo, svoj čas in tako naprej.

    Bratje in sestre, tisti bogataš ni hotel tvegati. Česa ni hotel tvegati? Ni hotel tvegati ljubezni in je žalosten odšel. Kaj pa mi? Vprašajmo se: na kaj je navezano naše srce? Kako potešimo svojo lakoto po življenju in sreči? Ali znamo deliti s tistimi, ki so revni, ki so v težavah ali potrebujejo nekoga, ki jim prisluhne, ki potrebujejo nasmeh, besedo, ki jim pomaga povrniti upanje? Zapomnimo si tole: resnično bogastvo niso dobrine tega sveta. Resnično bogastvo je to, da nas Bog ljubi, ter da se naučimo ljubiti kakor On.

    In sedaj prosimo Devico Marijo, naj nam pomaga v Jezusu odkriti zaklad življenja.

    Povzeto po: https://www.vaticannews.va/sl/papez/news/2024-10/papez-resnicno-bogastvo-niso-materialne-dobrine-ampak-to-da-n.html

    Marija, Kraljica presvetega rožnega venca, prosi za nas!

  4. Miro says:

    PAPEŽ: SVET POTREBUJE NAŠE SKUPNO PRIČEVANJE, NE RAZDELJENOSTI MED NAMI

    V PETEK, 11. OKTOBRA 2024, JE NA TRGU PRVIH RIMSKIH MUČENCEV V VATIKANU ZA UDELEŽENCE SINODE POTEKALA EKUMENSKA MOLITEV, KI JO JE PRIPRAVILA SKUPNOST IZ TAZEJA SKUPAJ Z BRATSKIMI DELEGATI DRUGIH CERKVA.

    Sveti oče je v homiliji, ki jo je izročil v branje, poudaril, da je potrebno skupno pričevanje, in dodal, da ga žal na mnogih koncih sveta že živijo kot »ekumenizem krvi«, ki je močnejši od vseh besed. Ta sinoda je po njegovih besedah »priložnost, da premostimo zidove, ki še obstajajo med nami«.

    Več o tem na: https://www.vaticannews.va/sl/papez/news/2024-10/papez-svet-potrebuje-nase-skupno-pricevanje-ne-razdeljenosti-m.html

  5. Miro says:

    ČE JEZUS KLIČE, SE MORAMO VSEMU ODREČI

    IZ SVETEGA EVANGELIJA PO MARKU (Mr 10,17-30)

    Ko se je tisti čas Jezus odpravljal na pot, je nekdo pritekel, padel pred njim na kolena in ga vprašal: »Dobri učitelj, kaj naj storim, da bom deležen večnega življenja?« Jezus mu je odvrnil: »Kaj mi praviš, da sem dober?! Nihče ni dober razen enega, Boga! Zapovedi poznaš: Ne ubijaj! Ne prešuštvuj! Ne kradi! Ne pričaj po krivem! Ne goljufaj! Spoštuj očeta in mater!« Rekel mu je: »Učitelj, vse to sem izpolnjeval že od svoje mladosti.« Jezus se je ozrl vanj, ga vzljubil in mu dejal: »Eno ti manjka: pojdi, prodaj, kar imaš, in daj ubogim, in imel boš zaklad v nebesih; nato pridi in hôdi za menoj!« Ta beseda ga je potrla in je žalosten odšel; imel je namreč veliko premoženje.

    Tedaj se je Jezus ozrl okrog in rekel svojim učencem: »Kako težko bodo tisti, ki imajo premoženje, prišli v Božje kraljestvo!« Učenci so se čudili njegovim besedam. In Jezus je vnovič spregovóril: »Otroci, kako težko je priti v Božje kraljestvo! Laže gre kamela skozi šivankino uho, kakor pride bogataš v Božje kraljestvo.« Ti pa so še bolj strmeli in govorili med seboj: »Kdo se potem more rešiti?« Jezus se je ozrl vanje in rekel: »Pri ljudeh je to nemogoče, ne pa pri Bogu, kajti pri Bogu je vse mogoče.«

    Peter pa mu je začel govoriti: »Glej, mi smo vse zapustili in šli za teboj.« Jezus je rekel: »Resnično, povem vam: Nikogar ni, ki bi zaradi mene in zaradi evangelija zapústil hišo ali brate ali sestre ali mater ali očeta ali otroke ali njive in ne bi zdaj, v tem času, skupaj s preganjanji, prejel stokrat toliko hiš, bratov, sester, mater, otrok in njiv, v prihodnjem veku pa večno življenje.«

    RAZLAGA BOŽJE BESEDE

    Sveti Hilarij iz Poitiersa in sv. Efrem Sirski pravita: »Če učlovečenja ne razumemo v polnosti, je zelo verjetno, da bodo zmotni človeški kriteriji o dobroti. Jezus ne bi zavrnil naziva ‘dober’, če bi bil namenjen njemu kot Bogu. Mladenič sprašuje stvarnika večnega življenja, vendar izhaja iz napačne predpostavke, saj ne ve, da je ta v resnici učlovečeni Bog.«

    Sv. Hilarij in sv. Hieronim nadaljujeta: »Ta zmotni predsodek je že v naprej zaprl pot odgovoru.« Sv. Hilarij še dodaja, »da odlomek predstavlja Jezusa, ne samo kot učitelja postave temveč tudi kot Gospoda.«

    Origen pravi: »Dobrota značilna za stvaritev se bolje razume, če je postavljena v odnos z neprimerljivo dobroto Troedinega Boga.«

    Sv. Hieronim ponovno poudari: »Kdor ne sprejme Kristusa kot Gospoda, ga ne more pozdraviti s pridevkom ‘dober’.«

    Sveti Klemen Aleksandrijski takole razlaga: »Prilika poučuje bogate, da ne smejo zveličanja pustiti ob strani, kakor, da so že obsojeni, niti da morajo vreči bogastvo v morje ali ga obsoditi kot zahrbtnega in sovražnega življenju, ampak da se morajo naučiti kako uporabljati bogastvo in tako doseči življenje.«

    Komentar cerkvenih očetov (hozana.si)

    GOSPOD JEZUS KRISTUS, BOŽJI SIN, USMILI SE NAS!

    • Miro says:

      FATIMSKA MATI BOŽJA, 13. OKTOBER

      Spominski dan Marijinih prikazovanj trem otrokom v portugalski Fatimi vsakega trinajstega v mesecu od maja do oktobra 1917 liturgično sicer še ni dobil takega poudarka kot prikazovanja v Lurdu (gl. 11. februar) ali starejša v mehiški Guadalupi (gl. 12. december). Povabilo Marije, naj se svet, posebej Rusija, posveti njenemu brezmadežnemu Srcu (Pij XII. leta 1942), pa je dalo nov poudarek starejšim oblikam te pobožnosti in tudi posebnemu liturgičnemu praznovanju (gl. na začetku meseca junija). Romarji z vsega sveta prihajajo v Fatimo zlasti po Marijinem letu 1954. Leta 1967 je bil tam papež Pavel VI., leta 1982 pa se je prišel zahvalit Mariji tudi Janez Pavel II., ker je prežive1 atentat, ki je bil izvršen nanj na trgu sv. Petra v Rimu 13. maja 1981. V zadnjih letih potuje kip Fatimske Marije po raznih deželah, tudi po Sloveniji. Dne 13. maja 2000 je papež Janez Pavel II. v Fatimi razglasil za blažena otroka Frančiška in Hijacinto Marto. Godujeta skupaj 20. februarja. Fatimski Mariji sta v Sloveniji posvečeni dve cerkvi.

      Povzeto po: https://marija.si/duhovnost/marijini-prazniki/fatimska-mati-bo%C5%BEja/

      FATIMSKA MATI BOŽJA, PROSI ZA NAS!

  6. Miro says:

    ODPUSTEK KOT JUBILEJNA MILOST

    APOSTOLSKA PENITENCIARIJA JE IZDALA NORME O PODELJEVANJU ODPUSTKA V JUBILEJNEM LETU 2025. ODPUSTEK JE NAMREČ, PO BESEDAH PAPEŽA FRANČIŠKA, TISTA JUBILEJNA MILOST, KI »OMOGOČI, DA ODKRIJEMO, KAKO BREZMEJNO JE BOŽJE USMILJENJE«.

    Z usmiljenjem sam Bog prihaja k človeku in v njem obnavlja svojo podobo, po kateri ga je ustvaril, ko je vanj vdahnil svoje življenje. Človek pa se je z grehom do neke mere od nje oddaljil. Ob zakramentu sprave nam Bog odpusti naš greh, vendar storjena dejanja puščajo posledice v nas in okoli nas. Na nek način nas odpustek vrne v stanje prvotne nedolžnosti, nas ponovno odene v belo oblačilo krstne milosti. Kot blagodejen dež se spusti v človekovo bivanje ter ga usmeri k njegovi pristni človeškosti, ki se izraža v ljubezni, dobroti, usmiljenju.

    Več o tem na: https://katoliska-cerkev.si/odpustek-kot-jubilejna-milost2024

    BOŽJE USMILJENJE, KI VEDNO IN POVSOD SPREMLJAŠ VSE LJUDI, ZAUPAMO VATE!

  7. Miro says:

    BLAGOR TISTIM, KI POSLUŠAJO BOŽJO BESEDO

    IZ SVETEGA EVANGELIJA PO LUKU (Lk 11,27-28)

    Tisti čas, ko je Jezus govoril množicam, je neka žena iz množice povzdignila glas in mu rekla: »Blagor telesu, ki te je nosilo, in prsim, ki so te dojile!« On pa je rekel: »Da, še bolj pa blagor tistim, ki Božjo besedo poslušajo in ohranijo.«

    RAZLAGA BOŽJE BESEDE

    BLAGOR PRSIM

    Ni znano, ali je ta žena poznala Marijo ali ne. A zagotovo se jo je Jezusovo poučevanje zelo dotaknilo. Morda celo tako zelo, da je svojo materinsko vlogo projecirala v Jezusa, morda je imela težave s svojimi otroki. Tega ne vemo.

    Morda pa je evangelist Luka njen vzklik omenil prav zaradi dejstva, ker je prav on zapisal za vse večne čase Marijino hvalnico »Moja duša poveličuje Gospoda«, kjer Marija med drugim pravi, da jo bodo odslej »blagrovali vsi rodovi«. Lahko da je šlo za povsem človeški vzklik, češ blagor materi, ki ima takega sina, kot je Jezus.

    Jezus se na to odzove s potrditvijo, ki jo morda zaslutimo le med vrsticami. Ne zavrne ženine trditve, a zanj ima večjo vlogo nekaj drugega: tisti, ki Božjo besedo posluša in se po njej ravna, ima zagotovo največji blagoslov.

    Ni dovolj zgolj poslušati in brati Božjo besedo, ta beseda postati mora življenje, postati mora dejavna. Ko se po njej ravnamo, postane dejavna. In pomembno je, da jo ohranimo živo in dejavno v sebi.

    In kdo drug, če ne prav Marija, je lahko zgled pri tem? Prav Marija je bila pripravljena ne samo poslušati Božjo besedo, ampak jo sprejeti tako, da se je v njej učlovečila. Zagotovo bi, če bi slišala Jezusov odgovor, tudi v tem primeru morala ponižno sprejeti še enega od tistih Jezusovih odgovorov, ki so njun odnos nekako potisnili na stran.

    Poslušati in uresničevati Božjo besedo namreč pomeni tudi uresničevanje Božje volje. Ali kot je Jezus sam dejal: »Ne pojde v nebeško kraljestvo vsak, kdor mi pravi: ›Gospod, Gospod,‹ ampak kdor uresničuje voljo mojega Očeta, ki je v nebesih«.

    Uresničevati Božjo voljo je za nas ljudi težak korak. In velikokrat potrebujemo dobre zglede, pričevanja ter mentorje, ki nam jo pomagajo uresničevati. In kdo je lahko pri tem boljši mentor kot ravno Marija, ki je bila pripravljena sprejeti nove in nove meče, ki so prebadali njeno srce, samo da bi prišlo do uresničitve Božjega kraljestva med nami?

    Jezus, blagroval si vse, ki Božjo besedo poslušajo in ohranijo. Naj tvoja beseda v meni postane dejavna. Naj bom tako kot Tvoja Mati Marija, ki je besede in dogodke shranila v svojem srcu in o njih premišljevala.

    Povzeto po: Pridi in poglej, Ervin Mozetič

    https://portal.pridi.com/2024/10/11/sobota-12-oktober-2024-blagor-prsim/

    Presveto Srce Jezusovo, usmili se nas!
    Brezmadežno Srce Marijino, prosi za nas!
    Sv. Jožef, prijatelj Najsvetejšega Srca, prosi za nas!

  8. Miro says:

    VSAKO KRALJESTVO, KI SE RAZDELI ZOPER SEBE, SE OPUSTOŠI IN HIŠA SE NA HIŠO ZRUŠI

    IZ SVETEGA EVANGELIJA PO LUKU (Lk 11,15-26)

    Ko je Jezus izgnal hudega duha, so nekateri izmed množice govorili: »Z Beelzebulom, poglavarjem hudih duhov, izganja hude duhove.« Drugi pa so ga skušali in so zahtevali od njega znamenje z neba.

    Toda on je poznal njih misli in jim je rekel: »Vsako kraljestvo, ki se razdeli zoper sebe, se opustoši in hiša se na hišo zruši. Če je torej tudi satan zoper sebe razdeljen, kako bo obstalo njegovo kraljestvo, ker pravite, da z Beelzebulom izganjam hude duhove? Če pa jaz z Beelzebulom izganjam hude duhove, s kom jih izganjajo vaši sinovi? Zato bodo oni vaši sodniki. Če pa z Božjim prstom izganjam hude duhove, tedaj je prišlo k vam Božje kraljestvo. Kadar močni z orožjem varuje svoj dom, je na varnem njegovo premoženje; če pa pride močnejši od njega in ga premaga, mu vzame vse orožje, na katero se je zanašal, in razdeli njegov plen. Kdor ni z menoj, je zoper mene, in kdor ne zbira z menoj, raztresa.

    Kadar nečisti duh odide iz človeka, hodi po suhih krajih in išče pokoja in, ko ga ne najde, pravi: ›Vrnil se bom v svojo hišo, od koder sem odšel.‹ In ko pride, jo najde pometeno in okrašeno. Tedaj gre in si privzame sedem hudih duhov, hujših, ko je sam, in gredo vanjo in tam prebivajo; in končno stanje tega človeka je hujše od prejšnjega.«

    RAZLAGA BOŽJE BESEDE

    BELZEBUL

    Žalostno je, kako ljudje iščemo izgovore, da nam ni treba poslušati Božjega glasu. V evangeliju gremo celo tako daleč, da popačimo stvarnost, samo, da ni treba poslušati Jezusovih besed. Obtožimo ga, da izganja demone z demonsko oblastjo. V veselje in tolažbo pa nam je, ko Jezus z veliko močjo razglasi in zagotovi, da je on najmočnejši.

    Oborožen človek, ki čuva svoj dom pred vrati hiše, je podoba demona, prepričanega, da je človeka že premagal in ga dokončno usmeril na pot pogube. Tedaj pride nekdo, ki je močnejši od njega. Močnejši je sam Jezus, ki demona premaga, mu iztrga orožje in razdeli plen. On, zmagovalec, lahko vzklikne: »Kdor ni z menoj, je proti meni in kdor ne zbira z menoj, raztresa.«

    Resnica pa je tale: če ne poslušamo Gospodovega glasu, smo kakor slepec, ki zaide in se vedno znova mukotrpno poskuša dokopati do prave smeri. Če ga poslušamo, zbiramo skupaj z njim to kar ostane za vedno. On je dejansko vedno najmočnejši in če smo z njim je vse dobro.

    Velika tolažba je vedenje, da je On najmočnejši: močnejši od demonov, močnejši od miselnosti tega sveta (last, slast, oblast), močnejši od vsake skušnjave, vsake preizkušnje, močnejši od vsake in vseh težav. On je v nas in mi v njem. On je najmočnejši. Naši vtisi niso tako zelo pomembni. On je in je z nami. On je najmočnejši in na koncu bo zmaga naša. Mi se mučimo z zbiranjem, če smo z njim pa smo deležni preobilja, kajti On je najmočnejši.

    Kako dobro de srcu, ko mu ponavljam: Kristus ti si najmočnejši, tudi smrt ti nič ne more, kaj šele vse kar je prej hudega in hudobnega. Večkrat v svoji šibkosti razmišljamo, da ne moremo zmagati raznih tegob in odvisnosti, da nam ni pomoči. Pa ni res. Lahko smo gotovi v zmago. V nas je najmočnejši, ki je vse zlo tega sveta že premagal. Jezus je Gospod.

    Močne so Jezusove besede ob koncu današnjega evangeljskega odlomka. Jezus sklene s stavkom, ki nam lahko pomaga: ‘Kdor ni z menoj, je zoper mene.‘ ‘Ne, ne, jaz sem z Jezusom, a na določeni distanci, ne približam se preveč.’ A to ne obstaja. Ali si z Jezusom ali si proti Jezusu. Ali si zvest ali nisi zvest. Ali imaš pokorno srce ali pa si izgubil zvestobo. Vsak med nami naj danes o tem razmisli, kako je z mojo zvestobo? Da bi zavrnil Gospoda, ali iščem kakšen izgovor? Ali poiščem kakšno stvar in očrnim Gospoda? Ne izgubiti upanja. In te besede: ‘zvestoba je izginila’ in ‘kdor ni z menoj, je zoper mene’ – tudi za nas še vedno puščajo prostor za upanje.

    Poklicani smo vrniti se h Gospodu, ‘ Pravi nam: Res je, tvoje srce je otrdelo kakor ta kamen. Velikokrat si me očrnil in me nisi poslušal. A še vedno je čas. Vrnite se k meni z vsem srcem, pravi Gospod, ker sem usmiljen in milostljiv. Vse bom pozabil. Zame je pomembno, da ti prideš k meni. To je tisto, kar je pomembno, pravi Gospod. In vse ostalo pozabi. To je čas usmiljenja, je čas Gospodove milosti. Odprimo srce, da bo lahko prišel v nas.

    Povzeto po: Pridi in poglej, Ervin Mozetič

    https://portal.pridi.com/2024/10/10/petek-11-oktober-2024-belzebul/

    Presveto Srce Jezusovo, usmili se nas!
    Brezmadežno Srce Marijino, prosi za nas!
    Sv. Jožef, prijatelj Najsvetejšega Srca, prosi za nas!

  9. Miro says:

    SVETI OČE PRI KATEHEZI: EDINOST SE NE URESNIČUJE ZA MIZO, AMPAK V ŽIVLJENJU

    PAPEŽ FRANČIŠEK JE MED SPLOŠNO AVDIENCO V SREDO, 9. OKTOBRA, GOVORIL O SVETEM DUHU V APOSTOLSKIH DELIH. IZPOSTAVIL JE, DA EDINOST CERKVE POMENI EDINOST MED OSEBAMI IN SE NE URESNIČUJE ZA MIZO, AMPAK V ŽIVLJENJU. EDINOSTI SI VSI ŽELIMO, VENDAR JO JE TEŽKO DOSEČI, ŠE TEŽJE PA OHRANJATI. PAPEŽ JE ZATO POVABIL, NAJ PROSIMO SVETEGA DUHA, DA BI BILI ORODJE EDINOSTI IN MIRU.

    SVETOPISEMSKI ODLOMEK: Apd 11,15-17

    [Peter je rekel:] »Ko sem začel govoriti, je prišel nadnje Sveti Duh, kakor je prišel ob začetku nad nas. Spomnil sem se Gospodove besede, kako je rekel: ›Janez je krščeval v vodi, vi pa boste krščeni v Svetem Duhu.‹ Torej jim je Bog dal isti dar kakor nam, potem ko so začeli verovati v Gospoda Jezusa Kristusa. Kdo sem jaz, da bi mogel Bogu nasprotovati?«

    KATEHEZA: »Vsi so bili napolnjeni s Svetim Duhom.« Sveti Duh v Apostolskih delih. Več o tem na:

    https://www.vaticannews.va/sl/papez/news/2024-10/sveti-oce-pri-katehezi-edinost-se-ne-uresnicuje-za-mizo-ampak.html

  10. Miro says:

    PROSITE IN SE VAM BO DALO; IŠČITE IN BOSTE NAŠLI; TRKAJTE IN SE VAM BO ODPRLO

    IZ SVETEGA EVANGELIJA PO LUKU (Lk 11,5-13)

    Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem: »Kdo izmed vas bo imel prijatelja in bo šel k njemu opolnoči ter mu rekel: ›Prijatelj, posodi mi tri hlebe, ker je moj prijatelj prišel k meni s pota, pa nimam kaj predenj položiti,‹ pa bi oni znotraj odgovoril: ›Ne delaj mi nadlege; vrata so že zaprta in moji otroci z menoj v postelji; ne morem vstati in ti dati‹ – povem vam, četudi ne bo vstal in mu dal zato, ker je njegov prijatelj, bo vendar zaradi njegove nadležnosti vstal in mu dal, kolikor potrebuje.

    In jaz vam pravim: Prosite in se vam bo dalo; iščite in boste našli; trkajte in se vam bo odprlo. Vsak, kdor prosi, prejme; in kdor išče, najde; in kdor trka, se mu bo odprlo.

    Ali koga izmed vas, očetje, bo sin prosil kruha, pa mu bo dal kamen? Ali ribe, pa mu bo dal namesto ribe kačo? Ali ga bo prosil jajca, pa mu bo dal škorpijona? Če torej vi, ki ste hudobni, znate dobre darove dajati svojim otrokom, koliko bolj bo vaš nebeški Oče dal Svetega Duha tistim, ki ga prosijo.«

    RAZLAGA BOŽJE BESEDE

    PROSI, TRKAJ IN SE ODPRE

    Molitev je kakor življenjski kisik. Molitev pomeni pritegniti nase navzočnost Svetega Duha, ki nas vedno vodi dalje.

    Jezus je dal zgled neprestane molitve, ki se jo opravlja z vztrajnostjo. Stalni dialog z Očetom, v tišini in zbranosti, je jedro vsega našega poslanstva. Evangeliji nam poročajo tudi o njegovih spodbudah učencem, naj molijo z vztrajnostjo, ne da bi se utrudili.

    Molitev mora biti predvsem vztrajna: kakor človek iz prilike, ki je moral sprejeti nenapovedanega gosta in gre sredi noči trkat na prijateljeva vrata ter ga prosi za kruh. Prijatelj odgovori »ne«, saj je že v postelji, a on vztraja in vztraja, dokler ga ne prisili, da vstane in mu da kruh. Vztrajna prošnja. A Bog je bolj potrpežljiv od nas in, kdor trka z vero in vztrajnostjo na vrata njegovega srca, ne ostane razočaran. Bog vedno odgovori. Vedno. Naš Oče dobro vé, kaj potrebujemo; vztrajnost ni zato, da bi ga obvestili ali prepričali, ampak je namenjena gojenju želje in pričakovanja v nas.

    Molitev ni samo vzgib enega trenutka, ampak pogumna drža za klicanje Boga, tudi za »razpravljanje« z Njim, ne da bi se vdali pred hudim in nepravičnostjo.

    Ni prave molitve brez duha ponižnosti. Ravno ponižnost je tista, ki nas v molitvi vodi, da prosimo.

    Učenje evangelija je jasno: vedno je treba moliti, tudi ko se zdi zaman, ko se Bog zdi gluh in nem in se nam zdi, da izgubljamo čas. Četudi se nebo zatemni, kristjan ne neha moliti. Njegova molitev gre v korak z vero. Vera se mnogo dni v našem življenju lahko zdi iluzija, nerodoviten napor. Obstajajo temni trenutki v našem življenju. In v teh trenutkih se vera zdi iluzija. Moliti pomeni prav tako sprejeti ta napor. Moramo vztrajati v naporu teh težkih trenutkov, v trenutkih, ko ne čutimo ničesar. Mnogi svetniki in svetnice so izkusili noč vere in tišino Boga – ko mi trkamo in Bog ne odgovori – in ti svetniki so ostali vztrajni.

    V teh nočeh vere, kdor moli, ni nikoli sam.

    Brez Jezusa bi naše molitve bile v nevarnosti, da postanejo človeški napori, največkrat usojeni na neuspeh. On pa je vzel nase vsak krik, vsako ječanje, vsako veselje, vsako prošnjo … vsako človeško molitev.

    Kristus je vse za nas, tudi v našem molitvenem življenju. To je dejal sveti Avguštin: Jezus »prosi za nas kot naš duhovnik; prosi v nas kot naša glava; mi ga prosimo kot svojega Boga. Prepoznajmo torej v Njem svoj glas in v nas njegov glas«.

    Zato se kristjan, ki moli, ničesar ne boji. Zaupa Svetemu Duhu, ki nam je bil dan kot dar in ki moli v nas, spodbuja molitev. Naj nas ta isti Sveti Duh, učitelj molitve, nauči pot molitve.

    Povzeto po: Pridi in poglej, Ervin Mozetič

    https://portal.pridi.com/2024/10/09/cetrtek-10-oktober-2024-prosi-trkaj-in-se-odpre/

    Presveto Srce Jezusovo, usmili se nas!
    Brezmadežno Srce Marijino, prosi za nas!
    Sv. Jožef, prijatelj Najsvetejšega Srca, prosi za nas!

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja