Članki za dušo

Posted on 10. marca, 2020 by Administrator

Tu se dodaja članke, ki so povzeti po drugih internetnih straneh. Prosim, da se navedejo viri kje je bilo povzeto.

This entry was posted in Domov. Bookmark the permalink.

15.025 Responses to Članki za dušo

← Older Comments
Newer Comments →
  1. Janez says:
    11. julija, 2020 at 9:19

    KAJ JE BOŽJA MILOST? (pater Branko Cestnik Družina)
    Razprava o milosti je ena najbolj zanimivih in dramatičnih v zgodovini krščanske teologije. Že za časa očetov v pojmovanju milosti opazimo razlike med vzhodno (bolj pnevmatološko) in zahodno (bolj moralno-antropološko) bogoslovno usmeritvijo – razlike, ki so ostale vse do danes. Glede razmerja med božjo milostjo in človeško svobodo sta se v pozni antiki udarila Avguštin in Pelagij. Spor so učenci obeh mislecev pripeljali do točke, ko je bila nujna cerkvena obsodba pelagijanstva kot krivoverstva, ki predrzno zaupa v moč človeške volje na račun milosti od zgoraj. V srednjem veku je Zahod delovanje milosti akademsko razčlenil in sistematiziral, na ljudski ravni pa tako rekoč kvantiziral – kot da je milost količinsko opredeljiva. Taka je zlahka postala predmet človeške trgovine. Pozneje se je ravno slednjemu (zlorabi odpustkov) uprl Martin Luter in njegovo silno kritiko Rima lahko skrčimo na očitek, da se Rim vede kot nekak vrhovni upravnik ali celo lastnik Božje milosti. V potridentinskem obdobju smo bili glede milosti še enkrat priča velikemu znotrajkatoliškemu sporu med janzenisti (izjemno pesmistično gledanje na človeka) in jezuiti (bolj humanistično navdahnjeni), ki se je končal z inkvizicijsko obsodbo janzenizma.

    Zakaj taka drama okrog milosti? Zato, ker se polje razprave o milosti bistveno prekriva s poljem umevanja Božje narave in s poljem umevanja človeka in človekove svobode. Če namreč rečemo, da je človekovo odrešenje odvisno zgolj in izključno od božje milosti, lahko zaidemo v skrajnost janzenističnega tipa, ki zagovarja predestinacijo ter izničuje človekovo zmožnost svobodnega sodelovanja oz. tega, čemur moderni pravijo samouresničitev. Če rečemo, da je vse odvisno od človeka in nič od milosti, smo v sodobnem ateizmu – ki je zadnje in menda največje krščansko krivoverstvo.

    K tej dilemi se pridruži še eno, nič manj napeto vprašanje: Kje se neha nadnaravna milost, poseganje Boga v svet, in kje se začne narava, svet? Ko, recimo, molim: kaj je »moje« in kaj je v dejanju molitve »Njegovega«? In tisto, kar je Njegovega – je nekakšna čudežna energija ali je Bog sam? Je kaj ustvarjenega ali kaj neustvarjenega? Mi dela silo in izničuje mojo naravo ali je njeno nadaljevanje? Z najnovejšimi odkritji delovanja človeških možganov, ko se zdi, da je vsako versko čustvo sad nevroloških dogajanj, ki sprožajo občutek neskončnega jaza, in ko nekateri s tem v zvezi že uporabljajo izraz »nevroteologija«, je vprašanje odnosa med naravo in milostjo dobilo novo, prav zanimivo noto.

    Kaj je potemtakem milost? Katekizem pravi: »Milost je naklonjenost, podarjena pomoč, ki nam jo Bog daje, da odgovorimo na njegov klic, naj postanemo božji otroci« (KKC 1996). Milost je svobodno podeljeni dar, je delovanje božje ljubezni v človeštvu in je navzočnost Svetega Duha. Imenujemo jo tudi »posvečujoča milost«, saj je »trajen dar, nadnaravna dispozicija, ki izpolnjuje dušo samo tako, da jo naredi sposobno živeti z Bogom« (KKC 2000). Samo v posvečujoči milosti je človek zmožen notranje prenove. Ampak človekov odgovor na milost je svoboden in milost pride do polnega izraza le v okolju svobode (prim. KKC 2002).

    Nauk Cerkve govori še o »neustvarjeni« in »ustvarjeni« milosti. Če neustvarjeno milost razumemo kot delujočo navzočnost Boga samega in če pravimo, da milost ni nekaj kvantnega, kaj je potem ustvarjena milost? To so konkretni darovi, ki prihajajo iz te iste navzočnosti Boga. Ustvarjene milosti lahko razbiramo v vzorcu karizem (vsak izmed nas ima kak poseben dar – talent) in v logiki duhovnega napredovanja (vsakemu so podarjeni trenutki in posebna moč za duhovno rast).

    V času razširjenih newagevskih pridig moramo paziti, da milosti kljub njeni konkretnosti ne razumemo snovno in količinsko. Milost ni povsod plavajoča energija, ki jo skozi posebne obrede ali meditacije srkamo iz zvezdnega vsemirja. Pridobitev milosti ni odvisna od priučene duhovne tehnike ali ezoteričnih znanj. Milosti tudi ni mogoče kupovati ali z njo prek religijskih sistemov in simbolov manipulirati (po načelu: plačam 10 maš, potem pa mi Bog mora ustvariti to ali ono milost). Milost namreč ni nekaj ločenega od Boga, nekaj, nad čemer naj bi Bog imel polovico nadzora, drugo polovico pa mi. Milost je On in samo On, naš Bog in Stvarnik.

    Pater Branko Cestnik, Družina.

    Odgovori
  2. Hvala says:
    10. julija, 2020 at 20:55

    IZZIVI V ŽIVLJENJU

    GOSPOD BOG JE NAŠ VLADAR, KI NAS PELJE PO POTI, ČE SE MU PREPUSTIMO IN MU SLEDIMO. PO POTI, KI JE NJEGOVA BOŽJA VOLJA.

    VELIKOKRAT PREBIRAM ŽIVLJENJEPISE SVETNIKOV . V VSEH TEH ZAPISIH IN DNEVNIKIH SVETNIKOV , PA JE, ČE POGLEDAMO ,JASNO POUDARJENO SAMO ENO : TO, DA SO ŽIVELI PO BOŽJI VOLJI, NE OZIRAJE SE NA LJUDI.
    PO POTI SVETOSTI SO HODILI SVETNIKI S SVOJIM KRIŽEM-TRPLJENJEM . TO JE POPOLNA POKORŠČINA BOGU IN PONIŽNOST IN POTRPLJENJE.
    ———————————————————————————————————————————————————
    POGLEJMO RECIMO SVETNICO FAVSTINO KOWALSKO. NI IMELA PODPORE IN RAZUMEVANJA OD SVOJIH SOBIVAJOČIH SESTER . ŽE SAM JEZUS JI JE POVEDAL, DA JE SAMO ENA POT -POT, KI JO JE SAM PREHODIL, POT TRPLJENJA DO NEBES.. JEZUS JE FAVSTINI TUDI LEPO POVEDAL, KER NI IMELA RAZUMEVANJA OD OKOLICE, BILO JE TUDI ZANIČEVANJE , DA PAČ TO DAJE ON,” NE BOJ SE” JI JE REKEL,”BODI MOČNA” , “POTOPI SE V MOJE USMILJENJE”, ZAUPAJ MI”. JEZUS JO JE PELJAL PO POTI SVETOSTI. ČEPRAV JI JE BILO ZELO TEŽKO ZARADI NERAZUMEVANJA, ZANIČEVANJA, POSMEHOVANJA OKOLICE, JE SPREJELA VSE TO, KER JE TAKO GOSPOD HOTEL. KAKO BI PA SICER POSTALA TAKO VELIKA SVETNICA? LAHKO BI ZAVRNILA BOŽJI NAČRT!. VSE JE OPISALA V SVOJIH DNEVNIKIH.

    JEZUSA SO ZANIČEVALI, ZMERJALI, OBSOJALI ITD…SPREJEL JE TO .

    GOSPOD BOG VE, KAJ JE ZA NAS POTREBNO IN KDAJ.
    ČE SE PAČ LJUDJE NE STRINJAMO Z DOGODKI, TAKO SE TUDI IZRAELCI NISO STRINJALI, KO JIH JE BOG PELJAL IZ SUŽNJOSTI AMPAK SO NEPRESTANO GODRNJALI, SEVEDA JE TO NEPOKORŠČINA BOGU.

    VSE TO JE NAVEDENO V SVETEM PISMU

    ČE POGLEDAMO NAPRIMER PRI KRALJU DAVIDU, KAKO JE BIL IZGNAN, MORAL SE JE SKRIVATI, DA GA NISO UBILI ITD…

    2. SAMUELOVA KNJIGA 16,5-6,9-10)-KO JE KRALJ DAVID PRIŠEL DO BAHURIMA, GLEJ JE PRIŠEL OD TAM MOŽ IZ RODBINE SAVLOVE HIŠE , GERAJEV SIN, PO IMENU ŠIMI , MEDTEM, KO JE HODIL ,JE VES ČAS PREKLINJAL LUČAL JE KAMENJE NA DAVIDA IN NA VSE SLUŽABNIKE KRALJA DAVIDA. CERUJIN SIN ALIŠAJ JE REKEL KRALJU:”ZAKAJ TA MRTVI PES PREKLINJA MOJEGA gospoda KRALJA KRALJ PA JE REKEL;”KAJ IMAM Z VAMA CERUJINA SINOVA?

    NAJ TAKO PREKLINJA, KAJTI ČE MU JE GOSPOD REKEL:”PREKOLNI DAVIDA!”, KDO MU BO REKEL: ZAKAJ TO DELAŠ?”
    ———————————————————————————————————————————————————
    NA GOSPODA SE JE POTREBNO ZANAŠATI, PA ČE SE NAM TO UPIRA IN ZDI NERAZUMLJIVO.
    DAVIDU JE GOSPOD DAL MODROST IN JE SPOZNAL, DA KAR REČE BOG- KDO BI SI DRZNIL REČI MU , KAJ DELAŠ?

    S TEM HOČEM POVEDAT, DA BOG VODI NAŠE ŽIVLJENJE IN DELA POTEZE, KI SE NAM VČASIH ZDIJO POPOLNOMA NERAZUMLJIVE, AMPAK ČE UBOGAŠ GOSPODA JE TO POKORŠČINA. NEPOKORŠČINA BOGU PA IZZOVE PREKLETSTVO.

    POKORŠČINA , POSLUŠNOST BOGU JE RES TEŽKO , VENDAR Z BOGOM JE VSE MOGOČE.

    POGLEJMO SVETNICO VERONIKO GIULIANI. GOSPOD JI JE POLOŽIL NA GLAVO NEVIDNO TRNOVO KRONO. LETA 1696 JE PREJELA PRSNO RANO, NA VELIKI PETEK LETA 1697 PA VSE STIGME. PRI TEM JE HUDO TRPELA. ZELO JE TRPELA TUDI, KO JE NJEN SPOVEDNIK JEZUIT ZAPOVEDAL , DA MORA PISATI DNEVNIK IN DA MORA VANJ NAPISAT VSE , KAR V DUŠI DOŽIVLJA. PO NEUSPELEM POSKUSU, DA BI SKRILA SVOJE REČI PRED DRUGIMI SESTRAMI, SE JE ZAČELO ZANJO SKORAJ 20 LET TRAJAJOČE STANJE NERAZUMEVANJA IN GRENKIH PREIZKUŠENJ PRISTNOSTI VERONIKINIH POJAVOV S STRANI NJENE OKOLICE. ŠKOF JE UKAZAL OPATINJI, NAJ DOBRO PREIZKUSI VERONIKINO POTRPEŽLJIVOST, PONIŽNOST, POSLUŠNOST. PET LET JE ŽIVELA OB KRUHU IN VODI ITD……VERONIKA JE ŽIVELA V NENEHNI MOLITVI , KONTEMPLACIJI IN TRPLJENJU, ŽELEČ SE ČIMBOLJ PRIBLIŽATI KRIŽANEMU KRISTUSU.

    PAPEŽ JE DNE 7. MARCA 1716 VSE UKAZE IN PREPOVEDI, PREKLICAL VES DISCIPLINSKI POSTOPEK ZOPER NJO IN JI VRNIL VSE PRAVICE.

    Izaija 51, 7-8: NE BOJTE SE SRAMOTENJA LJUDI, NE PLAŠITE SE NJIHOVEGA ZMERJANJA. KAJTI MOLJ JIH BO POŽRL KAKOR OBLEKO, ČRV JIH BO RAZJEDEL KAKOR VOLNO, MOJA PRAVIČNOST PA OSTAJA NA VEKE, MOJE ODREŠENJE OD RODA DO RODA.

    Izaija 54 , 16 GLEJ , JAZ SEM USTVARIL KOVAČA, KI RAZPIHUJE TLEČE OGLE IN IZDELUJE OROŽJE ZA NJEGOVO DELO, IN JAZ SEM USTVARIL POKONČEVALCA, DA UNIČUJE.

    POSLUŠNOST , NE DARITVE (Jeremija 7, 23-24). “POSLUŠAJTE MOJ GLAS, TAKO BOM VAŠ BOG IN VI BOSTE MOJE LJUDSTVO. HODITE PO VSEJ POTI, KI VAM JO ZAPOVEDUJEM, DA VAM BO DOBRO. !”
    PA NISO POSLUŠALI NE NASTAVILI UŠESA, AMPAK SO HODILI PO SVOJIH SKLEPIH V TRNI HUDOBNEGA SRCA, HRBET SO MI KAZALI IN NE OBRAZA .

    GOSPOD ZAHTEVA POSLUŠNOST. ČE MI KALKULIRAMO IN DELAMO PO SVOJE, NE KLIČEMO IN PROSIMO SVETEGA DUHA ZA VODSTVO, POTEM JE TO ŽIVLJENJE PO ČLOVEŠKIH NAČRTIH.

    SVETNIKI SO SPOZNALI, DA JE POSLUŠNOST BOGU NA PRVEM MESTU IN SVETNIKI SO POSTALI, KER SO BILI BOGU POSLUŠNI.
    V DNEVNIKU FAWSTINE KOVALSKE LAHKO BERETE, KAKO JO JE JEZUS UČIL IN JI NAROČAL NAJ NE GLEDA NA LJUDI, V NEBESIH VSI GLEDAJO KAKO SE POGUMNO BOJUJE KOT VITEZ.

    ČLOVEKA NE SMEJO GOVORICE PRIZADETI. V ZAČETKU JE TO RES BOLEČE, KO PA IZROČAMO TE BOLEČINE V JEZUSOVE RANE, POSTANEMO TRDNI, BOJEVITI, NIČ NAS VEČ NE PRIZADENE TAKO KOT VČASIH IN TAKO SE HODI PO POTI SVETOSTI.

    ZA MENE OSEBNO PA JE ŠE NEKAJ PREČUDOVITEGA , KAR JE BOG LEPO USTVARIL:
    RAZMIŠLJALA SEM TAKOLE: NA SVETU SO MILIJARDE LJUDI IN SO BILE. DVA ČLOVEKA NISTA ENAKA PO OBRAZU, ČEPRAV IMAMO VSI OČI, NOS, USTA IN UŠESA. VSI LJUDJE IMAMO SVOJA MIŠLJENJA, RAZMIŠLJANJA, SVOJE POGLEDE NA SVET, VERO, GOSPODARSTVO ITD. ZA MENE PA JE NEKAJ PREČUDOVITEGA TO, DA LAHKO ČLOVEK ZMORE, DA SEDI Z LJUDMI, KI SO DRUGE VERE, DRUGE NARODNOSTI, RAZLIČNO RAZMIŠLJAJO O ŽIVLJENJU, IMAJO DRUGE BARVE KOŽE, IMAJO POPOLNOMA DRUGAČNE NAVADE IN OBIČAJE ; ČE SE S TAKIMI LJUDMI RAZUMEMO, DRUG DRUGEGA POSLUŠAMO, SI DAMO NASVETE, SE NASMEJIMO, SE SPOŠTUJEMO, RAZPRAVLJAMO, VIDIMO VESELOST ALI STISKO, TO JE ZAME NAJVEČJI IZZIV V ŽIVLJENJU, DA SE ČLOVEK RES PRILAGODI DRUGEMU. TO JE TUDI TEŽKO , VENDAR PRI BOGU JE VSE TO MOGOČE PRI BOGU NI NIČ NEMOGOČE.

    http://svetniki.org/sveta-veronika-giuliani-devica-in-mistikinja/

    Odgovori
  3. Miro says:
    10. julija, 2020 at 16:38

    GOSPOD, DAJ MI MOČ SVETEGA DUHA, DA BOM LEPO PRIČEVAL ZATE IN NE BOM PADEL V STRAH TER KOMPROMISE!

    BOŽJA BESEDA: »Glejte, pošiljam vas kakor ovce med volkove. Bodite torej preudarni kakor kače in nepokvarjeni kakor golobje. Varujte pa se ljudi, ker vas bodo izdajali sodiščem in bičali po svojih shodnicah. Pred oblastnike in kralje vas bodo vlačili zaradi mene, v pričevanje njim in poganom. Kadar pa vas izročijo, ne skrbite, kako in kaj bi govorili, kajti tisto uro vam bo dano, kaj naj bi govorili. Ne boste namreč govorili vi, temveč Duh vašega Očeta bo govoril v vas. Izdajal pa bo v smrt brat brata in oče sina. Otroci bodo vstajali zoper starše in jih izročali v smrt. Vsi vas bodo sovražili zaradi mojega imena; toda kdor bo vztrajal do konca, bo rešen. Kadar vas bodo preganjali v enem mestu, bežite v drugo. Resnično, povem vam: Ne boste obhodili Izraelovih mest, dokler ne pride Sin človekov« (Mt 10, 16-23).

    Kakor so nasprotovali Jezusu, bodo nasprotovali tudi učencem. Vzrok preganjanja je zvesto življenje v veri. Učenec mora ohraniti preprostost in pokončnost v zavesti, da v tem boju ne bo nikoli ostal sam. Z zvestobo vsak dan se bom pripravil na vztrajnost v preizkušnjah. Gospod, daj mi moč Svetega Duha, da bom lepo pričeval zate in ne bom padel v strah ter kompromise (Luč Besede rodi življenje, Primož Krečič).

    Slavimo Gospoda in se mu zahvaljujmo: Slava tebi, Jezus, Ti si Kruh življenja, Izvir vse svetosti, Živa voda, prava Trta … Hvala, ker nas kljub našim grehom in slabostim neizmerno ljubiš. Hvala, ker v naša srca vsak dan vlivaš pogum in moč za zvestobo v hoji za Teboj, saj brez Tebe ne moremo ničesar storiti. Ponižno Te prosimo, da nas še naprej podpiraš v moči Svetega Duha!

    V tem duhu v naročje Božjega usmiljenja izročimo preizkušane osebe in prošnje po namenih, ki so jih zapisali: Irena, Sofija, Hvala, Slavica, Janez, Anna, Frančiška, Jasna, Katarina, Kristina, M, Tanja, Ljubica, Sasa, Viktorija, Kristjan, Sija, Žametna vrtnica, Angelika, Boštjan, Klara, Irena, Mata, Helena, MamiM, Simona, Manja, Marjetka, Ida, Zaskrbljena, Tina, Simon, Olga, Vesna … Koga poslušamo v življenju, za kom hodimo? Poslušajmo, kaj nam govori živa Božja beseda ter z Gospodovo pomočjo molimo in delajmo v moči Svetega Duha; naj se zgodi presveta Božja volja!

    Božje usmiljenje, ki izviraš iz Presvetega Srca Jezusovega, zaupamo vate!
    Božje usmiljenje, studenec bolnim in trpečim, zaupamo vate!
    Božje usmiljenje, ki nas napolnjuješ z milostjo, zaupamo vate!

    Odgovori
  4. Janez says:
    10. julija, 2020 at 10:58

    Ali je vaša vera Evangeljska ali je strupena zaradi farizejstva? Ste politični ali farizejski katoličan ali ste pravi Jezusov kristjan? (Ameriško medmrežje Aleteia)
    Preberite članek nekdanje ateistke in premislite o sporočilu?
    Poznam veliko ljudi, ki so precej osupli zaradi načina, kako papež Frančišek vsem katoličanom, skupaj z duhovniki, redovniki, redovnicami in cerkvenimi dostojanstveniki, postavlja izzive v vsakdanjem življenju. Zdi se nepošteno, če te na videz ostre izzive primerjamo z nežnostjo, s kakršno prihaja naproti vsem, ki so se znašli na obrobju Katoliške cerkve.
    Čeprav Frančiškove besede včasih razburijo tudi mene, pa razumem, zakaj se je odločil za takšen način govora. Osrednja tema njegovega pontifikata je evangelizacija in Frančišku je bila ta položena v zibelko. Podobno kot Jezus tudi on zelo dobro ve, kako se lotiti zadeve. ”Naši” ljudje, tisti, ki bi jim moralo biti vse jasno, so vedno deležni na videz ostrejše Jezusove kritike, z drugimi pa ravna občutno prijazneje. Gre za razliko med tem, kako oče ravna z odtujenim otrokom in kako ravna z otrokom, ki ve, da bi moral upoštevati očetov nasvet.

    Kaj je protistrup oziroma zdravilo?
    Papež Frančišek na vse to opozarja predvsem zato, ker mu je mar za naše duše. Ne želi si, da bi bila Cerkev polna “pobeljenih grobov”, ki se na zunaj zdijo lepi, znotraj pa so polni ”mrtvaških kosti” (Mt 23,27). Poleg tega pa se zaveda, da sta med najmočnejšimi protistrupi za ljudi, ki so zapustili Cerkev, spreobrnjenje in svetost vernikov v cerkvenih klopeh. Kot nekdanja ateistka lahko povem, da je Bog uporabil že veliko svetih oseb, da bi me privedel nazaj v Cerkev. Nasprotno pa je hudič uporabil ljudi z “zastrupljeno vero”, da bi me od Cerkve odvrnil. In včasih je šlo za iste ljudi. Naše sposobnosti za evangelizacijo niso vrhunske, kajti vsi smo grešniki in v vseh nas so sledi zastrupljene vere. Če nas hudič že ne more spraviti iz Cerkve, si po svojih najboljših močeh prizadeva, da bi vsaj zastrupil naše versko življenje. Preberimo in se zamislimo ter ukrepajmo s spovedjo, molitvijo in spreobrnitvijo k Jezusu.

    Tule je nekaj znamenj strupene vere, ki jih opažam (in naj pojasnim: ne želim izpostavljati posameznikov, ampak vse skupaj, tudi samo sebe, spodbuditi k izpraševanju vesti).
    1. Neveseli katoličan: Ali se o verskih vprašanjih ne zmorete smejati skupaj z drugimi ali pa preprosto pozabiti na vse skupaj? Je vaša vera nadležna, drobnjakarska in malenkostna, ne pa velikodušna, radostna in odprta? Vprašajte se, kako komentirate in se odzivate na verske teme na družbenih omrežjih. Ali so vaši komentarji večinoma kritični, z grenkim prizvokom? Igrate vlogo ”katoliškega policista”, ne vloge “katoliškega evangelizatorja”? Ali na družbenih omrežjih sledite ljudem, ki so evangelizatorji ali policisti? Vera, ki ni prežeta z radostjo in mirom Svetega Duha, nikogar ne bo pritegnila h Kristusovi luči.
    2. Politični katoličan: Ali s težavo govorite o veri, ne da bi ob tem omenjali tudi politiko? Zdi se mi, da to mlade resnično odganja od Cerkve. Ljudje, ki so obsedeni s politiko, politične osebnosti predstavljajo kot nečloveške ideološke nasprotnike, ki uničujejo duhovno življenje samih sebe in vseh, ki jih obkrožajo. Politika je pomembna, ko pa jo izenačimo z verskimi vprašanji ali pa se zaradi nje vedemo povsem nekrščansko, stvari postanejo precej neuravnotežene.
    3. Farizejski katoličan: Ali vera za vas pomeni dolžnost, nalogo, ne pa notranjega spreobrnjenja? Ali takrat, ko govorite o veri, bolj izpostavljate “zunanje” stvari, ne pa toliko spreobrnjenja in molitve? To sicer ni nujno zastrupljanje, lahko pa zelo hitro postane strupeno. Kadar molitev in odnos nista središče vašega verskega življenja, si bo hudič prizadeval, da se boste osredinjali na zunanje stvari. To kmalu privede do napuha, začnemo soditi druge, naš odnos do Boga in ljudi pa se znajde pred oviro.
    4. Katoličani tipa ”Mi proti njim”: Ali se zmorete pogovarjati o veri, ne da bi uporabili izraza “levičarji” ali “desničarji” ali pa katere koli druge oznake, ki jo uporabljamo, če želimo omalovaževati vse tiste, ki se nam ne zdijo primerni za katoličane? Pogosto govorite o ljudeh ali skupinah, ki jih imate za svoje ideološke sovražnike? Če je naše versko življenje osredinjeno na ljudi, ki to počnejo narobe, potem smo mi tisti, ki počnemo nekaj napačnega. Če smo v verskih krogih vedno kritični in sovražni, to gotovo ne prihaja od Svetega Duha. Edinost je znamenje nečesa večjega, nadnaravnega. Če živimo v duhu edinosti (ter govorimo o resnici in ljubezni), bodo ljudje laže verjeli v Boga, ker bomo tako drugačni od sveta (Jn 17, 20-21).
    5. [Vstavite svoj pridevnik] katoličani: Ali več časa posvetite določenemu verskemu vprašanju kakor svojemu odnosu z Jezusom? Bog pričakuje, da si bomo na različnih področjih prizadevali za pravičnost. Ne prosi pa nas, naj katero koli vprašanje o ljubezni, resnici ali pravičnosti, ne glede na to, kako pomembno je, postane središče našega življenja. Nič ne bi smelo biti bolj središčno od našega odnosa z Bogom. Ali to drži za naše življenje, je razvidno iz tega, kako goreči smo do stvari, ki nam jih Bog polaga v srce, ter iz tega, kako ravnamo z bližnjimi ne glede na to, kdo so.
     
    Ali se prepoznate v katerem izmed teh opisov? Ali krščansko živite, molite in sledite Božji Volji in Jezusovem Evangeliju?
    Za trenutek se ustavite in prosite Boga, naj vam pri tem pomaga. O tem se naslednjič pogovorite s svojim spovednikom. Za nasvet prosite zaupnega prijatelja. In ne nazadnje, zaupajte, da v vas deluje Bog kot v vsakem izmed nas, pomaga nam prečiščevati našo vero, da bi mu postali bolj podobni. Le pri Bogu moramo ostati in On bo opravil večino dela za nas! Prosimo ga za Vodenje in Pomoč, Da spregledamo in se poboljšamo in da odslej živimo po Jezusovem Evangeliju, ki je Ljubezen.

    Medmrežje Aleteia 5 opozorilnih znakov toksične krščanske vere (ameriška Aleteia: 5 warning signs of a toxic faith)

    PRINESITE TO V SVOJA ŽIVLJENJA
    Prinesite to ljubezen, to svetost v vaša življenja, v vaše domove, k vašim bližnjim, vaši deželi in celemu svetu. Da bi to dosegli, moramo moliti, moramo čutiti potrebo po molitvi. Moramo hoteti moliti. Naj vsak sodelavec začne družinsko molitev, saj družine, ki molijo, ostanejo združene. Pomagajte sosedu, da stori isto. S to molitvijo in žrtvovanjem bomo preplavili svet in prispevali k Miru in Ljubezni med ljudmi. Moja molitev je z vsakim od vas – molim, da bo vsak od vas svet in tako razširjal njegovo ljubezen kamorkoli greste, prižgali Njegovo luč Resnice v življenju vsakogar, tako da bo Bog lahko ljubil svet po vas in po meni.
    Sveta Mati Terezija

    Quis ex vobis est cum haberem mundas ad Deum meum inter – precor inter vos mundi et amor sui ubicumque te ampliari, lit lucerna eius veritas in omnium vitam, ut et Deus sit amor in mundo per me et te. Deus sed Tibi sepoer Misericors. Amen.

    Odgovori
  5. Janez says:
    10. julija, 2020 at 10:50

    »Ne boj se, Marija, kajti našla si milost pri Bogu«
    PAPEŽEV NAGOVOR VERNIKOM (odlomek)
    »Kaj ste strahopetni? Kako, da še nimate vere?« (Mr 4,40), je Jezus opomnil učence in tudi nam pomaga razumeti, da ovira za vero pogosto ni dvom, ampak strah. Razločevanje nam pomaga prepoznati te strahove in jih premagati, da se lahko odpremo življenju in se mirno soočimo z izzivi, ki nam prihajajo na pot. V življenju kristjanov strah še posebej ne sme imeti zadnje besede, ampak mora biti priložnost za dejanje vere v Boga in življenje. To pomeni, da verjamemo v temeljno dobroto bivanja, ki nam ga je dal Bog, in zaupamo, da nas bo vodil k srečnemu koncu tudi v življenjskih okoliščinah in nezgodah, ki jih pogosto ne razumemo. Če v sebi gojimo strahove, pa se bomo zapirali vase, se zagradili pred vsem in vsakomur ter ostali kot ohromljeni. Treba je ukrepati! Ne zapirajte se vase! V Svetem pismu se besede »ne boj se« na različne načine ponovijo 365-krat, kot bi nam Gospod želel povedati, naj bomo vse dni v letu osvobojeni strahu. Razločevanje postane nepogrešljivo, ko človek v življenju išče svojo poklicanost.
    Ta zelo pogosto ni nekaj očitnega oziroma ni jasna na prvi pogled, ampak jo spoznavamo postopoma. V tem primeru razločevanje ni toliko posameznikov trud za samoopazovanje, da bi bolje razumel svoj notranji ustroj, kar ga okrepi in s čimer pridobi nekaj ravnovesja. V tem primeru se posameznik lahko okrepi, a še vedno ostaja priklenjen na omejeno obzorje lastnih zmožnosti in stališč. Poklicanost pa je po drugi strani klic od zgoraj in v tem kontekstu razločevanje najprej pomeni odpiranje Njemu, ki nas kliče. Potrebujemo torej molitev v tišini, da bi lahko slišali Božji glas, ki odzvanja v naši vesti. Bog trka na vrata naših src, kot je potrkal na vrata Marijinega srca, in hrepeni po tem, da bi v molitvi sklenil prijateljstvo z nami, da bi nam lahko govoril po Svetem pismu, da bi nam lahko dal milost v zakramentu sprave in bi bil lahko eno z nami v evharistiji.
    Ko Bog nekoga pokliče po imenu, mu razkrije tudi njegovo poklicanost, njegov načrt za svetost in izpolnitev, po katerem človek postane dar za bližnje in po katerem je edinstven. In ko Bog človeku, ki ga kliče, želi razširiti njegovo življenjsko obzorje, mu da novo ime, kot ga je dal Simonu, ki ga je klical »Peter«. Od tu izvira običaj, po katerem nekdo dobi novo ime, ko vstopi v redovno ustanovo, kar nakazuje novo identiteto in poslanstvo. Ker je Božji klic edinstven in oseben, potrebujemo pogum, da bi se lahko ločili od vzorcev prilagajanja, ki pritiskajo na nas, da bi naše življenje v resnici lahko postalo pristen in nenadomestljiv dar Bogu, Cerkvi in vsem ljudem.
    Nenehna navzočnost Božje milosti nas spodbuja, da bi z zaupanjem sprejeli svojo poklicanost, za katero je potrebna goreča vera, ki jo je treba obnavljati iz dneva v dan. Na poti poklicanosti srečujemo križe: to niso le uvodni dvomi, ampak tudi mnoge skušnjave, ki se pojavljajo na poti. Čeprav občutek nezadostnosti spremlja Kristusovega učenca vse do konca, ta pozna tudi moč Božje milosti. Iz gotovosti, da je Božja milost z nami, izvira moč, s pomočjo katere lahko v sedanjem trenutku zberemo pogum, da uresničimo, kar nas Bog prosi tukaj in sedaj, na vseh področjih življenja, da sprejmemo poklicanost, ki nam jo razkriva Bog, da živimo svojo vero, ne da bi jo skrivali ali jo slabili.
    Da, ko se odpremo Božji milosti, nemogoče postane resničnost. »Če je Bog za nas, kdo je zoper nas?« (Rim 8,31). Božja milost se dotika »sedanjega« trenutka vašega življenja, vas »zgrabi« takšne, kakršni ste, z vsemi strahovi in omejitvami, razkriva pa tudi sijajne Božje načrte.

    http://nadskofija-ljubljana.si/laiki/ne-boj-se-marija-kajti-nasla-si-milost-pri-bogu/

    Odgovori
    • Janez says:
      10. julija, 2020 at 10:53

      »Ni nujno verjeti tradicionalno v Boga, da bi bili sočuten, strpen, dober in pameten človek.
      Tradicionalno verovanje v Boga je v sodobnem svetu razvoja za nekatere morda malce zastarelo.
      Potrebna je prenova Cerkve in spreobrnitev Ljudi, da bodo podobni Jezusu v Ljubezni in Dobroti.
      Da bomo bolj spolnjevali Božjo Voljo in živeli po Jezusovem Evangeliju.
      Nekdo je lahko duhoven, ni pa obenem tudi religiozen in zati ni pravi verniu kristjan.
      Nekdo vsebinsko živi po Božjih postavah, čeprav ni veren in je dober ter pravičen in moder človek.
      Njegovo vsebinsko Življenje je Vera v Dobroto, Poštenost,
      Molitev in spolnjevanje Jezusovih naukov iz Evangelija v Življenju, spolnjevanje Božje Volje, ljubezen in odpuščanje,
      vse to je vsebinsko pravo krščansko Življenje pravičnih in dobrih ljudi.
      Ni nujno iti v Cerkev, moliti in Cerkvi za obrede dajati le denar, če ni v srcu pristne Vere in Ljubezni vernikov.
      Za mnoge je lahko Cerkev tudi Narava in Ljudje, dobra dela, služenje bližnjim z Dobroto in Usmiljenjem.
      Nekateri najboljši ljudje v zgodovini niso nujno tradicionalno verjeli v Boga, čeprav so pravično živeli.
      Zato je Vera brez Ljubezni, dobrih del, služenja drugim, pravičnosti, odpuščanja in usmiljenosti prazna.
      Mnogi neverni ljudje so pošteno in pravično živeli in mnogo dobrega naredili,
      medtem ko so mnogi, ki so deklarativno verjeli v Boga, žal delali najhujše stvari v Njegovem imenu«.

      Papež Frančišek

      Odgovori
  6. Janez says:
    10. julija, 2020 at 10:32

    Kako naj molimo sredi posvetnega sveta? (avtor: Bernhard Häring)
    Kadar govorimo o molitvi ali premišljanju, gre predvsem za to, kakšen smisel pripisujemo tem velikim besedam. Molitev ni nekaj dodatnega v našem življenju. Če nam je bil dan dar, da prav molimo, najdemo v molitvi vso resnico in vpogled v naše življenje. V molitvi diha naša vera, izpoveduje Božji otrok svojo ljubezen Bogu, ljubezen pa daje vsemu smisel in smer. V molitvi najdemo svoj počitek in praznik, dospemo k svojemu viru in cilju. Če se ne potrudimo za molitev, se odtujimo sami sebi in živimo na zemlji kot tujci, brez miru in počitka.
    Pod molitvijo razumem celotno usmerjenost našega življenja, rastočo zavest, kako močno smo odvisni od Boga, kako moramo z vsem bitjem uresničevati zamisel našega Stvarnika in Očeta. V molitvi potujemo z našim bratom Jezusom Kristusom k Očetu. Ko molimo, postopoma spoznavamo, da nas napolnjuje Sveti Duh in nam v ljubezni in zaupanju razodeva Boga, istočasno pa nas krepi, da vdano in odprto in dejavno ljubimo z Bogom, s tem nam pa podari nov odnos do sveta in ljudi. Molivci morejo soustvarjati in sorazodevati ter pričevati iz Vere Božjo ljubezen vsemu stvarstvu.
    Kadar pa molitev ne prihaja iz osebnega središča pri človeku in do tja sploh ne seže, more še toliko molitvenih obrazcev in še toliko molitvi posvečenih ur ostati le žalosten izraz odtujitve od Boga.
    Človek, ki ne moli ali brblja le molitvene obrazce, si gradi Boga po svoji zamisli in postane žrtev malikov, saj se je odtujil od Boga in ni v molitvi povezan z Bogom.
    Prva poglavja iz Geneze so živa teologija molitve, s tem pa tudi teologija življenja. Najgloblje bistvo človeka se nam odkriva kot ustvarjalna beseda božje ljubezni. Vse, kar je Bog ustvaril, je dar in sporočilo. »Bog je rekel in zgodilo se je.« Vse, kar je ustvarjeno, govori človeku, kako nas bog ljubi in kako smo ustvarjeni po njegovi podobi. Bog vedno počiva, vedno praznuje, vedno je doma v svoji ljubezni, nas ljudi pa vabi, da bi prišli k njemu iskat miru, veselja in ustvarjalne moči.
    Apostol narodov, sveti Pavel, posnema zamisel iz prvih poglavij Geneze v pismu Rimljanom. V človekovem odklanjanju, da bi molil, vidi končni razlog za ves narod: »Ker niso imeli za vedno, da bi se držali spoznanja, jih je Bog prepustil sprijenemu mišljenju, da so počeli, kar se ne spodobi« (Rim 1, 28).
    Bog pa le nikoli ni popolnoma odtegnil od ljudi svojega usmiljenja in jih pustil brez molitve. Sveto pismo nam priča o vrsti miroljubnih božjih otrok: Abelu, Setu, Henohu in drugih, ki so molili Boga v duhu in resnici, poleg njih pa o drugih, divjih in borbenih, ki niso hoteli moliti kot oni. V polnosti časov nam je Oče poslal svojega edinorojenega Sina, največjega mojstra molitve, da bi nas rešil naše izgubljenosti in odtujenosti ter vsemu našemu življenju podal novo smer, v hvalo in čast nebeškemu Očetu.
    V mišljenju in molitvi se človek usmerja v svoji celovitosti in svobodi. dojame duha celote. Prosi, da bi bil rešen trdosrčnosti in zaprtosti, površnosti in raztresenosti. Išče luči v boju s temnimi silami sovraštva in nasilja. Obrača se k vrelcu ljubezni v boju proti sebičnosti in egocentričnosti. Zaveda se, da ga samo Bog more rešiti iz poplave predsodkov in »ogroženega ozračja«, prepojenega z umazanijo in nasiljem. Kdor moli iz srca in je povezan z Bogom, ne bo nikoli postal suženj brezkončnih obredov in obrazcev. Nikoli ne bo obtičal v teologiji, ki se suče samo okoli besed. Prosil bo Božjega Duha resnice, da ga nauči moliti v duhu in resnici ter iskreno v pogovoru z Bogom. Moliti z vsem življenjem. Prosil bo Delivca vseh milosti, da mu podeli poguma in moči, s katerima bo vse zastavil za službo bližnjemu in s tem častil Očetovo ime.
    Tako vse najde v molitvi svoje težišče in Božji mir. Molitev postane življenje in življenje – molitev. Če resnično Božji Duh moli v nas in se mi zaupamo Božjemu Duhu, najde v nas ves svet svoj dom, svojo celost, odrešenje in smisel. Molitev naj bo kot kvas prošnje k Bogu sredi množice ljudi. Mišljenje in molitev k Bogu nas moreta tako prepojiti, da bomo bolj in bolj pripravljeni, izpolnjevati naše poslanstvo, biti kvas prenove in oznanjevanja Jezusa sredi posvetnega sveta. Zato za nikogar ne bomo mogli prenoviti osebne in skupne molitve, ne da bi se prej temeljito razgledali po znamenjih časa in spremembam v svetu. Pritrjevanje posvetnosti, splošna sekularizacija in desakralizacija so brez dvoma vidne značilnosti današnjega sveta. Zato nas skrb za duha celovitosti v življenju in molitvi sili k temu, da pozorno pregledamo odnose med sekularizacijo in pravim molitvenim življenjem. In potrebna je prenova in spreobrnitev Cerkve in Ljudi k Jezusu in Božji Volji tako, da bomo zajemali iz Božje Besede in Evangelija ter se spet približali Ljudem, ki iščejo smisel življenja in Boga. Bog nas kot Oče čaka, da Njegovi Otroci pridemo in ostanemo pri Njemu.

    Avtor: Bernhard Häring, Gebet in einer weltlichen Welt, Ars sacra, München, 1972.
     

    Odgovori
    • Janez says:
      10. julija, 2020 at 10:39

      MOLITEV K MARIJI

      O Marija kraljica, Presvetega Rožnega Venca, pomoč kristjanov in pribežališče človeškega rodu. Molimo in te prosimo, da se posvetimo in izročimo Tvojemu Brezmadežnemu Srcu. Sprejmi nas Devica Marija v svoje materinsko varstvo in nam pomagaj, da bomo po Tvojem zgledu vestno spolnjevali vse krščanske dolžnosti, živeli po Božjih in cerkvenih zapovedih, vdano nosili trpljenje in ostali do konca stanovitni v Veri in Zaupanju v Božjo Previdnost. Marija izprosi nam, da bomo stalno živeli v posvečujoči Milosti, ostali zvesti Tebi in Tvojemu Sinu Jezusu ter Te vso Večnost Slavili in častili ter Ljubili z vsemi angeli in svetniki. Mati Marija prosim Varuj nas in za nas Prosi Jezusa, da bo vse prav in da bomo dobri ljudje in dobri kristjani, ki v življenju in molitvi izpričujejo svojo Vero v Boga in spolnjujejo Božjo Voljo in Evangelij. Amen.

      Dopolnjena molitev, Kristjan Moli Družina 1982.

      Odgovori
  7. Miro says:
    9. julija, 2020 at 17:28

    NAJ SVETNICA VERONIKA GIULIANI PROSI ZA NAS, DA BO VSE NAŠE ŽIVLJENJE ŽIVA, SVETA, BOGU PRIJETNA DARITEV!

    Vse življenje sv. Veronike Giuliani, ki danes goduje, je bilo ena sama neprestana predanost Božji volji. Njej naj bi bili vedno predani tudi mi. Priznajmo pa, da to za nas še vseeno premalo velja. Obenem obžalujmo vse, da bomo svete skrivnosti obhajali s čistimi srci (Kristusove priče, Stanko Lorber).

    Ta svetnica je na poseben način doživljala Jezusovo trpljenje. Že kot otrok je Veronika razodevala nenavadne reči. Bila je nemirna, kakor da se v njej vžiga čuden ogenj. Vsem v hiši je bila uganka. Medtem ko so se drugi otroci igrali, je ta nenavadni otrok občeval z božjim Detetom in njegovo materjo Marijo. Mistična doživetja, ki so v njeno življenje posegala že tako zgodaj, so odločilno vplivala na njeno življenjsko pot (Iz vere v Luč, Ivan Merlak).

    Več o življenju sv. Veronike Giuliani na:
    http://svetniki.org/sveta-veronika-giuliani-devica-in-mistikinja

    Priporočimo se sv. Veroniki Giuliani, naj prosi za nas, da bo tudi vse naše življenje živa, sveta, Bogu prijetna daritev. S pomočjo njene priprošnje Božjemu usmiljenju z zaupanjem izročimo tudi vse trpeče osebe ter prošnje za molitev in uslišanje pri Bogu, navedene v zapisih pod – Irena, Sofija, Slavica, Anna, Frančiška, Jasna, Katarina, Kristina, M, Tanja, Ljubica, Sasa, Viktorija, Kristjan, Sija, Žametna vrtnica, Angelika, Boštjan, Klara, Irena, Mata, Helena, MamiM, Simona, Manja, Marjetka, Ida, Zaskrbljena, Tina, Simon, Olga, Vesna, Petra, Tinkka … Naj se na priprošnjo Preblažene Device Marije in sv. Veronike Giuliani zgodi presveta Božja volja! Vedno pa se v vsakem primeru že vnaprej prisrčno zahvaljujmo za vse, kar nam v življenju podarja Usmiljeni Bog, saj vedno odloča in deluje v prid našega odrešenja in zveličanja!

    Slavimo Gospoda in se mu zahvaljujmo: Slava tebi, Jezus, Ti si neizmerno veličastvo Božjega usmiljenja. Hvala, ker si moj delež in moje veselje, ti vodiš mojo usodo. Naj bomo po zgledu sv. Veronike tudi mi predani spolnjevanju Božje volje!

    Božje usmiljenje, ki izviraš iz Presvetega Srca Jezusovega, zaupamo vate!
    Božje usmiljenje, ki si nam dalo Presveto Devico Marijo za Mater usmiljenja, zaupamo vate!
    Sv. Veronika Giuliani, prosi za nas!

    Odgovori
  9. Hvala says:
    9. julija, 2020 at 12:53

    Molitev prinaša tudi globoko spoznanje o PRAVEM ŽIVLJENJU NA SVETU, KI PA GA JE EDINO MOGOČE DOSEČI SAMO Z BOGOM .

    Če se izročimo BOGU, bo ON skrbel in poskrbel za vse kar je potrebno, saj je rekel: “Iščite najprej Božje kraljestvo in vse drugo se vam bo navrglo”.Pri BOGU dobimo modrost, ljubezen, smisel življenja, radost, veselje, On je pravi naslov za RESNIČNO PRAVO ŽIVLJENJE NA SVETU.

    Odgovori
  10. Hvala says:
    9. julija, 2020 at 12:44

    Ljudje imamo ponavadi , ko se spovemo svojih grehov še kar naprej OBČUTKE KRIVDE, žre nas itd. To pa ni dobro. Gospod nam je pri Sveti Spovedi grehe odpustil, občutke krivde naženimo, z njimi opravimo. Stran z njimi!.

    Odgovori
← Older Comments
Newer Comments →

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja