Članki za dušo

14.958 Responses to Članki za dušo

1. Hvala says:

   27. maja, 2020 at 18:36

   http://www.demokracija.si/slovenija/teolog-mag-bostjan-hari-za-demokracijo-danasnji-clovek-deluje-na-klik-zeli-si-vse-takoj-in-zdaj.html

   TEOLOG MAG. BOŠTJAN HARI ZA DEMOKRACIJO: DANAŠNJI ČLOVEK DELUJE NA “KLIK”, ŽELI VSE TAKOJ IN ZDAJ.
   V ČLANKU GOVORI: KRŠČANSTVO IN EZOTERIKA; HOROSKOPI, JOGA, REIKI, BORILNE VEŠČINE, VEDEŽEVANJE

   JOGO ZAGOVARJAJO TUDI NEKATERI KATOLIŠKI DUHOVNIKI.JOGA IN KRŠČANSTVO STA POPOLNOMA NEZDRUŽLJIVI. ZAKAJ?

   KER JE JOGA V HINDUIZMU TO, KAR JE KRISTUS V KRŠČANSTVU, NAMREČ POT ODREŠENJA.
   NE OBSTAJA VRSTA JOGE, KI BI BILA LAHKO BILA LOČENA OD HINDUJSKE FILOZOFIJE, KOT TUDI NI KRISTUSA, KI BI LAHKO BIL LOČEN OD KRŠČANSTVA. KER NE OBSTAJA HINDUJSKI KRISTUS, NE OBSTAJA NITI KRŠČANSKA JOGA. JOGA MED DRUGIM POMENI ZEDINJENJE IN SICER Z NEOSEBNO BOŽANSKO ENERGIJO BRAHMANOM; ITD

   Marsikdo tudi od kristjanov niti pomisli ne, niti ne ve, kako so vse te zadeve zelo nevarne.
   Zato je Bog rekel tudi po preroku Ozeju : “MOJE LJUDSTVO PROPADA, KER NIMA SPOZNANJA”(Oz 4, 6).

   Bog je obljubil, da nam bo dal Svetega Duha, če bomo prosili zanj. Sveti Duh je tisti, ki vodi človeka po pravi poti, ki mu prišepetava, daje pravo življenje, prelomi z grehom in nas nadalje obvaruje greha.

   Hrepenenje vernikov je, da bi bil Bog prisoten v nas preko svojega Duha, da »Duh pričuje našemu duhu« (Rim 8,16), tako da se lahko združimo z Gospodom in smo z njim en Duh (prim. 1 Kor 6,17).

   Odgovori
2. Hvala says:

   27. maja, 2020 at 17:35

   Če je Jezus vedel, da ga namerava Juda izdati, zakaj ga je obdržal v krogu svojih najbližjih vse do konca?

   Ko Jezus navaja omenjeno vrstico psalma »Tisti, ki jé moj kruh, je vzdignil peto proti meni« (Ps 41,10), s tem ne želi reči, da bi
   Juda ne mogel ravnati drugače, ampak predvsem, da Bog ostaja glavni vršilec igre, ki se odvija. Pred nami je drama izdaje, hkrati pa je na delu Bog. Če se po Judu izpolnjujejo Pisma, to pomeni, da se na skrivnosten način uresničujejo Božji načrti. Bog je tisti, ki povzroči, da se njegove lastne besede uresničijo (Iz 55,10-11). Sklicevanje na Sveto pismo nam omogoča, da verujemo v Boga tudi v temi, tudi ko je tisto, kar se dogaja, nedoumljivo.

   Judova zamera in sovraštvo morda ostajata nerazumljiva, a še bolj nepojmljiva je Jezusova ljubezen, ki gre »vse do konca«. Evangeliji so tako previdni pri razkrivanju Judovih motivov zato, ker nimajo namena tešiti naše radovednosti, ampak nas raje vodijo h globoki veri. Evangeliji ne pojasnijo brezna teme, v kateri se odvija Judova drama, razkrijejo pa brezdanjo globino Božje ljubezni (Taize).

   To je uresničevanje Božjega načrta, kajti Bog povzroči, da se njegove lastne Besede uresničijo.

   Odgovori
3. Miro says:

   27. maja, 2020 at 16:56

   BLAŽENI ALOJZIJ GROZDE JE ČUDOVIT ZGLED KRŠČANSKEGA ŽIVLJENJA IN TAKO VZOR ZA VSAKEGA KRISTJANA!

   »Že v svoji rani mladosti je bil resnični učenec Jezusa Kristusa, navzočega v Najsvetejšem zakramentu. Na kolenih se je v zavzetem in zvestem evharističnem češčenju naučil, kaj pomeni popolno darovanje, ki vključuje celo pripravljenost žrtvovati lastno življenje. Še ne dvajsetleten je zaradi vere pretrpel mučeniško smrt in se celostno upodobil po Jezusu. Naj bo torej Alojzij Grozde naš zgled in priprošnjik ter naj nam izprosi milost, da bi bili tudi mi v bratskem občestvu Cerkve vedno zvesti Gospodu,« je med drugim poudaril kardinal Bertone, ko je leta 2010 v imenu papeža Benedikta XVI. razglasil Alojzija Grozdeta za blaženega.

   http://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/clanek/god-mucenca-bl-alojzija-grozdeta?Open

   Božje usmiljenje, ti veselje in neizmerna radost vseh svetih, zaupamo vate!
   Blaženi Alojzij Grozde, prosi za nas!

   Odgovori
4. Miro says:

   27. maja, 2020 at 15:20

   PAPEŽ FRANČIŠEK: MOLITEV ODPRE VRATA BOGU, KI MORE PREOBLIKOVATI NAŠE KAMNITO SRCE!

   Včerajšnja kateheza papeža Frančiška je bila posvečena molitvi pravičnih. Papež se je zaustavil ob začetnih poglavjih Prve Mojzesove knjige, v katerih vidimo, da se zlo širi zelo hitro, hkrati pa tudi, da more molitev pravičnih povrniti upanje. Po besedah svetega očeta namreč molitev odpira vrata Bogu, ki more preoblikovati naše srce, ki je tolikokrat kamnito, v meseno srce.

   Na začetku kateheze so bile prebrane naslednje vrstice iz Psalma 17:

   Poslušaj, GOSPOD, mojo pravično prošnjo,
   prisluhni mojemu ječanju;
   sliši mojo molitev
   z ustnic, ki ne poznajo prevare.
   Moja sodba naj pride od tebe,
   tvoje oči naj vidijo, kje je iskrenost.
   Preizkusil si moje srce, obiskal si me ponoči,
   v ognju si me pretopil, a nisi našel nič slabega v meni;
   skozi moja usta ne gredo grešne misli.
   Moji koraki so na tvojih stezah,
   moje noge ne omahujejo.
   (Ps 17,1-3.5)

   »Božji načrt v odnosu do človeštva je dober, vendar pa v našem vsakdanjem življenju doživljamo prisotnost zla: to je vsakodnevna izkušnja. Prva poglavja Prve Mojzesove knjige opisujejo postopno širjenje greha v človeškem življenju. Adam in Eva (prim. 1Mz 3,1-7) dvomita v dobrohotne namene Boga, mislita, da imata opraviti z zavistnim božanstvom, ki jima preprečuje, da bi bila srečna. Od tu izvira upor: ne verujeta več v velikodušnega Stvarnika, ki želi njuno srečo. Njuno srce, ki podleže skušnjavi hudiča, prevzame delirij vsemogočnosti: »Če bova jedla od sadu drevesa, bova postala kakor Bog« (prim. v. 5). In to je skušnjava: to je ambicija, ki vstopi v srce. Vendar pa gre izkušnja v nasprotno smer: odprle so se jima oči in spoznata, da sta naga (v. 7), brez vsega. Ne pozabite tega: skušnjavec slabo plača,« je povedal sveti oče.

   Celotno besedilo kateheze o molitvi na:
   https://www.vaticannews.va/sl/papez/news/2020-05/kateheza-molitev-odpre-vrata-bogu-ki-more-preoblikovati-nase-k.html

   Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

   Odgovori
   • Miro says:

     27. maja, 2020 at 15:37

     OPRAVIČILO ZARADI NAPAKE! Se opravičujem, saj ne gre za včerajšnjo katehezo o molitvi, ampak za današnjo, ki je potekala med splošno avdienco v knjižnici apostolske palače.

     Odgovori
5. Janez says:

   27. maja, 2020 at 12:51

   Ali nas Bog preizkuša, skuša, da bi grešili ali ne?
   V Prvi Mojzesovi knjigi 22,1 lahko hebrejska beseda nacah pomeni ›preizkušati, skušati, poskušati, dokazovati, testirati.‹ Ker ima tako širok razpon potencialnega pomena, jo moramo prevesti v skladu z njeno uporabo v sobesedilu in jo razlagati v skladu z drugimi vzporednimi odlomki. Prva Mojzesova knjiga 22,1–18 jasno pove, da Bog ni nikoli nameraval, da bi Abram dejansko žrtvoval sin edinca Izaka. Vendar Abram tega ni vedel, dokler se ni dogodek v celoti odvil in je že dvignil nož nad sina in ga je ustavil glas angela. Zato je bil namen Božje zapovedi, da testira oz. preizkusi Abramovo vero, ne da ga skuša, da bi grešil (gl. Pismo Hebrejcem 11,17–19). Torej nacah v Prvi Mojzesovi knjigi 22,1 pomeni »preizkušati«, kot npr. nekaj ocenjevati, ne skušati. Bog je videl, da je Abram brezpogojno ubogal Boga in ni dovolil, da žrtvuje sina edinca Izaka.

   Jakobovo pismo 1,2–14 pojasni svetopisemsko učenje. Vse življenje na splošno je test ali preizkušanje naše vere, ki navsezadnje izvira v Božji suvereni odločilni volji. Vendar so vir naših skušnjav naša grešna poželenja, naši grehi in ne Bog, ki nam hoče le dobro in nas ljubi. Boga se ne da skušati in Bog ne skuša nikogar, da bi grešil ! Preizkušnje in testi ter lekcije grešnim ljudem, ki so namenjeni dokazovanju in krepitvi vere, izhajajo od Boga, medtem ko skušnjave, da bi grešili, ne prihajajo od Boga. Pogoste težave, ki jih vsi rutinsko izkušamo, če se ne srečamo z njimi v veri v Božjo dobroto, lahko zlomijo vzorec miru, tolažbe, veselja in sreče, ki jih iščemo. Vendar Bog prinaša takšne preizkušnje, da dokaže kakovost, poveča moč in pokaže veljavnost naše vere ijn nas utrdi v veri v Boga. Mnogi svetniki so bili preizkušani in so ostali do konca stanovitni v ljubezni do Boga ! Ko se srečamo s raznimi preizkušnjavami in skušnjavami, je Božji namen, da dokaže našo vero in obrodi ter utrdi naš pobožen značaj. To je visok, dober in plemenit motiv. Ali obstajajo skušnjave, zaradi katerih naj bi padli? Da, vendar ne prihajajo od Boga. Prihajajo od hudiča (Evangelij po Mateju 4,1), njegovih hudobnih in zlohotnih duhovnih sil v tem temačnem svetu (Pismo Efežanom 6,12) ali iz naše grešne človeške narave (Pismo Rimljanom 13,14; Pismo Galačanom 5,13). Bog dovoljuje, da jih izkusimo v svojo korist. Bog je naročil Abramu, naj žrtvuje Izaka, vendar namen preizkušnje ni bil, da bi povzročil, da Abram greši, ampak da preizkusi in dokaže njegovo vero v Boga. Bog pa nam nikoli ne naloži preizkušenj, ki jih ne bi zmogli nositi, ker nas kljub vsemu neskončno Ljubi. V preizkušnjah nam Bog daje lekcijo, da se spovemi in spokoprimo za svoje grehe in vrnemo nazaj na Pot Odrešenja k Bogu.

   Kako je Jezus Kristus edinstven?
   Naslednje vrstice so samo skromen nabor razsežne edinstvenosti Jezusa iz Nazareta. Noben človeški poskus, naj bo še tako izčrpen, ne more izraziti niti najmanjšega delčka Kristusove edinstvenosti (Evangelij po Janezu 20,30; 21,25; Pismo Kološanom 1,15–20). Samo Jezus je bil spočet po Svetem Duhu, rojen iz device (Izaija 7,14; Evangelij po Mateju 1,20–23; Evangelij po Luku 1,30–35), in je tako edinstveno Božji Sin (Psalm 2,7.11–12; Evangelij po Luku 1,35; Evangelij po Janezu 1,14; 3,16). On je večen. Obstaja od minule večnosti, obstaja zdaj v sedanjosti in bo obstajal za vso večnost v prihodnosti (Evangelij po Janezu 1,1–3.14; 8,58). Jezus, z Bogom Očetom, je ustvaril vse stvari in ohranja vse stvari (Evangelij po Janezu 1,1–3; Pismo Efežanom 3,9; Pismo Hebrejcem 1,8–10; Pismo Kološanom 1,15–17). Jezus kaže Božje lastnosti. Odpušča grehe in ozdravlja bolne (Evangelij po Mateju 9,1–7), pomiri veter in valove (Evangelij po Marku 4,37–41; Psalm 89,9–10), nas popolnoma pozna (Psalm 139; Evangelij po Janezu 1,46–50; 2,23–25) in obuja mrtve (Evangelij po Janezu 11; Evangelij po Luku 7,12–15; 8,41–55).

   Ker je enakovreden Bogu Očetu, samo Jezus upravičeno sprejema čaščenje (Evangelij po Mateju 2,11; 14,33; 28,8–9.17; Evangelij po Janezu 9,38; 20,28–29). Zares Jezusa slavijo enakovredno z Bogom Očetom tisti, ki imajo večno življenje (Evangelij po Janezu 5,22–24). Vsi drugi, ki resnično poznajo Jezusa, upravičeno zavračajo čaščenje (Apostolska dela 10,25–26; Apostolska dela 14,13–15; Razodetje 19,10; 22,8–9). Zakaj? Ker je samo Jezus nosil grehe odkupljenih in tako dosegel odpuščanje, odrešitev in večno življenje zanje (Izaija 53; Evangelij po Mateju 1,21; Evangelij po Janezu 1,29; Prvo pismo Korinčanom 15,1–3; Drugo pismo Tesaloničanom 2,13–14; Prvo Petrovo pismo 2,24). Jezus je edina pot do sprave z Bogom Očetom (Evangelij po Janezu 14,6; Apostolska dela 4,12; Prvo pismo Timoteju 2,5). Odrešitev je samo po milosti, samo v Jezusu Kristusu. Samo on je zamenjal svojo popolno pravičnost, postal greh na križu in pripisal svojo pravičnost tistim, za katere je umrl (Drugo pismo Korinčanom 5,21). Jezus ima moč, da dá večno življenje tistemu, komur hoče (Evangelij po Janezu 5,21).

   Samo Jezus je imel moč nad svojo smrtjo in zmožnost, da ponovno oživi (Evangelij po Janezu 2,19; 10,17–18). Njegovo vstajenje je bilo dobesedno in fizično, ne samo »duhovno« (Evangelij po Luku 24,39). Njegovo vstajenje od mrtvih, da ne bo nikoli več umrl, razlikuje Jezusa od drugih kot edinstvenega Božjega Sina in edinega Odrešenika (Pismo Rimljanom 1,4; 6,8–10). Obstaja veliko preroštev o Mesijevem rojstvu, življenju, smrti kot spravni daritvi, vstajenju in vladanju. Vse je izpolnil Jezus in nihče drug (Izaija 7,14; Mihej 5,2; Psalm 22; Zaharija 11,12–13; 13,7; Izaija 9,6–7; 53; Psalm 16,10). Zato je Oče predal vso sodbo Jezusu (Evangelij po Janezu 5,22) in on bo večno vladal svetu ob koncu tega veka (Pismo Hebrejcem 1,8; Izaija 9,6–7; Daniel 2,35.44; Razodetje 19,11–16). Zato vas spodbujamo, da se spreobrnete in verujete evangeliju (Evangelij po Mateju 4,17; Evangelij po Marku 1,15; Pismo Rimljanom 4,23–25).

   Gotquestions et altro (nov duhovni prispevek v razmislek in spodbudo!)

   Addendum:
   »Ne boj se, Marija, kajti našla si milost pri Bogu« PAPEŽEV NAGOVOR VERNIKOM (odlomek)

   »Kaj ste strahopetni? Kako, da še nimate vere?« (Mr 4,40), je Jezus opomnil učence in tudi nam pomaga razumeti, da ovira za vero pogosto ni dvom, ampak strah. Razločevanje nam pomaga prepoznati te strahove in jih premagati, da se lahko odpremo življenju in se mirno soočimo z izzivi, ki nam prihajajo na pot. V življenju kristjanov strah še posebej ne sme imeti zadnje besede, ampak mora biti priložnost za dejanje vere v Boga in življenje. To pomeni, da verjamemo v temeljno dobroto bivanja, ki nam ga je dal Bog, in zaupamo, da nas bo vodil k srečnemu koncu tudi v življenjskih okoliščinah in nezgodah, ki jih pogosto ne razumemo. Če v sebi gojimo strahove, pa se bomo zapirali vase, se zagradili pred vsem in vsakomur ter ostali kot ohromljeni. Treba je ukrepati! Ne zapirajte se vase! V Svetem pismu se besede »ne boj se« na različne načine ponovijo 365-krat, kot bi nam Gospod želel povedati, naj bomo vse dni v letu osvobojeni strahu. Razločevanje postane nepogrešljivo, ko človek v življenju išče svojo poklicanost.

   Ta zelo pogosto ni nekaj očitnega oziroma ni jasna na prvi pogled, ampak jo spoznavamo postopoma. V tem primeru razločevanje ni toliko posameznikov trud za samoopazovanje, da bi bolje razumel svoj notranji ustroj, kar ga okrepi in s čimer pridobi nekaj ravnovesja. V tem primeru se posameznik lahko okrepi, a še vedno ostaja priklenjen na omejeno obzorje lastnih zmožnosti in stališč. Poklicanost pa je po drugi strani klic od zgoraj in v tem kontekstu razločevanje najprej pomeni odpiranje Njemu, ki nas kliče. Potrebujemo torej molitev v tišini, da bi lahko slišali Božji glas, ki odzvanja v naši vesti. Bog trka na vrata naših src, kot je potrkal na vrata Marijinega srca, in hrepeni po tem, da bi v molitvi sklenil prijateljstvo z nami, da bi nam lahko govoril po Svetem pismu, da bi nam lahko dal milost v zakramentu sprave in bi bil lahko eno z nami v evharistiji.

   Ko Bog nekoga pokliče po imenu, mu razkrije tudi njegovo poklicanost, njegov načrt za svetost in izpolnitev, po katerem človek postane dar za bližnje in po katerem je edinstven. In ko Bog človeku, ki ga kliče, želi razširiti njegovo življenjsko obzorje, mu da novo ime, kot ga je dal Simonu, ki ga je klical »Peter«. Od tu izvira običaj, po katerem nekdo dobi novo ime, ko vstopi v redovno ustanovo, kar nakazuje novo identiteto in poslanstvo. Ker je Božji klic edinstven in oseben, potrebujemo pogum, da bi se lahko ločili od vzorcev prilagajanja, ki pritiskajo na nas, da bi naše življenje v resnici lahko postalo pristen in nenadomestljiv dar Bogu, Cerkvi in vsem ljudem.
   Nenehna navzočnost Božje milosti nas spodbuja, da bi z zaupanjem sprejeli svojo poklicanost, za katero je potrebna goreča vera, ki jo je treba obnavljati iz dneva v dan. Na poti poklicanosti srečujemo križe: to niso le uvodni dvomi, ampak tudi mnoge skušnjave, ki se pojavljajo na poti. Čeprav občutek nezadostnosti spremlja Kristusovega učenca vse do konca, ta pozna tudi moč Božje milosti. Iz gotovosti, da je Božja milost z nami, izvira moč, s pomočjo katere lahko v sedanjem trenutku zberemo pogum, da uresničimo, kar nas Bog prosi tukaj in sedaj, na vseh področjih življenja, da sprejmemo poklicanost, ki nam jo razkriva Bog, da živimo svojo vero, ne da bi jo skrivali ali jo slabili.

   Da, ko se odpremo Božji milosti, nemogoče postane resničnost. »Če je Bog za nas, kdo je zoper nas?« (Rim 8,31). Božja milost se dotika »sedanjega« trenutka vašega življenja, vas »zgrabi« takšne, kakršni ste, z vsemi strahovi in omejitvami, razkriva pa tudi sijajne Božje načrte. Ljubimo Boga in bodimo hvaležni za vse, kar smo zastonj dobili tako, da bomo vse to darovali bratom in sestra naprej!

   http://nadskofija-ljubljana.si/laiki/ne-boj-se-marija-kajti-nasla-si-milost-pri-bogu/

   Odgovori
6. Janez says:

   27. maja, 2020 at 12:46

   KAJ JE BOŽJI NAČRT ZA NAS KRISTJANE IN VSE LJUDI?
   O Božjih načrtih je znan rek: Bog, ki te je ustvaril brez tebe, te ne more odrešiti brez tebe (sv. Avguštin, pridiga CLXIX, 13).

   Kaj pomeni »načrt« za Gospoda, kako si ga razlagamo mi ljudje in kristjani?
   Da, Bog ima »načrt« – ampak kaj to pomeni? Kaj pomeni »načrt za življenje ljudi« – za vsakega, od rojstva do smrti, pa tudi pred tem in po tem; in za bivanje vsega drugega, kar je ustvaril? Prerok Jeremija (poglavje 29, vrstica 11) govori Izraelcem v času stiske: 11 Vem za načrte, ki jih imam z vami, govori Gospod: načrte blaginje in ne nesreče, da vam dam prihodnost in upanje. 12 Klicali me boste in prihajali molit k meni in vas bom uslišal. 13 Iskali me boste in me boste našli. Ko me boste iskali z vsem srcem, 14 se vam bom dal najti, govori Gospod. Obrnil bom vašo usodo in vas bom zbral iz vseh narodov in iz vseh krajev, kamor sem vas izgnal, govori Gospod. Z drugimi besedami: Bog ima za nas dobre načrte; to tudi takrat, ko se nam zaradi težav (slabe usode) zdi, da smo se mu zamerili; ima načrte za vse nas skupaj; pričakuje, da smo pri dobrih načrtih aktivni in sodelujemo z njim in mi med seboj.
   Kadar komu razlagamo, kaj Bog načrtuje glede nas, smo včasih nezavedno obremenjeni z vraževerji in nekrščanskimi verovanji. Npr. vile rojenice in sojenice, vpliv zvezd, horoskop in usoda v dlani, ideja žrtvovanja za srečo, posebni obeski okoli vratu glede naše življenjske identitete, naša imena, dogodki v življenju kot znamenja … Ideja »božjega« načrta za človeka ima lahko (pre)velik psihološki oz. duhovni (mistični) pritisk, zato je prav, da jo raje razčistimo, kot pa da bi jo skrivali. (Tudi zato se je važno zavedati čustev in sposobnosti …) Pri tem pomaga poglobljen študij sodobnih knjig o krščanski veri, pa tudi zavedanje, da imajo različne kulture in vere (religije) različne poglede na temo Božjega načrta.
   Ko se izražamo o načrtu, da je »od rojstva«, je prav da razmišljamo, kako se nas Bog dotika celostno, v osebni zgodbi vsakega, v njegovem konkretnem okolju, pa tudi v njegovi posebnosti … Vsaka človeška oseba ne živi svojega življenja zgolj sama po sebi (lastno telo, um, identiteta, ločenost od drugih…), ampak hkrati tudi iz odnosov z drugimi (družina, prijatelji, znanci, društva, skupine oz. skupnosti …). Bog je za vsem tem in v vsem tem na sebi lasten način, s svojim dobrotnim slogom in identiteto: kot Stvarnik in Odrešenik in Tolažnik. Naš odnos z Bogom se od odnosov z ljudmi razlikuje po tem:
   • da ima Bog največjo ustvarjalno moč in skrb za nas, hkrati pa je neviden in skrivnosten – Stvarnik in Oče (in ti si njegov Božji otrok, Božji sin, Božja hči ;) );
   • da mu je uspelo čudovito izpeljati lasten načrt v primeru svojega človeškega življenja, z brezpogojno ljubeznijo do vseh ljudi – razodeti Bog, Jezus Kristus in Odrešenik;
   • da ima neposreden dostop do zadnjega kotička našega srca, ko smo na tem, da mi sami oblikujemo odnose do drugih – Sveti Duh Tolažnik, ki nas vodi in nam pomaga.
   Še ena stvar je pomembna. Ob misli na to, da ima nekdo načrt zame, se mi lahko prebudi pomislek: »Ja kje pa je moja svoboda, če že ima Bog načrt zame?« Običajno take pomisleke spremljajo strah, nezaupanje, sumničavost … (ne pa veselje, razsvetljenje …), ki kažejo na to, da vprašanje meri v slepo ulico. To vprašanje ne upošteva, da je možen navidezen paradoks (protislovje): Svobodni smo, čeprav ima Bog načrt za nas, za vsakega. Prav pa je, da si vprašanje o lastni svobodi postavimo z odgovornostjo: »Božji načrt je v tem, da jaz preko svobode najdem pot do zrele ljubezni, ki je bila zasejana v meni, ko mi je bilo podarjeno življenje, saj sem prišel na svet brez mojega pristanka. Kako je najbolje, da živim (z drugimi ljudmi) s tem, kar mi je dano?«

   Božji načrt nam kaže smer ljubezni (pomoči ljudem in poslušanja Boga), na vsakem od nas pa je, da svojo smer razčisti in izbere prave cilje oziroma odločitve, in sredstva, da jih doseže, v skladu z Božjo Voljo. Oziroma tudi od upoštevanja lastnih danosti (zdravje, podpora bližnjih, družbeno stanje, osebne sposobnosti, spretnosti in interesov …) do velikih in daljnoročnih odločitev kot so življenjski stan (družina, samskost, Bogu posvečeno življenje, kakšen zahtevnejši poklic) in konkretne osebe (partner, ustanova, kraji in dežele bivanja), pa do sredstev (začasno spoznavanje partnerja ali ustanove, gojitev telesne in duhovne kondicije, izobraževanje, praksa, služenje denarja, delo v poklicu in kariera, … dobrodelnost oz. prostovoljstvo, uporaba medijev, počitek, odnos do Boga itd.) Toda odločitev za odnos z Bogom je pred vsemi temi odločitvami (in celo pred danostmi, kot je npr. zdravje) in tega se žal malokdo zaveda. Zato je ogovor na vprašanje kaj je Božji načrt tisti biser, ki ti lahko zelo pomaga v življenju, če ga ne boš pozabil in se izgubil v ateizmu in materializmu današnjega sveta hitenja, konkurence, egoizma in odtujenosti. Uporaba naše človeške svobode postane napeta in problematična, ko se v kakšnem primeru izkaže, da smo kljub dobrim željam izbirali slabe odločitve, slabe cilje, napačna sredstva; ko naša dejanja naenkrat ne učinkujejo več ljubeče, ampak postanejo hudobno egoistično zlo. Izkaže se, da se v našo svobodo lahko vmeša skušnjavec »hudobni duh«. Zanj ne moremo reči, da ima »načrte« glede našega življenja, saj njegovo delovanje še zdaleč ni tako odkrito in jasno kot Božje, ampak prav nasprotno: v našem srcu se hudobni duh igralsko sprenevedavo pretvarja, da hoče dobro, pa v resnici vodi v slabo in v hudobijo, česar se moramo čuvati tudi z molitvijo k Bogu in k Mariji, da vemo, kaj je poslano k nam od Boga in kaj ne. Čeprav zaradi tega ni možna jasna razlaga o njegovi hudobni identiteti, se ga lahko vsak nauči prepoznati po običajnih taktikah in učinkih, kar obravnavajo molitve in duhovne vaje ter prošnje k Mariji in Jezusu. Naj pa nas misel na hudega duha, ki ima slabe namene za naša življenja, ne prestraši, saj imamo Odrešenika. Pogosto namreč najbolj okusimo dobrotnost Božjih načrtov in vodstva ravno takrat, ko nam pomagajo v stiski. Saj poznamo rek: Dobrih stvari (ali prijateljev) se zaveš takrat, ko jih izgubiš. Ali tudi v stiski in težavaš spoznaš prijatelja. In ta Odrešenik, Učenik in Prijatelj, ki nas nikdar ne zapusti je Jezus, pod pogojem, da verjemo Vanj, da živimo po njegovih zapovedih in da ga prosimo, da pride k nam in nam pomaga in nas vodi. Prav pa je, da se učimo tudi iz izkušenj lastne svobode, tako iz pozitivnih kot iz negativnih in da veliko molimo in prosimo za vodstvo in navdih ter poduk samega Boga. Morda največja odgovornost naše svobode je, da se odločimo učiti iz Jezusovega zgleda, opisanega v evangelijih, kako premagati zlo, smrt. Jezusov zgled nas hkrati vodi do Boga in naše človeške resničnosti, v obojem skupaj pa do nenadkriljive ljubezni do človeštva in Stvarstva.

   Božja ljubezen do nas nikdar ne deluje v skladu z zakonitostmi moči in sile, ki sta nam tako blizu po človeški pameti. Mi bi radi potešili svoja hrepenenja tako, da bi Boga uporabili za to. Moramo pa razumeti, da moramo spolnjevati Božjo Voljo in ne našo človeško voljo, kjer lahko zaidemo na stranpoti in zgrešimo Pot k Jezusu. Težko pa svoja hrepenenja odpremo Bogu in še težje sprejmemo njegovo milost, če se ne odpremo Bogu, da pride k nam in ostane pri nas in v nas. V tem je vsa težava človeškega srca v odnosu do Boga. Jezus to dobro ve in nam bo pomagal. Čeprav ob različnih priložnostih stori vse, da bi mi s človeško pametjo lahko razumeli, Bog dobro ve, da nam bo moral pomagati in nas voditi po Poti k Sebi, saj brez Boga ne moremo storiti nič. Kar je prav v človeških očeh ni prav v Božjih Očeh. In On ve kaj je dobro za nas in kaj rabimo, še preden ga česarkoli prosimo. Zato ponižno prosimo in molimo za Božje Vodstvo, da bomo spolnili Božjo Voljo in Božji Načrt za nas ljudi. Prosimo ga, da pride k nam, ker verujemo Vanj.

   Ne pozabimo se obrniti naravnost na Boga, in sicer direktno kar mi sami, se pogovoriti z Njim v molitvi, prošnjah, branju Svetega Pisma, Evangelija in Psalmov. Tu je predlog: kako lahko prosimo Boga: »Gospod, prosim da bi imel odprto srce v tej stvari … Naj sprejmem vso Tvojo ljubezen in Svetega Duha. Gospod prosim poduči me, kaj je prav da naredim, da bom pravilno ravnal in se odločil in bo to v skladu s Tvojo Božjom Voljo in Načrtom zame« Seveda Mu lahko izrazimo vsa svoja vprašanja, čustva, pomisleke, negotovosti kako se naj prav odločimo, kam naj gremo in kaj naj storimo … Počasno branje dveh psalmov iz Svetega pisma nam lahko pomaga začutiti, kako nam Gospod hoče dobro: Psalm 23 (22) »Dobri pastir in gostitelj« in Psalm 139 (138) »Pred vsepričujočim in vsevednim Bogom«. Zavedajmo pa se po Sv. Avguštinu, da nas Bog, ki nas je ustvaril brez nas, lahko reši le z nami, ki verujemo Vanj in z Njim uresniičujemo Božjo Voljo in Božji Načrt.

   Primer: Odgovoriti na Božji načrt pomeni reči “da” veri v Boga, spolnjevanju Božje Volje, Ljubezni in Dobroti, Odpuščanju, Dobrim delom in služenju drugim, molitvam, krščanskemu življenju kot vrednoti. Pomeni tudi hrepeneti po svobodi odrešenja, postati Jezusov učenec, stopiti na pot krščanskega življenja in svetosti, uresničiti svoje življenje v polnosti ter živeti kot je živel Odrešenik. Jezus nam naroča naj se ljubimo med seboj, kot nas je on ljubil. Uresničiti lastno poklicanost pomeni umreti sebi in uresničiti voljo Očeta tako, da v meni zaživi Kristus. Kdor bo svoje življenje izgubil, ga bo rešil, kot mučenec Sveti Štefan.

   Razni povzetki iz verske literature, prispevkov iz medmrežja, lastni prispevki, bratje kapucini et altro. Že objavljeno.

    
   BOŽJI NAČRT. KAJ SO ŠTIRJE DUHOVNI ZAKONI ZA KRISTJANE?
   Štirje duhovni zakoni so pot oznanjevanja dobre novice odrešenja, ki nam je na voljo po veri v Jezusa Kristusa. Je preprost prikaz pomembnih naukov iz Kristusovega Evangelija v štiri duhovne zakone za kristjane. Bog ima Božji načrt za ljudi.

   Prvi od štirih duhovnih zakonov pravi: »Bog te ljubi in ima za tvoje življenje čudovit načrt.« Janez 3:16 govori: »Bog je namreč svet tako vzljubil, da je dal svojega edinorojenega Sina, da bi se nihče, kdor vanj veruje, ne pogubil, ampak bi imel večno življenje.« Janez 10:10 je navedel razlog, zakaj je Jezus prišel: »Jaz sem prišel, da bi imeli življenje in ga imeli v izobilju.« Kaj nas zadržuje stran od božje ljubezni? Kaj nam preprečuje, da bi imeli bogato življenje?

   Drugi duhovni zakon je »Človeštvo je prežeto z grehi in zato ločeno od Boga. Zaradi tega ne moremo spoznati čudovitega Božjega načrta, ki ga ima Bog za nas.« Pismo Rimljanom 3:23 potrjuje to dejstvo: »saj so vsi grešili in so brez božje slave.« Pismo Rimljanom 6:23 razlaga posledice naših grehov »plačilo za greh je namreč smrt«. Bog nas je ustvaril, da bi imeli z njim prijateljski odnos. Toda človeštvo je na svet prineslo greh in je zato ločeno od Boga. Uničili smo razmerje, ki ga je z nami hotel imeti Bog. Kakšna je rešitev?

   Tretji od duhovnih zakonov je »Jezus Kristus je edina Božja pomoč za naše grehe. S pomočjo Kristusa so nam lahko odpuščeni grehi in z njegovo pomočjo lahko ponovno obudimo pravo razmerje z Bogom.« Pismo Rimljanom 5:8 pravi: »Bog pa izkazuje svojo ljubezen do nas s tem, da je Kristus umrl za nas, ko smo bili še grešniki.« 1 Pismo Korinčanom 15:3-4 nas obvešča, kaj moramo vedeti in verovati, da bi bili rešeni: »Kristus je umrl za naše grehe, kakor je v Pismih. Pokopan je bil in tretji dan je bil obujen, kakor je v Pismih.« Tudi sam Jezus v Evangeliju po Janezu 14:6 pove, da je on edina pot odrešitve: »Jaz sem pot, resnica in življenje. Nihče ne pride k Očetu, razen po meni.« Kako lahko prejmem ta čudoviti dar odrešitve?

   Četrti duhovni zakon pa govori: »Če želimo prejeti dar odrešenja in spoznati čudoviti Božji načrt za naša življenja, moramo verovati v Jezusa Kristusa.« Janez 1:12 to tudi opiše: »Tistim pa, ki so jo sprejeli, je dala moč, da postanejo Božji otroci.« Tudi v Apostolskih delih 16:31 je jasno zapisano: »Verjemi v Jezusa Kristusa in odrešen boš!« Rešeni smo lahko samo iz Božje Milosti, samo po veri, samo v Jezusu Kristusu (Pismo Efeženom 2:8-9).

   Če hočeš zaupati v Jezusa Kristusa kot svojega Odrešenika, povej Bogu naslednje besede. Izrekanje te molitve te ne bo odrešilo, odrešilo te bo namreč vera, spolnjevanje Božje Volje ter Božjih zahtev in zaupanje v Jezusa Kristusa. Ta molitev je preprosto način, kako izkazati Bogu svojo vero in se mu zahvaliti za odrešenje.

   »Bog, vem, da sem grešil in zaslužim si kazen. Priznam svoje grehe. Prosim odpusti mi. Gospod Jezus Kristus je s smrtjo na križu na Golgoti in z vstajenjem od smrti zame in za vse nas ljudi prevzel vse moje in človeške grehe in nam tako preko vere vanj omogočil odpuščanje. Zato se bom odvrnil od grehov in zaupal vate in v tvoje odrešenje. Prosim pomagaj mi in me vodi po Poti Odrešenja k Tebi Jezus. Hvala za tvojo prečudovito ljubezen, milost in odpuščanje, ki je dar večnega življenja. Hvala Gospod za vso Dobroto in Ljubezen. Hvala, ker si nas ustvaril sebi v Veselje in v večno Slavo. Amen!«

   Medmrežje Gotquestions. Že objavljeno.

   Kakšen je Božji načrt?
   Iz svetega evangelija po Marku (Mr 6,30-34)
   »Aleluja. Moje ovce poslušajo moj glas, govori Gospod, jaz jih poznam in hodijo za menoj. Aleluja.«
   Tisti čas so se apostoli zbrali pri Jezusu in mu poročali o vsem, kar so storili in učili. Tedaj jim je rekel: »Pojdite sami zase v samoten kraj in se malo odpočijte!« Mnogo ljudi je namreč prihajalo in odhajalo, tako da še jesti niso utegnili. In odrinili so s čolnom sami zase v samoten kraj. Mnogi pa so jih videli, da odhajajo, in so jih prepoznali. Iz vseh mest so skupaj peš hiteli in prišli tja pred njimi. Ko je Jezus dospel do nekega kraja in se izkrcal iz čolna, je zagledal veliko množico. Zasmilili so se mu, ker so bili kakor ovce, ki nimajo pastirja, in jih je začel učiti mnogo stvari.

   Podoba Jezusa kot dobrega pastirja dobi nove odtenke. Osebe, ki nastopajo v odlomku iz Evangelija so: množica, apostoli in Jezus. Množica je Jezusa iskala. Za njim so se selili iz kraja v kraj in ga zasledovali. Videli so čudeže ozdravljenja. Ob pomnožitvi kruha ga želijo razglasiti za kralja Judov, kajti prepričani so bili, da bodo njihove težave končno prenehale. Mislijo, da jih bo on družbeno-politično osvobodil in vzpostavil izraelsko kraljestvo. Ista navdušena množica je na koncu razočarana nad njim in ga zapusti. On ni zato prišel. Zakaj nam je tako težko dojeti Božji načrt in tako težko sprejeti njegovo milost? Lahko ugotovimo, da je hoditi za Gospodom popolnoma nekaj drugega kakor želeti Gospoda. Če je milost res milost, to pomeni, da ni zgolj preprosto izpolnjevanje naših pogosto tudi sebičnih želja po človeški pameti. Čeprav je v resnici prav Božja milost tista, ki lahko poteši vse naše želje in hrepenenja. V gornjem evangeljskem prizoru so apostoli le posredovalci. So orodja, po katerih naj bi Jezusovo sočutje doseglo vse in vse lačno ljudstvo nasitilo s kruhom in ribami, ki jih je pomnožil, da je nasitil množice. To je naloga cerkvenih služb: lomiti kruh Besede, da bo vera med ljudmi rasla. Jezus se vzpne na hrib. Ne pozabimo, da v Janezovem evangeliju ni omenjen govor blagrov. Tam nasiti množico, tako da pomnoži kruh. Ga pomnoži, ne ustvari. Spomnimo se prizora Jezusovih skušnjav v puščavi. Tam je skušan, da bi kamne spremenil v kruh in tako vsem dokazal, da je On Odrešenik. Jezus se mora po pomnožitvi kruha za množico umakniti in ostati sam, da ne bi ogrozil in spravil na slab glas svojega poslanstva. Njegova samota se bo dramatično povečala, ko ga bodo po dolgem govoru o evharističnem kruhu, s katerim razlaga pomnožitev, začeli učenci zapuščati. Niso ga doumeli in razumeli.

   Če gledamo sam dogodek pomnožitve, nam mnoge podrobnosti lahko vso globino dogajanja še bolj osvetlijo. Nahajamo se v puščavi. Velikonočni prazniki so blizu. Po tleh je veliko trave. Obedovali bodo razporejeni v skupine po sto in petdeset. Vsi ti podatki spominjajo na organizacijo izraelskega ljudstva v puščavi, ko je bila sklenjena zaveza med Bogom in njegovim ljudstvom. Jezus bo v svojem govoru še posebej naglasil, da je on sam resnični nebeški Kruh, ki hrani in daje življenje, počitek in novih moči. V moči tega kruha se uresničuje dokončna zaveza med Bogom in njegovim ljudstvom. Omemba ostankov kruha in koščkov rib poudarja obilje milosti, ki jih daje nova zaveza. Nova zaveza je namreč dana vsem. Onkraj nje ni ničesar, kar bi lahko potešilo človeška hrepenenja. Čudež je simbol obhajanja evharistije. Glagoli, ki jih uporablja (vzel, blagoslovil, razlomil in dal) so značilni za obhajanje svete Evharistije. Izid pomnožitve kruha je dramatičen. Vsi jedo, vsi se navdušijo, a nobeden v resnici ne razume in nihče ne zna videti Božjega delovanja. Jezus si bo zaman prizadeval, da bi razumeli Božji Načrt Odrešenja za vsre ljudi. Ljudje bomo to lahko razumeli šele takrat, ko se bomo ponovno ozrli Vanj, ki smo ga križali in prebodli na Golgoti. Kruh bo postal kruh življenja šele takrat, ko bo kazal na Božje ljubeče trpljenje za človeka.

   Božja ljubezen do nas ljudi nikdar ne deluje v skladu z zakonitostmi moči in sile, ki sta nam tako blizu po človeški pameti. Mi bi radi potešili svoja hrepenenja tako, da bi Boga uporabili za to, po človeški pameti. Težko pa svoja hrepenenja odpremo Bogu in še težje sprejmemo ter doumemo njegovo milost in Božji Načrt Odrešenja, ker mislimo po človeško. V tem je vsa težava človeškega srca v odnosu do Boga. Jezus to dobro ve. Čeprav ob različnih priložnostih stori vse, da bi mi lahko razumeli Božji Načrt, Jezus dobro ve, da bo moral iti v Jeruzalem, kjer bo na križu v vsej polnosti zasijala resnica njegove ljubezni do ljudi. Šele takrat bo lahko osvojil srca in jih vnel z isto ljubeznijo. Bog nas ljubi ali ljubimo Boga tudi mi grešni ljudje in smo mu kaj hvaležni za vse?! Molimo in proimo Boga, da nas razsvetli in poduči, da bomo vedeli, kaj je Božji Načrt za nas? Brez Boga smo nič, z Bogom pa smo močni in premoremo vse!

   Acta non verba ali od besed k dejanjem dejavne Božje Ljubezni do Boga in Ljudi, da bomo v večjo Božjo Čast in Slavo spolnjevali Božjo Voljo tako, da bomo molili, pomagali in služili ubogim in bolnim na zemlji in bili Orodje spolnjevanja Božjega Načrta pri izgradnji Božjega kraljestva med nami vsemi. Bog je bnamreč ljubil in pomagal ubogim in bolnim in dal zasnovo novega življenja. Hodimo za Jezusom in mu bodimo v vsem podobni!

   Medmrežje pater dr. Vili Lovše

   Odgovori
7. Janez says:

   27. maja, 2020 at 12:21

   Iz knjige »Proslogion« sv. Anzelma, škofa (1. pogl.)

   Želim te gledati in videti moj Gospod (Volo vigilate et scient quia ego Dominus)
   Poskusi pregnati za trenutek svoje skrbi, odtegni se od vznemirljivih misli. Ne beli si glave zaradi hudih težav. Izbij si za trenutek iz glave sitnosti, ki te tarejo. Posveti ta čas Bogu. Pri njem si, vzemi si kratek oddih.
   Stopi v kamrico svoje duše. Pusti zunaj vse, kar ni Bog in kar te ne vleče k njemu. Zapri vrata, potem ga pa poišči. Iz srca reci zdaj Bogu: Rad bi te videl, Gospod.

   Gani se že, Gospod, moj Bog; pouči moje srce, kako in kje te lahko najdem, kje in kako naj pridem k tebi.
   Gospod, če te ni tukaj, kje naj te vsaj odsotnega poiščem? če si pa povsod, zakaj te potem nikjer ne vidim navzočega? Seveda, saj prebivaš v nedostopni svetlobi! Kje je vendar ta nedostopna luč? Kako naj se ji že približam, tej nedostopni svetlobi? Koga mi daješ za vodnika? Kdo mi bo odprl vrata do nje, da bi te videl? Še to: za kakšnimi znamenji se skrivaš, pod kakšnim obrazom? Nisem te še videl, Gospod, moj Bog. Tvojega obraza še ne poznam. Kaj naj torej stori, vzvišeni Gospod, kaj naj stori tvoj daleč blodeči izgubljenec? Kaj naj stori tvoj služabnik, ki ga muči strah, da te ne ljubi? Saj si ga vrgel tako daleč proč od svojega obraza! Koprni po tem, da bi te videl, pa se mu zdi, da je tvoj obraz predaleč. Rad bi prišel k tebi, pa prebivaš v nedostopnem bivališču. Rad bi te našel, pa ne ve, kje si. Rad bi te poiskal, pa ne ve, kakšen si.

   Gospod, moj Bog si, moj Gospod, pa te še nikdar nisem videl. Ustvaril si me in odrešil. Vse si mi dal, kar imam dobrega, pa te še vedno ne poznam. Ustvaril si me zato, da bi te videl, pa še nisem prišel do cilja. Doklej še, Gospod? Doklej nas boš pozabljal? Doklej boš od nas odvračal svoj obraz? Kdaj nas boš pogledal in uslišal? Kdaj boš dal našim očem luč in nam razodel svoje obličje? Kdaj nas boš prenovil? Poglej, Gospod, usliši nas, daj nam luč, pokaži se nam. Vrni se k nam in vse bo dobro. Brez tebe pa je tako težko. Usmili se nas. Utrujeni si prizadevamo, da bi prišli k tebi, toda brez tvoje pomoči ne gre. Uči nas, kako naj te iščemo. Pokaži se nam, ko te iščemo. Saj te še iskati ni mogoče, če nas tega ne naučiš. Ne najdem te, če se ne pokažeš. Iskal te bom poln hrepenenja in ves željan. Našel te bom poln ljubezni. Ljubil te bom tako, da te bom iskal. Vedno Te bom iskal in Te prosil za Milost, da te bom tudi našel v svojem srcu, v svojih bližnjih in v naravi, ki me obkroža in kjer si Ti omniprezenten na veke vekov. Amen.

   Medmrežje fejstbog zelja po gledanju Boga Sveti Anzelm, škof. Že objavljeno.

   Odgovori
8. Miro says:

   27. maja, 2020 at 10:00

   EVHARISTIJA JE MOGOČNO ZDRAVILO ZOPER GREHE!

   Katere sadove prinaša sveto obhajilo? Sveto obhajilo poveča naše zedinjenje s Kristusom in z njegovo Cerkvijo, ohranja in obnavlja življenje milosti, prejete pri krstu in pri birmi, ter nam daje rasti v ljubezni do bližnjega. Ko nas krepi v ljubezni, izbrisuje male grehe ter nas varuje pred prihodnjimi smrtnimi grehi (Kompendij KKC).

   Naj nas k razmišljanju o skrivnosti sv. evharistije in k delovanju v njeni moči pritegnejo tudi naslednje misli iz knjige Kruh, ki daje življenje (po izboru Wilhelma Mühsa):

   Evharistiji lasten učinek
   je preoblikovanje človeka v Boga.
   (Tomaž Akvinski)

   Evharistija je mogočno zdravilo zoper grehe:
   če se očistimo velikih,
   bo evharistija izbrisala male
   in nam dala moč, da se izognemo
   malim in velikim.
   (Jacques- Bénigne Bossuet)

   »Darovano telo« in »prelita kri«,
   iz katerih pride »vstalo telo«,
   nista po naključju v zgodovini odrešenja
   kot nepričakovana ponesrečenost
   in popravljena nesreča,
   ampak sta
   njeno bistvo in cilj.
   (Inos Biffi)

   Božje usmiljenje, neizmerno v zakramentu evharistije in duhovništva, zaupamo vate!

   Odgovori
9. Hvala says:

   27. maja, 2020 at 7:01

   http://revija-prijatelj.rkc.si/011978.htm

   VELIKO JE BILO ŽE POVEDANEGA O TRPLJENJU, VENDAR , KER JE TO SESTAVNI DEL ŽIVLJENJA TUKAJ, SI MED SABO LAHKO POMAGAMO V MOLITVI, DELIMO SOČUTJE Z LJUDMI, KI JIH NISMO POZNALI, NE BOMO, KI JIH MORDA NE BOMO NIKOLI VIDELI. TRPLJENJE ČLOVEKA RES GANE ČLOVEKA, KI IMA ODPRT POGLED IN NIMA ZASTOR NAD SVOJIMI OČMI.
   V PRILOŽENEM LINKU, KJER SO ČLANKI IZPRED DAVNIH LET NAZAJ, JE VELIKO NAPISANEGA O TRPLJENJU.
   DOTAKNILO SE ME JE IN ŠE POSEBNO GANILO PISMO MALE ELAINE , KI JE OSTALA BREZ MATERE IN OČETA IN JE PISALA OČKU V NEBESA, NAJ JI PRIDE POMAGAT. ZELO GANLJIVO, KAKO JE BOG POSEGEL S SVOJO MOČNO ROKO IN POSLAL REŠITEV.
   POTEM SO ŠE ČLANKI – GLAS BOLEČINE, KI PRODIRA DO NEBA, MOLITVE ZA USLIŠANJE PROŠENJ K ŠKOFU BARAGI ITD…

   Odgovori
   • Hvala says:

     27. maja, 2020 at 7:15

     Pripis!
     Mi lahko sedaj pomagamo vsem trpečim v svetu, spomnimo se jih pred spanjem in prosimo SVETO MARIJO, naj jim pomaga in vsem nam. Marija ničesar ne pozabi, pomagala bo, dobro delo bomo naredili in če bo nekomu vsaj ena solza trpljenja obrisana iz oči, bo ta solza tudi nam pomagala.

     Odgovori
10. Miro says:

    26. maja, 2020 at 18:31

    SV. MATI TEREZIJA O KRISTUSOVI PONIŽNOSTI: GOSPOD JE SAMEGA SEBE SKRČIL V TAKO MAJHEN KOŠČEK KRUHA, DA GA MORE DUHOVNIK DRŽATI Z DVEMA PRSTOMA!

    »Čudovito je gledati Kristusovo ponižnost. To ponižnost lahko vidimo v jaslicah, na begu v Egipt, v skritem življenju, v nezmožnosti, ker ni mogel omehčati ljudi, da bi ga razumeli, v zapuščenosti od svojih apostolov, v mržnji Judov, v strašnih mukah svojega trpljenja, v smrti in zdaj v nenehnem stanju ponižnosti v tabernaklju, kjer je samega sebe skrčil v tako majhen košček kruha, da ga more duhov­nik držati z dvema prstoma« (sv. Mati Terezija iz Kalkute).

    Molimo, da bi po zgledu sv. Matere Terezije živeli v moči Gospodove ponižnosti in svete evharistije!

    Božje usmiljenje, neizmerno v zakramentu evharistije in duhovništva, zaupamo vate!
    Sv. Mati Terezija, prosi za nas!

    Odgovori