Članki za dušo

Posted on 10. marca, 2020 by Administrator

Tu se dodaja članke, ki so povzeti po drugih internetnih straneh. Prosim, da se navedejo viri kje je bilo povzeto.

This entry was posted in Domov. Bookmark the permalink.

14.970 Responses to Članki za dušo

← Older Comments
Newer Comments →
  1. Miro says:
    19. oktobra, 2024 at 13:11

    OKTOBER, MESEC ROŽNEGA VENCA ROŽNI VENEC IMA V MOLITVI CERKVE POSEBNO MESTO

    ROŽNI VENEC GOVORI O KRISTUSOVI SKRIVNOSTI. V LITANIJAH TO MOLITEV CELO IMENUJEMO SVETI ROŽNI VENEC. TO PA ZATO, KER SE V NJEJ POGLABLJAMO V SAMO SKRIVNOST BOŽJE PRISOTNOSTI V NAŠEM ŽIVLJENJU.

    Zgodovina in izvor rožnega venca se ujemata s staro prakso menihov in posvečenih oseb, da so molili psalme. S temi psalmi je bil prepleten vsakdan posvečene osebe. Sčasoma se je razvila molitev 150 zdravamarij in 30 očenašev, številka 150 ustreza enakemu številu psalmov v Svetem pismu.

    Rožni venec je razdeljen na tri temeljne dele. Veseli, žalostni in častitljivi. Sveti oče, sveti Janez Pavel II., je dodal tem delom še svetli del rožnega venca.

    Rožni venec je molitev ponavljanja, saj kar 50 ponovimo eno molitev zdravamarija v enem samem delu rožnega venca. Zdi se, da se to ne ujema z mislijo sodobnega človeka. Toda molitev rožnega venca ni podajanje informacij, je ustvarjanje Božjega okolja, v katerem mi lahko Bog zelo osebno spregovori.
    Rožni venec, ki je najbolj razširjen, so zelo spodbujali bratje dominikanci. Poznamo še druge oblike te molitve: serafinski rožni venec, rožni venec Božjega usmiljenja in druge.

    Danes je rožni venec molitev mnogih laikov in družin. Obenem pa je postal skupna molitev vse Cerkve, kraj, kjer se različni stanovi v Cerkvi srečamo.

    Ob poplavi duhovnih tehnik, ki zasužnjujejo, ker grobo in nesvobodno preoblikujejo našo dušo, spoznavamo rožni venec kot blago šepetanje skrivnosti Gospoda, ki po Mariji vstopa v naše srce.

    Rožni venec nam pomaga, da na poti upodabljanja po Kristusu rastemo naproti cilju, ki je svetost. ‘Najpomembnejši razlog za ponovno odkritje in poživitev molitve rožnega venca je poklicanost vseh k svetosti.

    »Potrebujemo krščanstvo, ki se bo odlikovalo predvsem po umetnosti molitve«. Krščanska občestva naj postanejo »pristne šole molitve« v novem tisočletju.

    (Iz Apostolskega pisma: Rožni venec Device Marije, papeža Janeza Pavla II.)

    Povzeto po: https://marija.si/novice/2014-10-1/327/

    MARIJA, KRALJICA PRESVETEGA ROŽNEGA VENCA, PROSI ZA NAS!

    Odgovori
  2. Miro says:
    19. oktobra, 2024 at 12:56

    GOSPOD JEZUS: »VSAKEGA, KDOR MENE PRIZNA PRED LJUDMI, BO TUDI SIN ČLOVEKOV PRIZNAL PRED BOŽJIMI ANGELI; KDOR ME PA ZATAJI PRED LJUDMI, BO ZATAJEN PRED BOŽJIMI ANGELI.«

    IZ SVETEGA EVANGELIJA PO LUKU (Lk 12,8-12)

    Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem: »Vsakega, kdor mene prizna pred ljudmi, bo tudi Sin človekov priznal pred Božjimi angeli; kdor me pa zataji pred ljudmi, bo zatajen pred Božjimi angeli. Vsakemu, kdor poreče besedo zoper Sina človekovega, se bo odpustilo; kdor pa izreče kletev zoper Svetega Duha, se mu ne bo odpustilo. Kadar vas bodo pa vlačili v shodnice, pred urade in pred oblasti, ne skrbite, kako ali s čim bi se zagovarjali ali kaj bi rekli. Sveti Duh vas bo namreč poučil v tisti uri, kaj je treba reči.«

    RAZLAGA BOŽJE BESEDE

    JEZUSA PRIZNATI

    Jezus v evangeliju pravi, da moram vero izpovedati pred ljudmi, potem me Bog sprejme. A naše življenje ni naporno nabiranje zaslug pred ljudmi in pred Bogom, ampak pričevanje vere v Jezusa in po njem v njegovega in našega Očeta. Najbolj pričujemo z ljubeznijo tako, da jo od Njega sprejemamo in delimo z brati in sestrami.

    Hkrati pa nas evangelij tudi opozori, naj ne sodimo prehitro tistih, ki svoje vere ne kažejo: »Vsakemu, kdor poreče besedo zoper Sina človekovega, se bo odpustilo; kdor pa izreče kletev zoper Svetega Duha, se mu ne bo odpustilo«.

    Nakazuje zunanji in notranji vidik vere: zunanji izraz temelji na notranjem doživljanju Svetega Duha. Včasih ima lahko kdo pri izpovedovanju vere težave in težko sprejema zunanje izraze vere v Sina človekovega. To ni neodpustljivo. Neodpustljiv je upor Svetemu Duhu, kar pomeni, da v sebi ne sprejmemo Božjega pričevanja, ki nas vabi k Sinu.

    Učljivost v odnosu do Boga v nas pripravlja in razvija vero. Ko imamo intimen odnos s Svetim Duhom pridemo k veri in v življenje, ki temelji na veri.

    Sadovi Svetega Duha se tako v polnosti pokažejo in lahko pridemo do junaškega pričevanja, ki ga občudujemo pri mučencih. Takšno pričevanje ni človeško delo, ampak je sad Svetega Duha, Božji dar tistemu, ki se mu ponižno odpre.

    Priznati Boga. Verovati v Jezusa, mu slediti, delati dobro, to je naša naloga, obenem pa tudi naša najmočnejša obramba pred vsemi grožnjami. Priznati Boga pomeni biti na varnem.

    Zato ne preslišimo Jezusovega povabila, naj se ne bojimo. Karkoli nam grozi, od zunaj ali od znotraj, od drugih ali v nas samih, je obsojeno na neuspeh, ker je z nami Bog, kot najsilnejši junak. Kadar pride strah, pomislimo na to.

    Gospod naj vedno bolj globoko cenim vero in učljivost Svetemu Duhu, ki me utrjuje v veri.

    Povzeto po: Pridi in poglej, Ervin Mozetič

    https://portal.pridi.com/2024/10/18/sobota-19-oktober-2024-jezusa-priznati/

    Presveto Srce Jezusovo, usmili se nas!
    Brezmadežno Srce Marijino, prosi za nas!
    Sv. Jožef, prijatelj Najsvetejšega Srca, prosi za nas!

    Odgovori
  3. Miro says:
    18. oktobra, 2024 at 13:21

    SVETI OČE: PRAVEGA ČLOVEŠKEGA RAZVOJA NI BREZ PRISPEVKA NAJRANLJIVEJŠIH

    OD 14. DO 16. OKTOBRA JE V ASSISIJU IN SOLFAGNANU POTEKALO SREČANJE PREDSTAVNIKOV DRŽAV G7 O VKLJUČEVANJU IN INVALIDNOSTIH.

    Udeleženci – ministri, strokovnjaki in predstavniki različnih združenj ter same invalidne osebe – so se v četrtek, 17. oktobra, v Vatikanu srečali s papežem Frančiškom. Spodbudil je k skupnemu prizadevanju za svet, kjer je dostojanstvo vsake osebe popolnoma priznano in spoštovano.

    Sveti oče je z naklonjenostjo izpostavil njihovo prizadevanje za spodbujanje dostojanstva in pravic invalidov ter dejal, da je to srečanje G7 »konkretno znamenje pripravljenosti za gradnjo pravičnejšega in bolj vključujočega sveta, v katerem lahko vsak človek s svojimi sposobnostmi polno živi in prispeva k rasti družbe«.

    Udeleženci srečanja so v Solfagnanu podpisali tudi Listino, ki je sad njihovega dela o temeljnih temah, kot so vključevanje, dostopnost, avtonomno življenje in spoštovanje oseb. Kot je dodal papež, se te »teme ujemajo s stališčem Cerkve o človekovem dostojanstvu. Vsak človek je namreč sestavni del univerzalne družine in nihče ne bi smel biti žrtev kulture odmetavanja, ki ustvarja predsodke in povzroča škodo družbi«.

    Več o govoru papeža Frančiška na: https://www.vaticannews.va/sl/papez/news/2024-10/sveti-oce-pravega-cloveskega-razvoja-ni-brez-prispevka-najranlj.html

    Odgovori
  4. Miro says:
    18. oktobra, 2024 at 13:15

    »Zares, ti mi prižigaš svetilko, o Gospod; moj Bog mi razsvetljuje temo.«
    (Ps 18,29)

    BOŽJA BESEDA ZA DANES na: https://hozana.si/

    Presveto Srce Jezusovo, usmili se nas!
    Brezmadežno Srce Marijino, prosi za nas!
    Sv. Jožef, prijatelj Najsvetejšega Srca, prosi za nas!

    Odgovori
  5. Miro says:
    18. oktobra, 2024 at 13:14

    GODUJE SVETI LUKA, 18. OKTOBER

    Po soglasnem starokrščanskem izročilu je pisatelj tretjega evangelija sv. Luka, učenec in spremljevalec apostola Pavla. Pri pisanju je Luka, edini novozavezni pisatelj, ki ni bil Jud, ampak Grk, po izobrazbi zgodovinar in literat, imel pred očmi v prvi vrsti kristjane iz poganstva. Po zgledu svojega učitelja Pavla evangelist bralcem dokazuje vesoljnost Kristusovega odrešilnega dela: Jezus iz Nazareta ni samo Odrešenik Judov, marveč Odrešenik sveta – vseh ljudi. S posebno ljubeznijo in globokim občutjem Luka slika dogodke, ki iz njih odseva Jezusova ljudomilost in neskončno božje usmiljenje do grešnikov. Pripovedi o usmiljenem Samarijanu in izgubljenem sinu spadata med najlepše bisere svetovne književnosti. Luka je tudi edini med evangelisti, ki opisuje dogodke pred Jezusovim rojstvom in njegovo mladost. Čudovita je njegova božična zgodba s hlevom in pastirji na betlehemskih poljanah. Brez upodobitve božjega rojstva si krščanstva kar ne moremo predstavljati.

    Podatke o življenju in delu evangelista Luka zajemamo predvsem iz Apostolskih del, zgodovine mlade Kristusove Cerkve, ki jo je napisal isti pisatelj kot tretji evangelij. Bogato je tudi legendarno izročilo o njem. Kakor na podlagi zanesljivega izročila izpričujeta cerkveni zgodovinar Evzebij in sv. Hieronim, je bil Luka doma iz Antiohije v Siriji, živahnem trgovskem mestu, po velikosti tretjem v rimski državi, v katerem so se Jezusovi privrženci prvikrat imenovali kristjani. Po poklicu je bil zdravnik; apostol Pavel ob koncu svojega pisma Kološanom pove: »Pozdravlja vas Luka, dragi zdravnik.« Ta poklic odseva v vsem njegovem evangeliju, v katerem slika Kristusa – zdravnika duš in teles. V rodnem mestu se je zgodaj seznanil s krščanstvom, prejel krst in se oklenil apostola Pavla, kateremu je bil zvest spremljevalec in več let pomočnik pri apostolskem delu med pogani.

    Iz Apostolskih del zvemo, da se je Pavlu pridružil na drugem misijonskem potovanju v Troadi in ga potem spremljal v Makedonijo do Filipov. Ko se je Pavel po končanem tretjem potovanju vračal skozi Troado, se mu je Luka spet pridružil ter šel z njim do Jeruzalema in dve leti pozneje iz Cezareje v Rim. Od tedaj je ostal pri Pavlu morda s kratkimi presledki – do njegove smrti. O nadaljnjem življenju in delovanju evangelista Luka ni zanesljivih podatkov. Kot njegovo misijonsko polje se omenjajo Ahaja na grškem Peloponezu ter Beotija in Bitinija v Mali Aziji. Umrl je mučeniške smrti, ni pa znano, kdaj in kje.

    Po izročilu in legendi je Luka v prostem času slikal, zato so ga krščanska slikarska združenja izbrala za svojega zavetnika. Po izročilu vzhodne Cerkve se je evangelist Luka srečal z Jezusovo materjo Marijo v Janezovi hiši in naslikal Marijino ikono.

    Med štirimi evangelisti je Luka dobil simbol bika. Osnova temu simbolu je misel na daritev. Kristus se je na križu daroval za vse ljudi. Po volu kot simbolu se je Luka na Slovenskem uveljavil kot kmečki patron; sicer pa velja za zavetnika zdravnikov, slikarjev, umetnikov, zlatarjev, knjigovezov, živine, vremena …

    Ime Luka zadnje čase spada pri nas med ‘modna imena’; nekoč je bila dokaj razširjena oblika Lukež – po latinskem imenu Lucas.

    Povzeto po: https://revija.ognjisce.si/iz-vsebine/pricevalec-evangelija/1305-luka-1-st

    Sv. Luka, prosi za nas!

    Odgovori
  6. Miro says:
    17. oktobra, 2024 at 10:00

    GORJÉ VAM

    IZ SVETEGA EVANGELIJA PO LUKU (Lk 11,47-54)

    Tisti čas je Gospod rekel učiteljem postave: »Gorjé vam, ker zidate grobnice prerokom, vaši očetje pa so jih umorili. Torej spričujete in potrjujete dejanja svojih očetov; oni so jih namreč umorili, vi pa jim zidate grobnice.

    Zaradi tega je tudi Božja modrost rekla: ›Pošiljam k njim preroke in apostole in izmed njih bodo nekatere umorili in nekatere pregnali, da se bo terjala od tega rodú kri vseh prerokov, ki je bila prelita od začetka sveta: od Abelove krvi, do krvi Zaharija, ki je bil ubit med templjem in oltarjem. Dà, rečem vam, terjala se bo od tega rodú.

    Gorjé vam, učitelji postave, ker ste vzeli ključ od spoznanja: sami niste vstopili, tistim, ki so hoteli vstopiti, pa ste zabranili.« Ko je pa Jezus šel ven, so začeli pismouki in farizeji silno vanj tiščati in ga spraševati o več rečeh, pri tem pa so nanj pazili, da bi iz njegovih ust kaj ujeli, česar bi ga tožili.

    MISEL OB EVANGELJSKEM ODLOMKU

    V razgretem pogovoru Jezus razkriva laž in hinavščino pri učiteljih postave. Pove jim, da so bili predniki dvolični do prerokov in taki so oni do njega. S tem ne vodijo ljudi v Božje kraljestvo, ampak pripravljajo križ njemu. Trudil se bom biti z Jezusom, da ne bi zakril prave podobe Boga. Gospod, naj v tvojem srcu vedno znova odkrivam Božjo usmiljeno ljubezen.

    Luč Besede rodi življenje, Primož Krečič

    Presveto Srce Jezusovo, usmili se nas!
    Brezmadežno Srce Marijino, prosi za nas!
    Sv. Jožef, prijatelj Najsvetejšega Srca, prosi za nas!

    Odgovori
  7. Miro says:
    17. oktobra, 2024 at 9:57

    KATEHEZA: SVETI DUH DAJE VERNIKOM NOVO ŽIVLJENJE, ŽIVLJENJE BOŽJIH OTROK

    PAPEŽ FRANČIŠEK JE MED SPLOŠNO AVDIENCO V SREDO, 16. OKTOBRA, GOVORIL O NAVZOČNOSTI IN DELOVANJU SVETEGA DUHA V ŽIVLJENJU CERKVE. SVETI DUH DAJE VERNIKOM NOVO ŽIVLJENJE, KRISTUSOVO ŽIVLJENJE, ŽIVLJENJE BOŽJIH OTROK, JE DEJAL PRI KATEHEZI IN DODAL, DA JE TO ZA NAS POMEMBNA NOVOST, KAJTI ŽIVLJENJE, KI NAM GA DAJE SVETI DUH, JE VEČNO ŽIVLJENJE. VERA NAS OSVOBODI GROZE OB TEM, DA SE S TEM ŽIVLJENJEM VSE KONČA IN DA NI ODKUPITVE ZA TRPLJENJE IN KRIVICO, KI JU DOŽIVLJAMO NA ZEMLJI.

    SVETOPISEMSKI ODLOMEK: Jn 14,15-17

    [Jezus je rekel svojim učencem:] »Če me ljubite, se boste držali mojih zapovedi; jaz pa bom prosil Očeta in dal vam bo drugega Tolažnika, da bo ostal pri vas vekomaj: Duha resnice, ki ga svet ne more prejeti, ker ga ne vidi in ne pozna. Vi ga poznate, ker ostaja pri vas in bo v vas.«

    KATEHEZA: »VERUJEM V SVETEGA DUHA.« SVETI DUH V ŽIVLJENJU CERKVE.

    Dragi bratje in sestre, dober dan!

    Z današnjo katehezo se bomo od tega, kar nam je o Svetem Duhu razodelo Sveto pismo, preusmerili k temu, kako je Sveti Duh navzoč in kako deluje v življenju Cerkve. Sveti Duh je navzoč in delujoč v našem krščanskem življenju.

    V prvih treh stoletjih Cerkev ni čutila potrebe, da bi izrecno opredelila svojo vero v Svetega Duha. V najstarejši veroizpovedi Cerkve, tako imenovani Apostolski veroizpovedi, je po trditvi: »Verujem v Boga Očeta, stvarnika nebes in zemlje, in v Jezusa Kristusa, ki je bil rojen, je umrl, šel pred pekel, vstal in šel v nebesa«, dodano: »Verujem v Svetega Duha«, in nič več, brez kakršne koli nadrobnosti.

    Herezija je Cerkev spodbudila, da je pojasnila to svojo vero. Ko se je ta proces začel – s svetim Atanazijem v četrtem stoletju –, je bila prav njena izkušnja posvečujočega in božanskega delovanja Svetega Duha tista, ki je Cerkev pripeljala do gotovosti o popolni božanskosti Svetega Duha. To se je zgodilo na ekumenskem koncilu v Konstantinoplu leta 381, ki je božanskost Svetega Duha opredelil z znanimi besedami, ki jih ponavljamo še danes: »Verujem v Svetega Duha, Gospoda, ki oživlja; ki izhaja iz Očeta in Sina; ki ga z Očetom in Sinom molimo in slavimo; ki je govoril po prerokih.«

    Reči, da je Sveti Duh »Gospod«, je enako kot reči, da si z Bogom deli »oblast«, ki pripada svetu Stvarnika in ne svetu ustvarjenih bitij. Močnejša izjava je, da mu pripadata enaka slava in čaščenje kot Očetu in Sinu. To je argument o enakosti v časti, ki je bil všeč svetemu Baziliju Velikemu, ki je bil glavni snovalec te formule, da je namreč Sveti Duh Gospod, da je Bog.

    Koncilska opredelitev ni bila končna, ampak začetna točka. In dejansko, ko so bili preseženi zgodovinski razlogi, ki so preprečevali natančnejšo opredelitev božanskosti Svetega Duha, se jo je mirno izrekalo v bogoslužju Cerkve in njeni teologiji. Že sveti Gregor Nazianški bo po tem koncilu brez večjih zadržkov zatrdil: »Ali je torej Sveti Duh Bog? Gotovo! Ali je enakega bistva? Da, je, če je pravi Bog« (Oratio 31, 5.10).

    Kaj nam, današnjim vernikom, pravi del vere, ki ga vsako nedeljo izpovemo pri maši: »Verujem v Svetega Duha«? V preteklosti so se ukvarjali predvsem s trditvijo, da Sveti Duh »izhaja iz Očeta«. Latinska Cerkev je to trditev kmalu dopolnila in k veri med mašo dodala, da Sveti Duh izhaja »tudi iz Sina«. Ker je v latinščini izraz za »in iz Sina« »Filioque«, je iz tega nastal spor, znan pod tem imenom, ki je bil razlog (ali izgovor) za mnoge spore in ločitve med vzhodno Cerkvijo in zahodno Cerkvijo. Zagotovo se na tem mestu ne gre ukvarjati s tem vprašanjem, ki je – med drugim v ozračju dialoga, ki se je vzpostavil med obema Cerkvama – izgubilo ostrino preteklosti in danes dopušča upanje na popolno medsebojno sprejemanje, kot eno glavnih »spravljenih razlik«. Všeč mi je reči »spravljene razlike«. Med kristjani je veliko razlik: ta pripada tej šoli, ta pripada tisti šoli; ta je protestant, tisti je nekaj drugega. Pomembno je, da so te razlike spravljene v ljubezni skupne hoje.

    S tem, ko smo premagali to oviro, lahko danes izpostavimo za nas najpomembnejšo posebno pravico, ki je razglašena v členu veroizpovedi, namreč da je Sveti Duh »oživljajoč«, to je, da daje življenje. Vprašajmo se, kakšno življenje daje Sveti Duh. Na začetku, pri stvarjenju, Božji dih daje Adamu naravno življenje; iz blata naredi »živo bitje« (prim. 1 Mz 2,7). Zdaj, v novem stvarjenju, je Sveti Duh tisti, ki vernikom daje novo življenje, Kristusovo življenje, nadnaravno življenje, življenje Božjih otrok. Pavel zatrdi: »Kajti postava Duha življenja v Kristusu Jezusu te je osvobodila postave greha in smrti.« (Rim 8,2).

    Kje je v vsem tem velika in tolažilna vest za nas? To je, da je življenje, ki nam ga je dal Sveti Duh, večno življenje! Vera nas osvobaja groze, da bi morali priznati, da se tu vse konča, da ni odkupitve za trpljenje in krivico, ki vladata na zemlji. Apostol nam zagotavlja: »In če prebiva v vas Duh njega, ki je obudil od mrtvih Jezusa, bo on, ki je obudil Kristusa od mrtvih, po svojem Duhu, ki prebiva v vas, priklical v življenje tudi vaša umrljiva telesa« (Rim 8,11). Duh prebiva v nas, je v nas.

    Gojimo to vero tudi za tiste, ki so pogosto ne po lastni krivdi prikrajšani zanjo in življenju ne zmorejo dati smisla. In ne pozabimo se zahvaliti Njemu, ki nam je s svojo smrtjo pridobil ta neprecenljivi dar.

    Povzeto po: https://www.vaticannews.va/sl/papez/news/2024-10/kateheza-sveti-duh-daje-vernikom-novo-zivljenje-zivljenje-bozj.html

    Odgovori
  8. Miro says:
    16. oktobra, 2024 at 13:02

    JEZUS KLIČE GORJE FARIZEJEM IN UČITELJEM POSTAVE

    IZ SVETEGA EVANGELIJA PO LUKU (Lk 11,42-46)

    Tisti čas je rekel Gospod: »Gorjé vam, farizejem, ker dajete desetino od mete in rutice in vsake zelenjave, zanemarjate pa pravico in Božjo ljubezen. To bi bilo treba storiti in onega ne opustiti. Gorjé vam, farizejem, ker imate radi prve sedeže v shodnicah in pozdrave na trgih. Gorjé vam, ker ste kakor grobovi, ki se ne vidijo, in ljudje hodijo čeznje, pa ne vedó.«

    Oglasi pa se eden izmed učiteljev postave in mu reče: »Učenik, s takimi besedami žališ tudi nas.« On pa je rekel: »Tudi vam, učiteljem postave, gorjé, ker nalagate ljudem neznosna bremena, sami pa se teh bremen ne dotaknete niti z enim prstom.«

    RAZLAGA BOŽJE BESEDE

    KVAS HINAVŠČINE

    Jezus govori o kvasu, ki povzroča rast. A obstaja še ena vrsta kvasa – slab kvas, ki uničuje, ki usmerja zgolj k notranjemu, k zaprtosti. To je farizejski kvas – to je hinavščina. Gre za ljudi, ki so zaprti vase, ki mislijo samo na zunanji videz, ki se pretvarjajo, ki dajejo miloščino in potem na veliko razglašajo o svojem dejanju. Glavna skrb teh ljudi je varovati, kar imajo v sebi, svoj egoizem, svojo varnost.

    Ta kvas, pravi Jezus, je nevaren. Jezus ne tolerira hinavščine, lepega kazanja, z lepimi načini popolne vzgoje, a znotraj s slabimi navadami.

    Kvas, ki daje to rast, je kvas, ki daje rast brez prihodnosti, kajti v egoizmu, v usmerjenosti zgolj vase ni prihodnosti. Drugo vrsto ljudi pa vidimo pri drugačnem kvasu, ki je nasproten prejšnjemu – daje resnično in trajno rast, pomaga nam rasti kot dedičem, ki si prizadevajo dočakati svojo dediščino. Gre torej za način življenja, ki ga usmerja pristna vera v Božje obljube.

    Gre za ljudi, ki živijo po tej obljubi in so usmerjene navzven, k drugemu. Včasih se zmotijo, a se popravijo. Včasih padejo, a vstanejo. Včasih tudi grešijo, a se pokesajo. Vedno pa v odprtosti, na poti proti dediščini, ki jim je bila obljubljena. Ti ljudje so zato predvsem veseli, radostni ljudje, kajti obljubljena jim je bila zelo velika sreča, ki bo slava in hvala Bogu. Zavedajo se, da so z vsakim dnem korak bližje svoji dediščini. Kvas ljudi, ki čakajo na svojo dediščino, je Sveti Duh, ki nas spodbuja, naj dajemo hvalo Božji slavi.

    Tudi kristjani nismo imuni na hinavščino. V njo zapademo takrat, ko ne sprejmemo kvasa Svetega Duha in njegove odprtosti za vse ljudi. Zato nas Jezus opozarja: »Varujte se farizejskega kvasa!« Kvas pristnih kristjanov je Sveti Duh, ki nas potiska navzven, k bližnjemu in nam daje rast, z vsemi težavami na poti, tudi z vsemi grehi, a vedno z upanjem. Sveti Duh je ravno ara, poroštvo tega upanja, tiste hvale, tistega veselja. V srcu so ljudje, ki imajo kvas Svetega Duha, radostni tudi sredi problemov in težav, medtem ko je prvi simptom tega, da postajamo hinavci, prav to, da pozabljamo, kaj pomeni biti vesel in radosten.

    »Prav tako se veselite tudi vi in se radujte z menoj!« (Pismo Filipljanom 2,18)

    »Veselite se v Gospodu, radujte se, pravični, vriskajte vsi, ki ste iskreni v srcu.« (Psalm 32,11)

    »Da, veselite in radujte se na veke tega, kar bom ustvaril: kajti glej, ustvaril bom Jeruzalem za radost, njegovo ljudstvo za veselje.« (Izaija 65,18)

    Povzeto po: Pridi in poglej, Ervin Mozetič

    https://portal.pridi.com/2024/10/15/sreda-16-oktober-2024-kvas-hinavscine/

    Presveto Srce Jezusovo, usmili se nas!
    Brezmadežno Srce Marijino, prosi za nas!
    Sv. Jožef, prijatelj Najsvetejšega Srca, prosi za nas!

    Odgovori
  9. Miro says:
    15. oktobra, 2024 at 11:17

    VI FARIZEJI ČISTITE ČAŠO IN SKLEDO OD ZUNAJ

    IZ SVETEGA EVANGELIJA PO LUKU (Lk 11,37-41)

    Ko je Jezus govoril, ga je neki farizej prosil, naj obeduje pri njem. Vstopil je in sédel k mizi. Ko je farizej to videl, se je začudil, da se pred kosilom ni umil. Gospod mu je pa rekel: »Sedaj vi, farizeji, čistite čašo in skledo od zunaj, kar pa je znotraj v vas, je polno ropa in hudobije. Nespametni! Ali ni oni, ki je naredil to, kar je zunaj, naredil tudi tega, kar je znotraj? Ampak, dajte to, kar je znotraj, v miloščino in, glejte, vse vam bo čisto.«

    RAZLAGA BOŽJE BESEDE

    V današnjem evangeljskem odlomku neki farizej Jezusa povabi, naj obeduje z njim. Jezus vstopi in sede z njim, ne da bi se pred kosilom umil, kakor je to določala postava. Farizej se začudi, Jezusov odgovor pa je oster.

    Razlika je med ljubeznijo, ki so jo ljudje imeli do Jezusa, ker se je znal dotakniti njihovih src, malo pa tudi zaradi lastnega interesa, ter sovraštvom učiteljev postave, pismoukov, saducejev in farizejev, ki so mu sledili, da bi ga zalotili pri kakšni napaki. Prištevali so se med ‘čiste’. Zares so bili zgled formalnosti. A manjkalo jim je življenja. Bili so – če lahko tako rečemo – poškrobljeni. Jezus pa je poznal njihovo dušo. In to nas pohujšuje, kajti oni so se pohujševali nad stvarmi, ki jih je počel Jezus, kadar je odpuščal grehe, kadar je ozdravljal v soboto. Trgali so si oblačila: ‘Joj, kakšen škandal! To ni od Boga, delati je treba drugače.’ Niso jim bili pomembni ljudje. Pomembna jim je bila postava, predpisi, seznami.

    Jezus sprejme farizejevo povabilo na kosilo, saj je svoboden. Farizeju, ki se pohujšuje nad njegovim obnašanjem, ki ni v skladu s pravili, Jezus pravi: ‘Vi, farizeji, čistite čašo in skledo od zunaj, kar pa je znotraj v vas, je polno ropa in hudobije.’ To niso lepe besede. Jezus je govoril jasno, ni bil hinavec. Govoril je jasno. In pravi: ‘Zakaj gledate to, kar je zunaj? Glejte, kaj je znotraj!’ Enkrat drugič jim je dejal: ‘Ste pobeljeni grobovi.? Lepi od zunaj, vsi popolni, a od znotraj polni gnilobe, torej pohlepa, hudobije. Jezus loči zunanjost od notranje resničnosti. In ti gospodje so ‘učitelji zunanjosti’, vedno popolni. A znotraj, kaj je tam?

    Jezus te ljudi obsodi tudi v drugih evangeljskih odlomkih. Na primer v priliki o dobrem Samarijanu ali ko govori o njihovem razkazovalnem načinu posta in dajanja miloščine. Kajti njim je bila pomembna zunanjost. Jezus jih opiše z besedo ‘hinavci’. To so ljudje s pohlepno dušo, zmožni ubijati. Zmožni so plačati za uboj ali za širjenje laži, kakor se to počne tudi danes. Tudi danes se tako počne: plačuje se za slabe novice, ki umažejo druge.

    Z eno besedo, farizeji in učitelji postave niso bili pripravljeni, da se spremenijo. Tudi za zunanjim videzom dobrega kristjana, ki se vedno želi pokazati, ki si zamaskira dušo, obstajajo problemi. Tam ni Jezusa. Tam je samo duh sveta.

    Jezus jih imenuje ‘neumneži’ in jim svetuje, naj svojo dušo odprejo za ljubezen ter vanjo spustijo milost. Kajti rešenje je zastonjski Božji dar. Nihče ne reši samega sebe, nihče.

    Bodite pazljivi pred kristjani, ki se kažejo tako zelo popolni. Tam ni Božjega Duha. Manjka duh svobode. Bodimo pazljivi tudi pri sebi, kajti vse to nas mora voditi v razmislek o našem življenju. Ali gledam samo zunanjost? Moje srce pa se ne spremeni? Ali ne odprem svojega srca za molitev, za svobodo molitve, za svobodo miloščine, za svobodo del usmiljenja?

    Povzeto po: Pridi in poglej, Ervin Mozetič

    https://portal.pridi.com/2024/10/14/torek-15-oktober-2024-vi-farizeji-cistite-caso-in-skledo-od-zunaj/

    Presveto Srce Jezusovo, usmili se nas!
    Brezmadežno Srce Marijino, prosi za nas!
    Sv. Jožef, prijatelj Najsvetejšega Srca, prosi za nas!

    Odgovori
  10. Miro says:
    15. oktobra, 2024 at 9:24

    SVETI OČE: VOJNA JE PORAZ. PROSIM, USTAVITE SE! DOVOLJ JE UBIJANJA NEDOLŽNIH!
    (13. oktober 2024)

    PAPEŽ FRANČIŠEK JE PO NEDELJSKI OPOLDANSKI MOLITVI PONOVNO POZVAL K PREMIRJU
    NA VSEH BOJIŠČIH. IZRAZIL JE BLIŽINO PREBIVALCEM BLIŽNJEGA VZHODA, UKRAJINE IN
    HAITIJA.

    Ponovni poziv svetega očeta k premirju na:
    https://www.vaticannews.va/sl/papez/news/2024-10/sveti-oce-vojna-je-poraz-prosim-ustavite-se-dovolj-je-ubijan.html

    MARIJA, KRALJICA MIRU, PROSI ZA NAS!

    Odgovori
    • Miro says:
      15. oktobra, 2024 at 9:25

      MOLIMO ZA MIR V SVETU

      Gospod Jezus Kristus,
      Ti si resnični Kralj miru.
      V Tebi samem lahko najdemo svobodo.
      Prosim, osvobodi naš svet konfliktov.
      Prinesi enotnost v nemirne narode.
      Naj tvoj časten mir kraljuje v vsakem srcu.
      Razkrij vso temo in zlo.
      Varuj dostojanstvo vsakega človeškega življenja.
      Zamenjaj sovraštvo s svojo ljubeznijo.
      Podaj modrost svetovnim voditeljem.
      Osvobodi jih sebičnih ambicij.
      Odpravi vsako nasilje in vojno.

      Slavna Devica Marija, Sveti nadangel Mihael,
      vsi angeli in svetniki: prosite za mir.
      Prosite za enotnost med narodi.
      Prosite za enotnost med vsemi ljudmi.
      Prosite za najbolj ranljive.
      Prosite za tiste, ki trpijo.
      Prosite za prestrašene.
      Prosite za tiste, ki jih najbolj potrebujejo.
      Prosite za nas vse.

      Jezus, Sin živega Boga, usmili se nas.
      Jezus, usliši naše molitve.
      Jezus, vate zaupam!

      Amen.

      https://portal.pridi.com/2023/11/17/molitev-za-mir/

      Odgovori
← Older Comments
Newer Comments →

Dodaj odgovor za Miro Prekliči odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja