Članki za dušo

Tu se dodaja članke, ki so povzeti po drugih internetnih straneh. Prosim, da se navedejo viri kje je bilo povzeto.

This entry was posted in Domov. Bookmark the permalink.

1.448 Responses to Članki za dušo

  1. Janez says:

    MISLI O ŽIVLJENJU
    Ne preživi, kar ni bilo spočeto z ljubeznijo, kajti tisto, ki nikoli ne premine, ampak izžareva
    svojo večno luč, je ljubezen našega Boga in ljudi, kajti Bog je Ljubite se med seboj.
    Pomirja spore, blaži sovraštva plamen,mir povrne svetu in združi razdvojene.
    Popravlja krivice, je vsakomur v pomoč in nikomur ne zada rane.
    Bati se mu ni gorja prihodnjih dni, kdor jo na pomoč pokliče, živel bo varno in v miru večen.
    Ponavadi ni srečen tisti, ki sprejema, ampak tisti, ki predvsem daje in razdaja bližnjim.
    Človek pri tem preprosto da košček sebe. Prijazno dejanje, uporabno domislico, besedo priznanja, roko čez jarek razumevanja, dober predlog, nasvet ob pravem času.
    Vzameš malo iz razuma in malo iz srca, vse skupaj dobro zabeliš s prijaznostjo in položiš komu drugemu v premislek in srce. Razdana ljubezen je dobljena ljubezen. Razdana dobrota in pomoč je dobljena dobrota in pomoč.
    Če hočeš, da ti bodo odpuščali bližnji, odpuščaj tudi sam ljudem, kajti veliko mu bo odpuščeno, kateri veliko odpušča.
    Hvaležnost blagoslavlja in gre od enega človeka do drugega. Ne najdeš je med neomikanimi ljudmi.
    In pet lastnosti odlikujejo dobrega človeka: poštenje ga odreši tesnobe; modrost ga odreši dvomov; hrabrost ga odreši strahov in ljubezen ter dobrota pa ga odrešita egoizma ter mu pomagata najti smisel življenja, ki je v služenju bližnjim. In kadar molimo Njega, nam bo dano tisto, kar prosimo in kar On ve, da res potrebujemo.
    Gospod nakloni nam tudi strpnost in ljubezen v družinah in pomagaj nam, da se bodo odnosi med zakonci zopet popravili.Pomagaj prosim, da se bodo imeli zakonci spet radi in da bo zasijalo sonce Tvoje Ljubezni v družinah. Kar je Gospod zvezal naj človek ne razveže.

    Iz teh stihov moč je podano iskreno sporočilo Dobrote in Ljubezni Gospoda našega Odrešenika, ki je polno lepote in globokih misli. Jezusov Evangelij je lahko samo dar Boga Ljudem, da nam v preprostih prilikah poda modrost in nauke. Vsa modrost in lepota sporočil v Evangeliju je Božja in je namenjena Ljudem. Človek česa takega ne bi bil nikoli zmožen napisati brez navdiha Boga v Staro in Novo Zavezo Svetega Pisma. Hvala Ti Gospod za vse. Pokazal si nam Pot Odrešitve. In kjer se imajo ljudje radi ter se razumejo si Ti zopet med nami. Prosimo Te za dobre odnose med ljudmi ter v vseh naših družinah in da bi naredili vse, da bo povsod ned ljudmi in v naših družinah zopet zavladal mir, ljubezen in razumevanje.

    Janez AKA Dichter Hansi

    MEDSEBOJNI ODNOSI MED LJUDMI
    Dostikrat je dobro v službi, v družini ali v odnosih z ljudmi potrpeti, v družbi drugih ljudi pa imaš možnost, da ne vztrajaš, ampak se umakneš. Res je danes veliko kritiziranja in negativne energije ter šimfanja in obrekovanja, pa ne povsod. Sprašujem se ali je tam Božja Ljubezen in razumevanje? Tudi odnos v službah do zaposlenih se je zelo spremenil na slabše, kar sem do upokojitve letos sam doživljal, pa vseeno zdržal in molil ter prosil Boga in obenem tudi sam delal na sebi. Dr. Šuštar Alojzij je dejal ponavadi: “pozabiti in odpustiti”, ko je imel opravka z raznimi kritikami in hudobijo. Dr. Anton Trstenjak nas je učil, da moramo biti preprosto kot kristjani boljši kot tisti, ki kritizirajo in so hudobni in dajati tihi zgled. Dr. Janez Janež (zdravnik kirurg iz Dolskega pri Ljubljani) je odpustil svojim nasprotnikom v domovini, ko je moral po vojni moral bežati na Tajvan in 38 let neumorno zdraviti Kitajce. Pa Mati Terezija v Indiji, o kateri nismo slišali, da bi na hudobijo odgovarjala s hudobijo in maščevanhjem, temveč je odgovorila z Dobroto in Ljubeznijo, ker je imela Božji Blagoslov in veliko Srce za neumorno delo z revnimi. Ljubila in pomagala je vsem ubogim v Kalkuti, ne gklede na vse bolezni in zaradim velike Ljuberzni do Boga in Ljudi ni nikili zboilela. Prav tako Pedro Opeka in številni drugi misionarji kot Friderik Baraga med Indijanci, Albert Schweitzer in Ignacij Knoblehar v Afriki itd., itd. Zgledov je še veliko pa bodi dovolj. Bog daj nam milost, da bomo vztrajali v dobroti in premagovali vse težave s Tvojo pomočjo. Vsakdo se odloči po svoje. Vprašani pa bomo nekoč, koliko smo Ljubili in dajali zastonj Dobroto drugim, ki smo jo zastonj prejeli od Boga. In tu ni prostora za dilemo ali biti dober ali ne.

  2. Janez says:

    K TEBI PRIHAJAM GOSPOD JEZUS
    K Tebi prihajam Gospod, z vsem srcem, z vsem upanjem in z vso ljubeznijo, ki jo premorem.
    Prosim Te, naj bo ta Sveta Maša danes blagoslovljena postaja v mojem življenju
    In naj mi da novih moči, da bom stanovitno hodil po pravi Poti k Tebi.
    Tvoje usmiljenje in odpuščanje naj mi olajšata breme, ker sem sam sebi breme, ki je pogostokrat neznosno.
    Tolikokrat o moj Bog, sem daleč od Tebe, daleč od sebe, pripravljen za sleherno neumnost in greh.
    Pomagaj mi prosim, da bom pri Tebi, da bom pri sebi, saj to dvoje je isto.
    Naj mi ta ura, ki jo posvečuje Tvoja pričujočnost, da rasti v zvestobi, grečnosti in veselju Tebi.
    Prosim Bog, ozdravi me trpkosti, ki mi stiska usta, te grenkobe in bolečine ki sem je sam kriv
    In tega nezaupanja, ki mi je vedno in povsod v skušnjavo.
    Reši me Gospod notranje krhkosti in nestalnosti, vsega kar me vleče navzdol.
    Reši me greha prosim, ki ga sovražim, pa vendar delam še naprej napake in te nespametno žalim.
    Na pragu te Svete Mašne Daritve me prosim prenovi, da bom tak, kakršnega me ti želiš imeti.
    Bog, popolnoma zaupam vate. Moja beseda na tem mestu bodi:
    Vsega se Ti izročim.
    Verujem v Te, Upam v Te. Ti si moja edina Resnica in moja Edina Moč.
    Zavedam se, kako sem brez Tebe Oče slaboten in kako sem ves v Tvojih rokah.
    Prav zato vem Oče, da sem zato močan.
    Zato se hočem veseliti v Gospodu.
    Glej po Tvoji MIlosti prihaja nova mladost, ki bo do vrha napolnila mojo dušo in me prenovila.
    Ko stopam pred Tebe, oblij s svetlobo in radostjo mojo Dušo z svojo Ljubečo Milostjo in Lučjo Gospod.
    Naj me odslej vedno vodi Tvoja Ljubezen po Poti Odrešenja k Tebi.
    Pridi in bodi z menoj, Vodi in Uči me, da bom spolnjeval Božjo Voljo in Evangelij.
    Amen.

    Daniel Rops, Moje Veselje se dviga k Tebi, Izbor Molitev 1974.

    Kdor namreč ne ljubi svojega brata, ki ga je videl, kako more ljubiti Boga, ki ga ni videl? Janez (1 Jan 4, 20).

    POZNATI KRISTUSA
    Med človekom, ki se je pred kratkim spreobril k veri V kristusa in njegovim neverujočim prijateljem je potekal takle razgovor:
    »Torej si začel verovati Kristusa«? »DA«.
    »Potem pa gotovo veliko veš o njem. Povej mi v kateri dželi se je rodil«? »Ne vem«.
    »Koliko je bil star, ko je umrl?« »Ne vem«.
    »Koliko pridig je imel?« »Ne vem«.
    »Presneto malo veš za človeka, ki trdi, da je začel verovati v Kristusa!«
    »Prav imaš, sram me je, ker tako malo vem o Njem. Vem pa tole: Pred tremi leti sem bil pijanec, bil sem ves v dolgovih; družina mi je razpadala; žena in otroci so se vsak večer bali prihoda domov. Zdaj pa sem opustil pijačo: rešili se dolgov, naš dom je zdaj srečen in otroci vsak večer željni pričakujejo, da se vrnem domov. Vse to je zame naredil Kristus. Toliko pa vem o Njem«.
    Nauk: Resnično vedeti, to pomeni, spremeniti se in poboljšati se kot človek in kristjan zaradi tega, kar vemo o Jezusu.

    KLEPETAVI ZALJUBLJENEC (skrajšano)
    Zaljubljenec je več mesecev snubil izvoljeno in ji pisal ljubezenska pisma in zaradi neuslišane ljubezni zelo trpel. Naposled je izvoljena ljubica popustila in rekla: » pridi k meni moj ljubi« tja in tja ob tej in tej uri. Ko sta bila skupaj, je začjubljenec spet segel v žep in potegnil vsa ljubezenska pisma in jih bral v njeni prisotnosti. Rekla mu je: »Kakšen bedak si, da v moji prisotnosti bereš svoja ljubezenska pisma meni, ki govore tvojem hrepenenju po meni. Zdaj sem tu poleg tebe dragi. Ti pa ne nehaš brati svojih pisem. Prenehaj, tu sem ob tebi dragi moj«. »Tu sem poleg tebe« je rekel gospod Bog svojemu vernemu častilcu in molilcu; »ti pa ne nehaš v svoji glavi razmišljati o Meni, govoriti o Meni v svojem človeškemu jeziku, brati o Meni v svojih človeških knjigah!« Kdaj boš nehal, umolknil in obmiroval, ter me zagledal in začutil, saj sem ob tebi moj dragi človek, saj sem tvoj Oče, ki te ljubi?«
    Anthony de Mello, Ptičja Pesem.

    Bog je vedno z nami in zato nikoli nismo sami. Poglej ven v čudovito Stvarstvo, kjer pojejo ptice, kjer so ljudje, poglej morje, oblake, gozd, naravo, reko, zvezde in luno, sonce na nebu. Vse to sem ustvaril zate moj Otrok, ker Te Ljubim. Zakaj bi iskal Boga le tako, da bi bral o Njem v knjigah, govoril o Njem, razmišljal o Njem če je že tu ob meni in čaka name, da ga bom zagledal v soljudeh, Naravi, živalih in Stvarstvu, ki s Njegov Dar Človeku? Je Moj Neskončno Dobri in Usmiljeni Oče, ki čaka na svoje Otroka, da pride k Njemu. Pusti svoje razgovore, misli in knjige pridi k Meni, čakam Te moj Dragi Otrok. Praviš, da se nisi vseh grehov spomnil in spovedal ? Ljubim Te moj Otrok in kot Dobri Oče sem že vse pozabil in te vabim, da prideš po Poti k Meni v Objem. Kdor namreč ljubi pozabi in odpusti. Pridi odpustil sem Ti, obrisal bom Tvoje solze in te potolažil, saj sem Tvoj Oče. Tu sem ob Tebi in v Tebi, v Tvojih Bližnjih ter v vsem Stvarstvu, zato odpri oči in poglej in spreglej, pa me boš začutil in videl.

    Anthony de Mello, Ptičja Pesem.

  3. Hvala says:

    NEPOSLUŠNOST BOGU

    BOG JE DAL SALOMONU MODROST IN IZREDNO BISTROUMNOST IN ŠIRINO DUHA KAKOR SIPINE OB MORSKEM OBREŽJU. SALAMONOVA MODROST JE PRESEGLA MODROST VSEH SINOV VZHODA IN VSO EGIPČANSKO MODROST. BIL JE MODREJŠI OD VSEH LJUDI , TUDI OD EZRAHOVCA, ETANA IN MAHOLOVIH SINOV HEMANA, KALKOLA IN DARDAJA. NJEGOVO IME JE SLOVELO PRI VSEH NARODIH NAOKROG. SESTAVIL JE TRI TISOČ PREGOVOROV IN NJEGOVIH PESMI JE BILO TISOČ IN PET. SALAMONOVO MODROST SO PRIHAJALI POSLUŠAT IZ VSEH LJUDSTEV IN IZMED VSEH KRALJEV ZEMLJE, KI SO SLIŠALI O NJEGOVI MODROSTI. (1 Kr 5, 9-12,14).

    SALAMONOVO MALIKOVANJE (1 Kr 11,1-5, 9-13)

    KRALJ SALAMON JE-POLEG FARAONOVE HČERE-LJUBIL VELIKO TUJK: MOABKE, AMONKE, EDOMKE, SIDONKE IN HETEJKE, IZ NARODOV, O KATERIH JE GOSPOD REKEL IZRAELOVIM SINOVOM: “NE DRUŽITE SE Z NJIMI IN ONI NAJ SE NE DRUŽIJO Z VAMI; GOTOVO BODO VAŠA SRCA ZAPELJALI K SVOJIM BOGOVOM.”TEH SE JE SALAMON OKLENIL V LJUBEZNI. IMEL JE SEDEMSTO KNEŽJIH IN TRISTO STRANSKIH ŽENA; NJEGOVE ŽENE SO ZAPELJALE NJEGOVO SRCE. KO SE JE SALAMON POSTARAL, SO MU ŽENE NAGNILE SRCE K DRUGIM BOGOVOM. NJEGOVO SRCE NI BILO VEČ CELO ZA GOSPODA, NJEGOVEGA BOGA, KAKOR SRCE NJEGOVEGA OČETA DAVIDA.

    GOSPOD SE JE RAZSRDIL NAD SALAMONOM, KER JE SVOJE SRCE ODVRNIL OD GOSPODA, IZRAELOVEGA BOGA, KI SE MU JE DVAKRAT PRIKAZAL IN MU ZAPOVEDAL PRAV TO, NAJ NE HODI ZA DRUGIMI bogovi; PA SE NI DRŽAL TEGA, , KAR MU JE ZAPOVEDAL GOSPOD. ZATO JE GOSPOD REKEL SALAMONU:” KER SI BIL TAK IN SE NISI DRŽAL MOJE ZAVEZE IN ZAKONOV, KI SEM TI JIH ZAPOVEDAL, TI BOM IZTRGAL KRALJESTVO IZ ROK IN GA DAL SVOJEMU SLUŽABNIKU. A ZARADI TVOJEGA OČETA DAVIDA TEGA NE BOM STORIL ŽE V TVOJIH DNEH; IZ ROK TVOJEGA SINA GA BOM IZTRGAL. VSEGA KRALJESTVA PA LE NE BOM IZTRGAL: EN ROD BOM DAL TVOJEMU SINU ZARADI SVOJEGA SLUŽABNIKA DAVIDA IN ZARADI JERUZALEMA, KI SEM GA IZVOLIL.

    Salomon je bil najmodrejši kralj, imel je bogastva, zidal je tempelj Gospodu, palače itd,,,,Njegov oče David mu je naročil pred smrtjo :” DRŽI SE POSTAVE GOSPODA, SVOJEGA BOGA, DA BOŠ HODIL PO NJEGOVIH POTIH IN SE DRŽAL NJEGOVIH ZAKONOV , ZAPOVEDI, ODLOKOV IN PRIČEVANJ, KAKOR JE PISANO V MOJZESOVI POSTAVI; DA BOŠ IMEL SREČO PRI VSEM, KAR BOŠ DELAL, IN PRI VSEM , ČESAR SE BOŠ LOTIL. GOSPOD BO DRŽAL BESEDO , KI JO JE GOVORIL O MENI REKOČ..” ČE BODO TVOJI SINOVI PAZILI NA SVOJO POT , DA BODO HODILI PRED MOJIM OBLIČJEM V ZVESTOBI, Z VSEM SRCEM IN Z VSO DUŠO, NE BO NOBEDEN IZMED TVOJIH ODSTRANJEN Z IZRAELOVEGA PRESTOLA.”(1, Kr2 3-4).

    Gospod je naredil kot je obljubil. Ker Salomon ni bil več poslušen Gospodu, je Gospod iztrgal kraljestvo iz njegovih rok.

    Zato moramo biti Gospodu poslušni, ne zanašajmo se na trenutno duhovno napredovanje, ker človek takoj pade, ko se ne drži več Boga. Posledice NEPOSLUŠNOSTI do Boga , doletijo tudi potomce neposlušnih ljudi.

    Ž e Sveti Pavel je rekel: “Stojte trdno, da ne padete”.

  4. Hvala says:

    POKORŠČINA BOŽJI BESEDI PREMAGA MALIKOVALSTO ! (mirenski grad)

    http://www.mirenski-grad.si/pokorscina-bozji-besedi

  5. Hvala says:

    KAJ POMENI IZPOLNITI OČETOVO VOLJO?
    ———————————————————————————————————————————————————

    PRIJATELJSTVO Z JEZUSOM JE MOGOČE, ČE SE V TEMELJU STRINJAŠ Z NJEGOVIM ZGLEDOM, ŠE VEČ , ČE SE
    NJEGOVE DRŽE LAHKO VESELIŠ IN JO VZAMEŠ ZA SVOJO.

    POGLEJMO NEKAJ JEZUSOVIH TRDITEV IN OB NJIH POMISLIMO, K ČEMU NAS PRAVZAPRAV VABI, KAJ POMENI, ČE GA VZAMEMO RESNO.

    PRIŠEL SEM, DA BI IMELI ŽIVLJENJE IN GA IMELI V IZOBILJU.
    ———————————————————————————————————————————————————ŽIVLJENJE JE V TEM, DA IZPOLNJUJETE VOLJO MOJEGA OČETA, KI JE V NEBESIH.

    KAJ POMENI IZPOLNITI OČETOVO VOLJO???
    ———————————————————————————————————————————————————
    VZETI ZARES, DA SMO POKLICANI V ŽIVLJENJE, KI NAM GA DAJE BOG, ŽIVLJENJE V KATEREGA NAS JE POKLICAL, POT NA KATERO NAS VABI. NAŠA IZPOLNJENOST JE V TEM, DA TO POKLICANOST ODKRIVAMO IN ZAŽIVIMO..
    ———————————————————————————————————————————————————
    NAJTI MORAMO OSEBEN ODNOS Z GOSPODOM, KI NAS SPREMLJA NA VSAKEM KORAKU. Z NAMI JE DO KONCA SVETA.
    ———————————————————————————————————————————————————

    -POKLICANOST SE KAŽE V TEM, DA NEPRESTANO PREVERJAM, KAJ BOG ŽELI OD MENE,
    ———————————————————————————————————————————————————
    – DA VERJAMEM, DA JE DOBRO, TUDI ČE JE TEŽKO,
    ———————————————————————————————————————————————————
    – DA ZAUPAM, DA ME JE POKLICAL V ZAKONSKO ŽIVLJENJE,
    ———————————————————————————————————————————————————
    – DA ZAUPAM, DA BO PRAV VSE, KAR SE BO ZGODILO, DA LE ŽELIM OSTATI ZVEST TEMU, KAR OD MENE PRIČAKUJE, PA ČE BO PRAV TEŽKO (VPRAŠANJE NENAČRTOVANEGA ROJSTVA, NEPREDVIDENE SMRTI, NEPLODNOSTI, NASPROTOVANJA ITD……………..).
    ———————————————————————————————————————————————————– DA SVOJE NAČRTE IŠČEM OB NJEGOVI VOLJI, NE PO SVOJI PAMETI (RAZMIŠLJATI MORAM , KAJ NAJ NAREDIM, A PREPUŠČATI MORAM VODSTVO NJEMU- (
    ali je prav, da kupiva nov avto, da začneva z gradnjo hiše, zamenjam službo….. )

    VOLJA PA JE: DA SE LJUBITE MED SEBOJ
    ——————————————————————————————————————————————————–
    NE SKRBITE ZA JED, KI MINE,
    ———————————————————————————————————————————————————
    MIR, KI GA SVET NE MORE DATI, VAM GA DAM JAZ Več v priloga- MIrenski grad)
    ———————————————————————————————————————————————————

    Če hočemo živeti tako kot želi Bog, je potrebno , kar velikokrat ponavljam: res popolnoma oseben odnos z Bogom, ki nas spremlja na vsakem koraku, prepustiti vodstvo življenja Bogu, se sprijazniti z tistim, kar nam daje, pot na katero smo povabljeni.
    Ker je človek ustvarjeno bitje, ne more živeti brez sožitja z Bogom, ker če mladika na vinski trti nima življenjskega soka se posuši.
    Jezus je naša trta, mi smo mladike, in ON skrbi za te mladike, želi , da bi mi mladike imeli obilno življenjskega soka, da bi iz nas tekle reke žive vode.
    Vendar človek ne more ničesar storiti brez Božje milosti. Popolnoma ničesar! Zato je potrebno veliko moliti in Gospoda vplesti v naše 24 urno življenje, vsak dan, dan za dnem do konca življenja na zemlji. Če Ga prosimo, nam bo tudi dal, saj je On rekel: “prosite in boste prejeli.”

    Če trepetamo pred situacijami, ki nas čakajo in se oziramo na levo in desno, kjer bi našli izhod, pomeni, da Mu ne zaupamo, da ni On naša rešitev, ampak iščemo rešitev po človeški pameti. To pomeni tudi, da Njegove besede ne jemljemo resno!
    Zaupajmo v Gospoda, saj je On edina naša rešitev!

    http://www.mirenski-grad.si/srecanje-za-starse-o-veri

  6. Janez says:

    Opomnik za življenje ali Vita tua est Academia Operosorum
    1. Vsak dan, ki ti je namenjen koristno preživi v službi bližnjih in zastonj razdajaj vse svoje talente, ki si jih tudi zastonj prejel ob rtojstvu od Boga, pa boš poslal ljudem dragocen delček večnosti in boš osrečeval in boš srečen.
    2. Biti mlad pomeni verjeti v čudo, da je tudi nemoguče mogoče, ko iz potresnih ruševin rešiš človeka, ko nahraniš lačnega in potolažiš trpečega z mano in dobroto in ko pomagaš povsod, kjer te potrebujejo bližnji, ko premagaš sebe.
    3. Ne dovoli, da bi tvoja življenjska radost in sreča bila odvisna od tisoč in ene malenkosti, ampak presegaj drobne malenkosti s pogumom in dobrodušno velikopoteznostjo, ko je treba pomagati in opogumiti ponižane in razžaljene in pokazati pot in vzor kako iti naprej, ko se uporno spoprimeš s težavami in se tebi in drugim odprejo rešitve.
    4. Ko ti bo težko, poskušaj biti mali igrivi nasmejani klovn, ki pripoveduje skeče, poje pesmi, ali prešerno igra na gosli in tako prinaša radost in veselje žalostnim ljudem, upanje obupanim in odrešitev vsem tistim, ki so izgubili smoter, cilj in pot v življenju. Včasih moraš koga preprosto razvedriti z besedami in glasbo srca, saj ko pomagaš bližnjim pomagaš sebi.
    5. Temelj ljudske sreče je globoka sigurnost, spontana radost v malih stvareh in velika enostavnost, ko je treba imeti človeka preprosto rad in objeti trpečega ter obrisati solze z lic otroka, ki je v vojni ostal brez staršev, mu ponuditi hrano, streho in uteho kot Kristus, ki je za lačne in bolne ter trpeče prišel na svet in na križu daroval sebe.
    6. Smeh osvobaja in razvedri potrte ter je najboljša kozmetika za zunanjost in najboljše zdravilo za notranjost, ko neopazno vstopi v kamrico srca in prežene skrbi.
    7. Ne osrečuje obilje, ampak to, v čemer uživaš. Ko lahko uživaš v enem cvetu, v enem nasmešku, v igri otroka, v letu metulja, v radosti matere, ki so ji pozdravili v bolnici sina, v nasmehu očeta, ki se mu je domov vrnil izgubljeni sin, si bogatejši od vseh milijonarjev, ki imajo vse kar si poželijo, pa vendar ostajajo nezadovoljni in se ničemur več ne veselijo. Zakaj, ker so bogataši kot Babilonski stolp preobteženi in preobloženi z zlatom, z denarjem, s hišami, avtomobili, tovarnami, bankami in drugim premoženjem, ki ne osrečuje ampak prinaša nove in nove skrbi in ker bogastvo kot mamon vseskozi nagovarja imetnika, da bi pridobival in imel še več kot doslej. Kaj pomaga bogatašu vse bogastvo sveta, če je nesrečen in osamljen in ga nihče ne razume ter ne vidi smisla v življenju!
    8. Bodi dober kakor sonce, saj to navkljub vsej hudobiji in bedi sveta, vsako jutro gotovo vzide in prinese toploto in svetlobo med nas pravičnike in grešnike, brez razlike.
    9. Naj bo vsakdo srečen s koščkom neba v Tvoji roki, s prijazno besedo izrečeno bližnjemu in strpnostjo do različnosti, ki jo izkazujejo drugi.
    10. Optimizem je kot svetloba v temo tisti najčudovitejši in najcenejši recept, da dolgo živiš zdravo in srečno in da te imajo ljudje radi. V Bogu premoremo vse, kar potrebujemo.

    Janez AKA Dichter Hansi

  7. Miro says:

    USMILJENI JEZUS: »ENO DEJANJE ČISTE LJUBEZNI DO MENE MI JE DRAŽJE KAKOR NA TISOČE HVALNIC NEPOPOLNIH DUŠ« (Dn 1489)

    Besede življenja, ki jih je Usmiljeni Jezus zaupal sv. Favstini Kowalski, veliki glasnici Božjega usmiljenja, govori pa jih tudi nam, ljudem sedanjega časa (Dnevnik sv. Favstine Kowalske):

    »Moj ljubljeni otrok, ti sreča mojega Srca, pogovor s teboj mi je dražji in prijetnejši kakor angelski spev. Zate so odprti vsi zakladi mojega Srca. Jemlji iz tega Srca, kar potrebuješ zase in za ves svet. Zaradi tvoje ljubezni odvračam pravične kazni, ki so jih ljudje zaslužili. Eno dejanje čiste ljubezni do mene mi je dražje kakor na tisoče hvalnic nepopolnih duš. En tvoj vzdihljaj ljubezni da zadoščenje za mnoge žalitve, s kakršnimi me hranijo neverniki. Najmanjše delo ali dejanje kreposti ima v mojih očeh neizmerno vrednost, to pa zaradi velike ljubezni, ki jo imaš do mene. V takšni duši, ki živi izključno od moje ljubezni, kraljujem kot v nebesih. Dan in noč počiva moje oko na njej in mi je všeč, in moje uho je naklonjeno njenim prošnjam in šepetu njenega srca; pogosto prehitevam njene prošnje. O ti moj posebej ljubljeni otrok, punčica mojega očesa, nekoliko si odpočij na mojem Srcu in okusi ljubezen, ki jo boš užival vso večnost. Toda, otrok, nisi še v Očetovi domovini, pojdi torej – okrepljen z mojo ljubeznijo – in se bojuj za moje kraljestvo v človeških dušah. Bori se kakor kraljevski otrok in pomni, da hitro minejo dnevi pregnanstva, z njimi pa možnost nabiranja zasluženj za nebesa. Moj otrok, od tebe pričakujem veliko število oseb, ki bodo vso večnost slavile moje usmiljenje. Moj otrok, da bi se dostojno odzval mojemu povabilu, me prejemaj vsak dan v svetem obhajilu – ono ti daje moč…« (Dn 1489).

    Z zaupanjem Božjemu usmiljenju pripororočimo vse osebe in njihove stiske, omenjene v rubriki »Prosim za molitev«, v zapisih: Irena, Sofija, Hvala, Slavica, Janez, Anna, Frančiška, Jasna, Katarina, Kristina, M, Tanja, Ljubica, Sasa, Viktorija, Kristjan, Sija, Žametna vrtnica, Angelika, Boštjan, Klara, Irena, Mata, Helena, MamiM, Simona, Manja, Marjetka, Ida, Zaskrbljena, Tina, Simon, Olga, Vesna … Naj vsak, ki bere te vrstice, na stežaj odpre svoje srce Božjemu usmiljenju, ter od Boga prejete darove velikodušno deli z bližnjimi, še zlasti v odnosu do sester in bratov v dušni ali telesni stiski. Kako? Predvsem z molitvijo, obhajanjem svete maše ter z duhovnimi in telesnimi deli usmiljenja.

    MOLIMO ROŽNI VENEC BOŽJEGA USMILJENJA!

    Na običajni rožni venec molimo:

    Na prvih treh jagodah:
    Oče naš
    Zdrava, Marija
    Vera

    Pri vseh petih desetkah molimo.

    a) Pri velikih jagodah:
    Večni Oče, darujem Ti telo in kri, dušo in božanstvo tvojega preljubega Sina, našega Gospoda Jezusa Kristusa, v spravo za naše grehe in za grehe vsega sveta.

    b) Pri malih jagodah (desetkrat):
    Po njegovem prebridkem trpljenju, usmili se nas in vsega sveta.

    Na koncu dodamo (trikrat):
    Sveti Bog, sveti Močni, sveti Nesmrtni, usmili se nas in vsega sveta.

    Usmiljeni Jezus: »Moli stalno ta rožni venec, ki sem ti ga razodel. Kdor ga bo molil mu bom podelil veliko usmiljenje že v življenju, posebno pa ob smrti.«

    Božje usmiljenje, ki izviraš iz Presvetega Srca Jezusovega, zaupamo vate!
    Božje usmiljenje, ki si nam dalo Presveto Devico Marijo za Mater usmiljenja, zaupamo vate!
    Božje usmiljenje, studenec bolnim in trpečim, zaupamo vate!

    Več o tem na http://www.sticna.com/Dnevnik_Svete_Favstine_Kowalske.pdf

  8. Janez says:

    ALI KRISTJAN LAHKO IZGUBI ODREŠITEV? KDO JE KRISTJAN? JEZUS NAS JE VSE ODREŠIL !
    Najprej moramo definirati izraz kristjan. »Kristjan« ni nekdo, ki je zmolil molitev ali se cerkveno poročil ali ki je bil vzgajan v krščanski družini. Čeprav so te stvari lahko del krščanske izkušnje, ne naredijo še kristjana. Kristjan je nekdo, ki popolnoma zaupa v Jezusa Kristusa kot edinega Odrešenika in ima zato Svetega Duha (Evangelij po Janezu 3,16; Apostolska dela 16,31; Pismo Efežanom 2,8–9). Če imamo v mislih to definicijo, ali lahko torej kristjan izgubi odrešitev? To je izredno pomembno vprašanje. Mogoče je najboljši način, da odgovorimo na to vprašanje, da raziščemo, kaj Sveto pismo pravi, da se zgodi ob odrešitvi, in da preučimo, kaj bi pomenilo, če bi jo izgubili:

    Kristjan je nova stvaritev. »Če je torej kdo v Kristusu, je nova stvaritev. Staro je minilo. Glejte, nastalo je novo« (Drugo pismo Korinčanom 5,17). Kristjan ni le »izboljšana« različica človeka; kristjan je popolnoma novo bitje. Je »v Kristusu«. Da bi kristjan izgubil odrešitev, bi bilo treba uničiti novo stvaritev. Kristjan je odkupljen. »Saj veste, da vas iz vašega praznega življenja, ki ste ga podedovali od očetov, niso odkupile minljive reči, srebro ali zlato, ampak dragocena kri Kristusa, brezhibnega in brezmadežnega jagnjeta« (Prvo Petrovo pismo 1,18–19). Beseda odkupljen se nanaša na opravljen nakup, na plačano ceno. Kupljeni smo bili za ceno Kristusove smrti. Da bi kristjan izgubil odrešitev, bi moral sam Bog preklicati svoj nakup posameznika, za katerega je plačal z dragoceno Kristusovo krvjo.

    Kristjan je po Kristusu opravičen. »Ker smo torej opravičeni iz vere, živimo v miru z Bogom po našem Gospodu Jezusu Kristusu« (Pismo Rimljanom 5,1). Opravičiti pomeni razglasiti za pravičnega. Vse, ki so sprejeli Jezusa in verjemo v Jezusa za Odrešenika, Bog »razglaša za pravične«. Da bi kristjan izgubil odrešitev, bi moral Bog vzeti nazaj svojo besedo in »razveljaviti«, kar je razglasil prej. Tistim, ki so bili oproščeni krivde, bi morali ponovno soditi in jih spoznati za krive. Bog bi moral razveljaviti obsodbo, ki jo je izrekel iz božanske klopi. Kristjanu je obljubljeno večno življenje. »Bog je namreč svet tako vzljubil, da je dal svojega edinorojenega Sina, da bi se nihče, kdor vanj veruje, ne pogubil, ampak bi imel večno življenje« (Evangelij po Janezu 3,16). Večno življenje je obljuba, da boš večnost preživel v nebesih z Bogom. Bog obljublja: »Veruj in imel boš večno življenje.« Da bi kristjan izgubil odrešitev, bi morali ponovno definirati besedi večno življenje. Kristjanu je obljubljeno, da bo večno živel. Ali večno ne pomeni ›večno‹?

    Kristjan je z vero v Boga v njem prejel pečat Svetega Duha. »V njem ste tudi vi slišali besedo resnice, evangelij svojega odrešenja. Vanj ste tudi verovali in v njem prejeli pečat Svetega Duha, ki je bil obljubljen. Ta je poroštvo naše dediščine, v odkupitev ljudstva, ki si ga je Bog pridobil, v hvalo njegovega veličastva« (Pismo Efežanom 1,13–14). V trenutku, ko je novi kristjan začel verovati v Boga, je v njem prejel pečat Svetega Duha, ki je bil obljubljen kot polog, ki jamči nebeško dediščino. Končni rezultat je hvala Božjega veličastva. Da bi kristjan izgubil odrešitev, bi moral Bog izbrisati to znamenje, umakniti Duha, preklicati polog, prelomiti svojo obljubo, preklicati jamstvo, obdržati dediščino, opustiti hvalo in zmanjšati svoje veličastvo. Kristjanu je zajamčeno poveličanje. »Tiste, ki jih je vnaprej določil, je tudi poklical; in tiste, ki jih je poklical, je tudi opravičil; tiste pa, ki jih je opravičil, je tudi poveličal« (Pismo Rimljanom 8,30). V skladu s Pismom Rimljanom 5,1 je opravičenje naše v trenutku, ko začnemo verovati. V skladu s Pismom Rimljanom 8,30 pa poveličanje pride z opravičenjem. Vsem tistim, ki jih Bog opravičuje, je obljubljeno, da bodo poveličani. Ta obljuba bo izpolnjena, ko bodo kristjani v nebesih dobili svoje popolno vstalo telo. Če lahko kristjan izgubi odrešitev, potem je Pismo Rimljanom 8,30 v zmoti, ker Bog ne bi mogel jamčiti poveličanja vsem tistim, ki jih vnaprej določi, pokliče in opraviči.

    KRISTJAN NE MORE IZGUBITI ODREŠITVE! Večino tega, če ne vse, kar Sveto pismo pravi, da se nam zgodi, ko sprejmemo Kristusa, bi bilo razveljavljeno, če bi lahko izgubili odrešitev. Odrešitev je Božji dar in Božji darovi so »nepreklicni« (Pismo Rimljanom 11,29). Kristjan ne more postati »ne-na-novo ustvarjen«. Odkupljeni ne morejo biti »ne-kupljeni«. Večno življenje ne more biti začasno. Bog ne more »ne-izpolniti« svoje besede. Sveto pismo pravi, da Bog ne laže (Tit 1,2). Dva pogosta pomisleka proti prepričanju, da kristjan ne more izgubiti odrešitve, se nanašata na naslednje izkušnje: 1) Kaj pa kristjani, ki živijo grešno, nespreobrnjeno življenje? 2) Kaj pa kristjani, ki zavržejo vero in zatajijo Kristusa? Težava s temi pomisleki je predpostavljanje, da je bil vsak, ki se imenuje »kristjan«, dejansko na novo rojen. Sveto pismo pravi, da pravi kristjan ne bo živel v nenehnem grehu, za katerega se ne pokesa (Prvo Janezovo pismo 3,6). Sveto pismo pravi tudi, da vsak, ki zapusti vero, kaže, da ni bil nikoli resnično kristjan (Prvo Janezovo pismo 2,19). Morda je bil religiozen, morda si je nadel dobro masko, a ni bil nikoli na novo rojen z Božjo močjo in tako prenovljen v HOMO NOVUM. »Po njihovih sadovih jih boste spoznali« (Evangelij po Mateju 7,16). Božji odkupljeni pripadajo »njemu, ki je bil obujen od mrtvih, tako da bi mi obrodili sadove za Boga« (Pismo Rimljanom 7,4).

    Nič ne more ločiti Božjega otroka od Očetove ljubezni (Pismo Rimljanom 8,38–39). Nič ne more iztrgati kristjana iz Božje roke (Evangelij po Janezu 10,28–29). Bog nam jamči Večno življenje in ohranja odrešitev, ki nam jo je dal. Dobri pastir išče izgubljene ovce. »In ko jo najde, jo vesel zadene na rame. Ko pride domov …« (Evangelij po Luku 15,5–6). Pastir je našel ovco in z veseljem nosi breme; naš Gospod prevzema polno odgovornost, da bo pripeljal izgubljeno varno domov. Judovo pismo 1,24–25 še nadalje poudarja dobroto in zvestobo našega Odrešenika: »Njemu pa, ki vas more varovati pred padcem ter vas brez madeža in v veselju postaviti pred svoje veličastvo, edinemu Bogu, našemu odrešeniku, po našem Gospodu Jezusu Kristusu: slava in veličastje, moč in oblast pred vsemi veki in zdaj in na vse veke! Amen.«

    Addendum
    BITI SKUPAJ Z JEZUSOM V NJEGOVEM POČITKU IN MIRU TER ŽIVETI PRAVIČNO KOT KRISTUS
    Kako izgleda vaša trenutna življenjska situacija? Ali nosite obremenitve v življenju, ki vas obremenjujejo? Ste porabili svojo energijo in šli do skrajne meje, ki si jo lahko privoščite in zmorete? Vaše življenje, kot ga doživljate zdaj, je preobremenjeno in čeprav si hrepenite po globljem počitku, ne morete najti Božjega Miru in nobene sprostitve. Jezus vas kliče, da pridete k njemu: “Pridite k meni, vsi, ki ste težki in obremenjeni. Želim vas osvežiti. Vzemite moj jarem na vas in se učite od mene; ker sem krotkega in ponižnega srca; našli boste mir za svoje duše. Kajti moj jarem je nežen in moje breme je lahkotno »(Mt 11,28-30). Kaj nas Jezus zapoveduje s svojim pozivom? Imenuje tri stvari: “Pridite k meni in vzemite moj jarem na vas in se učite od mene”. Pridite in jaz vas bom poživil, pravi Jezus. Jezus nas vabi, da se približamo in živimo v njegovi navzočnosti. Odpre nam vrata, da bi lahko z njim postali tesnejši odnos. Veseli smo, da smo z njim in da ostanemo z njim. Vabi nas, da z njim gojimo več druženja in ga spoznamo bolj intenzivno – tako, da ga z veseljem spoznamo in mu zaupamo, kdo je. Molimo in ga prosimo za Njegovo Milost in Ljubezen, da nam pomaga in nas vodi po Poti Odrešenja k Njemu. Amen.

    Got questions et altro

  9. Janez says:

    Zakaj Bog zahteva našo Vero v Boga? Kaj to pomeni za nas?
    Naš odnos z Bogom je podoben našemu odnosu z drugimi v tem, da vsi odnosi zahtevajo vero. Nikoli ne poznamo popolnoma nobene druge osebe. Ne moremo izkusiti vsega, kar izkusi, niti vstopiti v njen um, da bi poznali vse njene misli in čustva (Pregovori 14,10). Ker ne moremo popolnoma poznati drugih ljudi, je vera (zaupanje) sestavni vidik vseh odnosov. Na primer, vsi zaupamo drugim, ki jih sploh ne poznamo, ko uporabljamo kakršenkoli javni prevoz ali vozimo avto po javnih cestah. Kažemo določeno mero vere, da bodo popolni tujci ravnali v najboljšem interesu varnosti za vse. Prav tako vsi z drugimi delimo informacije o sebi in jim zaupamo, da nas s tem znanjem ne bodo izdali. Torej naj gre za tujce ali bližnje prijatelje in družino, je zaupanje vedno potrebna sestavina naših odnosov, ker ne moremo v celoti poznati drugih. Poleg tega nismo zmožni v celoti poznati niti svojega srca: »Srce je zvijačnejše od vsega in zahrbtno; kdo ga more doumeti?« (Jeremija 17,9). Z drugimi besedami, ljudje smo tako pokvarjeni, da svoje globine pokvarjenosti ne moremo razumeti in ozdraviti niti sami. Ali ni presenetljivo, da so prelaganje krivde, ljubosumje, zloba, zavist, kraja, umor in vsakršna druga mogoča hudobija skupni in neozdravljivi v vseh družbah? Namesto da bi se razumeli in se izboljšali, opravičujemo svoje napačno vedenje, tako da omalovažujemo svoje grehe.

    Ker ne moremo v celoti poznati niti sebe niti drugih končnih ljudi, kako lahko pričakujemo, da bomo v celoti izkustveno poznali neskončnega Stvarnika vesolja? Tudi če bi se nam želel v celoti razodeti, je nemogoče, da bi ga v celoti poznali. Človek, ki bi razumel Boga, je še bolj absurden, kot če bi skušali izliti oceane v merilni vrč – nemogoče! Kljub temu pa je enako, kot imamo pomembne odnose z drugimi, ki jim zaupamo zaradi poznavanja njihovega značaja, Bog razodel dovolj o sebi skozi stvarstvo (Pismo Rimljanom 1,18–21), skozi svojo pisano besedo, Sveto pismo (Drugo Pismo Timoteju 3,16–17; Drugo Petrovo pismo 1,16–21) in skozi svojega Sina (Evangelij po Janezu 14,9), da je odstranil vse izgovore, da ne bi verjeli vanj. Vendar lahko pravi in pomembni odnos z Bogom dosežemo le, ko je odstranjena ovira človekovega greha, in sicer z Jezusovo spravno žrtvijo za greh na križu kot plačilo za njegov dolg greha proti Bogu (Izaija 59,2; Prvo Petrovo pismo 3,18). To je nujno potrebno, ker tako kot je nemogoče, da bi svetloba in tema sobivali, tako je nemogoče za svetega Boga, da bi imel občestvo z grešnim človekom. Najprej mora biti naš dolg za greh poplačan in odstranjen (Prvo Janezovo pismo 3,5) in nam mora biti po veri pripisana Kristusova pravičnost (Pismo Rimljanom 1,17; 3,26; 4,5.13; 5,17.19; 9,30; 10,4; Prvo pismo Korinčanom 1,30; Drugo pismo Korinčanom 5,21; Pismo Filipljanom 3,9). Jezus Kristus, brezgrešni Božji Sin, je umrl na križu, trpel kazen za greh za vse Božje izvoljene. Samo po Božji suvereni, svobodni milosti daje spreobrnitev od grehov in vero samo v Jezusa Kristusa samo za svojo slavo. To vero obrodi Sveti Duh, ki prebiva v verniku in obnavlja duhovno mrtve, neverne in uporniške nekristjane. Ko nam da vero, da zaupamo samo v osebo in delo Jezusa za nas, nas Sveti Duh naredi za na novo rojene otroke Boga Očeta, ki živijo večno v njegovi prisotnosti (Evangelij po Janezu 1,12; Drugo pismo Korinčanom 5,21; Drugo Petrovo pismo 3,18; Pismo Rimljanom 3,10–26; Razodetje 21,2–4).

    V preteklosti so bila obdobja, ko se je Bog »vidnejše« razodel ljudem. Na primer, v času izhoda iz Egipta je Bog poslal čudežne nadloge nad Egipčane in tako prisilil faraona, da je izpustil Izraelce iz suženjstva (Druga Mojzesova knjiga 7,14–12,36). Svojo prisotnost jim je kazal tako, da jih je podnevi vodil v oblačnem stebru in ponoči v ognjenem stebru (Druga Mojzesova knjiga 13,21–22). Bog je razdelil Rdeče morje in vodil Izraelce skozi po suhih tleh. Ko jih je egiptovska vojska zasledovala, je Bog nadnje izlil vodo (Druga Mojzesova knjiga 14). Vendar kljub tem in mnogim drugim vidnim in otipljivim prikazom njegove čudežno mogočne prisotnosti mu Izraelci niso zaupali, in zato ni niso vstopili v obljubljeno deželo (Četrta Mojzesova knjiga 13–14). Kasneje, čeprav so še naprej brez vere godrnjali v puščavi, jih je Bog čudežno hranil z mano (Druga Mojzesova knjiga 16). Njihova neverujoča srca niso ubogala vsemogočnega Boga, ki je jasno prikazal svoje veličastvo pred njimi. Ti dogodki in mnogi drugi v Svetem pismu kažejo, da Božje nadaljnje razodetje sebe grešnim ljudem ne bi imelo večjega učinka na zmožnost ljudi, da bi mu zaupali. Če bi se Bog na podoben način sporazumeval z današnjimi duhovno mrtvimi ljudmi, se ne bi odzvali nič drugače kot Izraelci, ker so njihova grešna srca enaka – ne morejo obroditi vere. Celo tisti, ki so bili priče največjemu dokazu Boga, ki se je pokazal v osebi Jezusa Kristusa, niso verovali in so tako križali Gospoda veličastva (Prvo pismo Korinčanom 2,2–8; Pismo Kološanom 1,15–20).

    Sveto pismo govori tudi o prihodnjem času, ko se bo poveličani Kristus vrnil, da bo tisoč let vladal zemlji iz Jeruzalema (Razodetje 20,1–10). Ljudje se bodo rojevali in živeli na zemlji v času te fizične vladavine Kristusa. Vladal jim bo s popolno pravico in pravičnostjo. A kljub njegovi popolni vladavini, pravi Sveto pismo, hudič ob koncu tisočletnega kraljestva ne bo imel težav s tem, da bi dvignil vojsko, ki se bo uprla Kristusu.

    Prihodnji dogodek v tisočletnem kraljestvu in pretekli dogodek izhoda iz Egipta kažeta, da človekov problem ni, da se Bog ne bi dovolj razodel. Pravi problem je, da človekovo grešno srce zavrača Božje razodetje v uporništvu proti njegovemu ljubečemu kraljevanju. Ker so neobnovljeni ljudje duhovno mrtvi v svojih prestopkih in grehih, niso zmožni ubežati posledicam greha in imeti vere sami od sebe (Pismo Efežanom 2,1–3). Zato je potrebno nekaj veliko bolj dramatičnega (Pismo Efežanom 2,4–10). Sam Bog nas mora spreobrniti. Jezus je to jasno povedal v Evangeliju po Janezu 6,41–44.63.65. Samo tisti, ki ga pritegne Oče in komur da Duh življenje, lahko pride k odrešujoči veri v Jezusa in tako dobi odpuščanje grehov in večno življenje. Nobena količina fizičnih dokazov ne more spremeniti srca, ki se noče spremeniti (Evangelij po Luku 16,19–31).

    Bog je razodel dovolj o sebi v stvarstvu, človekovi vesti, Svetem pismu in Jezusu Kristusu, da lahko pravično in upravičeno obsodi vse, ki grešno odklanjajo, da bi verovali vanj in mu zaupali. Pokazal je skozi dogodke v zgodovini, skozi delovanje narave in skozi življenje Jezusa Kristusa, da je vsemogočen, vseveden, vsemoder, vseljubeč, vsesvet, nespremenljiv in večen. V razodetju samega sebe je ustrezno pokazal, da je vreden, da mu zaupamo. A tako kot Izraelci brez vere v puščavi v preteklosti in tako kot prihodnje množice ob koncu Kristusovega tisočletnega kraljestva, ko se bo vrnil na zemljo, mu tudi danes milijarde ljudi nočejo zaupati (Pismo Rimljanom 1,18–32). Njihovo edino upanje je, da si močno prizadevajo razumeti, kaj je razodel o sebi, s pomočjo skrbnega preučevanja njegove nezmotljive besede, Svetega pisma, kjer nam spregovori Bog. Če tega še ne delate, začnite vsak dan skrbno preučevati Sveto pismo. Molíte, da bi se vam Bog razodel, ko preučujete Sveto pismo. Prosite v molitvi Svetega Duha, naj vam prikaže vaš greh in naj vam nakloni spreobrnitev in vero. Verujte samo v Boga Sina, Jezusa Kristusa, da vas lahko odreši greha, smrti in večne obsodbe v peklu. Na ta način lahko imate prijetno občestvo z Bogom tako zdaj kot za vso večnost v nebesih.

    Prosimo Gospoda Milosti, da bi svoj glas združili z glasom revnih, ubogih ter bolnih, sprejeli dar strahu Božjega in skupaj z njimi, napolnjeni z Božjim Mirom, Usmiljenjem in Ljubeznijo Boga, priznali, da je Bog naš Nebeški Oče.

    Gotquestions et altro

  10. Janez says:

    Božja milost (Medmrežje Weltweite Kirche Gottes – WKG Schweiz)
    Božja milost je nezaslužena naklonjenost, ki jo je Bog pripravljen podariti vsem svojim stvaritvam. V najširšem smislu se Božja milost manifestira v vsakem dejanju božjega samo-razodetja. Po milosti so človek in ves kozmos (vesolje/stvarstvo) odkupljen od greha in smrti po Jezusu Kristusu in po milosti človek pridobi moč spoznati in ljubiti Boga in Jezusa Kristusa v veselju večnega odrešenja na svetu. Božje kraljestvo. (Kolosani 1,20, 1, John 2,1-2, Rimljani 8,19-21, 3,24, 5,2.15-17.21, John 1,12, Ephesians 2,8-9, Titus 3,7).

    Milost Boga
    “Če pravica pride po zakonu, potem je Kristus umrl zaman,” je zapisal Pavel v galatskem 2,21. Edina alternativa, pravi v istem verzu, je “Božja milost”. Mi smo rešeni po milosti, ne po ohranjanju zakona. To so alternative, ki jih ni mogoče kombinirati. Mi jih ne rešimo z milostjo in delom, ampak samo z milostjo. Pavel jasno pojasni, da moramo izbrati eno ali drugo. Izbira obeh ni možnost (Rim 11,6). Kajti če bi bila dediščina pridobljena po zakonu, ne bi bila dana obljuba; Toda Bog ga je Abrahamu svobodno dal z obljubo (Gal 3,18). Odrešenje ni odvisno od zakona, ampak od Božje milosti. “Samo če bi obstajal zakon, ki bi lahko dal življenje, bi pravica resnično prišla iz zakona” (v. 21). Če bi obstajal način, da bi pridobili večno življenje z držanjem zapovedi, bi nas Bog rešil z zakonom. Toda to ni bilo mogoče. Zakon ne more nikogar rešiti. Bog hoče, da imamo dobre manire. Želi, da ljubimo druge in s tem izpolnjujemo zakon. Vendar ne želi, da bi mislili, da so naša dela vedno razlog za naše odrešenje. Njegovo zagotavljanje milosti pomeni, da je vedno vedel, da ne bomo nikoli “dovolj dobri” kljub našim najboljšim prizadevanjem. Če naša dela prispevajo k odrešitvi, potem bi se imeli kaj hvaliti. Toda Bog je načrtoval svoj načrt odrešenja, tako da ne moremo zahtevati zasluge za naše odrešenje (Ef 2,8-9). Nikoli ne moremo trditi, da zaslužimo karkoli. Nikoli ne moremo reči, da nam Bog vse dolguje.
    To se dotika jedra krščanske vere in naredi krščanstvo edinstveno. Druge religije trdijo, da so ljudje lahko dovolj dobri, če se dovolj trudijo. Krščanstvo pravi, da ne moremo biti dovolj dobri. Potrebujemo milost. Sam po sebi nikoli ne bomo dovolj dobri, zato druge religije ne bodo nikoli dovolj dobre. Edini način, da se rešimo, je Božja milost. Nikoli ne moremo zaslužiti, da bi živeli večno, zato je edini način, da dobimo večno življenje, da nam Bog da nekaj, česar si ne zaslužimo. To je tisto, kar Pavel želi, ko uporablja besedo milost. Odrešenje je dar od Boga, nekaj, kar nikoli ne bi mogli zaslužiti – niti z ohranjanjem zapovedi tisočletij.

    Jezus in milost
    “Zakaj je dan preko Mojzesa,” piše Janez in nadaljuje: “Milost in resnica sta prišli po Jezusu Kristusu” (Janez 1,17). Janez je videl nasprotje med zakonom in milostjo, med tem, kar počnemo in kar nam je dano. Vendar Jezus ni uporabil besede milosti. Toda vse življenje je bilo zgled milosti in njegove prispodobe ponazarjajo milost. Včasih je uporabil besedo milost, da bi opisal, kaj nam Bog daje. “Blagor milostnim,” je rekel, “ker bodo prejeli usmiljenje” (Mt 5,7). S to izjavo je navedel, da vsi potrebujemo usmiljenje. Omenil je, da bi morali biti v tem pogledu podobni Bogu. Če cenimo milost, bomo tudi milost drugim ljudem. Kasneje, ko so ga vprašali, zakaj se ukvarja z zloglasnimi grešniki, je ljudem rekel: “Ampak pojdi in se nauči, kaj to pomeni: usmiljen sem na milost in ne na žrtvovanje” (Mt 9,13, citat iz Hos 6,6) ). Bog je bolj zaskrbljen, da pokaže milost, kot da je perfekcionist pri izpolnjevanju zapovedi. Ne želimo, da bi ljudje grešili. Ker pa so prestopki neizogibni, je milost nujno potrebna. To velja za naše medsebojne odnose in naš odnos z Bogom. Bog hoče, da prepoznamo našo potrebo po usmiljenju in da pokažemo milost drugim ljudem. Jezus je dal primer tega, ko je jedel z davkoplačevalci in govoril z grešniki – s svojim vedenjem je pokazal, da Bog želi komunicirati z vsemi nami. On je prevzel vse naše grehe in nam odpustil, da imamo to sožitje. Jezus je povedal priliko o dveh dolžnikih, ki so dolgovali ogromno vsoto, in drugi, ki je dolgovala veliko manj. Gospodar je odpustil služabniku, ki mu je veliko dolgoval, toda ta služabnik ni odpustil kolegu uslužbencu, ki mu je bil manj dolžan. Učitelj je bil jezen in rekel: »Ali se tudi ti nisi usmilil do svojega služabnika, kako sem se ti usmilil?« (Mt 18,33). Lekcija te prilike: Vsak od nas bi se moral videti kot prvi služabnik, ki mu je bilo odpuščeno ogromno vsoto. Vsi smo do dolge poti izpolnili zahtev zakona, zato nam Bog pokaže usmiljenje – in hoče, da tudi mi pokažemo milost. Seveda, tako na področju milosti kot v pravu, naša dejanja ne dosegajo pričakovanj, zato moramo še naprej zaupati v Božjo milost. Prilika o dobrem Samarijancu se konča s pozivom k milosti (Lk 10,37). Avtor, ki je prosil za milost, je bil tisti, ki je stal pred Bogom (Lk 18,13-14). Izgubljeni sin, ki je zapravil svoje bogastvo in se potem vrnil domov, je bil sprejet, ne da bi kaj storil, da bi ga “zaslužil” (Lk 15,20). Niti vina iz Naina niti njen sin niso storili ničesar, da bi dobili vstajenje; Jezus je to naredil iz sočutja (Lk 7,11-15).

    Milost našega Gospoda Jezusa Kristusa
    Jezusovi čudeži so služili za dušenje začasnih potreb. Ljudje, ki so jedli kruh in ribe, so spet postali lačni. Sin, ki je bil dvignjen, je na koncu umrl. Toda milost Jezusa Kristusa bo dana vsem nam z najvišjim dejanjem božanske milosti: Njegovo žrtveno smrt na križu. Tako se je Jezus sam dal za nas – z večnimi, ne zgolj začasnimi posledicami. Ko je Peter dejal: »Namesto tega verjamemo, da smo rešeni z milostjo Gospoda Jezusa« (Apostolska dela 15,11). Evangelij je sporočilo Božje milosti (Akti 14,3, 20,24, 32). Mi smo upravičeni po milosti “z odrešenjem, ki je bilo storjeno po Jezusu Kristusu” (Rom 3,24). Božja milost je povezana z žrtvovanjem Jezusa na križu. Jezus je umrl za nas, za naše grehe, in mi smo rešeni zaradi tega, kar je storil na križu (v. 25). Odrešitev imamo po njegovi krvi (Eph 1,7). Toda Božja milost gre dlje od odpuščanja. Luka nam pove, da je bila Božja milost z učenci, ko so oznanjali evangelij (Act 4,33). Bog jih je podpiral tako, da jim je dajal pomoč, ki je niso zaslužili. Toda, ali to ne počnejo človeški očetje? Ne samo, da svojim otrokom dajemo, če niso storili ničesar, da bi jih zaslužili, temveč jim dajemo tudi darila, ki jih ne bi mogli zaslužiti. To je del ljubezni in odraža naravo Boga. Milost je velikodušnost. Ko so člani kongregacije v Antiohiji poslali Pavla in Barnabo na misijonsko potovanje, sta jim ukazali na Božjo milost (Apostolska dela 14,26, 15,40). Z drugimi besedami, naročili so jim, naj skrbijo za Boga in zaupajo, da bo Bog zagotovil potnike in da jim bo dal tisto, kar potrebujejo. To je del njegove milosti. Duhovna darila so tudi delo milosti. “Imamo drugačne darove,” piše Pavel, “po milosti, ki nam je bila dana” (rimski 12,6). “Vsakemu od nas je dana milost po merilu Kristusovega darila” (Ef. 4,7). “In služite drug drugemu, vsak z darilom, ki ga je prejel, kot dobri upravitelji mnogih Božjih milosti” (1Pt 4,10).
    Pavel se je zahvalil Bogu za duhovne darove, ki jih je podaril zvestim (1Kor 1,4-5). Prepričan je bil, da bo Božja milost med njimi bogata in jim bo omogočila, da se še povečajo v vsakem dobrem delu (2Kor 9,8). Vsako dobro darilo je dar od Boga, rezultat milosti, namesto tega, kar si zaslužimo. Zato bi morali biti hvaležni za najpreprostejše blagoslove, za petje ptic, vonj rož in smeh otrok. Tudi življenje je samo po sebi razkošje, ne nujnost. Pavlova služba mu je bila podeljena po milosti (Rim 1,5, 15,15, 1Kor 3,10, Gal 2,9, Ef 3,7). Vse, kar je delal, je hotel storiti v skladu z Božjo milostjo (2Kor 1,12). Njegova moč in sposobnosti so bili dar milosti (2Kor 12,9). Če bi Bog lahko rešil in uporabil najhujše od vseh grešnikov (kot je opisal Pavel), lahko zagotovo odpusti in uporabi vsakega od nas. Nič nas ne more ločiti od njegove ljubezni, od njegove želje, da nam jo da.

    Naš odgovor na milost
    Kako naj se odzovemo na Božjo milost? Z milostjo, seveda. Moramo biti usmiljeni, ker je Bog poln usmiljenja (Lk 6,36). Drugim bi morali odpustiti prav tako, kot smo bili odpuščeni. Služiti moramo drugim, tako kot smo bili vročeni. Moramo biti prijazni do drugih, tako da jim izkazujemo dobro voljo in prijaznost. Naše besede morajo biti polne milosti (Kol 4,6). Moramo biti prijazni in milostljivi, odpuščati in dati v zakonu, poslu, delu, cerkvi, prijateljih, družini in neznanci. Pavel je tudi opisal finančno velikodušnost kot milostno dejanje: “Mi pa vam sporočamo, dragi bratje, Božja milost, dana v makedonskih cerkvah. Njihovo veselje je bilo živahno, ko je bilo dokazano z veliko stisko, in čeprav so zelo revni, so jih obilno dali v svoji preprostosti. Ker, kar se mene tiče, pričam, in celo glede njihovih pooblastil, ki so jih dali prostovoljno (2Kor 8,1-3). Prejeli so veliko in so bili pripravljeni dati veliko. Dajanje je dejanje milosti (v. 6) in velikodušnost – bodisi v smislu financ, časa, spoštovanja ali drugače – in je ustrezen način, da se odzovemo na milost Jezusa Kristusa, ki je sam za da bi nam dali obilne blagoslove (V. 9).

    Joseph Tkach, medmrežje Weltweite Kirche Gottes Schweiz

  11. Janez says:

    KAJ JE BOŽJA MILOST? (pater Branko Cestnik Družina)
    Razprava o milosti je ena najbolj zanimivih in dramatičnih v zgodovini krščanske teologije. Že za časa očetov v pojmovanju milosti opazimo razlike med vzhodno (bolj pnevmatološko) in zahodno (bolj moralno-antropološko) bogoslovno usmeritvijo – razlike, ki so ostale vse do danes. Glede razmerja med božjo milostjo in človeško svobodo sta se v pozni antiki udarila Avguštin in Pelagij. Spor so učenci obeh mislecev pripeljali do točke, ko je bila nujna cerkvena obsodba pelagijanstva kot krivoverstva, ki predrzno zaupa v moč človeške volje na račun milosti od zgoraj. V srednjem veku je Zahod delovanje milosti akademsko razčlenil in sistematiziral, na ljudski ravni pa tako rekoč kvantiziral – kot da je milost količinsko opredeljiva. Taka je zlahka postala predmet človeške trgovine. Pozneje se je ravno slednjemu (zlorabi odpustkov) uprl Martin Luter in njegovo silno kritiko Rima lahko skrčimo na očitek, da se Rim vede kot nekak vrhovni upravnik ali celo lastnik Božje milosti. V potridentinskem obdobju smo bili glede milosti še enkrat priča velikemu znotrajkatoliškemu sporu med janzenisti (izjemno pesmistično gledanje na človeka) in jezuiti (bolj humanistično navdahnjeni), ki se je končal z inkvizicijsko obsodbo janzenizma.

    Zakaj taka drama okrog milosti? Zato, ker se polje razprave o milosti bistveno prekriva s poljem umevanja Božje narave in s poljem umevanja človeka in človekove svobode. Če namreč rečemo, da je človekovo odrešenje odvisno zgolj in izključno od božje milosti, lahko zaidemo v skrajnost janzenističnega tipa, ki zagovarja predestinacijo ter izničuje človekovo zmožnost svobodnega sodelovanja oz. tega, čemur moderni pravijo samouresničitev. Če rečemo, da je vse odvisno od človeka in nič od milosti, smo v sodobnem ateizmu – ki je zadnje in menda največje krščansko krivoverstvo.

    K tej dilemi se pridruži še eno, nič manj napeto vprašanje: Kje se neha nadnaravna milost, poseganje Boga v svet, in kje se začne narava, svet? Ko, recimo, molim: kaj je »moje« in kaj je v dejanju molitve »Njegovega«? In tisto, kar je Njegovega – je nekakšna čudežna energija ali je Bog sam? Je kaj ustvarjenega ali kaj neustvarjenega? Mi dela silo in izničuje mojo naravo ali je njeno nadaljevanje? Z najnovejšimi odkritji delovanja človeških možganov, ko se zdi, da je vsako versko čustvo sad nevroloških dogajanj, ki sprožajo občutek neskončnega jaza, in ko nekateri s tem v zvezi že uporabljajo izraz »nevroteologija«, je vprašanje odnosa med naravo in milostjo dobilo novo, prav zanimivo noto.

    Kaj je potemtakem milost? Katekizem pravi: »Milost je naklonjenost, podarjena pomoč, ki nam jo Bog daje, da odgovorimo na njegov klic, naj postanemo božji otroci« (KKC 1996). Milost je svobodno podeljeni dar, je delovanje božje ljubezni v človeštvu in je navzočnost Svetega Duha. Imenujemo jo tudi »posvečujoča milost«, saj je »trajen dar, nadnaravna dispozicija, ki izpolnjuje dušo samo tako, da jo naredi sposobno živeti z Bogom« (KKC 2000). Samo v posvečujoči milosti je človek zmožen notranje prenove. Ampak človekov odgovor na milost je svoboden in milost pride do polnega izraza le v okolju svobode (prim. KKC 2002).

    Nauk Cerkve govori še o »neustvarjeni« in »ustvarjeni« milosti. Če neustvarjeno milost razumemo kot delujočo navzočnost Boga samega in če pravimo, da milost ni nekaj kvantnega, kaj je potem ustvarjena milost? To so konkretni darovi, ki prihajajo iz te iste navzočnosti Boga. Ustvarjene milosti lahko razbiramo v vzorcu karizem (vsak izmed nas ima kak poseben dar – talent) in v logiki duhovnega napredovanja (vsakemu so podarjeni trenutki in posebna moč za duhovno rast).

    V času razširjenih newagevskih pridig moramo paziti, da milosti kljub njeni konkretnosti ne razumemo snovno in količinsko. Milost ni povsod plavajoča energija, ki jo skozi posebne obrede ali meditacije srkamo iz zvezdnega vsemirja. Pridobitev milosti ni odvisna od priučene duhovne tehnike ali ezoteričnih znanj. Milosti tudi ni mogoče kupovati ali z njo prek religijskih sistemov in simbolov manipulirati (po načelu: plačam 10 maš, potem pa mi Bog mora ustvariti to ali ono milost). Milost namreč ni nekaj ločenega od Boga, nekaj, nad čemer naj bi Bog imel polovico nadzora, drugo polovico pa mi. Milost je On in samo On, naš Bog in Stvarnik.

    Pater Branko Cestnik, Družina.

  12. Hvala says:

    IZZIVI V ŽIVLJENJU

    GOSPOD BOG JE NAŠ VLADAR, KI NAS PELJE PO POTI, ČE SE MU PREPUSTIMO IN MU SLEDIMO. PO POTI, KI JE NJEGOVA BOŽJA VOLJA.

    VELIKOKRAT PREBIRAM ŽIVLJENJEPISE SVETNIKOV . V VSEH TEH ZAPISIH IN DNEVNIKIH SVETNIKOV , PA JE, ČE POGLEDAMO ,JASNO POUDARJENO SAMO ENO : TO, DA SO ŽIVELI PO BOŽJI VOLJI, NE OZIRAJE SE NA LJUDI.
    PO POTI SVETOSTI SO HODILI SVETNIKI S SVOJIM KRIŽEM-TRPLJENJEM . TO JE POPOLNA POKORŠČINA BOGU IN PONIŽNOST IN POTRPLJENJE.
    ———————————————————————————————————————————————————
    POGLEJMO RECIMO SVETNICO FAVSTINO KOWALSKO. NI IMELA PODPORE IN RAZUMEVANJA OD SVOJIH SOBIVAJOČIH SESTER . ŽE SAM JEZUS JI JE POVEDAL, DA JE SAMO ENA POT -POT, KI JO JE SAM PREHODIL, POT TRPLJENJA DO NEBES.. JEZUS JE FAVSTINI TUDI LEPO POVEDAL, KER NI IMELA RAZUMEVANJA OD OKOLICE, BILO JE TUDI ZANIČEVANJE , DA PAČ TO DAJE ON,” NE BOJ SE” JI JE REKEL,”BODI MOČNA” , “POTOPI SE V MOJE USMILJENJE”, ZAUPAJ MI”. JEZUS JO JE PELJAL PO POTI SVETOSTI. ČEPRAV JI JE BILO ZELO TEŽKO ZARADI NERAZUMEVANJA, ZANIČEVANJA, POSMEHOVANJA OKOLICE, JE SPREJELA VSE TO, KER JE TAKO GOSPOD HOTEL. KAKO BI PA SICER POSTALA TAKO VELIKA SVETNICA? LAHKO BI ZAVRNILA BOŽJI NAČRT!. VSE JE OPISALA V SVOJIH DNEVNIKIH.

    JEZUSA SO ZANIČEVALI, ZMERJALI, OBSOJALI ITD…SPREJEL JE TO .

    GOSPOD BOG VE, KAJ JE ZA NAS POTREBNO IN KDAJ.
    ČE SE PAČ LJUDJE NE STRINJAMO Z DOGODKI, TAKO SE TUDI IZRAELCI NISO STRINJALI, KO JIH JE BOG PELJAL IZ SUŽNJOSTI AMPAK SO NEPRESTANO GODRNJALI, SEVEDA JE TO NEPOKORŠČINA BOGU.

    VSE TO JE NAVEDENO V SVETEM PISMU

    ČE POGLEDAMO NAPRIMER PRI KRALJU DAVIDU, KAKO JE BIL IZGNAN, MORAL SE JE SKRIVATI, DA GA NISO UBILI ITD…

    2. SAMUELOVA KNJIGA 16,5-6,9-10)-KO JE KRALJ DAVID PRIŠEL DO BAHURIMA, GLEJ JE PRIŠEL OD TAM MOŽ IZ RODBINE SAVLOVE HIŠE , GERAJEV SIN, PO IMENU ŠIMI , MEDTEM, KO JE HODIL ,JE VES ČAS PREKLINJAL LUČAL JE KAMENJE NA DAVIDA IN NA VSE SLUŽABNIKE KRALJA DAVIDA. CERUJIN SIN ALIŠAJ JE REKEL KRALJU:”ZAKAJ TA MRTVI PES PREKLINJA MOJEGA gospoda KRALJA KRALJ PA JE REKEL;”KAJ IMAM Z VAMA CERUJINA SINOVA?

    NAJ TAKO PREKLINJA, KAJTI ČE MU JE GOSPOD REKEL:”PREKOLNI DAVIDA!”, KDO MU BO REKEL: ZAKAJ TO DELAŠ?”
    ———————————————————————————————————————————————————
    NA GOSPODA SE JE POTREBNO ZANAŠATI, PA ČE SE NAM TO UPIRA IN ZDI NERAZUMLJIVO.
    DAVIDU JE GOSPOD DAL MODROST IN JE SPOZNAL, DA KAR REČE BOG- KDO BI SI DRZNIL REČI MU , KAJ DELAŠ?

    S TEM HOČEM POVEDAT, DA BOG VODI NAŠE ŽIVLJENJE IN DELA POTEZE, KI SE NAM VČASIH ZDIJO POPOLNOMA NERAZUMLJIVE, AMPAK ČE UBOGAŠ GOSPODA JE TO POKORŠČINA. NEPOKORŠČINA BOGU PA IZZOVE PREKLETSTVO.

    POKORŠČINA , POSLUŠNOST BOGU JE RES TEŽKO , VENDAR Z BOGOM JE VSE MOGOČE.

    POGLEJMO SVETNICO VERONIKO GIULIANI. GOSPOD JI JE POLOŽIL NA GLAVO NEVIDNO TRNOVO KRONO. LETA 1696 JE PREJELA PRSNO RANO, NA VELIKI PETEK LETA 1697 PA VSE STIGME. PRI TEM JE HUDO TRPELA. ZELO JE TRPELA TUDI, KO JE NJEN SPOVEDNIK JEZUIT ZAPOVEDAL , DA MORA PISATI DNEVNIK IN DA MORA VANJ NAPISAT VSE , KAR V DUŠI DOŽIVLJA. PO NEUSPELEM POSKUSU, DA BI SKRILA SVOJE REČI PRED DRUGIMI SESTRAMI, SE JE ZAČELO ZANJO SKORAJ 20 LET TRAJAJOČE STANJE NERAZUMEVANJA IN GRENKIH PREIZKUŠENJ PRISTNOSTI VERONIKINIH POJAVOV S STRANI NJENE OKOLICE. ŠKOF JE UKAZAL OPATINJI, NAJ DOBRO PREIZKUSI VERONIKINO POTRPEŽLJIVOST, PONIŽNOST, POSLUŠNOST. PET LET JE ŽIVELA OB KRUHU IN VODI ITD……VERONIKA JE ŽIVELA V NENEHNI MOLITVI , KONTEMPLACIJI IN TRPLJENJU, ŽELEČ SE ČIMBOLJ PRIBLIŽATI KRIŽANEMU KRISTUSU.

    PAPEŽ JE DNE 7. MARCA 1716 VSE UKAZE IN PREPOVEDI, PREKLICAL VES DISCIPLINSKI POSTOPEK ZOPER NJO IN JI VRNIL VSE PRAVICE.

    Izaija 51, 7-8: NE BOJTE SE SRAMOTENJA LJUDI, NE PLAŠITE SE NJIHOVEGA ZMERJANJA. KAJTI MOLJ JIH BO POŽRL KAKOR OBLEKO, ČRV JIH BO RAZJEDEL KAKOR VOLNO, MOJA PRAVIČNOST PA OSTAJA NA VEKE, MOJE ODREŠENJE OD RODA DO RODA.

    Izaija 54 , 16 GLEJ , JAZ SEM USTVARIL KOVAČA, KI RAZPIHUJE TLEČE OGLE IN IZDELUJE OROŽJE ZA NJEGOVO DELO, IN JAZ SEM USTVARIL POKONČEVALCA, DA UNIČUJE.

    POSLUŠNOST , NE DARITVE (Jeremija 7, 23-24). “POSLUŠAJTE MOJ GLAS, TAKO BOM VAŠ BOG IN VI BOSTE MOJE LJUDSTVO. HODITE PO VSEJ POTI, KI VAM JO ZAPOVEDUJEM, DA VAM BO DOBRO. !”
    PA NISO POSLUŠALI NE NASTAVILI UŠESA, AMPAK SO HODILI PO SVOJIH SKLEPIH V TRNI HUDOBNEGA SRCA, HRBET SO MI KAZALI IN NE OBRAZA .

    GOSPOD ZAHTEVA POSLUŠNOST. ČE MI KALKULIRAMO IN DELAMO PO SVOJE, NE KLIČEMO IN PROSIMO SVETEGA DUHA ZA VODSTVO, POTEM JE TO ŽIVLJENJE PO ČLOVEŠKIH NAČRTIH.

    SVETNIKI SO SPOZNALI, DA JE POSLUŠNOST BOGU NA PRVEM MESTU IN SVETNIKI SO POSTALI, KER SO BILI BOGU POSLUŠNI.
    V DNEVNIKU FAWSTINE KOVALSKE LAHKO BERETE, KAKO JO JE JEZUS UČIL IN JI NAROČAL NAJ NE GLEDA NA LJUDI, V NEBESIH VSI GLEDAJO KAKO SE POGUMNO BOJUJE KOT VITEZ.

    ČLOVEKA NE SMEJO GOVORICE PRIZADETI. V ZAČETKU JE TO RES BOLEČE, KO PA IZROČAMO TE BOLEČINE V JEZUSOVE RANE, POSTANEMO TRDNI, BOJEVITI, NIČ NAS VEČ NE PRIZADENE TAKO KOT VČASIH IN TAKO SE HODI PO POTI SVETOSTI.

    ZA MENE OSEBNO PA JE ŠE NEKAJ PREČUDOVITEGA , KAR JE BOG LEPO USTVARIL:
    RAZMIŠLJALA SEM TAKOLE: NA SVETU SO MILIJARDE LJUDI IN SO BILE. DVA ČLOVEKA NISTA ENAKA PO OBRAZU, ČEPRAV IMAMO VSI OČI, NOS, USTA IN UŠESA. VSI LJUDJE IMAMO SVOJA MIŠLJENJA, RAZMIŠLJANJA, SVOJE POGLEDE NA SVET, VERO, GOSPODARSTVO ITD. ZA MENE PA JE NEKAJ PREČUDOVITEGA TO, DA LAHKO ČLOVEK ZMORE, DA SEDI Z LJUDMI, KI SO DRUGE VERE, DRUGE NARODNOSTI, RAZLIČNO RAZMIŠLJAJO O ŽIVLJENJU, IMAJO DRUGE BARVE KOŽE, IMAJO POPOLNOMA DRUGAČNE NAVADE IN OBIČAJE ; ČE SE S TAKIMI LJUDMI RAZUMEMO, DRUG DRUGEGA POSLUŠAMO, SI DAMO NASVETE, SE NASMEJIMO, SE SPOŠTUJEMO, RAZPRAVLJAMO, VIDIMO VESELOST ALI STISKO, TO JE ZAME NAJVEČJI IZZIV V ŽIVLJENJU, DA SE ČLOVEK RES PRILAGODI DRUGEMU. TO JE TUDI TEŽKO , VENDAR PRI BOGU JE VSE TO MOGOČE PRI BOGU NI NIČ NEMOGOČE.

    http://svetniki.org/sveta-veronika-giuliani-devica-in-mistikinja/

  13. Miro says:

    GOSPOD, DAJ MI MOČ SVETEGA DUHA, DA BOM LEPO PRIČEVAL ZATE IN NE BOM PADEL V STRAH TER KOMPROMISE!

    BOŽJA BESEDA: »Glejte, pošiljam vas kakor ovce med volkove. Bodite torej preudarni kakor kače in nepokvarjeni kakor golobje. Varujte pa se ljudi, ker vas bodo izdajali sodiščem in bičali po svojih shodnicah. Pred oblastnike in kralje vas bodo vlačili zaradi mene, v pričevanje njim in poganom. Kadar pa vas izročijo, ne skrbite, kako in kaj bi govorili, kajti tisto uro vam bo dano, kaj naj bi govorili. Ne boste namreč govorili vi, temveč Duh vašega Očeta bo govoril v vas. Izdajal pa bo v smrt brat brata in oče sina. Otroci bodo vstajali zoper starše in jih izročali v smrt. Vsi vas bodo sovražili zaradi mojega imena; toda kdor bo vztrajal do konca, bo rešen. Kadar vas bodo preganjali v enem mestu, bežite v drugo. Resnično, povem vam: Ne boste obhodili Izraelovih mest, dokler ne pride Sin človekov« (Mt 10, 16-23).

    Kakor so nasprotovali Jezusu, bodo nasprotovali tudi učencem. Vzrok preganjanja je zvesto življenje v veri. Učenec mora ohraniti preprostost in pokončnost v zavesti, da v tem boju ne bo nikoli ostal sam. Z zvestobo vsak dan se bom pripravil na vztrajnost v preizkušnjah. Gospod, daj mi moč Svetega Duha, da bom lepo pričeval zate in ne bom padel v strah ter kompromise (Luč Besede rodi življenje, Primož Krečič).

    Slavimo Gospoda in se mu zahvaljujmo: Slava tebi, Jezus, Ti si Kruh življenja, Izvir vse svetosti, Živa voda, prava Trta … Hvala, ker nas kljub našim grehom in slabostim neizmerno ljubiš. Hvala, ker v naša srca vsak dan vlivaš pogum in moč za zvestobo v hoji za Teboj, saj brez Tebe ne moremo ničesar storiti. Ponižno Te prosimo, da nas še naprej podpiraš v moči Svetega Duha!

    V tem duhu v naročje Božjega usmiljenja izročimo preizkušane osebe in prošnje po namenih, ki so jih zapisali: Irena, Sofija, Hvala, Slavica, Janez, Anna, Frančiška, Jasna, Katarina, Kristina, M, Tanja, Ljubica, Sasa, Viktorija, Kristjan, Sija, Žametna vrtnica, Angelika, Boštjan, Klara, Irena, Mata, Helena, MamiM, Simona, Manja, Marjetka, Ida, Zaskrbljena, Tina, Simon, Olga, Vesna … Koga poslušamo v življenju, za kom hodimo? Poslušajmo, kaj nam govori živa Božja beseda ter z Gospodovo pomočjo molimo in delajmo v moči Svetega Duha; naj se zgodi presveta Božja volja!

    Božje usmiljenje, ki izviraš iz Presvetega Srca Jezusovega, zaupamo vate!
    Božje usmiljenje, studenec bolnim in trpečim, zaupamo vate!
    Božje usmiljenje, ki nas napolnjuješ z milostjo, zaupamo vate!

  14. Janez says:

    Ali je vaša vera Evangeljska ali je strupena zaradi farizejstva? Ste politični ali farizejski katoličan ali ste pravi Jezusov kristjan? (Ameriško medmrežje Aleteia)
    Preberite članek nekdanje ateistke in premislite o sporočilu?
    Poznam veliko ljudi, ki so precej osupli zaradi načina, kako papež Frančišek vsem katoličanom, skupaj z duhovniki, redovniki, redovnicami in cerkvenimi dostojanstveniki, postavlja izzive v vsakdanjem življenju. Zdi se nepošteno, če te na videz ostre izzive primerjamo z nežnostjo, s kakršno prihaja naproti vsem, ki so se znašli na obrobju Katoliške cerkve.
    Čeprav Frančiškove besede včasih razburijo tudi mene, pa razumem, zakaj se je odločil za takšen način govora. Osrednja tema njegovega pontifikata je evangelizacija in Frančišku je bila ta položena v zibelko. Podobno kot Jezus tudi on zelo dobro ve, kako se lotiti zadeve. ”Naši” ljudje, tisti, ki bi jim moralo biti vse jasno, so vedno deležni na videz ostrejše Jezusove kritike, z drugimi pa ravna občutno prijazneje. Gre za razliko med tem, kako oče ravna z odtujenim otrokom in kako ravna z otrokom, ki ve, da bi moral upoštevati očetov nasvet.

    Kaj je protistrup oziroma zdravilo?
    Papež Frančišek na vse to opozarja predvsem zato, ker mu je mar za naše duše. Ne želi si, da bi bila Cerkev polna “pobeljenih grobov”, ki se na zunaj zdijo lepi, znotraj pa so polni ”mrtvaških kosti” (Mt 23,27). Poleg tega pa se zaveda, da sta med najmočnejšimi protistrupi za ljudi, ki so zapustili Cerkev, spreobrnjenje in svetost vernikov v cerkvenih klopeh. Kot nekdanja ateistka lahko povem, da je Bog uporabil že veliko svetih oseb, da bi me privedel nazaj v Cerkev. Nasprotno pa je hudič uporabil ljudi z “zastrupljeno vero”, da bi me od Cerkve odvrnil. In včasih je šlo za iste ljudi. Naše sposobnosti za evangelizacijo niso vrhunske, kajti vsi smo grešniki in v vseh nas so sledi zastrupljene vere. Če nas hudič že ne more spraviti iz Cerkve, si po svojih najboljših močeh prizadeva, da bi vsaj zastrupil naše versko življenje. Preberimo in se zamislimo ter ukrepajmo s spovedjo, molitvijo in spreobrnitvijo k Jezusu.

    Tule je nekaj znamenj strupene vere, ki jih opažam (in naj pojasnim: ne želim izpostavljati posameznikov, ampak vse skupaj, tudi samo sebe, spodbuditi k izpraševanju vesti).
    1. Neveseli katoličan: Ali se o verskih vprašanjih ne zmorete smejati skupaj z drugimi ali pa preprosto pozabiti na vse skupaj? Je vaša vera nadležna, drobnjakarska in malenkostna, ne pa velikodušna, radostna in odprta? Vprašajte se, kako komentirate in se odzivate na verske teme na družbenih omrežjih. Ali so vaši komentarji večinoma kritični, z grenkim prizvokom? Igrate vlogo ”katoliškega policista”, ne vloge “katoliškega evangelizatorja”? Ali na družbenih omrežjih sledite ljudem, ki so evangelizatorji ali policisti? Vera, ki ni prežeta z radostjo in mirom Svetega Duha, nikogar ne bo pritegnila h Kristusovi luči.
    2. Politični katoličan: Ali s težavo govorite o veri, ne da bi ob tem omenjali tudi politiko? Zdi se mi, da to mlade resnično odganja od Cerkve. Ljudje, ki so obsedeni s politiko, politične osebnosti predstavljajo kot nečloveške ideološke nasprotnike, ki uničujejo duhovno življenje samih sebe in vseh, ki jih obkrožajo. Politika je pomembna, ko pa jo izenačimo z verskimi vprašanji ali pa se zaradi nje vedemo povsem nekrščansko, stvari postanejo precej neuravnotežene.
    3. Farizejski katoličan: Ali vera za vas pomeni dolžnost, nalogo, ne pa notranjega spreobrnjenja? Ali takrat, ko govorite o veri, bolj izpostavljate “zunanje” stvari, ne pa toliko spreobrnjenja in molitve? To sicer ni nujno zastrupljanje, lahko pa zelo hitro postane strupeno. Kadar molitev in odnos nista središče vašega verskega življenja, si bo hudič prizadeval, da se boste osredinjali na zunanje stvari. To kmalu privede do napuha, začnemo soditi druge, naš odnos do Boga in ljudi pa se znajde pred oviro.
    4. Katoličani tipa ”Mi proti njim”: Ali se zmorete pogovarjati o veri, ne da bi uporabili izraza “levičarji” ali “desničarji” ali pa katere koli druge oznake, ki jo uporabljamo, če želimo omalovaževati vse tiste, ki se nam ne zdijo primerni za katoličane? Pogosto govorite o ljudeh ali skupinah, ki jih imate za svoje ideološke sovražnike? Če je naše versko življenje osredinjeno na ljudi, ki to počnejo narobe, potem smo mi tisti, ki počnemo nekaj napačnega. Če smo v verskih krogih vedno kritični in sovražni, to gotovo ne prihaja od Svetega Duha. Edinost je znamenje nečesa večjega, nadnaravnega. Če živimo v duhu edinosti (ter govorimo o resnici in ljubezni), bodo ljudje laže verjeli v Boga, ker bomo tako drugačni od sveta (Jn 17, 20-21).
    5. [Vstavite svoj pridevnik] katoličani: Ali več časa posvetite določenemu verskemu vprašanju kakor svojemu odnosu z Jezusom? Bog pričakuje, da si bomo na različnih področjih prizadevali za pravičnost. Ne prosi pa nas, naj katero koli vprašanje o ljubezni, resnici ali pravičnosti, ne glede na to, kako pomembno je, postane središče našega življenja. Nič ne bi smelo biti bolj središčno od našega odnosa z Bogom. Ali to drži za naše življenje, je razvidno iz tega, kako goreči smo do stvari, ki nam jih Bog polaga v srce, ter iz tega, kako ravnamo z bližnjimi ne glede na to, kdo so.

    Ali se prepoznate v katerem izmed teh opisov? Ali krščansko živite, molite in sledite Božji Volji in Jezusovem Evangeliju?
    Za trenutek se ustavite in prosite Boga, naj vam pri tem pomaga. O tem se naslednjič pogovorite s svojim spovednikom. Za nasvet prosite zaupnega prijatelja. In ne nazadnje, zaupajte, da v vas deluje Bog kot v vsakem izmed nas, pomaga nam prečiščevati našo vero, da bi mu postali bolj podobni. Le pri Bogu moramo ostati in On bo opravil večino dela za nas! Prosimo ga za Vodenje in Pomoč, Da spregledamo in se poboljšamo in da odslej živimo po Jezusovem Evangeliju, ki je Ljubezen.

    Medmrežje Aleteia 5 opozorilnih znakov toksične krščanske vere (ameriška Aleteia: 5 warning signs of a toxic faith)

    PRINESITE TO V SVOJA ŽIVLJENJA
    Prinesite to ljubezen, to svetost v vaša življenja, v vaše domove, k vašim bližnjim, vaši deželi in celemu svetu. Da bi to dosegli, moramo moliti, moramo čutiti potrebo po molitvi. Moramo hoteti moliti. Naj vsak sodelavec začne družinsko molitev, saj družine, ki molijo, ostanejo združene. Pomagajte sosedu, da stori isto. S to molitvijo in žrtvovanjem bomo preplavili svet in prispevali k Miru in Ljubezni med ljudmi. Moja molitev je z vsakim od vas – molim, da bo vsak od vas svet in tako razširjal njegovo ljubezen kamorkoli greste, prižgali Njegovo luč Resnice v življenju vsakogar, tako da bo Bog lahko ljubil svet po vas in po meni.
    Sveta Mati Terezija

    Quis ex vobis est cum haberem mundas ad Deum meum inter – precor inter vos mundi et amor sui ubicumque te ampliari, lit lucerna eius veritas in omnium vitam, ut et Deus sit amor in mundo per me et te. Deus sed Tibi sepoer Misericors. Amen.

  15. Janez says:

    »Ne boj se, Marija, kajti našla si milost pri Bogu«
    PAPEŽEV NAGOVOR VERNIKOM (odlomek)
    »Kaj ste strahopetni? Kako, da še nimate vere?« (Mr 4,40), je Jezus opomnil učence in tudi nam pomaga razumeti, da ovira za vero pogosto ni dvom, ampak strah. Razločevanje nam pomaga prepoznati te strahove in jih premagati, da se lahko odpremo življenju in se mirno soočimo z izzivi, ki nam prihajajo na pot. V življenju kristjanov strah še posebej ne sme imeti zadnje besede, ampak mora biti priložnost za dejanje vere v Boga in življenje. To pomeni, da verjamemo v temeljno dobroto bivanja, ki nam ga je dal Bog, in zaupamo, da nas bo vodil k srečnemu koncu tudi v življenjskih okoliščinah in nezgodah, ki jih pogosto ne razumemo. Če v sebi gojimo strahove, pa se bomo zapirali vase, se zagradili pred vsem in vsakomur ter ostali kot ohromljeni. Treba je ukrepati! Ne zapirajte se vase! V Svetem pismu se besede »ne boj se« na različne načine ponovijo 365-krat, kot bi nam Gospod želel povedati, naj bomo vse dni v letu osvobojeni strahu. Razločevanje postane nepogrešljivo, ko človek v življenju išče svojo poklicanost.
    Ta zelo pogosto ni nekaj očitnega oziroma ni jasna na prvi pogled, ampak jo spoznavamo postopoma. V tem primeru razločevanje ni toliko posameznikov trud za samoopazovanje, da bi bolje razumel svoj notranji ustroj, kar ga okrepi in s čimer pridobi nekaj ravnovesja. V tem primeru se posameznik lahko okrepi, a še vedno ostaja priklenjen na omejeno obzorje lastnih zmožnosti in stališč. Poklicanost pa je po drugi strani klic od zgoraj in v tem kontekstu razločevanje najprej pomeni odpiranje Njemu, ki nas kliče. Potrebujemo torej molitev v tišini, da bi lahko slišali Božji glas, ki odzvanja v naši vesti. Bog trka na vrata naših src, kot je potrkal na vrata Marijinega srca, in hrepeni po tem, da bi v molitvi sklenil prijateljstvo z nami, da bi nam lahko govoril po Svetem pismu, da bi nam lahko dal milost v zakramentu sprave in bi bil lahko eno z nami v evharistiji.
    Ko Bog nekoga pokliče po imenu, mu razkrije tudi njegovo poklicanost, njegov načrt za svetost in izpolnitev, po katerem človek postane dar za bližnje in po katerem je edinstven. In ko Bog človeku, ki ga kliče, želi razširiti njegovo življenjsko obzorje, mu da novo ime, kot ga je dal Simonu, ki ga je klical »Peter«. Od tu izvira običaj, po katerem nekdo dobi novo ime, ko vstopi v redovno ustanovo, kar nakazuje novo identiteto in poslanstvo. Ker je Božji klic edinstven in oseben, potrebujemo pogum, da bi se lahko ločili od vzorcev prilagajanja, ki pritiskajo na nas, da bi naše življenje v resnici lahko postalo pristen in nenadomestljiv dar Bogu, Cerkvi in vsem ljudem.
    Nenehna navzočnost Božje milosti nas spodbuja, da bi z zaupanjem sprejeli svojo poklicanost, za katero je potrebna goreča vera, ki jo je treba obnavljati iz dneva v dan. Na poti poklicanosti srečujemo križe: to niso le uvodni dvomi, ampak tudi mnoge skušnjave, ki se pojavljajo na poti. Čeprav občutek nezadostnosti spremlja Kristusovega učenca vse do konca, ta pozna tudi moč Božje milosti. Iz gotovosti, da je Božja milost z nami, izvira moč, s pomočjo katere lahko v sedanjem trenutku zberemo pogum, da uresničimo, kar nas Bog prosi tukaj in sedaj, na vseh področjih življenja, da sprejmemo poklicanost, ki nam jo razkriva Bog, da živimo svojo vero, ne da bi jo skrivali ali jo slabili.
    Da, ko se odpremo Božji milosti, nemogoče postane resničnost. »Če je Bog za nas, kdo je zoper nas?« (Rim 8,31). Božja milost se dotika »sedanjega« trenutka vašega življenja, vas »zgrabi« takšne, kakršni ste, z vsemi strahovi in omejitvami, razkriva pa tudi sijajne Božje načrte.

    http://nadskofija-ljubljana.si/laiki/ne-boj-se-marija-kajti-nasla-si-milost-pri-bogu/

    • Janez says:

      »Ni nujno verjeti tradicionalno v Boga, da bi bili sočuten, strpen, dober in pameten človek.
      Tradicionalno verovanje v Boga je v sodobnem svetu razvoja za nekatere morda malce zastarelo.
      Potrebna je prenova Cerkve in spreobrnitev Ljudi, da bodo podobni Jezusu v Ljubezni in Dobroti.
      Da bomo bolj spolnjevali Božjo Voljo in živeli po Jezusovem Evangeliju.
      Nekdo je lahko duhoven, ni pa obenem tudi religiozen in zati ni pravi verniu kristjan.
      Nekdo vsebinsko živi po Božjih postavah, čeprav ni veren in je dober ter pravičen in moder človek.
      Njegovo vsebinsko Življenje je Vera v Dobroto, Poštenost,
      Molitev in spolnjevanje Jezusovih naukov iz Evangelija v Življenju, spolnjevanje Božje Volje, ljubezen in odpuščanje,
      vse to je vsebinsko pravo krščansko Življenje pravičnih in dobrih ljudi.
      Ni nujno iti v Cerkev, moliti in Cerkvi za obrede dajati le denar, če ni v srcu pristne Vere in Ljubezni vernikov.
      Za mnoge je lahko Cerkev tudi Narava in Ljudje, dobra dela, služenje bližnjim z Dobroto in Usmiljenjem.
      Nekateri najboljši ljudje v zgodovini niso nujno tradicionalno verjeli v Boga, čeprav so pravično živeli.
      Zato je Vera brez Ljubezni, dobrih del, služenja drugim, pravičnosti, odpuščanja in usmiljenosti prazna.
      Mnogi neverni ljudje so pošteno in pravično živeli in mnogo dobrega naredili,
      medtem ko so mnogi, ki so deklarativno verjeli v Boga, žal delali najhujše stvari v Njegovem imenu«.

      Papež Frančišek

  16. Janez says:

    Kako naj molimo sredi posvetnega sveta? (avtor: Bernhard Häring)
    Kadar govorimo o molitvi ali premišljanju, gre predvsem za to, kakšen smisel pripisujemo tem velikim besedam. Molitev ni nekaj dodatnega v našem življenju. Če nam je bil dan dar, da prav molimo, najdemo v molitvi vso resnico in vpogled v naše življenje. V molitvi diha naša vera, izpoveduje Božji otrok svojo ljubezen Bogu, ljubezen pa daje vsemu smisel in smer. V molitvi najdemo svoj počitek in praznik, dospemo k svojemu viru in cilju. Če se ne potrudimo za molitev, se odtujimo sami sebi in živimo na zemlji kot tujci, brez miru in počitka.
    Pod molitvijo razumem celotno usmerjenost našega življenja, rastočo zavest, kako močno smo odvisni od Boga, kako moramo z vsem bitjem uresničevati zamisel našega Stvarnika in Očeta. V molitvi potujemo z našim bratom Jezusom Kristusom k Očetu. Ko molimo, postopoma spoznavamo, da nas napolnjuje Sveti Duh in nam v ljubezni in zaupanju razodeva Boga, istočasno pa nas krepi, da vdano in odprto in dejavno ljubimo z Bogom, s tem nam pa podari nov odnos do sveta in ljudi. Molivci morejo soustvarjati in sorazodevati ter pričevati iz Vere Božjo ljubezen vsemu stvarstvu.
    Kadar pa molitev ne prihaja iz osebnega središča pri človeku in do tja sploh ne seže, more še toliko molitvenih obrazcev in še toliko molitvi posvečenih ur ostati le žalosten izraz odtujitve od Boga.
    Človek, ki ne moli ali brblja le molitvene obrazce, si gradi Boga po svoji zamisli in postane žrtev malikov, saj se je odtujil od Boga in ni v molitvi povezan z Bogom.
    Prva poglavja iz Geneze so živa teologija molitve, s tem pa tudi teologija življenja. Najgloblje bistvo človeka se nam odkriva kot ustvarjalna beseda božje ljubezni. Vse, kar je Bog ustvaril, je dar in sporočilo. »Bog je rekel in zgodilo se je.« Vse, kar je ustvarjeno, govori človeku, kako nas bog ljubi in kako smo ustvarjeni po njegovi podobi. Bog vedno počiva, vedno praznuje, vedno je doma v svoji ljubezni, nas ljudi pa vabi, da bi prišli k njemu iskat miru, veselja in ustvarjalne moči.
    Apostol narodov, sveti Pavel, posnema zamisel iz prvih poglavij Geneze v pismu Rimljanom. V človekovem odklanjanju, da bi molil, vidi končni razlog za ves narod: »Ker niso imeli za vedno, da bi se držali spoznanja, jih je Bog prepustil sprijenemu mišljenju, da so počeli, kar se ne spodobi« (Rim 1, 28).
    Bog pa le nikoli ni popolnoma odtegnil od ljudi svojega usmiljenja in jih pustil brez molitve. Sveto pismo nam priča o vrsti miroljubnih božjih otrok: Abelu, Setu, Henohu in drugih, ki so molili Boga v duhu in resnici, poleg njih pa o drugih, divjih in borbenih, ki niso hoteli moliti kot oni. V polnosti časov nam je Oče poslal svojega edinorojenega Sina, največjega mojstra molitve, da bi nas rešil naše izgubljenosti in odtujenosti ter vsemu našemu življenju podal novo smer, v hvalo in čast nebeškemu Očetu.
    V mišljenju in molitvi se človek usmerja v svoji celovitosti in svobodi. dojame duha celote. Prosi, da bi bil rešen trdosrčnosti in zaprtosti, površnosti in raztresenosti. Išče luči v boju s temnimi silami sovraštva in nasilja. Obrača se k vrelcu ljubezni v boju proti sebičnosti in egocentričnosti. Zaveda se, da ga samo Bog more rešiti iz poplave predsodkov in »ogroženega ozračja«, prepojenega z umazanijo in nasiljem. Kdor moli iz srca in je povezan z Bogom, ne bo nikoli postal suženj brezkončnih obredov in obrazcev. Nikoli ne bo obtičal v teologiji, ki se suče samo okoli besed. Prosil bo Božjega Duha resnice, da ga nauči moliti v duhu in resnici ter iskreno v pogovoru z Bogom. Moliti z vsem življenjem. Prosil bo Delivca vseh milosti, da mu podeli poguma in moči, s katerima bo vse zastavil za službo bližnjemu in s tem častil Očetovo ime.
    Tako vse najde v molitvi svoje težišče in Božji mir. Molitev postane življenje in življenje – molitev. Če resnično Božji Duh moli v nas in se mi zaupamo Božjemu Duhu, najde v nas ves svet svoj dom, svojo celost, odrešenje in smisel. Molitev naj bo kot kvas prošnje k Bogu sredi množice ljudi. Mišljenje in molitev k Bogu nas moreta tako prepojiti, da bomo bolj in bolj pripravljeni, izpolnjevati naše poslanstvo, biti kvas prenove in oznanjevanja Jezusa sredi posvetnega sveta. Zato za nikogar ne bomo mogli prenoviti osebne in skupne molitve, ne da bi se prej temeljito razgledali po znamenjih časa in spremembam v svetu. Pritrjevanje posvetnosti, splošna sekularizacija in desakralizacija so brez dvoma vidne značilnosti današnjega sveta. Zato nas skrb za duha celovitosti v življenju in molitvi sili k temu, da pozorno pregledamo odnose med sekularizacijo in pravim molitvenim življenjem. In potrebna je prenova in spreobrnitev Cerkve in Ljudi k Jezusu in Božji Volji tako, da bomo zajemali iz Božje Besede in Evangelija ter se spet približali Ljudem, ki iščejo smisel življenja in Boga. Bog nas kot Oče čaka, da Njegovi Otroci pridemo in ostanemo pri Njemu.

    Avtor: Bernhard Häring, Gebet in einer weltlichen Welt, Ars sacra, München, 1972.

    • Janez says:

      MOLITEV K MARIJI

      O Marija kraljica, Presvetega Rožnega Venca, pomoč kristjanov in pribežališče človeškega rodu. Molimo in te prosimo, da se posvetimo in izročimo Tvojemu Brezmadežnemu Srcu. Sprejmi nas Devica Marija v svoje materinsko varstvo in nam pomagaj, da bomo po Tvojem zgledu vestno spolnjevali vse krščanske dolžnosti, živeli po Božjih in cerkvenih zapovedih, vdano nosili trpljenje in ostali do konca stanovitni v Veri in Zaupanju v Božjo Previdnost. Marija izprosi nam, da bomo stalno živeli v posvečujoči Milosti, ostali zvesti Tebi in Tvojemu Sinu Jezusu ter Te vso Večnost Slavili in častili ter Ljubili z vsemi angeli in svetniki. Mati Marija prosim Varuj nas in za nas Prosi Jezusa, da bo vse prav in da bomo dobri ljudje in dobri kristjani, ki v življenju in molitvi izpričujejo svojo Vero v Boga in spolnjujejo Božjo Voljo in Evangelij. Amen.

      Dopolnjena molitev, Kristjan Moli Družina 1982.

  17. Miro says:

    NAJ SVETNICA VERONIKA GIULIANI PROSI ZA NAS, DA BO VSE NAŠE ŽIVLJENJE ŽIVA, SVETA, BOGU PRIJETNA DARITEV!

    Vse življenje sv. Veronike Giuliani, ki danes goduje, je bilo ena sama neprestana predanost Božji volji. Njej naj bi bili vedno predani tudi mi. Priznajmo pa, da to za nas še vseeno premalo velja. Obenem obžalujmo vse, da bomo svete skrivnosti obhajali s čistimi srci (Kristusove priče, Stanko Lorber).

    Ta svetnica je na poseben način doživljala Jezusovo trpljenje. Že kot otrok je Veronika razodevala nenavadne reči. Bila je nemirna, kakor da se v njej vžiga čuden ogenj. Vsem v hiši je bila uganka. Medtem ko so se drugi otroci igrali, je ta nenavadni otrok občeval z božjim Detetom in njegovo materjo Marijo. Mistična doživetja, ki so v njeno življenje posegala že tako zgodaj, so odločilno vplivala na njeno življenjsko pot (Iz vere v Luč, Ivan Merlak).

    Več o življenju sv. Veronike Giuliani na:
    http://svetniki.org/sveta-veronika-giuliani-devica-in-mistikinja

    Priporočimo se sv. Veroniki Giuliani, naj prosi za nas, da bo tudi vse naše življenje živa, sveta, Bogu prijetna daritev. S pomočjo njene priprošnje Božjemu usmiljenju z zaupanjem izročimo tudi vse trpeče osebe ter prošnje za molitev in uslišanje pri Bogu, navedene v zapisih pod – Irena, Sofija, Slavica, Anna, Frančiška, Jasna, Katarina, Kristina, M, Tanja, Ljubica, Sasa, Viktorija, Kristjan, Sija, Žametna vrtnica, Angelika, Boštjan, Klara, Irena, Mata, Helena, MamiM, Simona, Manja, Marjetka, Ida, Zaskrbljena, Tina, Simon, Olga, Vesna, Petra, Tinkka … Naj se na priprošnjo Preblažene Device Marije in sv. Veronike Giuliani zgodi presveta Božja volja! Vedno pa se v vsakem primeru že vnaprej prisrčno zahvaljujmo za vse, kar nam v življenju podarja Usmiljeni Bog, saj vedno odloča in deluje v prid našega odrešenja in zveličanja!

    Slavimo Gospoda in se mu zahvaljujmo: Slava tebi, Jezus, Ti si neizmerno veličastvo Božjega usmiljenja. Hvala, ker si moj delež in moje veselje, ti vodiš mojo usodo. Naj bomo po zgledu sv. Veronike tudi mi predani spolnjevanju Božje volje!

    Božje usmiljenje, ki izviraš iz Presvetega Srca Jezusovega, zaupamo vate!
    Božje usmiljenje, ki si nam dalo Presveto Devico Marijo za Mater usmiljenja, zaupamo vate!
    Sv. Veronika Giuliani, prosi za nas!

  18. Hvala says:

    Molitev prinaša tudi globoko spoznanje o PRAVEM ŽIVLJENJU NA SVETU, KI PA GA JE EDINO MOGOČE DOSEČI SAMO Z BOGOM .

    Če se izročimo BOGU, bo ON skrbel in poskrbel za vse kar je potrebno, saj je rekel: “Iščite najprej Božje kraljestvo in vse drugo se vam bo navrglo”.Pri BOGU dobimo modrost, ljubezen, smisel življenja, radost, veselje, On je pravi naslov za RESNIČNO PRAVO ŽIVLJENJE NA SVETU.

  19. Hvala says:

    Ljudje imamo ponavadi , ko se spovemo svojih grehov še kar naprej OBČUTKE KRIVDE, žre nas itd. To pa ni dobro. Gospod nam je pri Sveti Spovedi grehe odpustil, občutke krivde naženimo, z njimi opravimo. Stran z njimi!.

  20. Hvala says:

    ALAN AMES V KNJIGI -ŽIVLJENJE IZ MILOSTI OPISUJE, KAKO JE BIL UJET V HUDIČEV KROG REVŠČINE, NASILJA, ALKOHOLA . PRVIH 40 LET SVOJEGA ŽIVLJENJA JE PREŽIVEL V BREZNIH ČLOVEŠKEGA BIVANJA , DOKLER NISO V NJEGOVO ŽIVLJENJE PO VIZIJAH IN GLASOVIH STOPILI ANGEL , SVETNICA IN SAM BOG.

    Zelo zanimivo opisuje, kako BOG človeka potegne iz brezna propada.

    Molitev. Molitev je človeku življenje, dihanje, zdravljenje in spreminjanje sveta. Molitev dela čudeže, sprosti Božjo moč in nobena sila je ne premaga. Kaj je zelo zanimivo vedeti in ugotoviti?. Ko mi molimo, molimo, nam Gospod začne vleči tančico iz obraza, ki je zakrivala pravo resnico. Nenadoma boste začeli spoznavati svoje grehe, ki jih prej sploh niste opazili, zavesa, ki je pokrivala oči bo padla in pokazana vam bo resnica o vas samih in o svetu. Zato moramo neprestano moliti. Sveti Duh bo razkrinkal laži hudobca.

    Alan Ames je napisal, kako ga je Marija prosila, naj neprestano moli. Potem ji je rekel:” Glej, ne vem , kako naj še več molim . ?”
    Dejala je: “ČE SLEHERNO SEKUNDO V DNEVU DARUJEŠ KOT MOLITEV LJUBEZNI, BO POSTALA MOLITEV. VSAKO MISEL, VSAKO BESEDO, VSAKO DEJANJE, VSAK DIH, VSAK UTRIP SRCA PRINESI K BOGU KOT MOLITEV LJUBEZNI IN POSTALI BODO MOLITEV LJUBEZNI. ”

    Jaz sem že večkrat napisala, da človek lahko moli 24 ur na dan. Tudi Sveti Pavel je rekel , vse kar delajmo naj bo Bogu v čast , ljudem v korist, naj jeste, spite , opravljate dela itd…

    Tudi Ames zelo poudarja, da naj se obrnemo k Bogu in prosimo Svetega Duha, naj nam pokaže kaj želi od nas.!
    Presenečeni bomo na tem kar bomo slišali.

    Sveti Duh je tisti, ki življenje oživlja, daje sadove in darove in kaže pot. V vsakem trenutku nam lahko prišepne, kaj naj naredimo. Zato sem že večkrat napisala, da molimo devetdnevnice k Svetemu Duhu. Vendar človek se mora res naučiti živeti pod vodstvom Svetega Duha. To je težko, ker smo mi ljudje navajeni, da si nekaj zamislimo, potem to hočemo imeti, pa še točno ob našem datumu itd, skratka to je življenje po mesu. Življenje pod vodstvom Svetega Duha pa je popolnoma drugače. In ker marsikdo tega ne more zdržati, če ne prosi BOGA za pomoč, za vzdržljivost, potem opusti pot, ki mu jo kaže Jezus s svojim Svetim Duhom in gre po svoji poti. Ker je to res težko, ni pa nemogoče, ker pri Bogu je vse mogoče, je potrebno res 24 ur moliti, to se pravi vse darovati Bogu.

  21. Janez says:

    NAJPOGOSTEJŠA OBŽALOVANJA LJUDI (Zgodba iz UK avtorice Bronnie Ware, medicinske sestre)
    Pred časom je na angleško govorečem trgu izšla knjiga z naslovom THE TOP FIVE REGRETS OF THE DYING (Pet najpogostejših obžalovanj umirajočih). Avtorica Bronnie Ware je medicinska sestra, ki je več let skrbela za umirajoče, v tem času pa je zbrala njihova največja življenjska obžalovanja.

    1. Želel/a bi si imeti pogum, da bi živel/a takšno življenje, kot sem si ga želel/a sama, ne kot ga drugi pričakujejo od mene. Gre za najpogostejše obžalovanje, ki se pojavi, ko se življenje končuje in ljudem postane jasno, kako je bilo njihovo življenje vodeno s strani drugih in da jim ni uspelo uresničiti niti polovice lastnih pričakovanj.
    2. Želel/a bi si delati veliko manj kot sem. Želja praktično vsakega moškega, ki so pogrešali odraščanje svojih otrok in intimnejši odnos s svojo življenjsko sopotnico. Spoznanje, da je življenje odšlo za nekoga drugega, je eno najgrozovitejših, ki prizadene predvsem moške, čeprav je bil odgovor pogost tudi med ženskami.
    3. Želel/a bi si biti odkrit/a z drugimi in izraziti svoje občutke in čustva. Večina ljudi zanika in tlači svoja čustva v želji, da bi lahko ostali v družbi ostalih. Posledica je ta, da se nikoli ne uspejo dokončno osebnostno razviti in postati to, kar si želijo. Zagrenjenost in osebnostna neuresničenost sta tudi zelo pogosta razloga za pojav različnih oblik ljubezni.
    4. Želel/a bi si ohraniti prijatelje. Bolezen je tista, ki razkrije vrednost pravega prijateljstva. Zavedanje, da je zgodba končana, je eno najbolj grenkih spoznanj, sploh zato, ker je prijateljstvo ena ključnih človekovih kvalitet.
    5. Želel/a bi si biti srečnejši/a. Želja je posledica presenetljivih spoznanj, da je sreča pravzaprav izbira in da si jo/e (ne)izbere vsak sam. Njena odsotnost je posledica zavestne odločitve ležernega in ugodnega življenja “srednjega razreda”, brez velikih sprememb in pretresov, z vedno dovolj veliko oddaljenostjo od vsakršnih sprememb. Brez Boga, ki je Ljubezen in Usmiljenje pa ni moč živeti!

    Nauk:
    Ne imejmo teh obžalovanj!!! Obžalovanje in strah sta tatova dvojčka, ki nam kradeta današnji dan! Živimo pravično, delajmo, pomagajmo in molimo tako, kot nas je učil Jezus in Ljubimo Boga in svoje Bližnje. (že objavljeno)

  22. Janez says:

    Zakaj moliti? V čem je smisel molitve, če Bog pozna prihodnost in že ima nadzor nad vsem? Če ne moremo spremeniti Božjega mišljenja, zakaj naj bi molili?

    Za kristjana naj bi bila molitev kot dihanje, lažje izvedljiva kot neizvedljiva. Molimo iz različnih razlogov. Kot prvo je molitev oblika služenja Bogu (Evangelij po Luku 2,36–38) in poslušnosti Bogu. Molimo, ker nam Bog zapoveduje, naj molimo (Pismo Filipljanom 4,6–7). Molitev lahko vidimo na primeru Kristusa in zgodnje krščanske cerkve (Evangelij po Marku 1,35; Apostolska dela 1,14; 2,42; 3,1; 4,23–31; 6,4; 13,1–3). Če je Jezus mislil, da je vredno moliti, bi morali tudi mi. Če je moral on moliti, da bi ostal v Očetovi volji, koliko bolj moramo moliti mi?

    Drugi razlog za molitev je, da je Bog namenil molitev za orodje pridobivanja njegovih rešitev v številnih situacijah. Molimo v pripravi na večje odločitve (Evangelij po Luku 6,12–13); da premagamo razne hudobčeve prepreke (Evangelij po Mateju 17,14–21); da zberemo delavce za duhovno žetev (Evangelij po Luku 10,2); da dobimo moč za premagovanje skušnjav (Evangelij po Mateju 26,41); in da dobimo orodje za duhovno krepitev drugih (Pismo Efežanom 6,18–19).

    K Bogu pridemo s specifičnimi prošnjami in imamo Božjo obljubo, da naše molitve niso zaman, tudi če ne dobimo tega, za kar smo specifično prosili (Evangelij po Mateju 6,6; Pismo Rimljanom 8,26–27). Obljubil je, da ko ga prosimo za stvari, ki so v skladu z njegovo voljo, nam bo dal, za kar prosimo (Prvo Janezovo pismo 5,14–15). Včasih zadrži svoje odgovore v skladu s svojo modrostjo in v našo korist. V teh situacijah moramo biti vztrajni in še naprej moliti (Evangelij po Mateju 7,7; Evangelij po Luku 18,1–8). Na molitev naj ne bi gledali kot na naše orodje, kako pripraviti Boga, da bi izvršil našo voljo na zemlji, ampak bolj kot na orodje, kako izvršiti Božjo voljo na zemlji. Božja modrost močno presega našo.

    Za situacije, v katerih ne poznamo specifično Božje volje, je molitev orodje za prepoznavanje njegove volje. Če sirijska žena s hčerko, ki je bila pod vplivom hudobneža, ne bi molila h Kristusu, njena hči ne bi bila ozdravljena (Evangelij po Marku 7,26–30). Če slepi pred Jeriho ne bi klical Kristusa, bi ostal slep (Evangelij po Luku 18,35–43). Bog je rekel, da pogosto nimamo, ker ne prosimo (Jakobovo pismo 4,2). V nekem smislu je molitev podobna oznanjevanju evangelija ljudem. Ne vemo, kdo se bo odzval sporočilu evangelija, dokler ga ne oznanimo. Prav tako ne bomo nikoli videli rezultatov uslišane molitve, če ne molimo. Pomanjkanje molitve kaže pomanjkanje vere in pomanjkanje zaupanja v Božjo besedo. Molimo, da pokažemo svojo vero v Boga, da bo storil, kot je obljubil v svoji besedi, in blagoslovil naše življenje veliko bolj, kot bi ga lahko kdajkoli prosili ali upali (Pismo Efežanom 3,20). Molitev je naše primarno orodje, da vidimo Boga, ki deluje v življenju drugih. Ker je naše orodje, da se »priključimo« na Božjo moč, je naše orodje, da premagamo hudiča in njegovo vojsko, ki ju s svojo močjo ne moremo premagati. Zato naj nas Bog pogosto najde pred svojim prestolom, saj imamo vélikega duhovnika v nebesih, ki lahko sočustvuje z vsem, s čimer se srečujemo (Pismo Hebrejcem 4,15–16). Imamo njegovo obljubo, da goreča molitev pravičnega veliko doseže (Jakobovo pismo 5,16–18). Naj Bog poveliča svoje ime v našem življenju, ko dovolj verujemo vanj, da pogosto pridemo k njemu v molitvi.

    Kako moliti: postavljanje temeljev za trden in osebni odnos z Bogom
    Najprej moramo vstopiti v osebni odnos z Gospodom. Odnosi med ljudmi so zelo pomembni. Prav tako je pomemben tudi naš odnos z Bogom. Ljudje imamo namreč možnost, da se imenujemo Božji otroci in da pripadamo njegovi družini; on pa svoje otroke pozna in zato usliši njihove molitve. Jezus pravi: »Jaz sem dobri pastir in poznam svoje in moje poznajo mene … Moje ovce poslušajo moj glas; jaz jih poznam in hodijo za menoj. Dajem jim večno življenje; nikoli se ne bodo pogubile in nihče jih ne bo iztrgal iz moje roke.«4 Zatorej se moramo vprašati: Ali resnično poznamo Boga? Kako dobro On pozna nas? Gojimo z njim osebni odnos, zaradi katerega smo lahko prepričani, da bo uslišal naše molitve? Ali smo se morda oddaljili od njega? Je postal Bog v našem življenju le še stvar navade oziroma neka verska rutina brez iskrene goreče Vere in Molitve ter krščanskega Življenja po Evangeliju? Če v svojem življenju ne čutimo Božje bližine in če morda nismo ravno prepričani, kako dobro poznamo Boga, moramo stopiti v osebni odnos z Bogom.

    Ali bo Bog zagotovo uslišal mojo molitev?
    Jezus je vsem, ki so položili svoje zaupanje vanj, dal zelo velikodušno ponudbo: »Če ostanete v meni in moje besede ostanejo v vas, prosíte, kar koli hočete, in se vam bo zgodilo.« »Ostati« v njem in pustiti, da njegove besede ostanejo v nas pomeni, da moramo svoje življenje živeti v nenehnem spoznavanju njegove prisotnosti, da mu moramo zaupati in da moramo poslušati njegovo besedo. Če bomo tako živeli, ga lahko prosimo, kar koli hočemo. Jezus je rekel: »In to je zaupnost, ki jo imamo z njim: on nas usliši, kadar ga prosimo po njegovi volji. In če vemo, da nas v vsem posluša, za kar koli ga prosimo, tudi vemo, da že imamo, kar smo ga prosili.«6 Kadar ga prosimo po njegovi volji, nas bo uslišal (to pomeni, da bo naše prošnje uslišal v skladu s svojo modrostjo, ljubeznijo in svetostjo). Ljudje se pogosto jezimo na Boga, saj si predstavljamo, da njegovo voljo poznamo. Nekaj se nam zdi popolnoma smiselno in smo zato prepričani, da je to edini »pravi« odgovor na našo prošnjo – tako predvidevamo, da poznamo Božjo voljo. In tukaj se razmere zapletejo. Ljudje živimo v določenem času in z omejenim znanjem; nimamo vseh informacij o konkretni situaciji in ne vemo, kako bi kakšna rešitev vplivala na našo prihodnost. Božje razumevanje pa nima meja. Le on ve, kako se bo katera situacija zapisala v zgodovino ali kakšen vpliv bo imela na naše življenje. Njegovi cilji zrejo daleč v prihodnost in segajo tja, kamor naš človeški um ne more potovati. Tako Bog ne bo vsega naredil le zato, ker smo si zamislili, da mora biti takšna njegova volja.

    Gotquestions et altro

    Addendum:
    Ali Bog odgovarja na naše molitve? Kaj moramo narediti, da bo Bog uslišal naše molitve?

    Kaj je še potrebno, da vemo in storimo glede molitev ? Kaj je Bog pripravljen narediti ko molimo k Njemu?
    Če bi hoteli opisati, kakšne namene ima Bog glede nas, bi lahko napisali celo knjigo. Pravzaprav je celotno Sveto pismo opis osebnega odnosa, ki nam ga hoče Gospod podariti, in obenem opis načina življenja, ki ga ta odnos prinese. Naj naštejem nekaj primerov:
    »GOSPOD čaka, da se vas usmili, zato se bo vzdignil, da vas potolaži, kajti GOSPOD je Bog pravice, blagor vsem, ki zaupajo vanj.« Ste razumeli sporočilo tega stavka? Tako kot bi se nekdo vzdignil s stola, da nam pomaga, se bo tudi Gospod »povzdignil, da vas [nas] potolaži«. »To je Bog, njegova pot je popolna … ščit je vsem, ki se zatekajo k njemu.« »GOSPODU so po volji takšni, ki se ga bojijo [ga spoštujejo], ki pričakujejo njegovo dobroto.«
    Toda največji znak Božje Ljubezni in predanosti vsakemu človeku posebej pa je naslednji – Jezus pravi: »Nihče nima večje Ljubezni, kakor je ta, da dá življenje za svoje prijatelje.« Jezus je namreč dal svoje življenje za nas in zato smo lahko prepričani v naslednje: »Če je Bog za nas, kdo je zoper nas? On ni prizanesel lastnemu Sinu, temveč ga je dal za nas vse. Kako nam torej ne bo z njim tudi vsega podaril?«

    Kako pa je znašo »neuslišano« molitvijo?
    Pogosto se zgodi, da naši bližnji zbolijo ali celo umrejo in tudi finančne stiske so del vsakdanje resničnosti; pravzaprav nas lahko vsak trenutek doleti kakšna stiska. Kaj potem? Bog nas poziva, naj vse svoje težave preložimo nanj. Celo v najbolj mračnih trenutkih: »Vso svojo skrb vrzite nanj, saj on skrbi za vas.«12 Tudi ko dobimo občutek, da cel svet razpada, nas lahko Gospod sestavi nazaj; celo takrat, ko nam vse uhaja iz vajeti, lahko On še vseeno priskoči na pomoč, in v takšnih trenutkih smo lahko resnično hvaležni, da osebno poznamo Boga. »Gospod je blizu. Nič ne skrbite, ampak ob vsaki priložnosti izražajte svoje želje Bogu z molitvijo in prošnjo, z zahvaljevanjem. In Božji mir, ki presega vsak um, bo varoval vaša srca in vaše misli v Kristusu Jezusu.«13 Bog nam na naše prošnje pogosto odgovarja z ukrepi, ki si jih nikoli niti predstavljali nismo, in prepričan sem, da lahko skoraj vsak kristjan našteje vsaj nekaj takšnih primerov iz svojega življenja. Toda čar osebnega odnosa je v tem, da nam lahko Bog podeli notranji mir tudi takrat, ko se razmere ne obrnejo na bolje. Jezus pravi: »Mir vam zapuščam, svoj mir vam dajem. Ne dajem vam ga, kakor ga daje svet. Vaše srce naj se ne vznemirja in ne plaši.«

    Bog nas namreč prosi, da mu zaupamo ravno v takšnih situacijah (ko so razmere še vedno neugodne) – Gospod nas v Svetem pismu poziva, da »v veri hodimo in ne v gledanju.«15 A ta vera ni nikoli slepa, saj je zgrajena na značaju našega Boga. Podobno je z avtom, ki se pelje čez most Golden Gate. Za to, da bo avto prišel čez most, je bolj pomembna neokrnjenost mostu, kot pa to, kaj voznik čuti, kaj razmišlja ali o čem se pogovarja z osebo na sovoznikovem sedežu. Na drugo stran ga bo prinesla integriteta mostu, v katero je voznik položil svoje zaupanje, ko se je zapeljal na most.

    Na podoben način tudi Bog zahteva od nas, da zaupamo v njegovo popolnost in značaj, usmiljenje, ljubezen, modrost in pravičnost. On pravi: »Z večno ljubeznijo te ljubim, zato ti tako dolgo izkazujem dobroto.« »Zaupajte vanj ob vsakem času, o ljudstvo, pred njim izlivajte svoja srca! Bog nam je zatočišče.«

    Povzetek … Kako moliti v razmislek in nadaljnje razmišljanje in branje o Bogu
    Bog je vsem svojim Otrokom (tistim, ki vanj Verjejo, ki so ga povabili v svoje življenje in sledijo njegovi besedi) obljubil, da jim bo izpolnil vse za kar ga v veri prosijo. Poziva nas, naj vse svoje skrbi v molitvi preložimo nanj, on pa se bo odzval na naše prošnje v skladu s svojo Božjo voljo. Včasih nam odgovori, včasih pa nam ne odgovori in molči. Bog že ve zakaj! Ko se soočamo z raznimi težavami, jih moramo vedno preložiti na Gospoda in tako bomo prejeli notranji mir, ki bi kljuboval vsaki stresni situaciji. Toda bolj ko ljudje poznamo Boga, več smo mu pripravljeni zaupati in živeti po Njegovi Volji in Evangeliju. Slavimo in Ljubimo Boga ter živimo tako, kot nas je učil Jezus.

    Avtor: Marilyn Adamson (povzetek)

  23. Janez says:

    Ali lahko človek živi brez Boga? Ne more, saj je Bog naš ljubljeni Oče in Stvarnik!

    V nasprotju s trditvami ateistov in agnostikov skozi stoletja človek ne more živeti brez Boga. Človek ima lahko smrtni obstoj brez priznavanja Boga, ampak ne brez dejstva o Bogu, ki nas neskončno Ljubi in je Usmiljen do vseh nas. Bog kot Stvarnik je ustvaril človeško življenje. Če rečemo, da lahko človek obstaja ločeno od Boga, je tako, kot da rečemo, da lahko ura obstaja brez izdelovalca ur ali roman brez pisatelja ali otrok brez matere in očeta. Svoj obstoj dolgujemo Bogu, po čigar podobi smo ustvarjeni (Prva Mojzesova knjiga 1,27). Naš obstoj je odvisen od Boga, najsi priznavamo njegov obstoj ali ne, »…kajti v njem je bilo ustvarjeno vse, kar je v nebesih in kar je na zemlji, vidne in nevidne stvari, tako prestoli kakor gospostva, tako vladarstva kakor oblasti. Vse je bilo ustvarjeno po njem in zanj. On je obstajal pred vsemi stvarmi in v njem je utemeljeno (ima svoj obstoj) vse…« (Pismo Kološanom 1,16-17).

    Bog nam kot Ohranjevalec življenja in Stvarstva nenehno daje življenje (Psalm 104,10–32). On je življenje (Evangelij po Janezu 14,6) in Kristusova moč drži vse stvarstvo (Pismo Kološanom 1,17). Tudi tiste, ki zavračajo Boga, ohranja pri življenju: »On namreč daje svojemu soncu, da vzhaja nad hudobnimi in dobrimi, ter pošilja dež pravičnim in krivičnim« (Evangelij po Mateju 5,45). Če mislimo, da lahko človek živi brez Boga, je tako, kot da predpostavljamo, da lahko sončnica živi brez svetlobe ali vrtnica brez vode.

    Bog kot Odrešenik daje večno življenje tistim, ki verujejo. V Kristusu je življenje, ki je luč ljudi (Evangelij po Janezu 1,4). Jezus je prišel, »…da bi imeli življenje in ga imeli v obilju« (Evangelij po Janezu 10,10). Vsem, ki verujejo izključno vanj, je obljubljena večnost z njim (Evangelij po Janezu 3,15–16). Da bi človek živel – resnično živel –, mora osebno poznati Jezusa Kristusa (Evangelij po Janezu 17,3).

    Brez Boga ima človek samo fizično življenje. Bog je posvaril Adama in Evo, da bosta tisti dan, ko ga bosta zavrgla, »gotovo umrla« (gl. Prva Mojzesova knjiga 2,17). Kot vemo, nista bila poslušna, a tistega dne nista fizično umrla; pač pa sta umrla duhovno. Nekaj v njiju je umrlo – duhovno življenje, ki sta ga poznala, občestvo z Bogom, svoboda, da sta uživala v Bogu, nedolžnost in čistost njune duše – vsega tega ni bilo več. Adam, ki je bil ustvarjen, da bi živel in imel občestvo z Bogom, je bil preklet s popolnoma mesenim obstojem. Bog je ustvaril Adama iz prahu za veličastvo v odnosu s seboj. Zdaj pa bo šel Adam, ločen od Boga, iz prahu v prah. Tako kot Adam človek brez Boga danes še vedno deluje v zemeljskem, fizičnem obstoju. Takšen človek izkusi neko minljivo srečo. Navsezadnje obstaja določena mera uživanja in užitka pod Božjo splošno milostjo za vse stvarstvo. Vendar celo to uživanje in užitki ne morejo biti v celoti in popolnoma uresničeni brez odnosa z Bogom. Nekateri, ki zavračajo Boga, živijo življenje zabave in razvedrila. Zdi se, da njihova mesena prizadevanja zagotavljajo brezskrben in zadovoljujoč obstoj. Sveto pismo pravi, da je v grehu določena mera uživanja (Pismo Hebrejcem 11,25). Problem je v tem, da je to začasno; življenje na tem svetu je kratko (Psalm 90,3–12). Prej ko slej hedonist, tako kot izgubljeni sin v priliki, ugotovi, da ga posvetni užitki ne morejo ohraniti pri življenju (Evangelij po Luku 15,13–15). Vendar ni vsak, ki zavrača Boga, nespameten iskalec užitkov. Obstaja mnogo neodrešenih ljudi, ki živijo disciplinirano, trezno življenje. Njihovo disciplinirano vedenje vodi v določeno mero sreče in izpolnitve. Sveto pismo uči določena moralna načela, ki bodo koristila vsakomur na tem svetu, kot so zvestoba, poštenost, samoobvladanje itd. Vendar če ponovimo, brez odrešujočega odnosa z Bogom ima človek samo ta začasni svet. Če gremo gladko skozi to umrljivo življenje s pridnostjo, zmernostjo itd., nas to ne pripravi na večno posmrtno življenje, ki mu sledi. Preberite si priliko o bogatem kmetu v Evangeliju po Luku 12,16–21 in Jezusov pogovor z bogatim (a zelo moralnim) mladeničem v Evangeliju po Mateju 19,16–23.

    Brez Boga je človek neizpolnjen, celo v svojem umrljivem življenju. Človek nasprotuje sočloveku, ker nima miru s seboj. Človek se vojskuje v sebi, ker nima miru z Bogom in je nemiren na svojih človeških poteh, kjer je zataval in ne pozabil na Boga. Iskanje užitkov zaradi užitkov samih je znak notranjega nemira. Iskalci užitkov v zgodovini so vedno znova odkrili, da se začasna razvedrila v življenju umaknejo še globljemu obupu. Glodajočega občutka, da »je nekaj narobe«, se je nemogoče otresti. Kralj Salomon je preiskal vse, kar ponuja ta svet, in zapisal svoje ugotovitve v knjigi Pridigar.Salomon je odkril, da je znanje samo po sebi prazno (Pridigar 1,12–18). Ugotovil je, da sta užitek in bogastvo prazna (2,1–11), materializem je neumnost (2,12–23), bogastvo je minljivo (6. poglavje). Salomon zaključi, da je življenje Božji dar (3,12–13) in da je edini modri način življenja, da se bojimo Boga: »Končna beseda po vsem, kar si slišal: Boj se Boga in izpolnjuj njegove zapovedi, kajti to je za človeka vse! Bog namreč pripelje pred sodbo vsako dejanje, tudi vsako zakrito, naj bo dobro ali húdo« (12,13–14). Z drugimi besedami, v življenju je več kot samo fizična dimenzija. Jezus to poudarja, ko pravi: »Človek naj ne živi samo od kruha, ampak od vsake besede, ki prihaja iz Božjih ust« (Evangelij po Mateju 4,4). Ne kruh (fizično), ampak Božja beseda (duhovno) nas ohranja resnično žive. Zaman je iskati v sebi zdravilo za svoje nadloge. Človek lahko najde resnično življenje in izpolnitev samo v Jezusu Kristusu (Evangelij po Janezu 10,10; 14,6).

    Brez Boga je človekova usoda pekel, ki je odsotnost Božje Ljubezni in Usmiljenja. Človek brez Boga je duhovno mrtev in je zašel na stranpoti. Ko je fizičnega življenja konec, se sreča z večnim trpljenjem in je ločen od Božje milosti in Ljubezni. V Jezusovi pripovedi o bogatašu in Lazarju (Evangelij po Luku 16,19–31) bogataš uživa v lahkotnem življenju, ne da bi pomislil na Boga ali druge, medtem ko Lazar v svojem življenju trpi. Šele po smrti bogataš resnično dojame, kako hudo je, da je zavrnil Jezusa Kristusa. Bogataš je prepozno spoznal, da je življenje več kot iskanje bogastva in denarja v Mamonu. Medtem pa je Lazar potolažen v raju pri Bogu, ker je živel bogabojoče in Pravično. Za oba moža je kratko trajanje njunega zemeljskega obstoja zbledelo v primerjavi z večnim stanjem njune duše. Imamo svobodno Voljo in se svobodno odločamo ali bomo ljubili Boga ali ne.

    Človek je edinstvena stvaritev. Bog je položil občutek večnosti v naše srce (Pridigar 3,11) in ta občutek brezčasne usode se lahko izpolni le v samem Kristusu.

    Gotquestions et altro

  24. Hvala says:

    DAR ČUDEŽNIH MOČI

    1. VSE TO JE ŠELE ZAČETEK
    2. PRIČEVANJA
    3. ZAKAJ ČUDEŽI

    ČUDEŽI SE DOGAJAJO TUDI DANES. ČE JE JEZUS TO DELAL V ČASU BIVANJA NA ZEMLJI, ZAKAJ NE BI TUDI DANES, KO JE NAVZOČ DRUGAČE, KOT PA JE BIL TEDAJ? (priloga)
    ——————————————————————————————————————————————————–

    https://drive.google.com/file/d/0B5LIn–wC0PdbXZlSjRISWpoeUk/view

  25. Hvala says:

    IZGUBA KARIZEM (Nadaljevanje iz knjige Neal Lozano_Upiranje hudiču)

    KARIZME SO JEZUSOV DAR CERKVI. V DNEH PRVE CERKVE SO SE KRISTJANI VESELILI SVOJIH REDNIH IN IZREDNIH DAROV DUHA. GLEDE OSEBNEGA VODENJA IN USMERJANJA SO SE BOLJ ZANAŠALI NA SVETEGA DUHA KAKOR NA KAKŠEN INSTITUCIONALIZIRAN URAD. SČASOMA PA SO KARIZME MED KRŠČANSKIMI LAIKI UPADLE IN POSTALE PRIDRŽANE IZKLJUČNO LJUDEM V URADNI SLUŽBI. NEKATERE SO SE CELO POPOLNOMA IZGUBILE.
    ———————————————————————————————————————————————————–
    V KNJIGI Christian Initiation and Baptism in the Holy Spirit (uvajanje v krščanstvo in krst v Svetem Duhu) O. KILLIAN MCDONNELL IN O. GEORGE MANTAGUE NAVAJATA ŠTIRI RAZLOGE, ZAKAJ SO KARIZME ZAČELI LOČEVATI OD ŽIVLJENJA CERKVE.

    NAŠTEVATA ČEDALJE POGOSTEJŠE KRŠČEVANJE V ZGODNJEM OTROŠTVU, ODZIV NA MONTANIZEM, RAZMIŠLJANJE O KARIZMAH KOT O ZNAMENJIH SVETOSTI IN VZPOSTAVITEV HIERARHIČNE MOČI. NAJ NA KRATKO POVZAMEM, KAKO JE VSAK OD NAŠTETIH RAZLOGOV PRIPOMOGEL K IZGUBI KARIZEM V MODERNI CERKVI.
    ——————————————————————————————————————————————————–

    1. V PRVI CERKVI JE VLADALO ŽIVAHNO PRIČAKOVANJE IZLITJA DUHOVNE MOČI IN SPROSTITVE KARIZEM OB KRSTU. PO DOLGOTRAJNI PRIPRAVI JE KANDIDAT PRISTOPIL H KRSTU Z VELIKIM PRIČAKOVANJEM, DA BO PREJEL PREOBRAŽAJOČO MOČ SVETEGA DUHA IN KARIZME, KI MU BODO DALE MOČ ZA SLUŽENJE GOSPODU V CERKVI. KO PA SE JE UVELJAVILO KRŠČEVANJE V NAJZGODNEJŠEM OTROŠTVU, SE JE TO SPREMENILO. NIČ VEČ NI BILO PRVOTNE POZORNOSTI NA SPROSTITEV IN UPORABLJANJE KARIZEM, KAR JE POVZROČILO NJIHOVO OKRNJENO UPORABO.
    ——————————————————————————————————————————————————-

    2. MONTANIZEM JE BILO GIBANJE V 2. ST., , KI SO GA OZNAČEVALI PREROŠTVO IN DRUGE KARIZME. V SVOJEM ČASU
    SO GA IMENOVALI TUDI “NOVO PREROŠTVO”. MONTANIZEM JE STREMEL K PROTIHIERARHIČNOSTI. POZNEJE SO GA OBSODILI ZARADI NAČINA POSREDOVANJA PREROŠTVEV IN ZLORAB KARIZEM. TEDAJ JE BILA V CERKVI KARIZMA PREROŠTVA ŠE VEDNO POMEMBNA, SVETI IRENEJ PA JE OPOZARJAL, DA BI Z UKREPI PROTI LAŽNIM PREROŠTVOM LAHKO POVZROČILI POPOLNO ZAVRNITEV PREROŠTEV. IMEL JE PRAV. Z OBSODBO MONTANIZMA JE PREROŠTVO KMALU IZGINILO IZ CERKVE. IZ OBIČAJNEGA KRŠČANSKEGA ŽIVLJENJA JE POLAGOMA IZGINILA CELO BESEDA prerok. MOGOČE JE, DA JE SOVRAŽNIK MONTANIZEM, KI JE NASTAL V FRIGIJI, SREDIŠČU POGANSKE EKSTATIČNE RELIGIJE, UPORABIL KOT DIABOLIČNI VPLIV, DA BI POKVARIL PRAVO PREROŠTVO IN NJEGOVO MESTO V CERKVI.
    ——————————————————————————————————————————————————–

    3. KARIZME SO SE SKOZI STOLETJA ŠE POJAVLJALE V NAJSVETEJŠIH LJUDEH, SVETNIKIH. RAZVILO SE JE SPLOŠNO PREPRIČANJE , DA SO NEKAJ REDKEGA IN IZREDNA ZNAMENJA SVETOSTI. ČE SI JE KRISTJAN NA PRIMER ŽELEL DAR OZDRAVLJANJA, SO IMELI LJUDJE TO ZA NAPUH IN NE ZA ŽELJO IZ SOČUTJA ZA OZDRAVLJANJE LJUDI IN ŠIRJENJA EVANGELIJA.
    ———————————————————————————————————————————————————

    4. S ŠIRJENJEM CERKVE, KO SE KONEC ZGODOVINE NI VEČ ZDEL BLIZU, JE RASLA ODGOVORNOST ZA EDINOST. IZROČILO APOSTOLOV JE BILO TREBA ZAČETI BRANITI PRED LAŽNIMI NAUKI. TEHTNEJŠE IN POMEMBNEJŠE JE POSTALO PRIČEVANJE V PRID SVETEMU PISMU IN IZROČILU. MED GLAVNIMI NALOGAMI RAZVIJAJOČE SE HIERARHIJE V CERKVI JE BILO SLUŽITI IZROČILU IN GA OHRANJATI , ENAKO TUDI RESNICO V NJEM.
    BOJ ZA EDINOST, PA TUDI BOJ PROTI HEREZIJI IN ZLORABI SE JE PREMAKNIL OD LOKALNIH SKUPNOSTI, KJER SO KARIZME ŠE DELOVALE, K UVELJAVLJENI CERKVENI SLUŽBI. SKOZI STOLETJA JE UPADEL OBČUTEK ZA “DELOVANJE” SVETEGA DUHA PO POSAMEZNIKIH ALI SKUPINAH MIMO POSVEČENIH VODITELJEV. TO SE JE ZGODILO NA ŠKODO VSEH KARIZEM.
    ——————————————————————————————————————————————————–
    PRAV POSEBNO PA JE IZ ŽIVLJENJA POVPREČNEGA KRISTJANA IZGINILA KARIZMA IZGANJANJA DUHOV, KO JE CERKEV URESNIČEVANJE TEGA DARU ČEDALJE BOLJ PRIDRŽEVALA ZA POSVEČENE OSEBE ALI SVETNIKE. SČASOMA SO TO KARIZMO ZAČELI ENAČITI ZGOLJ IN SAMO Z EKSORCIZMOM. TO JE ŽALOSTNO, PA TUDI NEPOTREBNO.

    JEZUS JE PRIŠEL, DA PRINESE JETNIKOM PROSTOR IN JIH OSVOBODI IZ TEME (Iz 61,2). TO PA JE TISTO, K ČEMUR SO V NJEGOVEM IMENU POKLICANI VSI, KI HODIJO ZA NJIM (Mr 16,17).

  26. Janez says:

    Kaj je božanska skrb oziroma Božja previdnost za kristjane?
    Božja previdnost – to so posegi in dogajanja, po katerih Bog z modrostjo in ljubeznijo vodi vse stvari do njihovega poslednjega cilja. Božanska skrb ali drugače Božja previdnost, je Božji način upravljanja vsega, kar je v vesolju. Doktrina božanske skrbi pravi, da ima Bog vse popolnoma pod svojim nadzorom. To vključuje vesolje kot celoto (Psalm 103,19), snovni svet (Evangelij po Mateju 5,45), vse, kar je povezano z obstojem narodov (Psalm 66,7), človekovo rojstvo in usodo (Pismo Galačanom 1,15), človekove uspehe in neuspehe (Evangelij po Luku 1,52), varovanje Božjega ljudstva (Psalm 4,9) in še marsikaj. Doktrina je v neposrednem nasprotju z zmotnim prepričanjem, da vesolju vlada naključje ali usoda. Božanska skrb je preprosto Bog, ki uresničuje svojo voljo v vesolju, ki ga je ustvaril. Bog svoje načrte uresničuje med drugim tako, da upravlja človeške zadeve – in sicer prek svojega naravnega reda oziroma naravnih zakonov, ki jih je vzpostavil. Ti naravni zakoni niso nič drugega kot izraz delovanja Boga v njegovem vesolju. Sami po sebi, ločeno od Boga, ne obstajajo niti ne delujejo. Naravni zakoni so preprosto fizični izrazi Božjega upravljanja vesolja, ki ga je ustvaril.

    Božja skrb upravlja tudi človekove odločitve. V svojih odločitvah in dejanjih dejansko nismo svobodni, saj delujemo v okviru Božje volje. Kar koli počnemo in kar koli sklenemo, je v popolni skladnosti z Božjo voljo – tudi kadar ravnamo grešno (Prva Mojzesova knjiga 50,20). Bog ima torej nadzor nad našimi odločitvami in dejanji (Prva Mojzesova knjiga 45,5; Peta Mojzesova knjiga 8,18; Pregovori 21,1). Vendar Bog to počne tako, da pri tem ni okrnjena odgovornost človeka kot moralnega subjekta niti njegova odgovornost za lastne odločitve. Doktrino božanske skrbi lahko povzamemo takole: Bog je v večnosti po svoji volji odredil vse, kar se bo zgodilo; vendar nikakor ni Bog avtor greha, niti ni človek brez odgovornosti. Osnovni način, kako Bog izvršuje svojo voljo, je prek sekundarnih dejavnikov (npr. naravnih zakonov, človekovih odločitev). Z drugimi besedami, Bog deluje posredno prek sekundarnih dejavnikov in s tem uresničuje svojo voljo.

    Včasih to stori s čudežnim delovanjem. Takšna dela imenujemo čudeži (tj. nadnaravni dogodki – za razliko od naravnih dogodkov). Čudež je, kadar Bog za kratek čas zaobide naravni red, ki ga je postavil, da bi svojo voljo in načrt uresničil nadnaravno. Naj navedemo dva primera iz Apostolskih del, s katerimi bomo ponazorili Božje neposredno in posredno uresničevanje njegove volje. V apostolskih delih 9 je opisano spreobrnjenje Pavla iz Tarza. Bog je s slepečo svetlobo in glasom, ki ga je slišal le Savel, Savlu za vselej spremenil življenje. V svoji božanski skrbi je določil, da bo Savla spreobrnil za nadaljnje uresničevanje njegove volje. Z neposrednim, čudežnim dejanjem je povzročil, da se je Savel spreobrnil in postal apostol Pavel. Če govorite s katerim koli spreobrnjencem v krščanstvo, boste praviloma slišali sicer manj dramatično, a podobno zgodbo. Sovražni grešniki se pokesajo in spreobrnejo k veri v Kristusa, ko jim Sveti Duh čudežno spreobrne uporno srce – prek pridig, ki jih slišijo, branja Svetega pisma in vztrajnega pričevanja prijatelja ali sorodnika. Poleg tega Bog nenehno deluje v življenjskih situacijah in prek njih. Stiske, kot so izguba službe, razpad zakonske zveze, zasvojenost … vse to lahko Bog uporabi, da človeka privede do preobrata. Pavlova spreobrnitev je bila posledica neposrednega, nadnaravnega posega božanske skrbi, medtem ko se večina kristjanov spreobrne po dolgem zaporedju posrednih posegov božanske skrbi.

    V Apostolskih delih 16,6–10 najdemo tudi poročilo o Božjem posrednem uresničevanju svoje volje. Bilo je med Pavlovim drugim misijonskim potovanjem. Bog je v svoji skrbi želel, da gre Pavel s spremljevalci v Troádo. A ko so odšli iz pizidijske Antiohije, so se sklenili napotiti proti vzhodu v Azijo. Sveto pismo pravi, da jim Sveti Duh ni dovolil besede oznanjati v Aziji. Tako so se odpravili proti zahodu v Bitinijo; a tudi to jim je Kristusov Duh preprečil in končali so na poti v Troádo. Zapisi o tem so nastali naknadno, po samih dogodkih. Sredi dogajanja je bilo mogoče najti običajno, logično razlago, zakaj učenci niso mogli oditi v Azijo ali Bitinijo. Vendar je Luka, pisec Apostolskih del, pri popisovanju teh dogodkov za nazaj po navdihu Svetega Duha spoznal, da je Bog učence vodil, kamor jih je želel poslati; to je Božja skrb. V pregovorih 16,9 je o tem zapisano: »Človekovo srce načrtuje svojo pot, a GOSPOD vodi njegove korake.«

    Nekateri menijo, da prepričanje o Božjem neposrednem ali posrednem upravljanju vsega onemogoča vsakršno možnost svobodne volje. Če ima Bog popoln nadzor, kako naj bi bili potemtakem ljudje v svojih odločitvah svobodni? Z drugimi besedami, če naj bi veljal pojem svobodne volje, mora obstajati nekaj, kar je zunaj suverenega Božjega nadzora – npr. naključnost človekovih odločitev. Za namen nazornejše razlage predpostavimo, da to drži. Kaj bi to pomenilo? Če Bog nima popolnega nadzora nad vsemi naključnimi možnostmi, kako nam potem zagotavlja odrešenje? Kot pravi Pavel v Pismu Filipljanom 1,6: »Prepričan sem, da bo on, ki je začel v vas dobro delo, to delo dokončal do dneva Kristusa Jezusa.« Če Bog nima vsega pod svojim nadzorom, je ta obljuba – in s tem tudi vse druge svetopisemske obljube – neveljavna. Potemtakem nimamo popolne gotovosti, da bo dobro delo odrešenja, ki je bilo v nas začeto, tudi dokončano.

    Še več: če Bog nima nadzora nad vsem, to pomeni, da ni suveren; in če ni suveren, to pomeni, da ni vsemogočni Bog. Vztrajanje pri naključnem dogajanju zunaj Božjega nadzora nas pripelje do tega, da potem Bog sploh ni Bog. In če lahko naša »svobodna« volja preseže božansko skrb, kdo je navsezadnje Bog? Mi sami, ali res?. To pa seveda ni sprejemljivo za nikogar, ki ima krščanski, svetopisemski pogled na svet. Resnica je ta, da smo, dokler nas Milost božanske skrbi ne privede do spreobrnjenja in vere samo v Kristusa, duhovno mrtvi in usužnjeni grehu (Evangelij po Janezu 8,31–38; Pismo Rimljanom 6,15–23). Nimamo torej nekakšne »moralne nevtralnosti«, ki bi bila naše izhodišče pri ravnanju na podlagi svobodne volje. Božanska skrb ne uniči naše domnevne svobode. Nasprotno: edino božanska skrb nas dela svobodne v Kristusu in nam omogoča, da primerno ravnamo v njegovi svobodi.

    Addendum:
    Božja previdnost – to so posegi in dogajanja, po katerih Bog z modrostjo in ljubeznijo vodi vse stvari in ljudi v Stvarstvu do njihovega poslednjega cilja, v skladu z Božjim Načrtom in Božjo Voljo.Kristus nas vabi, naj se kot Božji Otroci sinovsko prepuščamo previdnosti našega nebeškega Očeta (prim. Mt 6,26-34); v naslonitvi na to pravi sv. apostol Peter: “Vse svoje skrbi preložite nanj, saj on skrbi za vas” (1 Pt 5,7; prim. Ps 55,23). Božja previdnost deluje tudi po delovanju stvari. Ljudem daje Bog, da svobodno sodelujejo pri njegovih načrtih. To, da Bog dopušča fizično in moralno zlo, je skrivnost, ki jo Bog osvetljuje po svojem Sinu Jezusu Kristusu, ki je umrl in vstal, da bi premagal zlo. Vera nam daje gotovost, da Bog ne bi dopuščal zla, če ne bi po skrivnostnih poteh, ki jih bomo v polnosti spoznali šele v večnem življenju, napravljal, da tudi iz zlega prihaja dobro. Marsikaj ljudje ne razumemo svojo človeško pametjo, kar je Božja Skrivnost. Zato prosimo Svetega Duha za Navdih in Poduk, da bomo vedeli, kaj je Božja Volja in kaj je prav.

    Gotquestions, medmrežje Marija pomagaj Brezje et altro

  27. Miro says:

    NIČ NAM BOLJ NE IZRAŽA LJUBEZNI, KI JE V BOŽJEM SRCU, KAKOR EVHARISTIJA: TO JE ON V NAS IN MI V NJEM!

    Oh, kako okusna,
    ljubezni vredna in zaželena je ta hrana,
    ki dela iz človeka Boga!
    (Bernardin Sienski)

    Zdi se mi,
    da nam nič bolj ne izraža ljubezni,
    ki je v Božjem srcu, kakor evharistija:
    to je on v nas in mi v njem!
    (Elizabeta od Svete Trojice)

    Po evharistiji prejemajo verniki moč,
    da se darujejo v duhu žrtvovanja drug
    drugemu, kakor se je sam Kristus
    daroval Očetu za mnoge.
    (Piero Coda)

    Kadar koli se na oltarju
    obhaja darovanje na križu,
    se obnavlja delo našega odrešenja.
    (Dogmatična konstitucija o Cerkvi)

    Navedene misli o evharistiji je v knjigi »Kruh, ki daje življenje«, zbral Wilhelm Mühs.

    Pomenljiva je tudi naslednja misel sv. Matere Terezije: »Evharistija pomeni razumevajočo ljubezen. Kristus je razumel, da imamo strašno lakoto po Bogu. Razumel je, da smo bili ustvarjeni za ljubezen. Zato je samega sebe napravil za kruh.«

    V pravem evharističnem duhu pri sveti maši Božjemu usmiljenju priporočimo trpeče sestre in brate, ki se priporočajo v molitev v zapisih pod: Sofija, Slavica, Anna, Frančiška, Jasna, Katarina, Kristina, M, Tanja, Ljubica, Sasa, Viktorija, Kristjan, Sija, Žametna vrtnica, Angelika, Boštjan, Klara, Irena, Mata, Helena, MamiM, Simona, Manja, Marjetka, Ida, Zaskrbljena, Tina, Simon, Olga, Vesna, Petra, Tinkka … Pri sveti maši, največjem odrešenjskem studencu, ponižno prosimo Gospoda Jezusa in Preblaženo Devico Marijo, naj se žarki Božjega usmiljenja milostno dotaknejo vseh, ki se ta hip nahajajo v kakršni koli dušni ali telesni stiski!

    Božje usmiljenje, neizmerno v zakramentu evharistije in duhovništva, zaupamo vate!
    Božje usmiljenje, studenec bolnim in trpečim, zaupamo vate!
    Božje usmiljenje, ki nas napolnjuješ z milostjo, zaupamo vate!

    • Miro says:

      Dodatno še nekaj misli o sveti evharistiji. Kot je bil prepričan sv. Leopold Mandić, je sveta maša najmočnejše sredstvo, s katerim se da vse izprositi od nebeškega Očeta. Ko je s tresočimi rokami daroval živo žrtev, je dobro vedel, da mu Bog ne more odreči nobene milosti, pa če je še tako velika. »Žrtev, ki jo darujemo pri sv. maši je neskončne vrednosti. Nikdar ne moremo prositi kaj tako velikega, kakor je daritev sama. Zato moramo imeti pri maši vedno kar najbolj široko srce,« je sv. Leopold pisal enemu od svojih prijateljev (povzeto po knjigi »Sv. Leopold Mandić«, avtor p. Pietro Bernardi).

      Božje usmiljenje, neizmerno v zakramentu evharistije, zaupamo vate!
      Sv. pater Leopold, prosi za nas!

  28. Hvala says:

    Vsi, ki prosite oz prosimo Gospoda za pomoč, bi na kratko po domače podala nasvet.

    Spoznala sem oz. Gospod mi je dal spoznanje, da je najbolj važna POKORŠČINA BOGU. To je še kako izrazito pomembno v našem vsakdanjiku . Pokorni moramo biti Bogu v vseh stvareh, skratka v celem življenju. Pokorščina ni samo izpolnjevanje zapovedi, prejemanje zakramentov, itd…..ampak se zelo pokaže , če to izpolnjujemo v vsakodnevnih odnosih z ljudmi, v pričakovanjih, v hotenjih naših, v željah itd.

    To pa je res težko. Zato je potrebno vsak dan moliti K SVETEMU DUHU, da nam bo kazal pot, nas vzgajal, učil, da se MU bomo v celoti prepustili. Narediti nekaj po Gospodovi volji, čeprav nam naša čustva in razum govorijo drugače, je res težko. Ampak pri Bogu ni nič nemogoče in z Bogom je vse mogoče.

    Vedeti moramo Božje obljube, zato je še kako pomembno, da jih vsak dan beremo v Svetem Pismu, ponavljamo naglas, govorimo. To je molitev.

    V knjigi karizmatika sem prebrala, da je Abraham čakal na obljubo, da dobi sina približno 25 let. Predstavljajte si, kaj se je vse v tem času zgodilo. Če ne bi verjel, bi obupal. Vidite to je tisto, kar ponavljamo ves čas_POKORŠČINA BOGU- ZAUPANJE NJEMU V ČASU, KO OKOLIŠČINE KAŽEJO POPOLNOMA DRUGAČE IN NAS OBLIVA MRZEL POT PO TELESU. Predstavljajte si v kaki pozni starosti ga je Bog poklical, in v kaki starosti je Sara potem rodila sina Izaka. Predstavljajte si, kako so se mu ljudje posmehovali. Zapustil je udobje in odšel v popolnoma neznano, tako kot je rekel Bog. Vidite, da je to res težko, vendar z Bogom je lahko. To pišem tudi zato, da vam vsem pomagam, kajti na začetku hoje z Gospodom vam bo težko, da pa ne boste obupavali se je treba potopiti v Njegovo Usmiljeno Srce. ON bo premagal vsak naliv in strašen vihar.!

    Vse dobro vsem!

    Molimo drug za drugega!

  29. Janez says:

    Za duševni mir in vztrajanje v sočutju, dobroti in strpnosti, kar prispeva k boljšemu svetu

    Prerok, Kahlil Gibran: O delu
    Šele, ko se z delom tesno povežete,
    zares ljubite življenje.
    Ko pa delate, ste kakor piščal,
    skozi katero se šepetanje ur preliva v glasbo.
    In vsako delo je jalovo,
    razen tam, kjer je znanje in ljubezen.
    In ko delate z ljubeznijo,
    se povezujete samo s seboj in drug z drugim.
    A kaj pomeni delati z ljubeznijo?
    Pomeni vnesti v vsako delo vaših rok tudi vašega duha.
    Delo je ljubezen, ki postane vidna šele z našimi dejanji.

    Misli Matere Terezije o služenju drugim ljudem
    Človek je nerazumen, nelogičen in sebičen. NI POMEMBNO, IMEJ GA RAD!
    Če boš delal dobra dela, boš to pripisal svojim sebičnim ciljem. NI POMEMBNO, DELAJ DOBRA DELA!
    Če boš uresničeval svoje cilje, boš našel lažne prijatelje in iskrene nasprotnike. NI POMEMBNO, URESNIČUJ SVOJE CILJE!
    Dobra dela, ki jih delaš, bodo jutri pozabljena. NI POMEMBNO, DELAJ DOBRA DELA!
    Poštenost in iskrenost te naredita ranljivega. NI POMEMBNO, BODI ISKREN IN POŠTEN!
    To kar si leta in leta ustvarjal, se lahko v trenutku poruši. NI POMEMBNO, USTVARJAJ NAPREJ!
    Če pomagaš ljudem, se ti to lahko maščuje. NI POMEMBNO, POMAGAJ JIM NAPREJ!
    Ko daješ svetu najboljše od sebe, to lahko vrne z udarci. NI POMEMBNO, DAJ NAJBOLJŠE OD SEBE!

    Misli Dalajlame
    Pravilno čustvovanje, razmišljanje in delovanje se odražajo na našem telesnem in duševnem zdravju. Um vlada vsem celicam telesa, zato se negativen odnos do sebe in okolice na zdravju odraža v obliki bolezni. Škodljiva čustva torej pogubno vplivajo na naše duševno in telesno zdravje, zato moramo nujno negovati pozitivna čustva, kot so ljubezen, spoštovanje in strpnost. Tako vzgajamo svoj notranji duševni mir. Človek, ki neguje ljubezen in iskreno skrbi za druge, ki je sočuten do soljudi in se počuti odgovornega do njih, zmanjšuje negativna čustva in krepi pozitivna, s tem pa posledično tudi svoje zdravje, samozaupanje in samozavest. Ljudje imamo na voljo inteligenco in znanje, da škodljiva čustva, kot so strah, ljubosumje, jeza, užaljenost preobrazimo v pozitivna. Analitična sposobnost našega uma nam omogoča razmišljati in razumeti, treba pa je tudi razlikovati med škodljivimi in zdravimi čustvi in seveda delovati. Ni dovolj le razumeti stvari in si jih želeti spremeniti. S težavami se je treba soočiti.

    “Mir se začenja v vašem srcu. Tega vam ne bodo zagotovili niti politični voditelji niti verski poglavarji, temveč vsak od vas sam v svojem lastnem življenju. In iz vas se bo razširil na vso družino in iz več družin v širšo skupnost. In ko bo na tisoče takšnih družin, bo to pripeljalo do velikih sprememb.”Vsi ljudje na svetu smo med seboj povezani in soodvisni. Ne moremo preživeti, če vsak misli le nase. Vsak prebivalec sveta je član ‘nas’, zato naj bo 21. stoletje stoletje dialoga in medsebojne solidarnosti namesto ekstremnega egoizma in individualizma, ki smo mu priča zdaj”.

    Božji Mir, Božja Ljubezen, Božja Usmiljenost vate zaupamo.

  30. Janez says:

    KAKŠNA JE PRAVA KRŠČANSKA MOLITEV K BOGU ? (Mag. Boštja Hari medmrežje Aleteia)
    “Opažam, da imajo mnogi katoličani napačno podobo Boga”
    Kakšna je prava molitev? Zakaj Bog vseh molitev ne usliši? Ali obstaja kakšen “recept” za dobro molitev? Odgovore na ta vprašanja razkriva Boštjan Hari. Boštjan Hari je magister teologije. Vodi različne seminarje za duhovno rast in notranje ozdravljenje ter deluje v okviru zavoda Kerigma. Je avtor knjige Božja ljubezen odpušča in ozdravlja.

    Učili smo se, da je molitev pogovor z Bogom. Nekateri pravijo, da molijo rožni venec, spet drugi, da ne molijo, ampak Boga raje poiščejo v naravi … Ali sploh obstaja definicija molitve? Molitev je pogovor z Bogom, če poteka dvosmerna komunikacija. Če mu govorim le jaz in ga ne poslušam, med nama ni pogovora, ampak monolog. Molitev je obrnitev od sebe k Bogu in preusmeritev pozornosti Nanj. Če tega ni, je molitev le izgovarjanje besed. Pot molitve je v tem, da se pozornost preusmerja na Boga; kolikor več pozornosti je na Njem, večji in hitrejši bodo učinki v našem življenju. V krščanstvu obstaja “pravilo”, ki se glasi: “Bolj kot je človek v molitvi pozoren nase, manj pozna sebe. Bolj ko je pozoren na Boga, večje učinke dosega, saj tako spoznava sebe.”

    To je neizogibno. Mnogi ljudje med molitvijo mislijo le nase. A način molitve jih ne spreminja. Ostajajo ves čas enaki in se v svoji duhovni rasti ne premaknejo niti za centimeter. Danes najdemo najrazličnejše oblike in tehnike molitve ali meditacije. Kako lahko prepoznamo, katera je skladna s krščanstvom? Krščanska je tista, ki je naravnana na Kristusa, na Troedinega Boga. Je tista, ki je usmerjena Nanj, ki vstopa v odnos z Njim. Ko govorim jaz, posluša On, ko govori On, poslušam jaz. Slednega krvavo manjka. Malo katoličanov posluša Boga, ki nam najbolj očitno govori po Svetem pismu. Bog si želi, da bi ga spoznavali. Nikogar pa ne moremo spoznavati, če se z njim ne družimo in ga ne poslušamo. Imamo le neko mnenje ali vtis o njem. Zaradi nepoznavanja Božjih besed imamo mnogi katoličani napačno oz. površno podobo o Bogu. Opažam, da večina katoličanov sploh ne vé, katera oblika molitve prinaša največ koristi in sadov. To je premišljevalna molitev ali krščanska meditacija. In kakšna je premišljevalna molitev?

    Premišljevalna molitev nas sili, da od sebe prehajamo k Bogu. Kdor pozorno premišljuje o Jezusovem življenju in njegovih besedah, ga vedno bolj spoznava. Če jih potem prenese v konkretno življenje, je kot dobra zemlja, ki zagotovo rojeva sadove v življenju. To pomeni, da je v njem več miru, ljubezni, radosti, samoobvladanja, potrpežljivosti … Le kdo si ne želi imeti več tega v svojem življenju? Obstajajo mnoge duhovne tehnike, ki obljubljajo duhovno in osebnostno rast. Vendar človek ne more celostno rasti v življenju, če ne spoznava Boga po Jezusu, kajti le spoznavanje in posnemanje Jezusa je najboljša pot za človeka. Jezus ni le Učitelj, ampak tudi Odrešenik – ima moč, da me spreminja in ozdravlja.

    Molitev me mora spreminjati v boljšega človeka, v Kristusovo podobo. Če me ne, moram način molitve spremeniti.

    Zakaj Bog vseh molitev ne usliši? In kako naj molimo, da nas bo Bog uslišal? Če pozorno beremo Sveto pismo, vidimo, da si Jezus želi, da v prošnjah vztrajamo, prosimo z zaupanjem in že s pričakovanjem v uslišanje. Jezus navaja za to tudi določene “pogoje”. Na primer: “Če ostanete v meni in moje besede ostanejo v vas, prosíte, kar koli hočete, in se vam bo zgodilo.” Da bi bili uslišani, nas vabi, da te “pogoje” spolnjujemo. Jezus nam je tudi povedal, kaj naj bo naša glavna skrb: da iščemo najprej Božje kraljestvo in njegovo pravičnost in vse drugo nam bo navrženo. To je tudi temelj dobre molitve. Dogaja se, da nas Bog ne usliši, kljub temu da si prizadevamo za “spolnjevanje” njegovih pogojev. To je znamenje, da še ni čas za uslišanje, kajti On vsakega usliši ob svojem času. Ali pa nas nikoli ne bo uslišal, ker to ne bi bilo najboljše za nas. Mnogim ljudem se zdi molitev naporna in dolgočasna. Je molitev lahko tudi radostna in vesela? Seveda, ker se med molitvijo vrtijo okrog sebe, svojih težav, problemov, skrbi, želja, ciljev in življenjskih načrtov… in ne okrog Boga. Normalno je, da je taka molitev naporna in dolgočasna, saj ne prinaša nobenih sadov, učinkov, miru, tolažbe … V takšni molitvi Bog običajno sploh ni navzoč, saj je srce oddaljeno od Njega, čeprav je na molivčevih ustnicah.

    V molitvi lahko doživljamo radost. Več ko je v nas drže hvaležnosti in zavedanja, da vsaka dobra stvar prihaja od Boga, da ni naključje ali samoumevno, kar se nam je zgodilo, več bo v nas zahvaljevalne molitve. S takšnim načinom vstopamo v Božjo bližino, kjer je radost. Tu je še slavljenje, kjer slavimo in častimo dobrega Boga. Bolj ko mislimo na Boga in delujemo po Njegovih besedah, bolj ostajamo v Njegovi prisotnosti.

    Kaj storiti, ko naša molitev ni uslišana, npr. ko bolezen napreduje, naš bližnji umre … Običajen odziv je takrat jeza in zamera Bogu, kar je s človeškega vidika povsem razumljivo. Pa je to primerna reakcija? Vse te “negativne” reakcije izhajajo iz nezaupanja v Božjo previdnost in dobroto, nepoznavanja Boga, pa tudi zaradi naše miselnosti, nevere v posmrtno življenje itd. Govorimo na primer, kaj vse je nekdo zamudil, ker je umrl mlad (v bistvu je bil obvarovan mnogih skušnjav in preizkušenj). Vse to v nas sproža mnoge jezne in frustrirane odzive. A sv. Pavel nam pravi: “Tistim, ki ljubijo Boga, vse pripomore k dobremu.” Če resnično ljubimo Boga, verujemo, da nam vse pripomore k dobremu, in to tudi počasi dojemamo. “Ljudje so bolni, resnično trpijo, nimajo hrane za preživetje … Jaz pa molim, da me ne bi ujel dež na poti v službo.” Se sploh sme moliti za tako majhne, nepomembne reči? Seveda se sme moliti. Bog je dobri Oče in si želi, da se Nanj obračamo kot majhni otroci, tudi za najbolj banalne reči. On želi biti konkretno navzoč v vsakem trenutku našega življenja, vanj se želi vmeša(va)ti. Komaj čaka, da ga pokličemo v naše, tudi banalne situacije in jih delimo z Njim kot z najbolj zaupnim prijateljem. Njemu nikoli ne težimo, ves čas nam je na razpolago.

    Kakšen je vaš osebni odnos do molitve? Lahko podate kakšen primer vaše (uslišane ali neuslišane) molitve? Uslišanih molitev je bilo veliko. Ob nepričakovani smrti enega od bližnjih sem čutil, da je moje srce ranjeno, zlomljeno, kar je nekaj povsem normalnega. Po nekaj dnevih od smrti sem se ulegel na posteljo. V telesu sem čutil utrujenost in čustveno izčrpanost, gledal sem proti stropu in svojo pozornost usmeril na Jezusa. Naenkrat mi je na misel prišel stavek iz Svetega pisma: “Bog ozdravlja strte v srcu in obvezuje njihove rane.” Jezusu sem rekel: “Jezus, moje srce je strto in ranjeno. Prosim te, usmili se me in ga ozdravi.” Nekajkrat sem to ponovil in v telesu začutil, da se iz predela želodca dviguje žalost. Solze so začele teči, jaz pa sem ponavljal zgornje besede. Molil sem z resnično ponižnim srcem. Po približno desetih minutah sem začutil silovito olajšanje. Presenečen sem bil, da ni več bolečine, ko sem pomislil na to osebo. Od tedaj ne čutim več nobene bolečine ob spominu nanjo. To se mi je zdelo resnično čudežno ozdravljenje, kako hitro in močno je Bog posegel v mojo bolečino ter jo popolnoma ozdravil.

    Medmrežje Aleteia Bostjan Hari Bogu nikoli ne težimo, saj nam je ves čas na razpolago.

    Addendum
    Kakšna je prava molitev? Zakaj Bog vseh molitev ne usliši? Ali obstaja kakšen “recept” za dobro molitev? Odgovore na ta vprašanja je podal magister teologije Boštjan Hari za medmrežje Aleteia. Preberimo in se podučimo, da bomo kot verniki več vedeli!

    Vsakomur od nas se kdaj zgodi, da svoj dan začnemo brez molitve ali brez kakršnekoli misli na Boga. Morda niti ne pomislimo, da bi se Bog zanimal za naše vsakodnevno delo, še posebej če to nima nobene zveze z vero. Pa vendar Boga zanimajo vsi vidiki našega življenja in želi biti prisoten pri našem delu. Želi si naše blaginje in dar dela nam je podaril tudi zato, da bi nas vodil po odrešenjski poti. Začnimo dan zjutraj in končajmo dan zvečer z Molitvijo k Gospodu. Iskreno in goreče molimo in ga prosimo ter preberimo tudi kakšen odlomek iz Evangelija, da slišimo, kaj nam Bog naroča in govori.

    Kako začnemo svoj dan, bo neposredno vplivalo na to, kako se bomo spopadli z različnimi izzivi in težavami, ki bodo neizogibno prišli. Zato molimo zjutraj: V imenu našega Gospoda Jezusa Kristusa vstajam in začenjam ta dan. Naj me blagoslovi, ohrani, vodi in me popelje v večno življenje. Amen.

    Ko končamo svoj dan zvečer molimo: Gospod izročam se v Tvoje roke in se Ti zahvaljujem za ta dan. Zahvaljujem se Ti za vse, kar sem storil, za vse uspehe in dobroto ter dobra dela v služenju bližnjim. Gospd priznam, da sem grešnik in da sem veliko dobrega danes opustil in slabega storil. Prosim odpusti mi, blagoslovi me in mi podari jutri nov začetek. Hvala za življenje po Tvoji Volji. Z vsakim dnem bi rad Rastel v Ljubezni do Tebe in do bližnjih in hodil po Poti Odrešenja Jezus. Amen.

  31. Janez says:

    Je Sveto pismo za kristjane resnično Božja beseda? Kako to vemo in kaj nam to dokazuje?
    Odgovor na to vprašanje ne bo samo definiralo našega pogleda na Sveto pismo in njegovega pomena za naše življenje, ampak bo imelo tudi večen vtis na nas. Če je Sveto pismo resnično beseda Boga, potem jo moramo ceniti, jo preučevati, ubogati in ji konec koncev tudi zaupati. Zato, ker je Sveto pismo res Božja beseda, potem pomeni njena zavrnitev enako kot zavrnitev Boga samega. Dejstvo, da nam je Bog dal Sveto pismo, je dokaz in prikaz Njegove ljubezni do nas. Termin »razodetje« preprosto pomeni, da je Bog sporočil ljudstvu kakšen je in kako lahko imamo z Njim pravi odnos. To so stvari, ki jih brez svetega razodetja Boga skozi Sveto pismo ne bi mogli nikoli vedeti. Čeprav je Bog v Svetem pismu postopoma razkrival samega sebe skozi 1500 let, je Sveto pismo vseskozi vsebovalo vse, kar je človek moral vedeti, da bi lahko imel pravilen odnos z Njim. Če je Sveto pismo res beseda Boga, potem je to dokončna avtoriteta za vse stvari, ki se tičejo vere, verskih izkustev in morale, ter vedenja v cerkvi.

    Vprašati se moramo, kako lahko vemo, da je Sveto pismo resnično božja beseda in ne samo neka dobra knjiga. Kaj je edinstvenega v Svetem pismu in ga ločuje od vseh verskih knjig, ki so bile kdajkoli napisane? Je res kakšen dokaz, da je Sveto pismo Božja beseda? Obstajajo tipična vprašanja, ki jih je treba pregledati, če hočemo resno preiskati svetopisemske trditve, da je Sveto pismo prava božja beseda, božanstveno navdihnjena in popolnoma ustrezna za vse verske in izkustvene zadeve, ter vedenje v Cerkvi. Ni dvoma, da Sveto pismo trdi, da je le-to prava beseda od Boga. To je jasno razvidno po Drugem pismu Timoteju 3,15-17, ki pravi: »Že od otroštva poznaš Sveto pismo in to ti more po veri v Kristusa Jezusa dati modrost, ki pelje v rešitev. Vse Pismo je navdihnjeno od Boga in koristno za poučevanje, svarjenje, za poboljševanje in vzgojo v pravičnosti, da bi bil Božji človek popoln in pripravljen za vsako dobro delo.«

    Da bi odgovorili na ta vprašanja, moramo pregledati vse zunanje in notranje dokaze, da je Sveto pismo res božja beseda. Notranji dokazi so v Svetem pismu samem in pričujejo njegov božji izvor. Eden prvih notranjih dokazov, da je Sveto pismo božja beseda, je njegova enotnost. Res je, da obstaja šestinšestdeset posameznih knjig, napisanih na treh kontinentih, v treh različnih jezikih in skozi obdobje skoraj 1500 let, z več kot 40 avtorji (z različnimi poklici). Vendar pa je tudi res, da Sveto pismo obstaja kot ena združena enota, brez kakršnihkoli protislovij od začetka pa do konca. Ta enota je edinstvena, je popolnoma drugačna od vseh ostalih knjig in je dokaz, da gre za božjo izvirnost, kajti Bog je vodil može v taki smeri, da so zapisali Njegovo pravo besedo (Drugo Petrovo pismo 1,19-21).

    Nekaj strani Svetega pisma vsebuje natančne prerokbe, ki so naslednji notranji dokaz, ki označuje Sveto pismo kot Božjo besedo. V Svetem pismu je na stotine natančnih prerokb, ki napovedujejo prihodnost posameznih narodov vključujoč Izrael, prihodnost določenih mest, prihodnost človeštva in prihod Mesije, rešitelja Izraela in vseh, ki jih Bog Sveti Duh kliče k veri v Jezusa. V nasprotju z ostalimi prerokbami v drugih verskih knjigah in tudi Nostradamusovimi prerokbami so svetopisemske prerokbe izjemno natančne in so se vedno uresničile. Že v sami Stari zavezi je okoli tristo prerokb v zvezi z Jezusom Kristusom. Ni bilo napovedano le kje se bo rodil in iz kakšne družine bo, pač pa tudi da bo umrl in tretji dan po tem vstal od mrtvih. Preprosto ni druge logične razlage o izpolnjenih prerokbah kot to, da Sveto pismo izvira iz božjega. Ni pa druge tako obsežne verske knjige ali pa tako natančnih prerokb kot jih vsebuje Sveto pismo.

    Tretji notranji dokaz božjega izvora Svetega pisma pa je razviden v edinstveni oblasti in moči. Čeprav je ta dokaz bolj subjektiven kot prva dva, ni zato nič manj močen. Sveto pismo ima edinstveno oblast, ki je nima nobena druga kdajkoli napisana knjiga. Ta oblast in moč sta najbolj razvidni iz neštetih življenj, ki so se spremenila zaradi Svetega pisma. Z njim so bili ozdravljeni odvisniki od drog, osvobojeni so bili homoseksualci, zavrženi in zapuščeni so bili spreobrnjeni, težki kriminalci so spremenili življenje zaradi Svetega pisma, grešniki so se spreobrnili in z branjem se je sovraštvo spremenilo v ljubezen. Sveto pismo zares vsebuje dinamično moč spreobrnitve, ki pa je mogoča samo zato, ker je to božja beseda.

    Poleg notranjih dokazov, da je Sveto pismo božja beseda, pa imamo tudi zunanje dokaze. Eden takih dokazov so zgodovinska dejstva Svetega pisma. Ker gre za natančno in pravilno navajanje dogodkov, ima Sveto pismo enako vrednost kot kakršenkoli drug zgodovinski dokument. S pomočjo arheoloških dokazov in drugih napisanih dokumentov je bilo Sveto pismo skozi čas znova in znova potrjeno kot natančno in pravilno. V bistvu ga vsi arheološki in rokopisni dokazi uvrščajo med najboljše dokaze vse od starodavnega sveta. Dejstvo, da Sveto pismo natančno in resnično priča o preverjenih dogodkih, je odlična naznanitev njegove resničnosti, kadar se ukvarjamo z verskimi stvarmi in potrditev, da gre res za božjo besedo.

    Drug zunanji dokaz, da je Sveto pismo res božja beseda, je celovitost človeških avtorjev. Kot smo omenili že prej, je Bog uporabil veliko različnih ljudi (ki so se ukvarjali z različnimi stvarmi), da bi zapisali Njegovo pravo besedo. Ob preučevanju življenj teh ljudi ni nobenega dvoma, da so bili pošteni in odkriti. Ob preučevanju njihovih življenj in dejstva, da so bili pripravljeni umreti (pogosto nasilne smrti) za tisto v kar so verjeli, nam postane jasno, da so ti navadni, vendar pošteni ljudje resnično verjeli, da je Bog govoril z njimi. Ljudje, ki so napisali Novo zavezo in še na stotine ostalih vernikov (Prvo pismo Korinčanom 15,1-8), so poznali resnico sporočil, ker so videli Jezusa Kristusa in z njim preživljali čas po tem, ko je vstal od mrtvih. To dejstvo je imelo na te može velikanski vpliv. Iz skrivanja v strahu so prešli na pripravljenost umreti za sporočila, ki jim jih je razkril Bog. Njihova življenja in smrt pričajo o tem, da je Sveto pismo zares božja beseda.

    Zadnji zunanji dokaz, da je Sveto pismo res beseda Boga, pa je njegova neuničljivost. Zaradi svoje pomembnosti in trditve, da gre resnično za pravo Božjo besedo, je Sveto pismo utrpelo več hudobnih napadov in poskusov uničenja kot katerakoli druga Knjiga vseh Knjig na svetu. Vse od Rimskega imperija, skozi komunizem in moderni ateizem ter agnosticizem ter pluralizem in liberalitzem je Sveto pismo doživljalo hude udarce, vendar je navkljub vsemu še vedno najbolj množično tiskana in zelo iskana in brana Sveta Božja knjiga na svetu. Res so Božje Modrosti, ki jih v svete tekste ni mogel napisati noben človek, ampak jo je narekoval svetopisemskim pisateljem sam Bog. Skozi čas so skeptiki videli Sveto pismo kot mit, toda arheologija ga je potrdila kot zgodovinsko knjigo. Nasprotniki so njegovo poučevanje označili kot primitivno in zastarelo, toda moralni in pravni koncepti pa tudi učenje je skozi zgodovino imelo pozitiven vpliv tako v družbi kot tudi različnih kulturah. Še vedno je napadano s strani raznih naravoslovnih in družboslovnih znanosti, psihologije in ateističnih političnih gibanj, vendar je kljub temu ostalo tako točno in resnično kot je bilo, ko je bilo prvič zapisano v Stari in v Novi Zavezi. To je knjiga, ki je v več kot 2000 letih spremenila nešteto življenj in kultur. Ne glede na to, kako zelo se nasprotniki trudijo napadati, uničevati in vzbujati dvome o Svetem pismu, bo vedno ostalo resnično in močno, kot je bilo zmeraj. Natančnost, ki je bila ohranjena kljub vsem napadom in onečaščenjem, je jasen dokaz, da je Sveto pismo prava in edina božja beseda. Ne sme nas presenečati, da ne glede na to, kako zelo je Sveto pismo napadano, vedno ostane nespremenjeno in nedotaknjeno. Konec koncev, kot je rekel Jezus: »Nebo in zemlja bosta prešla, moje besede pa nikakor ne bodo prešle.« (Evangelij po Marku 13,31). Po pregledu vseh teh dokazov človek lahko reče edino: »Da, Sveto pismo je resnično božja beseda.« Ljubimo Boga in Ljudi in živimo tako kot je živel Jezus. Branje Biblije nam bo poleg Molitev in pravičnega življenja, Ljubezni ter Usmiljenja zelo pomagalo. Prelijmo pa vse to v naše Življenje. Bogu v Čast in Slavi Vekomaj. Živimo in molimo tako kot nas v Svetem pismu uči Bog in bodimo v vsem podobni Jezusu Kristusu našemu Učeniku in Odrešeniku.

    Bog je vedno z nami, zato nikoli nismo sami! Božje Usmiljenje, Božja Dobrota, Božja Lj8ubezen vate zaupamo.

    gotquestions et altro

  32. Miro says:

    »BLAGOR ČISTIM V SRCU, KAJTI BOGA BODO GLEDALI« (Mt 5,8) – MED MNOGIMI SVETNIKI JE TE GOSPODOVE BESEDE V POLNOSTI IZPOLNILA TUDI SV. MARIJA GORETTI!

    Današnja godovnjakinja sv. Marija Goretti je dosegla zmago devištva zato, ker je ljubila Boga in njegovo milost. Isto je potrebno nam na poti našega krščanskega življenja, da si bomo tudi mi zaslužili večno zmago. Priznajmo, da si za to včasih premalo prizadevamo, obenem pa vse to in vse druge slabosti obžalujmo, da bomo sveto mašo vredno obhajali (Kristusove priče, Stanko Lorber).

    Več o sv. Mariji Goretti na:
    http://svetniki.org/sveta-marija-goretti-mucenka

    Pri vsakodnevni molitvi svetega rožnega venca in rožnega venca Božjega usmiljenja Gospoda Jezusa ponižno prosimo, da bi se v življenju zvesto ravnali po Njegovi besedi »blagor čistim v srcu, kajti Boga bodo gledali« (Mt 5,8). V naših molitvah kličimo Božje usmiljenje tudi na osebe in prošnje v zapisih pod: Frančiška, Jasna, Katarina, Kristina, M, Tanja, Ljubica, Sasa, Viktorija, Kristjan, Sija, Žametna vrtnica, Angelika, Boštjan, Klara, Irena, Mata, Helena, MamiM, Simona, Manja, Marjetka, Ida, Zaskrbljena, Tina, Simon, Olga, Vesna, Petra, Tinkka, Tomaž, Anna, Slavica, Hana in drugi prosilci Božje milosti v rubriki »Prosim za molitev«. Naj vse preizkušane osebe in njihove bližnje objame neizmerno Božje usmiljenje, katerega smo v največji meri deležni pri zdravilnem in odrešenjskem studencu svete maše. Zgodi se presveta Božja volja – po Gospodovem prebridkem trpljenju na križu!

    Božje usmiljenje, ki izviraš iz presvetega Srca Jezusovega, zaupamo vate!
    Božje usmiljenje, studenec bolnim in trpečim, zaupamo vate!
    Sv. Marija Goretti, prosi za nas!

  33. Janez says:

    SVETI CIRIL IN METOD SLOVANSKA APOSTOLA
    Danes 5. julija godujeta sveta brata Ciril in Metod. Slovanska apostola, ki sta oznanjevala vero v prebivalcem razumljivem slovanskem jeziku, sta glavna zavetnika Nadškofije Ljubljana, hkrati še druga zavetnika nadškofije Maribor, Metod pa je tudi glavni zavetnik Škofije Murska Sobota. Leta 1980 je papež Janez Pavel II. solunska brata postavil za sozavetnika Evrope. Solunska brata Ciril in Metod sta pomembno vplivala na širjenje krščanstva v slovanskih deželah, oblikovala sta pisavo in knjižni jezik, prevedla mnogo del (zato veljata za začetnika književnosti številnih slovanskih narodov) in tako postala pomembni evropski zgodovinski osebnosti. Ciril in Metod sta se sicer rodila v grškem mestu Solun, njuna mati naj bi bila slovanskega rodu. Njuni krstni imeni sta Konstantin in Mihael, vendar sta se ob vstopu v samostan preimenovala. V zgodovino sta se vpisala kot prva misijonarja, ki sta krščanstvo med Slovane ponesla v njihovem jeziku in bila zaradi tega tudi preganjana.

    Širiti vero v ljudstvu razumljivem jeziku
    Leta 863 je velikomoravski knez Rastislav prosil bizantinskega cesarja Mihaela III. za zavezništvo in za škofa, ki bi ustanovil samostojno moravsko cerkev in tako pripomogel pri boju zoper frankovski vpliv. Hotel je škofa, ki zna slovanski jezik, da bi krščansko besedo širil v ljudstvu razumljivem jeziku. Cesar mu je poslal zelo izobražena misijonarja Cirila in Metoda. Oblikovala sta prvo slovansko pisavo – glagolico (enostavnejšo cirilico sta oblikovala njuna učenca Klement in Naum), ki sta jo sestavila tudi s pomočjo grških črk, in prevajala bogoslužna besedila v prvi slovanski knjižni jezik – starocerkvenoslovanščino. Kot misijonarja sta delovala na tedanjem velikomoravskem ozemlju, ki je obsegalo današnjo vzhodno Slovenijo, vzhodno Hrvaško, Madžarsko, Češko, Slovaško, južno Poljsko, jugovzhodno Nemčijo in zahodno Ukrajino. Nato pa sta se odpravila v Rim, da bi dobila dovoljenje za opravljanje bogoslužja v slovanskem jeziku. Izdal jima ga je papež Hadrijan II., ki je brata sprejel z vsemi častmi tudi zato, ker sta mu prinesla relikvije svetega papeža Klemena, ki je umrl konec 1. stol. kot pregnanec na Krimu. Ciril se iz Rima ni vrnil, ker je zbolel in umrl. Metod pa se je po naročilu kneza papeža podal v Panonijo h knezu Koclju. Vendar je padel v nemilost nemških duhovnikov, ki so bili trdno prepričani, da se sme vero oznanjati le v treh svetih jezikih – latinščini, hebrejščini in grščini, zato so ga obtožili krivoverstva in ga zaprli. Po izpustitvi mu je papež Janez VIII. vrnil dovoljenje za opravljanje bogoslužja v slovanskem jeziku.

    Sveta apostola Ciril in Metod prosita Boga in Marijo za vse nas in nam pomagajta, da bomo vedno spolnjevali Božjo Voljo in Evangelij. Amen.

  34. Janez says:

    ALI ČUDEŽI SVETEGA DUHA OBSTAJAJO TUDI DANES ?
    Najprej se je treba zavedati, da to ni vprašanje, ali Bog danes še vedno dela čudeže. Bilo bi nespametno in nesvetopisemsko ter prenagljeno laično trditi, da Bog danes ne ozdravlja ljudi, jim ne govori in ne dela čudežnih znamenj in čudežev. Vprašanje je, ali so čudežni darovi Svetega Duha, opisani predvsem v Prvem pismu Korinčanom 12–14, danes še vedno aktivni v krščanski Cerkvi. To tudi ni vprašanje, ali Sveti Duh lahko da nekomu čudežni dar. Vprašanje je, ali Sveti Duh danes še vedno daje in podarja ljudem čudežne darove po svoji Volji. Popolnoma pa se zavedamo, da je Sveti Duh svoboden, da daje čudežne darove v skladu s svojo voljo (Prvo pismo Korinčanom 12,7–11). Duh namreč veje kjer hoče.

    V knjigi Apostolska dela in v Pismih veliko večino čudežev naredijo apostoli in njihovi bližnji sodelavci. Pavel nam navede razlog za to: »Znamenja apostola so bila med vami storjena z vso potrpežljivostjo, z znamenji, čudeži in močmi« (2 Kor 12,12). Če bi imel vsak kristjan sposobnost delati znamenja, čudeže in bi imel moči, potem to nikakor ne bi bile prepoznavne lastnosti apostola. Vrstica Apostolska dela 2,22 nam pove, da je bil Jezus »potrjen« z »močmi, čudeži in znamenji.« Podobno so bili apostoli »zaznamovani« kot pristni Božji sli s čudeži, ki so jih delali. Vrstica Apostolska dela 14,3 opisuje, da je bilo sporočilo evangelija »potrjeno« s čudeži, ki sta jih delala Pavel in Barnaba. Poglavja 12–14 Prvega pisma Korinčanom govorijo predvsem o darovih Duha. Na podlagi tega besedila se zdi, da so bili »navadnim« kristjanom včasih dani čudežni darovi (12,8–10.28–30). Ne piše, kako pogosto je bilo to. Iz tega, kar smo se naučili zgoraj, da so bili apostoli »zaznamovani« z znamenji in čudeži, bi se zdelo, da je bilo dajanje čudežnih darov »navadnim« kristjanom izjema, ne pravilo. Razen apostolov in njihovih bližnjih sodelavcev Nova zaveza nikjer specifično ne opisuje posameznikov, ki bi izvajali čudežne darove Duha.

    Pomembno se je zavedati, da zgodnja cerkev ni imela dokončanega Svetega pisma, kot ga imamo danes (Drugo pismo Timoteju 3,16–17). Zato so bili potrebni darovi prerokovanja, spoznanja, modrosti itd., da bi lahko zgodnji kristjani vedeli, kaj Bog želi, da storijo. Dar prerokovanja je omogočal vernikom, da so govorili novo resnico in razodetje od Boga. Zdaj pa, ko je Božje razodetje dokončano v Svetem pismu, darovi »razodevanja« niso več potrebni, vsaj ne v takem obsegu, kot so bili v Novi zavezi. Bog vsak dan čudežno ozdravlja ljudi. Bog nam danes še vedno govori, naj bo to s slišnim glasom, v mislih ali skozi vtise in občutke. Bog še vedno dela neverjetne čudeže, znamenja in moči ter včasih te čudeže izvaja preko kristjana. Vendar te stvari niso nujno čudežni darovi Duha. Prvoten namen čudežnih darov je bil, da se dokaže, da je evangelij resničen in da so bili apostoli resnično Božji sli. Sveto pismo ne reče naravnost, da so čudežni darovi nehali obstajati, vendar položi temelj, zakaj se morda ne pojavljajo več v enakem obsegu, kot je zapisano v Novi zavezi. Vendar Bog dela čudeže še danes in nas obdaruje s svojo Ljubeznijo, čeprav so dostikrat tega kot grešniki in nehvaležneži ne zaslužimo. Oče pa nas neskončnio ljubi in nam vse daruje in nam vse odpušča.

    Gotquestions et altro

    SVETI DUH, TI SI LUČ NAŠEGA ŽIVLJENJA
    Sveti Duh, Ti si luč našega življenja. Ti hočeš vse narediti novo v naši sredi. Pridi in spremeni ter predrugači ter prenovi temeljito vse, kar se zoperstavlja Tvojemu delovanju v naši skupnosti. Prosim pomagaj nam ljudem in nas spreobrni, da bomo postali drugačni in boljši ljudje in kristjani, Bogu v Veselje. Pomagaj nam, da se bomo skesali in poboljšali. Preženi vse predsodke, zavist, obrekovanja na različnih ravneh, iskanja moči in prevlade ter vso zlaganost, ki smo ji povsod priča danes, ko Človek ni Človeku vedno Človek, ampak je vse kaj drugega kot Dober Človek. Ustvari v nas čisto srce, usmiljenje, dobroto in razsvetljen razum, da bomo lahko spoznali to, kar Ti želiš; in bomo pripravljeni hoditi po poti, ki si nam jo Ti pokazal tako, da bomo po strmi in težki poti k Tebi hodili in izpolnjevali Tvoje Nauke in zapovedi ter živeli po Božji Volji. Amen

    Božja Ljubezen vate zaupamo.
    Božje Usmiljenje vate zaupamo.
    Božja Dobrota vate zaupamo.
    Amen.

  35. Janez says:

    Dar neba našega Boga Ljudem na Zemlji
    Nekateri ljudje ne vedo, da so dar neba našega Očeta.
    Nekateri ljudje ne vedo, kako lepo je, da so in tvorno živijo v Ljubezni in Odpuščajo drugim.
    Nekateri ljudje ne vedo, kako dobro je, da jih lahko srečamo in se od Njih kaj naučimo in tudi obogatimo.
    Nekateri ljudje ne vedo, kako tolažilen je že njihov nasmeh in tihi zgled dobrote, ki ga črpajo od Njega.
    Nekateri ljudje ne vedo, kako ubogi bi bili brez nasmeha, dobrote in odpuščanja Njega ter drugih ljudi.
    A vedeli bi, če bi jim to povedali: Ti ali jaz.
    Morda pa to niti ni potrebno, saj je to Božja Volja. On že ve zakaj.
    Kolikor je ljudi, tolikor je Poti do Boga, ki morajo prehoditi veliko strmin in še več dobrega storiti, da gredo po Poti k Njemu.
    Veliko morajo pretrpeti, veliko krivic odpustiti in veliko dobrega storiti drugim ter ljubiti druge, da pridejo na Pot k Njemu.
    Ptica je ptica takrat, ko leti v zraku.
    Roža je roža takrat, ko cveti v tisočerih barvah Njegove Prirode.
    Človek pa je Človek takrat, ko je Dober, ko Odpušča drugim in sebi in ko Ljubi in iskreno Moli k Njemu.
    V miru in spokojnosti, ko delam in ko pomagam drugim, začutim njegovo Ljubezen in Prisotnost.
    Bog nam je vse daroval, ker nas ima neskončno rad.
    Z vsakim darilom in obdaritvij nam pove, kako rad nas ima.
    Z vsakim utripom mojega žitja in bitja začutim in celo vidim na vsakem koraku
    njegovo Veliko Dobroto in Ljubezen v Stvarstvu,
    ko me v tišini boža z nežnimi sapicami in slišim njegov tihi Glas med Ljudmi in v Naravi.
    In pravi mi, da je najvišja zapoved medsebojna Ljubezen med ljudmi.
    Kajti samo Ljubezen zmore ponovno približati Boga nam vsem, tudi ateistom,
    in nam pomagati, da bomo spet vanj Verovali s srcem in dušo.
    Ni pomembna oblika molitve, pomembno je srce, ki Živi in Ljubi vse Ljudi brez razlik.
    Premalo smo molili za lastno spreobrnjenje
    in preveč Ljudi smo hladno pustili trpečih in žalostnih zaradi hladnih medsebojnih odnosov brez pomoči.
    Krščanstvo bo preživelo po dobrih Ljudeh, ki bodo oznanjali Jezusov Evangelij z Ljubeznijo
    in utrjevali Veselo Oznanilo Ljudem z zgledom in nasmehom kot misionarji Ljubezni.
    Ko bomo delali in pomagali za druge bomo pomagali sebi!

    Janez AKA Dichter Hansi

    Božje Usmiljenje, Božja Ljubezen, Božja Dobrota vate zaupamo in te v molitvah prosimo za pomoč in Vodstvo. Amen.j

  36. Hvala says:

    IN TA EVANGELIJ KRALJESTVA BO OZNANJEN PO VSEM SVETU V PRIČEVANJE VSEM NARODOM, IN TAKRAT BO PRIŠEL KONEC (Mr 24,14)

    NAŠE VESELJE PA NE MORE BITI POPOLNO , ČE NE PRINAŠAMO KRALJESTVA TUDI DRUGIM. SVETI JANEZ JE NAPISAL PRVO APOSTOLSKO PISMO, DA BI BILO NAŠE VESELJE POPOLNO (1Jn 1,4). ZATO JE ŽELEL Z NAMI DELITI BOŽJE SPOROČILO LJUBEZNI. NAŠE VESELJE JE POPOLNO, KADAR SVOJE SPOROČILO DELIMO Z DRUGIMI LJUDMI-KADAR SE BOŽJE KRALJESTVO KAŽE V ŽIVLJENJU TISTIH, KI SO SLIŠALI NAŠE SPOROČILO. RAZGLAŠANJE SPOROČILA KRALJESTVA JE NAŠA ODGOVORNOST. PRIČAKOVANJE OZDRAVLJENJA, OSVOBODITVE IN EKSORCIZMA SODI K OBNAVLJANJU EVANGELIJA . PRAV VZNEMIRLJIVO JE PREMIŠLJEVATI O TEM, KER BO OZNANJEVANJE KRALJESTVA ENO OD ZNAMENJ, DA SE BLIŽA PONOVNI GOSPODOV PRIHOD.
    ———————————————————————————————————————————————————

    KOLIKOR BOLJ RAZUMEMO KRALJESTVO IN GA RAZGLAŠAMO Z MOČJO, TOLIKO HITREJE SE BO ŠIRILO IN TOLIKO BLIŽJA BO KRISTUSOVA VRNITEV.
    ——————————————————————————————————————————————————————————————————————————————————————————————————————
    OSVOBODITI SE SATANOVIH LAŽI-REŠITI SE ZVEZANOSTI ALI CELO DEMONSKE ZASUŽNJENOSTI-JE ŠELE ZAČETEK. TO JE PREBOJ V NORMALNO KRŠČANSKO ŽIVLJENJE, PREMIK IZ PREIZKUŠANJA K ZMAGI, OD BOJA K VESELJU IN RADOSTI, OD POSTA K PRAZNOVANJU, PA TUDI IZ SMRTI V ŽIVLJENJE ( Nadaljevanje iz knjege Neal Lozano-Upiranje hudiču).

  37. Janez says:

    KAJ JE ZA KRISTJANE NAJVEČJA BOŽJA ZAPOVED?
    Farizej, ki naj bi bil »strokovnjak za postavo«, je postavil to vprašanje Jezusu (Evangelij po Mateju 22,34–36). »Rekel mu je: ›Ljubi Gospoda, svojega Boga, z vsem srcem, z vso dušo in z vsem mišljenjem.‹ To je največja in prva zapoved. Druga pa je njej podobna: ›Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe.‹ Na teh dveh zapovedih stoji vsa postava in preroki‹« (Evangelij po Mateju 22,37–40, glej tudi Evangelij po Marku 12,28–34).

    Jezus tukaj navaja dve starozavezni zapovedi, ki povzemata vse zakone in zapovedi v Svetem pismu (Tretja Mojzesova knjiga 19,18; Peta Mojzesova knjiga 6,4–5; 10,12–13). Specifično pove bistvo desetih zapovedi (Druga Mojzesova knjiga 20 in Peta Mojzesova knjiga 5), ki povzema Božje stalno merilo za celotno človeštvo glede odnosov z njim in drug z drugim, namreč popolno in neskončno ljubiti Boga in bližnjega s popolnoma vsemi našimi sposobnostmi, ne da bi enkrat samkrat grešili. Pomanjkanje naše brezhibne ljubeče poslušnosti in nesebičnosti je vzrok za odtujitev med Bogom in človekom in med ljudmi. Naše uporništvo do Boga je pokvarilo vsak odnos.

    Ko je drug učitelj Mojzesove postave vprašal, kako lahko »doseže večno življenje,« mu je Jezus odgovoril, da mora brezhibno izpolnjevati deset zapovedi, kot so povzete v teh dveh (Evangelij po Luku 10,25–37). Jezus potrjuje, da so Adam in vsi njegovi potomci zavezani k osebni, popolni, natančni in nenehni poslušnosti, z obljubo življenja za izpolnjevanje postave in z obljubo smrti za njeno kršenje. Samo dve zapovedi sta, ki ju moramo izpolnjevati, vendar to vsem spodleti. Celo mnogi samooznanjeni kristjani igrajo farizeja, skušajo upravičiti sebe, tako da zmanjšajo obseg in natančnost Božje moralne postave, da lahko pomirijo svojo vest in krivdo. Prikladno spregledajo ponovljene vse in izključijo tiste, ki jih ne želijo imeti za svojega bližnjega.

    Jezusov odgovor je svetopisemski odziv na »farizeja« v vseh ljudeh vsepovsod, ki skušajo meriti duhovnost s tem, kako dobro mislijo, da izvajajo samo zunanje, delno, legalistično in hinavsko pobožnjaštvo. Vsak, tako kristjan kot nekristjan, mora v celoti izpolnjevati vse Božje moralne zakone. Merilo, ki ga je Bog postavil za Adama v edenskem vrtu, in je bilo ponovno postavljeno v Mojzesovi postavi, je isto merilo, ki ga zahteva Jezus – popolnost (Tretja Mojzesova knjiga 11,44–45; 19,2; 20,7.26; Peta Mojzesova knjiga 23,12–14; Evangelij po Mateju 5,43–48; Pismo Rimljanom 13,8–10; Pismo Galačanom 5,14; Jakobovo pismo 2,8–13). Vendar nihče, niti resnično na novo rojen kristjan, v katerem prebiva Sveti Duh, ne ljubi resnično in brezhibno Boga z vsemi zmožnostmi, prav tako ne svojega bližnjega enako kakor sebe.

    Če iskreno razložimo Jezusove besede v kontekstu, se srečamo z dejstvom, da povzema celotno Mojzesovo postavo s tema dvema zapovedima. V tem trenutku oznanja postavo, ne evangelij. Jezus hoče, da razumemo, kako nemogoče je za nas, da bi bili brezhibno poslušni. To ni dobra novica. Njegov namen je, da izvoljeni spoznamo, da ker mi vsi vsak dan grešimo v mislih, besedah in dejanjih, ne moremo biti nikoli pravični pred Bogom po svojih zaslugah. Na ta način Jezus vodi tiste, ki jim je Bog dal milost, da vidijo edino upanje, ki nam je na voljo – Bog opravičuje brezbožneže (Pismo Rimljanom 4,1–8). Neuspeh, da bi popolnoma izpolnjevali Božjo postavo, prinaša njegovo jezo nad vse grešnike. Vendar samo po svoji milosti, samo po daru vere Bog pripiše Kristusovo pravičnost, odpusti prestopke in doseže opravičenje za tiste, ki verujejo (Pismo Rimljanom 4,9–25). »Bog pa izkazuje svojo ljubezen do nas s tem, da je Kristus umrl za nas, ko smo bili še grešniki« (Pismo Rimljanom 5,8). »Kajti konec postave je Kristus, v pravičnost vsakomur, ki veruje. Mojzes namreč piše o pravičnosti, ki je iz postave: Človek, ki to izpolnjuje, bo živel od tega« (Pismo Rimljanom 10,4–5). Vendar nihče ne more brezhibno izpolnjevati pravičnosti iz Mojzesove postave. Zato Bog usmiljeno pravi: »Kajti če boš s svojimi usti priznal, da je Jezus Gospod, in boš v svojem srcu veroval, da ga je Bog obudil od mrtvih, boš rešen. S srcem namreč verujemo, in tako smo deležni pravičnosti, z usti pa izpovedujemo vero, in tako smo deležni odrešenja. Saj pravi Pismo: Kdor koli vanj veruje, ne bo osramočen. Ni namreč razločka med Judom in Grkom, kajti isti je Gospod vseh, bogat za vse, ki ga kličejo. In res: Kdor koli bo klical Gospodovo ime, bo rešen« (Pismo Rimljanom 10,9–13). Kristusov evangelij »je vendar Božja moč v rešitev vsakomur, ki veruje … V njem se namreč razodeva Božja pravičnost, iz vere v vero, kakor je zapisano: Pravični bo živel iz vere« (Pismo Rimljanom 1,16–17).

    Jezus nam jasno pove, kaj je najpomembnejša zapoved. Edino vprašanje je, ali resnično in dejansko živimo ti zapovedi? Ali mi (celo kristjani) resnično ljubimo Boga z vsem srcem, z vso dušo, z vsem umom in z vso močjo in ali res ljubimo svojega bližnjega kakor samega sebe – ves čas in brezhibno? Če smo iskreni do sebe, vemo, da tega ne delamo. Z veseljem priznamo: »Toda preden je nastopila vera, nas je postava držala zaprte pod ključem, v pričakovanju vere, ki naj bi bila razodeta. To se pravi, da je postava postala za nas vzgojiteljica, ki nas je vzgojila za Kristusa, da bi bili opravičeni iz vere« (Pismo Galačanom 3,23–24). Samo po Božji milosti spreobrnitve priznavamo svojo grešnost in brezupnost ter se obračamo samo na Kristusa kot naše edino upanje odrešitve.

    Kot kristjani, celo ko se trudimo v sodelovanju z močjo Svetega Duha, ki prebiva v nas, delamo samo majhne korake do ljubezni do Boga in svojega bližnjega. Zagotovo nikoli izkustveno ne dosežemo merila popolnosti, imenovanega v teh dveh zapovedih. Celo najbolj predani in popolnoma posvečeni kristjani nikoli ne dosežejo tega, da bi ljubili Boga z vsem srcem, dušo, umom in močjo v tem življenju (Pismo Rimljanom 7). Še dobro, da Bog pri kristjanih išče napredek, ne popolnost (Prvo pismo Timoteju 4,15). Ko naše srce in um postopoma spreminja Sveti Duh, ki prebiva v nas, se lahko izboljšamo v ljubezni do Boga in do drugih (Pismo Rimljanom 12; Prvo Petrovo pismo 1,13–16). A dokler smo v tem padlem, zemeljskem telesu, ki ga je pokvaril greh, ne bomo tega nikoli popolno storili. Ne obupujte nad svojimi porazi in ne bodite hinavci, tako da trdite, da delate nekaj, česar ne (Jakobovo pismo 2,8–13). Raje pustite, da vas neuspeh pripelje nazaj h Kristusovemu križu, kjer je umrl za svoje ljudi za njihov greh nepopolne ljubezni do Boga in do drugih. Veselite se v svoji bitki proti preostanku greha, ki prebiva v vas, in se zavedajte, da imate zagotovljeno odrešitev s pripisano Kristusovo pravičnostjo, ne po kakršni koli svoji zaslugi (preučujte Pismo Rimljanom 6–8).

    Gotquestions et altro

    »Bog je namreč svet tako vzljubil, da je dal svojega edinorojenega Sina, da bi se nihče, kdor vanj veruje, ne pogubil, ampak bi imel večno življenje« (Evangelij po Janezu 3,16). In to je naša rešitev, da verujemo v Jezusa Učenika in Odrešenika Sveta.

    Božja Ljubezen vate zaupamo.
    Božje Usmiljenje vate zaupamo.
    Božja Dobrota vate zaupamo.
    Amen.

    • Janez says:

      Kdaj, zakaj in kako nas Gospod Bog vzgaja, kadar grešimo? Molimo in se spokorimo!

      Bog nam dovoljuje, da se sami svobodno odločamo, vendar pričakuje, da bomo spolnjevali Božjo Voljo in Verovali v Jezusa ter živeli kot Jezus. Edina odločitev, katero Bog ne želi, da jo sprejemamo je, da grešimo in nasprotujemo njegovi volji in tako žalimo Boga, ki je Ljubezen. Bog želi, da sprejemamo odločitve, ki so v skladu z njegovo voljo. Torej, kako veš, kakšna je Božja volja zate? Če hodiš tesno z Gospodom in resnično hrepeniš po njegovi volji za tvoje življenje – bo Bog položil njegove želje v tvoje srce. Ključ vsega je, želeti si Božjo voljo in ne svojo. „Razveseljuj se v GOSPODU, pa ti bo dal, kar želi tvoje srce.” (Psalm 37:4). Če Sveto pismo ne govori proti in če lahko resnično koristi tvoji duhovnosti – potem ti Sveto pismo dovoljuje, da se sam odločaš in da poslušaš svoje srce. Človek marsikaj, kar se mu dogaja ne zna razložiti/razumeti, saj razmišlja po človeško in ne po Božje. Prosimo Svetega Duha za navdih in razsvetljenje in Vodstvo, da bomo vedeli kaj je prav in kaj ne.

      Božja vzgoja je življenjsko dejstvo, za katerega se kristjani pogosto ne menijo. Pogosto se pritožujemo nad okoliščinami svojega življenja, ne da bi spoznali, da so to posledice našega lastnega greha in so del Gospodove ljubeče, milostne vzgoje, ki smo je zaradi tega greha deležni. Ta vase zaverovana nevednost lahko prispeva k temu, da se v življenju verujočega utrdi ponavljajoč se greh, ki za seboj potegne še več vzgoje. Božje vzgoje ne smemo zamenjevati z brezčutnim kaznovanjem. Božja vzgoja je izraz Božje ljubezni do verujočih in njegovega posvečujočega dela, s katerim Bog vse nas pripelje k svetosti. »Ne zametuj, sin moj, GOSPODOVE vzgoje, njegov opomin naj ti ne bo nadležen. Kajti kogar GOSPOD ljubi, ga opominja in mu hoče dobro kakor oče sinu.« (Pregovori 3,11–12; glej tudi Pismo Hebrejcem 12,5–11.) Bog uporablja preizkuse, preizkušnje in različne druge težavne okoliščine, da bi svojega samovoljnega otroka skesanega pripeljal nazaj k sebi. Cilj Božje vzgoje je zoreča vera in poglabljajoč se odnos (Jakobovo pismo 1,2–4), s tem ko Bog uničuje oblast posameznih grehov nad nami. Gospodova vzgoja v našem življenju deluje v naše dobro in v njegovo slavo. Bog želi, da živimo v svetosti in v svojem življenju odražamo novo naravo, ki nam jo je dal: »Kot otroci poslušnosti se ne prilagajajte prejšnjim željam, ki ste jih imeli v svoji nevednosti, marveč bodite v vsem ravnanju tudi sami sveti, kakor je svet tisti, ki vas je poklical, saj je pisano: Bodite sveti, ker sem jaz svet.« (Prvo Petrovo pismo 1,14–16)

      P.s.: Po Božji Milosti vse pride in vse mine, tudi bolezni, preizkušnje, trpljenje itd. Molimo in prosimo Boga za milost, da usliši naše prošnje in nam pomaga.

      Medmrežje Gotquestions et altro

  38. Janez says:

    JE JEZUS NAŠA EDINA POT DO NEBES ? MOLIMO IN PROSIMO GA ZA VODSTVO!
    »V bistvu sem dobra oseba, zato bom najverjetneje šel v nebesa.« »Prav, nekaj počnem tudi slabega, ampak večino stvari delam dobrih, torej bom šel v nebesa.« »Bog me ne bo poslal v pekel samo zato, ker ne živim čisto po Svetem pismu. Časi se spreminjajo!« »Samo najslabši ljudje, kot so morilci in nadlegovalci ljudi, otrok ter drugi hudobneži gredo v pekel.« To so tipična razmišljanja večine ljudi, toda resnica je, da so to vse laži. Satan, vladar sveta, podtakne takšne misli v naše glave.

    On in vsi ostali, ki mu sledijo, so Božji sovražniki (1 Peter 5:8). Satan se vedno pretvarja, da je dober (2 Korinčanom 11:14) in ima v oblasti vse misli, ki niso od Boga. »Satan je zaslepil misli tistim, ki ne verujejo. Tako ne morejo videti veličastnega razsvetljenja božjih misli, ki sijejo mimo njih. Ne razumejo sporočila o Kristusu, ki je sam podoba Boga.« (2 Korinčanom 4:4) Zmotno je misliti, da Bog ne opazi manjših grehov in da je pekel rezerviran samo za najhujše grešnike. Vsak greh posebej nas razdvaja od Boga, četudi gre le za majhno, nepomembno laž. Vsi so že grešili in nihče ne zna po lastni poti do nebes (Rimljanom 3:23). Naša pot do nebes ni odvisna od tega, če smo storili več dobrega kot slabega; če mislimo tako, potem bomo vsi pogubljeni. »In če bi bili rešeni po Božji milosti, potem to ne bi bilo zaradi njihovih dobrih del. Ker če bi bilo tako, potem bi Božja milost ne bila več milost.« (Rimljanom 11:6) Nič takega ne moremo narediti, da bi si lahko prislužili pot do nebes. (Tit 3:5) »V božje kraljestvo lahko vstopiš le skozi ozka vrata. Pot v pekel je široka in vrata za tiste, ki izberejo lažjo pot, so široko odprta.« (Matej 7:13) Četudi bi vsi živeli pregrešno življenje in bi zaupanje v Boga ne bilo priljubljeno, nam tega Bog ne bi mogel oprostiti. »Živel si tako kot ves svet; ubogal si Satana, mogočnega oblastnika zraka. Ta zdaj deluje v sinovih neposlušnosti.« (Efežanom 2:2)

    Ko je Bog ustvaril svet, je le-ta bil popoln. Vse je bilo dobro. Potem je ustvaril Adama in Evo in jima dal svobodno voljo, da bi se sama odločila, ali bosta ponižna Bogu ali ne. Toda Adam in Eva, prva človeka, ki jih je Bog ustvaril, sta se podredila skušnjavi, ki jo je povzročil Satan in sta grešila. To ju je odtujilo od Boga, zato nista mogla nikoli več imeti pristnega odnosa z njim (tako tudi mi, potomci Adama in Eve, še danes ne moremo imeti bližnjega odnosa z Bogom). Ker Bog je popoln in svet in ne more živeti z grehom. Mi smo grešniki in ne moremo živeti brez grehov; vendar pa je Bog obljubil, da bomo lahko z njim združeni v nebesih: »Bog je namreč svet tako vzljubil, da je dal svojega edinorojenega Sina, da bi se nihče, kdor vanj veruje, ne pogubil, ampak bi imel večno življenje.« (Janez 3:16) »Plačilo za greh je namreč smrt; Božji milostni dar pa je večno življenje v Jezusu Kristusu.« (Rimljanom 6:23) Jezus se je rodil, da bi nas naučil prave poti in da bi umrl za naše grehe, da nam ne bi bilo treba umreti. Tri dni po njegovi smrti je zmagoslavno vstal iz groba. Premostil je praznino med Bogom in človeštvom, da bomo nekoč tudi mi lahko imeli oseben odnos z Njim, če bomo le verjeli vanj.

    »Večno življenje je v tem, da spoznavajo tebe, edinega resničnega Boga, in njega, ki si ga poslal, Jezusa Kristusa.« (Janez 17:3) Večina ljudi verjame v Boga, še celo Satan. Toda, da bi prejeli zveličanje, se moramo obrniti na Boga, imeti z njim poseben odnos ter mu slediti in se odreči grehu. Zaupati moramo v Jezusa, z vsem kar imamo in kar delamo. »Božja pravičnost se daje po veri v Jezusa Kristusa, in sicer vsem, ki verujejo. Ni namreč nobene razlike.« (Rimljanom 3:22) Sveto pismo nas uči, da ni druge poti zveličanja kakor preko Kristusa. Jezus v Janezovem evangeliju 14:6 pravi: »Jaz sem pot, resnica in življenje. Nihče ne pride k Očetu, razen po meni.«

    Jezus je edina Pot Zveličanja, ker je on tisti, ki je trpel zaradi naših grehov. (Rimljanom 6:23) Nobena druga religija ne uči globine in resnosti greha ter njegovih posledic. Nobena druga religija ne ponuja Odrešitve vseh ljudi, ki nam jo lahko nudi Jezus Kristus. V nobeni drugi religiji ni Bog postal človek in s tem odrešil svet. Jezus je moral postati Bog, da nas je lahko odrešil. Moral je postati človek, da je lahko umrl. Zveličanje je mogoče edino po veri v Jezusa Kristusa. »V nikomer drugem ni odrešenja; zakaj pod nebom ljudem ni dano nobeno drugo ime, po katerem naj bi se mi rešili.« (Apostolska dela 4:12)

    gotquestions et altro

    MOLITEV VERNEGA ČLOVEKA K JEZUSU ZA VODSTVO
    Gospod prosim podari mi čisto in sveto dušo, ki bo v sebi ohranjala vse, kar je dobro, pravično in čisto.
    Prosim pomagaj mi in vodi me ter uči me, da bom stanoviten in da nikoli ne bom dopustil,
    da bi me Zlo in Hudobija ostrašila in zapeljala v skušnjavah na stranpoti od Tebe Moj Bog.
    Naj vedno najdem pravo Pot, ki Vodi k Tebi Jezus, moj Gospod, moj Učenik in Odrešenik.
    Gospod Jezus, prosim podari mi Duha, ki ne bo nikoli poznal sebičnosti, dolgočasja in lenobe ter skušnjav.
    Prosim pomagaj mi, da bom Dober, Usmiljen, na strani rešitev, Ljubezni,
    dobrote in služenja drugim kot Samaritan in dejaven misijonar in apostol krščanske Vere.
    Pomagaj mi prosim, da ne bom nikoli godrnjal, vzdihoval, se pritoževal in kritiziral ob vsaki najmanjši težavi.
    Prosim pomagaj mi, da bom stanoviten in pozitivno ter optimistično naravnan z Dobroto in Usmiljenjem.
    Prosim ne dovoli mi, da si bom delal skrbi na zalogo in verjel, da težav in problemov ni mogoče rešiti.
    S Teboj Jezus zmorem Vse, ki mi daješ Moč in Usmiljenje.
    Gospod prosim podari mi smisel za sočutje, strpnost, usmiljenje in za humor, da bo prinašal ljudem vedrino.
    Prosim podeli mi dar, da bom znal razumeti šalo in humor, da bom okusil nekaj sreče in zadovoljstva v življenju
    in da bom od tega delil tudi sebi, vsem svojim bližnjim in družini.
    Gospod prosim Varuj mi Zdravje in daj mi potreben Socialni Čut za sočloveka, da bom nanj pazil in ga ohranjal.
    Naj vse skrivnostne Moči in Talente, ki si mi jih daroval in položil v moje telo in duha ob rojstvu stanovitno ohranjam, uporabljam pri delu ter podarjam v služenju drugim in zase tako, da bom podoben Tebi Jezus.
    Pomagaj mi vzljubiti Molitev, Red in Dolžnosti tako, da se bom navadil rad delati in pomagati drugim.
    Prosim daj mi Plemenito Srce in da se bom v Življenju rad prizadeval za Pravično in Dobro.
    Daj mi prosim velikodušno Srce pri delu, da ne bom rad delal samo tistega, kar mi je všeč,
    ampak, da da se bom rad odločal tudi za napore, ki jih zmorem in je prav, da jih prenesem po Tvoji Volji.
    Daj mi prosim Milosti in prepričanja, da bom pridobival prijatelje zase in zate Gospod.
    Podari mi prosim vztrajnost in stanovitnost, da se bom na življenje pripravljal z vztrajno Molitvijo,
    z iskrenimi pogovori, s premagovanjem sebičnih želja in z resnim delom, ki ga boš Ti Jezus Blagoslovil.
    Do vseh ljudi naj bom dober, usmiljen in pravičen ter tihi zgled pravičnega življenja po Veri v Jezusa.
    Posebni naj mi bodo pri srcu revni, bolni, žalostni in osamljeni ter starejši brez svojcev in pomoči.
    Gospod prosim da bom Verjel Vate, Molil, da bom vedno v Tvoji službi in spolnjueval Božjo Voljo in Evangelij.
    Amen.

    Dopolnjena molitev Kristjan Moli, Družina 1982, Thomas More et altro.

  39. Hvala says:

    Velikokrat sem razmišljala, kako mi ljudje v svojem človeškem gledanju na življenje, s svojimi načrti in s svojim mišljenjem oviramo Gospoda, da bi se odvil Njegov Načrt v naših življenjih, da bi obrodili bogate sadove.

    ČE BOG NI NA PRVEM MESTU , ZAPADEMO V MALIKOVANJE Papež Frančišek, Mirenski grad-priloga)

    VSE IZHAJA IZ NESPOSOBNOSTI, DA BI ZAUPALI PREDVSEM V BOGA, DA BI NANJ POLOŽILI VSE NAŠE GOTOVOSTI, DA BI DOPUSTILI, DA JE ON TISTI, KI DAJE RESNIČNO GLOBINO HREPENENJEM NAŠEGA SRCA. TAKO LAHKO PRENAŠAMO TUDI ŠIBKOST NEGOTOVOST IN POMANJKANJE.
    ČE BOG NI NA PRVEM MESTU, SE Z LAHKOTO ZAPADE V MALIKOVANJE IN SE ZADOVOLJIMO Z BORNIMI ZAGOTOVILI.

    PUŠČAVA IN PRIMARNE SKRBI
    ——————————————-
    KAJ JE PUŠČAVA? JE KRAJ, KJER PREVLADUJE NEGOTOVOST, NEVARNOST, V PUŠČAVI NI NIČESAR. NI VODE, NI HRANE IN NI ZATOČIŠČA. PUŠČAVA JE PODOBA ČLOVEKOVEGA ŽIVLJENJA , KATEREGA STANJE JE NEGOTOVO IN NIMA TRDNIH ZAGOTOVIL. TA NEGOTOVOST POVZROČA V ČLOVEKU PRIMARNE SKRBI, KI JIH JEZUS OMENJA V EVANGELIJU: “KAJ BOMO JEDLI, ALI KAJ BOMO PILI ALI KAJ BOMO OBLEKLI? (Mt 6,31).

    TO SO PRIMARNE SKRBI IN PUŠČAVA POVZROČA TE SKRBI.

    REŠITEV IZ NEGOTOVOSTI: RELIGIJA “NAREDI SI SAM ”
    ———————————————————————————————————————————————————IN V TISTI PUŠČAVI SE ZGODI NEKAJ, KAR SPROŽI MALIKOVALSTVO, ” MOJZES JE ODLAŠAL S PRIHODOM Z GORE” (2 MZ 32,1) . TAM JE OSTAL ŠTIRIDESET DNI IN LJUDJE SO IZGUBILI POTRPLJENJE. MANJKA OPORNA TOČKA, KI JE BIL MOJZES : LIDER VODJA, OHRABRUJOČ VODITELJ, IN TO POSTANE NEVZDRŽNO.- LJUDSTVO TOREJ ZAHTEVA VIDNEGA boga – TO JE PAST, V KATERO PADE LJUDSTVO- DA BI SE POISTOVETILO IN USMERILO.
    ARONU REČE: “NAREDI NAM boga, KI BO HODIL PRED NAMI”. NAREDI NAM VODJO, NAREDI NAM LIDERJA.
    ČLOVEŠKA NARAVA ZATO, DA BI UBEŽALA NEGOTOVOSTI- NEGOTOVOST JE PUŠČAVA- IŠČE RELIGIJO “NAREDI SI SAM”: ČE SE BOG NE POKAŽE , SI NAREDIMO boga PO MERI . PRED MALIKOM NISMO V NIKAKRŠNI NEVARNOSTI, DA BI ZASLIŠALI KLIC, KI NAS IZTRGA IZ LASTNIH GOTOVOSTI, KAJTI MALIKI “IMAJO USTA, PA NE GOVORIJO” (Psalm 115,5). TAKO RAZUMEMO, DA JE MALIK PRETVEZA, DA SAMI SEBE POSTAVLJAMO V SREDIŠČE RESNIČNOSTI, KO ČASTIMO DELA SVOJIH ROK (Okrožnic Luč vere ,13).

    ŽELJE, KI DAJEJO NAVIDEZNO SVOBODO A V RESNICI ZASUŽNJUJEJO
    ——————————————————————————————————————————————————–
    ARON SE NE ZNA ZOPERSTAVITI ZAHTEVI LJUDI IN USTVARI ZLATO TELE.TELE JE IMELO NA BLIŽNJEM VZHODU DVOJNI POMEN: PO ENI STRANI JE PREDSTAVLJALO RODOVITNOST IN OBILJE, PO DRUGI STRANI PA ENERGIJO IN MOČ. PREDVSEM PA JE IZ ZLATA, ZATO JE SIMBOL BOGASTVA, USPEHA, MOČI IN DENARJA. TO SO VELIKI MALIKI: USPEH, MOČ IN DENAR. TO SO VEČNE SKUŠNJAVE.

    ZLATO TELE JE TOLE: SIMBOL VSEH ŽELJA , KI DAJEJO NAVIDEZNO SVOBODO, V RESNICI PA ZASUŽNJUJEJO, SAJ MALIK VEDNO ZASUŽNJUJE. JE PRIVLAČEN IN TI GREŠ. KAKOR TISTA PRIVLAČNOST KAČE, KI GLEDA PTIČKA- IN TA SE NE MORE PREMAKNITI TER GA KAČA ZGRABI.
    ARON SE NI ZNAL UPRETI.

    http://www.mirenski-grad.si/ce-bog-ni-na-prvem-mestu

  40. Hvala says:

    MISEL (SVETI PAVEL VI).

    V BOŽJEM NAČRTU JE VSAK ČLOVEK POKLICAN K RAZVOJU, ZAKAJ VSAKO ŽIVLJENJE JE KLIC.
    OB ROJSTVU JE VSEM DAN V KALI SKUPEK ZMOŽNOSTI, S KATERIMI MORAMO RODITI SADOVE.

  41. Hvala says:

    ALI LAHKO ATEIST PRIDE V NEBESA?

    IZ DEJANJ OZ. ODNOSOV SE NAMREČ VIDI, ALI ŽIVIM IZ LJUBEZNI, KI JE BOG, ALI NE. O TEM GOVORI JEZUS: “PO TEM BODO VSI SPOZNALI, DA STE MOJI UČENCI, ČE BOSTE IMELI LJUBEZEN MED SEBOJ.” (Jn 13,35). LJUBEZEN JE TOREJ TEMELJNO MERILO ZA ZVELIČANJE.

    ENIM SE BOG PO LASTNI ZAMISLI RAZODEVA NEPOSREDNO, DRUGIM PA PO DRUGIH LJUDEH I DOGODKIH. OBOJIM PA JE SKUPNO TO, DA IMAJO ISTEGA STVARNIKA, KI JE V VEST VSAKEGA ČLOVEKA VCEPIL SVOJO POSTAVO.
    ZATO ŠE EN VELIK TEOLOG BL. JANEZ HENRIK NEWMAN IMENUJE “PRVOTNI KRISTUSOV NAMESTNIK”.

    PAPEŽ FRANČIŠEK PRAVI, DA JE JEZUS UMRL IN VSTAL OD MRTVIH TUDI ZA ATEISTE IN DA BOMO SOJENI NA PODLAGI TEGA , KAR SMO STORILI V SKLADU S SVOJIM VEDENJEM.TO PA NE ZMANJŠUJE IZZIVA, PRED KATEREGA SMO KRISTJANI DNEVNO POSTAVLJENI: DA POKAŽEMO ATEISTOM IN LJUDEM DRUGIH PREPRIČANJ, DA TUDI ONI V RESNICI HREPENIJO PO BOŽJI LJUBEZNI.

    BOG PA NI SODNIK, KI BI PREPROSTO NAGRAJEVAL TISTE, ZA KATERE MENI, DA SO DOBRI. IN NEBESA NISO DOSEŽEK, PRI KATEREM BOG ČLOVEKA OPAZUJE, ALI MU GA BO USPELO DOSEČI PO LASTNIH MOČEH ALI NE.

    BOG JE USMILJENJE, KI SI ŽELI, DA BI GA VSAK PREPOZNAL ZA SVOJEGA NEBEŠKEGA OČETA, ČLOVEK PA SEBE S TEM ZA NESKONČNO LJUBLJENEGA OTROKA (priloga Aleteia ).

    Pri Bogu ni nič nemogoče, pri Bogu je vse mogoče in z Bogom zmoremo vse!

    https://si.aleteia.org/2018/09/06/ali-lahko-ateist-pride-v-nebesa/

    • Janez says:

      Pokoncilski nauk Cerkve: ali se lahko odrešijo tudi ateisti, ki so dobri in pošteni?

      Stara trditev krščanstva da “izven Cerkve ni zveličanja”, je sama po sebi v nasprotju z učenjem, da je “Jezus Kristus Odrešenik vseh ljudi na Zemlji in Bog vseh ljudi, ki so dobre volje in pravični”. Nasprotje med pritdilno in nikalno izjavo glede odrešitve vseh ljudi, tudi ateistov, je odpravil pokoncilski nauk tako, da se lahko zveličajo tudi vsi drugi zemljani, če le spoštujejo navodila svoje vesti in živijo pošteno in pravično ter so dobri ljudje, ki ljubijo in odpuščajo, služijo drugim in so dobri ljudje tako, da pomagajo drugim. Naše življenje naj bo Ljubezen, Odpuščanje in Dobrota, ki je vsebinska molitev dobrih in pravičnih ljudi, kar ima Jezus rad in kar nas vse Uči v Evangeliju. Vrata k Bogu so vedno odprta za vse ljudi, saj nas Bog Ljubi. Če dodamo še obe temeljni zapovedi krščanstva: “Ne stori tega drugim, kar ne želiš, da bi drugi tebi storili”, in (maksima) “stori drugim to, kar želiš, da bi drugi tebi storili”, moramo krščanstvo videti kot najbolj odprto skupnost, kot pravo nasprotje totalitarizmov kot egoistični in brezbožni kapitalizem in komunizem, kjer ni bilo prostora za Boga in Ljubezen. Krščanstvo je ne samo antitotalitaristično, ampak to, kar je že vedno bilo: odrešenjsko in bratsko, ki v katoliški Cerkvi (kata holos ali cerkev vsega sveta) zaobjema vse ljudi in ves svet, saj po Evangeliju oznanja Božje Odrešenje in Božjo Ljubezen med vsemi ljudmi. Boj je Ljubezen, ki nikoli ne mine. Čaka nas, da pridemo k Njemu.

      P.s.: zelo ste delovna in pridna sestra Hvala, da za vernike prispevate veliko koristnih bogoslovnih naukov, ki jih preberete in jih preprosto napišete, da so razumljive vernikom. Dodajmo še več Upanja, Božje Topline, Ljubezni, Usmiljenja in Božjega Miru in molitev, da bomo prinašali LUČ in VESELO OZNANILO ODREŠENJA ! BVB. Janez

      • Hvala says:

        Zahvaljujem se tudi vam g. Janez, za vaše molitve in prispevke, res je, prinašajmo veselo oznanilo odrešenja, bodimo svetilke, skupaj smo vsi na isti ladji. Vsak človek je res unikat, ustvarjen od Boga in vsak s svojim življenjem prispeva v skupno dobro na svoj način.

        Vse dobro vam želim!

  42. Hvala says:

    NA SVETU SMO ZATO, DA BI ŽIVELI PO BOŽJI VOLJI IN SE ZVELIČALI.

    Zakramenti so posebna znamenja Božje ljubezni in bližine (vidna znamenja nevidne Božje milosti). Po zakramentih deluje Jezus. Sam zakrament nam daje Božjo pomoč za krščansko življenje.

    Nekateri ljudje so poklicani, da prejmejo zakrament Mašniškega posvečenja , drugi Sveti zakon itd..
    V vsakem stanu, v katerega je Bog poklical nas ljudi, je potrebno, da opravimo svoje naloge in dolžnosti, ki so nam zaupane, s POSLUŠNOSTJO GOSPODU, po Božji POSTAVI.

    Zato se nam ni potrebno posebej ubadati, premišljevati in delati po svoji volji, ali se spraševati kakšno dobro delo bi opravili, ali pa ga nismo opravili, ker se nam zdi, da je to mogoče samo v misijonih v tujini itd, kajti , če človek živi po Gospodovi volji, opravlja DELA USMILJENJA.

    Poglejmo napr. Zakrament Svetega zakona. V zakonu si mož in žena pomagata drug drugemu in otrokom, če pridejo na svet.
    Starši skrbijo , da bodo otroci oblečeni, nahranjeni, da bodo imeli telesno in duhovno pomoč , kljub temu, da pride včasih težko obdobje.
    Se pravi, da delajo duhovna in telesna dela Usmiljenja. TELESNO DELO USMILJENJA JE: LAČNE NASIČEVATI, ŽEJNE NAPAJATI, NAGE OBLAČITI.

    Ko ljudje umrejo, jih je potrebno dostojno pokopati. O tem telesnem delu usmiljenja lahko preberemo v Svetem pismu_ TOBIT.
    Telesno delo usmiljenja: MRLIČE POKOPAVATI.

    Ko ljudje zbolijo ali pa gredo živet v kašne ustanove , jih obiskujemo. S tem opravljamo telesno delo usmiljenja: BOLNIKE OBISKOVATI.

    Ko človeka objema huda žalost, jih potolažimo. To delamo tudi na tej internetni strani, se pravi opravljamo duhovno delo usmiljenja: ŽALOSTNE POTOLAŽITI.

    Kadar opazimo grešnika in ga posvarimo, opravimo duhovno delo usmiljenja: GREŠNIKE SVARITI.

    Ko v življenju doživljamo krivico, zapostavljanje in to krivico voljno trpimo, je to duhovno delo usmiljenja: KRIVICO VOLJNO TRPETI.

    Ko doživimo v življenju , da nas drugi žalijo, in če te žalitve iz srca odpustimo, opravljamo duhovno delo usmiljenja. ŽALJIVCEM IZ SRCA ODPUSTITI.

    Če nekdo dvomi, išče resnico , in če mu prav svetujemo, opravimo duhovno delo usmiljenja. DVOMLJIVCEM PRAV SVETOVATI.

    Ko molimo za žive ljudi ali pa za mrtve, opravljamo duhovno delo usmiljenja: ZA ŽIVE IN MRTVE BOGA PROSITI.

    V življenju je nekako vse prepleteno in povezano, ravnovesje v naših življenjih pa daje BOG, če je na prvem mestu.
    Zato opravljamo dela usmiljenja tam, kamor smo po Božjem načrtu postavljeni, če smo Gospodu poslušni.

    To se pravi: najprej je potrebno začeti v svoji družini. Družina je osnovna celica vsake družbe smo se učili. Imejmo odprte oči za usmiljena dela. Ko družinski član zboli, ga je potrebno negovati itd……..Če bo družina kot osnovna celica zdrava, se pravi celovito ozdravljena (telesno in duhovno), bo uspeh in napredek v svetu. Vsak človek je dolžan poskrbeti najprej v stanu, v katerega ga je Gospod poklical in je pristal na njegov klic.
    Pomagati sosedom, če ne moreš drugega, moli zanj in se mu nasmej. V državi pomagaj, itd. Naj ne mislimo, da je večje delo usmiljenja opravljeno v misijonih kot pa doma, ker za Boga ni večje ali manj vredno delo, je pa največje delo tisto, ki je opravljeno z ljubeznijo. Če boš vsak dan pometal cesto z največjo ljubeznijo, je to opravljeno delo po Gospodovi volji in zamisli in je v njegovih očeh enakovredno vsem ostalim delom in opravilom.

    Ljudje imamo pogosto vprašanje, zamisli, dvome, razne predstave, načrte, zato naslovimo svoje prošnje na SVETEGA DUHA TOLAŽNIKA , ki bo nam bo odgovore posredoval, nam dal navdihe in svoje ideje, nas razsvetljeval itd……………….

    https://opusdei.org/sl-si/article/katera-so-dela-usmiljenja/

  43. Hvala says:

    Že večkrat je bila izpostavljena tema : ALI JE ODREŠITEV SAMO PO VERI, ALI PA JE ODREŠITEV PO VERI IN Z DOBRIMI DELI.
    V ta namen sem izbrala naslednje:

    ALI KATOLIČANI VERJAMEMO V PREDESTINACIJO? (priloga Aleteia)

    VPRAŠANJE PREDESTINACIJE JE TEMA, KI SE DOTIKA MNOGO VIDIKOV VERE.
    KO SE UBADAMO S TO SKRIVNOSTJO , SE LAHKO ZANESEMO NA MODRE BESEDE SVETEGA AVGUŠTINA , KI PRAVI:

    1. ON , KI TE JE USTVARIL BREZ TVOJE POMOČI, TE NE BO ODREŠIL BREZ TVOJE PRIVOLITVE (Sermo 169, II 13).
    ———————————————————————————————————————————————————
    2. BOG JE DOBER IN PRAVIČEN . ČLOVEKA LAHKO ODREŠI BREZ DOBRIH DEL, KER JE DOBER. NE MORE PA NIKOGAR OBSODITI BREZ NJEGOVIH ZLIH DEL, KER JE PRAVIČEN (Contra Jul. III 18,35).
    ———————————————————————————————————————————————————
    3. V VSEM NAM BOG NAKLANJA SVOJE USMILJENJE, STVAR OSEBNE ODLOČITVE POSAMEZNIKA PA JE, ČE BOŽJI KLIC SPREJME ALI GA ZAVRNE ( De spiritu et litt, 34,60).
    ——————————————————————————————————————————————————-

    Pri Bogu je vse mogoče, pri Bogu ni nič nemogoče. Bog človeka lahko odreši brez dobrih del.
    Karizmatični duhovniki, ki so napisali določene knjige, so napisali, da naj Božje skrivnosti prepustimo Bogu.

    Jezus se je usmilil razbojnika, ki ga je prosil, naj se ga spomni v raju. Jezus je bil brez greha. Razbojnik je sam priznal, da je grešnik, torej je delal, kar je hudo v Gospodovih očeh, vendar se ga je Jezus usmilil.

    https://si.aleteia.org/2019/04/05/ali-katolicani-verjamemo-v-usodo-odgovor-vas-bo-presenetil/

  44. Hvala says:

    Že večkrat je bila načeta tema in razpravljanje o : ALI JE MOŽNA ODREŠITEV SAMO PO VERI, ALI PA PO VERI IN Z DOBRIMI DELI.

    V ta namen sem izbrala nekaj člankov in resnic. ALI KATOLIČANI VERJAMEMO V PREDESTINACIJO? (Priloga Aleteia)

    SVETI AVGUŠTIN PRAVI: “BOG JE DOBER IN PRAVIČEN.”

    VPRAŠANJE PREDESTINACIJE JE TEMA, KI SE DOTIKA MNOGIH VIDIKOV VERE. KO SE UBADAMO S TO SKRIVNOSTJO, SE LAHKO ZANESEMO NA MODRE BESEDE SVETEGA AVGUŠTINA, KI PRAVI:

    1 ON, KI TE JE USTVARIL BREZ TVOJE POMOČI, TE NE BO ODREŠIL BREZ TVOJE PRIVOLITVE (Sermo 169, II 13);
    ———————————————————————————————————————————————————
    2. BOG JE DOBER IN PRAVIČEN. ČLOVEKA LAHKO ODREŠI BREZ DOBRIH DEL, KER JE DOBER. NE MORE PA NIKOGAR OBSODITI BREZ NJEGOVIH ZLIH DEL, KER JE PRAVIČEN (Contra Jul III 18,35);ž
    ———————————————————————————————————————————————————
    3. V VSEM NAM BOG NAKLANJA SVOJE USMILJENJE, STVAR OSEBNE ODLOČITVE POSAMEZNIKA PA JE, ČE BOŽJI KLIC SPREJME ALI ZAVRNE (De spiritu et litt 34,60), v članku Aleteia-priloga).
    ———————————————————————————————————————————————————
    Tako je: Bog je Vsemogočen, Pravičen in Usmiljen in pri Bogu je vse mogoče, človeka lahko reši brez dobrih del.

    Že karizmatični duhovniki, ki so pisali knjige , so napisali, naj prepustimo Bogu Njegove skrivnosti.

    Jaz sem že velikokrat poudarila, da če človek prepusti Gospodu, to pomeni, DA JE BOG GOSPODAR NAŠIH ŽIVLJENJ, česa bi se bali?
    Saj je Jezus sam rekel: “Če sem jaz s teboj, česa bi se bal? Kdo nas bo iztrgal , če smo v Jezusovih rokah?. Nihče!

    Pri Bogu je vse mogoče in pri Bogu ni nič nemogoče.
    Boga moramo poslušati. Enim se BOG po lastni zamisli razodeva neposredno, drugim pa po drugih ljudeh in dogodkih (priložen članek Aleteia). Važno je, da znamo razbrati Božji glas, kaj nam želi povedati, ne pa vztrajati pri svojih načrtih, ki niso osnovani po Božji zamisli.
    Sicer pa poglejmo razbojnika, ki sta visela skupaj z Jezusom. Jezus je bil brez greha. Ko je eden razbojnik prosil Jezusa in Mu rekel: Spomni se me, ko prideš v raj, je Jezus rekel:” Še danes boš z menoj v raju. ” Razbojnik je sam priznal, da je grešnik, da po pravici visi na križu, se pravi, da je delal kar je zelo hudo v Gospodovih očeh, vendar Gospod se ga je usmilil.

    Zakramenti so posebna znamenja Božje ljubezni in bližine (vidna znamenja nevidne Božje milosti). Po zakramentih deluje Jezus sam. Zakramenti nam dajejo Božjo pomoč za krščansko življenje. Zakramenti so tudi Mašniško posvečenje, Sveti zakon.

    Ko razmišljam, se mi utrnejo misli: Nekdo je poklican , da prejme v življenju Mašniško posvečenje, nekdo stopi v Sveti zakon, itd….V vsakem stanu pa , ki nam je zaupan v življenju, mora človek z odgovornostjo opravljati naloge, ki so mu zaupane. Nekdo, ki sklene Sveti zakon, mora opraviti dolžnosti v tem zakonu . To se pravi skrbeti za zakonca, otroke, če so prišli na svet, itd. Skratka, opravljamo dela usmiljenja v vsakem stanu. Ne bomo pustili zakonca ali otrok lačnih, trudili se bomo za to, kljub temu, da bo težko velikokrat. Otroke bomo poskušali nahranili in nasitili.
    Telesna dela usmiljenja_LAČNE NASIČEVATI.

    Ko ljudje umrjejo,jih je treba dostojno pokopati. O tem delu usmiljenja si lahko preberemo v Svetem Pismu -TOBIT
    Telesno delo usmiljenja: MRLIČE POKOPAVATI

    Kadar ljudje zbolijo in so v bolnišnici ali v drugih ustanovah , jih lahko hodimo obiskovat.
    Telesno delo usmiljenja je: BOLNIKE OBISKOVATI
    Itd….

    Če nekdo greši, to vidimo in ga posvarimo. Duhovno delo usmiljenja je: GREŠNIKE SVARITI.

    Če je nekdo zelo žalosten, ga potolažimo. Tudi v tej rubriki tolažimo in bodrimo drug drugega. Duhovno delo usmiljenja je: ŽALOSTNE TOLAŽITI.

    Ljudje v svojem življenju naletimo , da se nam dogajajo krivice. Če krivico voljno trpimo je to duhovno delo usmiljenja: KRIVICO VOLJNO TRPETI.

    Ko v življenje doživimo žalitve, ponižanja in če žaljivcem iz srca odpustimo naredimo duhovno delo usmiljenja: ŽALJIVCEM IZ SRCA ODPUSTITI.

    Ko drug za drugega molimo in prosimo, za žive ljudi ali pa za mrtve, opravljamo duhovno delo usmiljenja: ZA ŽIVE IN MRTVE BOGA PROSITI.

    Kadar so ljudje v dvomih, se lahko potrudimo in jim prav svetujemo , s tem opravljamo duhovno delo usmiljenja: DVOMLJIVCEM PRAV SVETOVATI.

    iTD….. (priloga: dela usmiljenja).

    Ko živimo vsakdanje življenje vsak v svojem stanu, opravljamo dobra dela, če živimo v skladu z zapovedmi. Zato se človeku ni potrebno bati, katero delo usmiljenja bo naredil, kaj izpustil itd, kajti na svetu smo zato, DA BI ŽIVELI PO BOŽJI VOLJI IN SE ZVELIČALI.

    Če sledimo Gospodovi volji, to je če smo POSLUŠNI GOSPODU, bomo opazili, da tam kamor nas je Gospod postavil in poklical, če tam izpolnjujemo Gospodovo voljo je to: POSLUŠNOST BOGU, PONIŽNOST , POTRPLJENJE. Dejansko tako živimo kot molimo: ZGODI SE TVOJA VOLJA. S takim življenje, ki je poslušnost Gospodu , opravljamo telesna in duhovna dela usmiljenja.
    To je misijon v družini, pri sosedih , v državi v vsakem stanu, v katerega nas je poklical Gospod.

    Ljudje imamo v življenju dvome, svoja pota, vprašanja itd…in zato se obrnimo na SVETEGA DUHA, KI ODGOVARJA NA VPRAŠANJA, NAS VODI IN RAZSVETLJUJE.

    https://si.aleteia.org/2019/04/05/ali-katolicani-verjamemo-v-usodo-odgovor-vas-bo-presenetil/

    https://opusdei.org/sl-si/article/katera-so-dela-usmiljenja/

  45. Miro says:

    SVETA ELIZABETA PORTUGALSKA JE IZVRŠILA ŠTEVILNA DELA USMILJENJA DO BLIŽNJEGA IN TAKO URESNIČILA GOSPODOVE BESEDE »BLAGOR USMILJENIM …«! KAJ PA MI?

    Bistvo krščanskega življenja je izpolnjevanje zapovedi krščanske ljubezni. Ena izmed junakinj krščanske ljubezni je bila sveta Elizabeta Portugalska, katere god danes slavimo. V šoli krščanske ljubezni pa naj bi se odlikoval vsak kristjan. Zato si glede tega izprašajmo vest, vse, kar nam vest očita, pa obžalujmo, da bomo svete skrivnosti vredno obhajali (odlomek iz knjige Kristusove priče, Stanko Lorber).

    http://svetniki.org/sveta-elizabeta-portugalska-kraljica-in-redovnica

    V molitvi se priporočimo sv. Elizabeti Portugalski, da bi bil tudi nam vedno pri srcu blagor bližnjega in domovine, da bomo tako nekoč deležni božjega plačila, ki ga je Jezus obljubil z besedami: »Blagor usmiljenim, kajti usmiljenje bodo dosegli« (Mt 5,7) in »Blagor tistim, ki delajo za mir, kajti imenovani bodo Božji sinovi« (Mt 5,9).

    V molitvah Božjemu usmiljenju priporočimo tudi vse trpeče sestre in brate, posebej osebe in prošnje, omenjene v zapisih v rubriki »Prosim za molitev« pod – Katarina, Kristina, M, Tanja, Ljubica, Sasa, Viktorija, Kristjan, Sija, Žametna vrtnica, Angelika, Boštjan, Klara, Irena, Mata, Helena, MamiM, Simona, Manja, Marjetka, Ida, Zaskrbljena, Tina, Simon, Olga, Vesna, Petra, Tinkka, Tomaž, Anna, Slavica, Hana … Ta in druga imena, zapisana na Božji dlani, z ljubeznijo vključujmo v vsakodnevno molitev svetega rožnega venca in rožnega venca Božjega usmiljenja, za njih pa prosimo tudi pri vsaki sveti maši, kjer se dogajajo največji čudeži usmiljenja. Zgodi se presveta Božja volja!

    Božje usmiljenje, ki si nam dalo Presveto Devico Marijo za Mater usmiljenja, zaupamo vate!
    Božje usmiljenje, studenec bolnim in trpečim, zaupamo vate!
    Sv. Elizabeta Portugalska, prosi za nas!

  46. Janez says:

    Ali je odrešitev samo po veri ali je odrešitev po veri in z dobrimi deli?
    To je morda najbolj pomembno vprašanje v krščanski teologiji. To vprašanje je povzročilo protestantsko reformacijo, ki temelji predvsem na Svetem pismu (Sola Scriptura). Stoletja, ki je znova razkrila evangelij Svetega pisma, ki ga je zgodnja cerkev oznanjala. To je ključno vprašanje med Svetopisemskim krščanstvom in vsemi drugimi krščanskimi verami. Je odrešitev samo po milosti preko vere v Jezusa ali je po veri z dejanji? Je človek odrešen že, ker verjame v Kristusa, ali mora za svojo odrešitev še nekaj dodatnega sam storiti? Ali je sprava z Bogom nekaj, kar se je zgodilo izven nas? Ali je Bog storil spravo popolnoma za nas v Kristusu, oziroma ali je odrešenje odvisno, vsaj delno od nas? Ali je krščanska pravičnost nam tuja (Lat. extra nos – zunaj), katero jo izvoljenim Bog pripisuje samo po milosti, samo preko vere, samo v Jezusa Kristusa, brez del? Ali moramo nekako zaslužiti Božje usmiljenje?

    Ob tem vprašanju se mnogi zmedejo, zato ker se ne zedinijo z vsem, kar Sveto pismo v celoti uči na tej temi in se ne sprijaznijo s celotnim sporočilom Svetega pisma. Izven sobesedila, neprevidno primerjajo Pismo Rimljanom 3,28; 5,1; Pismo Galačanom 3,24 z Jakobovim pismom 2,24 in domnevajo razliko med Pavlom (odrešeni smo samo po božji milosti, samo preko vere) in Jakobom (odrešeni smo po svoji veri in delih). V resnici sta se Pavel in Jakob dobro razumela in sta se strinjala drug z drugim, saj sta bila oba vodena po istem, nezmotljivem Svetem Duhu, kadar sta pisala Sveto pismo. Zaradi malomarnosti pri učenju Svetega pisma, nekateri ljudje trdijo, da je to edina točka nesoglasja v razmerju vere in del. Trdijo, da Pavel dogmatično govori, da je opravičenje le po božji milosti, preko vere (Pismo Efežanom 2,8-9) medtem, ko Jakob pravi, da je opravičenje ne le samo po veri, temveč tudi po dobrih delih (Jakobovo pismo 2,24). Ta površinski, navidezni problem rešimo, če natančno preučimo, kaj je pravzaprav Jakob rekel. Jakob izpodbija tezo, da ima človek odrešujočo vero, če se njegova vera ne vidi v dobrih delih (Jakobovo pismo 2:14-26). Jakob nagovarja, kako naj človek dokaže drugim ljudem (ne Bogu) svojo vero z dobrimi deli. Jakob poudarja, da bo resnično verovanje v Jezusa, ki človeka odrešuje od greha, vplivalo na spremenjeno življenje, označeno z dobrimi deli (Jakobovo pismo 2,17-18; 20-26). Vera naj pomaga kristjanom, da bodo boljši ljudje in dobri kristjani. Jakob ne pravi, da so kristjani opravičeni po veri plus dela, temveč da bo človek, ki je opravičen samo po milosti, samo preko vere, delal dobra dela, ker je nova stvaritev v Kristusu (poglej Drugo pismo Korinčanom 5,17-19). Če človek trdi, da je vernik pa njegovo življenje, ni označeno z dobrimi deli – potemtakem nima resničnega verovanja v Kristusa (Jakobovo pismo 2,14; 17; 20; 26). Jakob nam ne razloži, kako človek lahko zasluži spravo z Bogom, temveč kako, že na novo rojen človek dokaže ljudem, da je zares popolnoma opravičen po milosti preko vere.

    Pavel piše enako v svojih pismih. Sad Duha, ki ga bodo verniki imeli je napisano v Pismu Galačanom 5,22-23 (poglej Mihej 6,8; Pismo Rimljanom 6,22-23; Pismo Hebrejcem 13,20-21). Takoj, ko nam Pavel pove, da so božji ljudje odrešeni po milosti preko vere in ne po delih (Pismo Efežanom 2,8-9), nam razkrije, da so ustvarjeni, da delajo dobra dela (Pismo Efežanom 2,10). Prav tako kot Jakob pričakuje spremembo v življenju, jo Pavel pričakuje, »Če je torej kdo v Kristusu, je nova stvaritev. Staro je minilo. Glejte, nastalo je novo.« (Drugo pismo Korinčanom 5,17) Jakob in Pavel se strinjata v poučevanju o odrešitvi, vendar prideta do istega sklepa z drugega zornega kota. Pavel vedno poudarja, da je odrešenje le po božji milosti, samo preko vere, samo v Jezusa Kristusa. Jakob, enako kot Pavel, pa močno poudarja dejstvo, da resnična krščanska vera v Kristusa brez izjeme proizvaja dobra dela. Korenita sprava z Bogom je samo božja milost, ki povzroča vero. Sad (dokaz) odrešujoče vere so dobra dela. Zveličanje v Kristusu je vedno samo po božji suvereni milosti preko darila vere, ki bo vedno sebe prikazala z dobrimi deli. Jakob pravi, da je vera brez dobrih del mrtva. In najvišja zapoved Jezusa Odrešenika pa je Ljubezen!

    Vera brez del je mrtva, Jakobovo pismo 2,14-24.26
    14 Kaj pomaga, bratje moji, če kdo pravi, da ima vero, del pa nima? Ali ga more vera rešiti? 15 Ako sta brat in sestra brez obleke in nimata vsakdanjega živeža, 16 pa jima kdo izmed vas reče: »Pojdita v miru, pogrejta se in se nasitita« – pa jima ne daste, kar je potrebno za telo, kaj to pomaga? 17 Tako je tudi z vero, če nima del: sama zase je mrtva. 18 Pa poreče kdo: Ti imaš vero in jaz imam dela. Pokaži mi svojo vero brez del, in jaz ti iz svojih del pokažem vero. 19 Ti véruješ, da je en Bog? Prav delaš; tudi hudi duhovi vérujejo, pa trepečejo. 20 Ali hočeš, nečimrni človek, spoznati, da je vera brez del prazna? 21 Ali ni bil naš oče Abraham opravičen iz del, ker je položil svojega sina Izaka na oltar? 22 Vidiš, da je vera sodelovala z njegovimi deli in da se je vera po delih dopolnila. 23 Spolnilo se je pismo, ki pravi: »Abraham je Bogu verjel in se mu je štelo v pravičnost« in je bil imenovan »prijatelj božji«. 24 Vidite, da se človek opravičuje iz del in ne samo iz vere. 26 Kakor je namreč telo brez duha mrtvo, tako je tudi vera brez del mrtva.

    Gotquestions et altro (že objavljeno)

    • Janez says:

      Smisel življenja je v tem, da se vzpostavi Božje kraljestvo na Zemlji, to je v tem, da egoistično, sovraštva polno, nasilno in nerazumno življenje nadomesti življenje ljubezni, usmiljenja, odpuščanja, bratstva, svobode in razuma tako, kot nas uči Jezus Učenik in Odrešenik. Čeprav se morda zdi, da nasilje prevladuje, je resnica ta, da bolj kot je sila Božje Dobrote, Usmiljenja in Ljubezni učinkovita, bolj je tiha in subtilna ter Odrešujoča za vse ljudi. In največja Božja zapoved in najmočnejša sila na svetu je po Jezusovem Nauku ljubezen. Amen.

  47. Hvala says:

    SPREJETI SVETEGA DUHA IN MU PUSTITI DELOVATI V SEBI POMENU TUDI, DA PRELOMIMO Z GREHOM IN GA PREMAGAMO. dr. TEOLOG TOMISLAV IVANČIČ PRAVI, DA JEZUSU IZROČIMO GREHE. SAMI NE MOREMO PRAV NIČESAR NAREDITI ALI STORITI BREZ MILOSTI, NITI KORAKA.

    POGOSTO NAŠ NAJVEČJI GREH NI KAKŠNO DEJANJE, AMPAK ŽIVLJENJE BREZ BOGA, KO ŽIVIMO EDINOLE V SKLADU S SVOJIM HOTENJEM, S SVOJIMI MOČMI I PRIČAKOVANJI. TAKO V SREDIŠČE SVOJEGA ŽIVLJENJA POSTAVLJAMO SVOJ “JAZ”, POTEM PA MORA OKOLI NJEGA PLESATI VSE DRUGO.

    SVETI DUH, KI HOČE V POPOLNOSTI STOPITI V NAŠE ŽIVLJENJE, PREMAGA NAŠO ZAGLEDANOST V NAS SAME, NEČIMRNOST IN NAPUH, KI RAZODEVAJO NAŠO NEZVESTOBO.

    ŽIVLJENJE, KI GA ŽIVIMO V SKLADU S TEM, KAR HOČEMO MI, V SKLADU Z NAŠIMI MOČMI IN NE V SKLADU Z MOČMI, KI NAM JIH DAJE DUH, APOSTOL PAVEL OPISUJE KOT ŽIVLJENJE PO MESU.

    “ČE NAMREČ ŽIVITE PO MESU, BOSTE UMRLI, ČE PA Z DUHOM MORITE DELE TELESA, BOSTE ŽIVELI .”(Rim8,12-13)

    JEZUS NAM JE DAL RESNIČNO SVOBODO IN JO LAHKO IZKUSI VSAK OD NAS, KI JE ODPRT IN SE NAUČI ŽIVETI POD VODSTVOM SVETEGA DUHA (Vojtech Kodet).

    Ja, če postavljamo v središče svojega življenja svoj “jaz”, okoli katerega mora vse plesati, Sveti Duh ne more delovati.
    Če živimo življenje tako, da se odločimo biti odvisni od Boga, to ni preprosto, a je lepo.

    Bog lahko človeka pripelje na vrh gore in mu pokaže spodaj prepad, če Mu človek zaupa se ne bo bal.

    Svetnica Favstina Kowalska opisuje v svojem dnevniku, kako je živela dejansko samo z eno nogo na zemlji, Gospod jo je počasi odtegoval, ker Mu je dovolila. Odtegovanje temu svetu in življenje po Duhu, pa zahteva napor, bolečino, je pa nekaj najlepšega kar človek na zemlji že doživi, da živi pod vodstvom Boga!.

  48. Janez says:

    KAJ JE KRISTUSOVA LJUBEZEN ZA VSE NAS?
    Izraz »Kristusova ljubezen« se nanaša na ljubezen, ki jo ima Kristus do vseh tistih, za katere je umrl, da bi jih rešil (Drugo pismo Korinčanom 5,14–21; Pismo Galačanom 2,20; Pismo Efežanom 3,14–19; 5,2.25; Prvo Janezovo pismo 3,16; Razodetje 1,4–6). »Kristusova ljubezen« je njegova pripravljenost, da žrtvuje svoje življenje kot odkupnino, da odkupi Božje izvoljence, ki si tega ne zaslužijo, kazni večne smrti za greh. Bog Sin, ki je obstajal od minule večnosti z Bogom Očetom (Evangelij po Janezu 1,1–4) in Svetim Duhom, je ljubeče privzel človeško telo in naravo (hipostatična združitev, da so Jezusa Ljudje videli, ko je živel med njimi), zgodovinsko znano kot Jezus Kristus (Evangelij po Janezu 1,5–18).

    Motiviran z veliko Ljubeznijo do nas ljudi je Jezus izpolnil vse zahteve Božje postave, tako da je, kot pravi Bog in pravi Človek na Zemlji, živel popolnoma pravično življenje in umrl kot Božja nadomestna spravna daritev za kazen za greh, da bi osvobodil vse, ki verujejo samo vanj, prihodnje sodbe in večne kazni (Razodetje 20,11–15). Po »Kristusovi ljubezni« Bog, ki je pravičen in svet, odpusti grehe tistih, ki jim je po daru milosti dana vera v Jezusa (Pismo Rimljanom 3,21–26). »Kristusova ljubezen« je imela našo potrebo po Odrešeniku od greha, smrti in pekla za pomembnejšo kot svoje božanske privilegije (Pismo Filipljanom 2,1–8). »Kristusova ljubezen« je ravnala nesebično, ko se je odpovedala upravičeni časti in slavi, da bi dosegla utelešenje; to je vodilo v zavračanje, posmehovanje, izdajo, tepež in križanje, da bi spravil z Bogom tiste, ki so bili vnaprej določeni za posvojitev (Pismo Galačanom 4,1–7; Pismo Efežanom 1,3–6). To je potrdil, ko je tretji dan vstal od mrtvih (Pismo Rimljanom 4,23–25). Kristusova ljubezen sega do najnevrednejših upornikov (Prvo Petrovo pismo 3,18). »Kajti ko smo bili še slabotni, je Kristus v času, ki je bil za to določen, umrl za brezbožne. Težkó namreč, da bi kdo umiral za pravičnega: morda bi si kdo še upal umreti za dobrega. Bog pa izkazuje svojo ljubezen do nas s tem, da je Kristus umrl za nas, ko smo bili še grešniki« (Pismo Rimljanom 5,6–8). »Kristusova ljubezen« pomeni, da je Jezus dal največ, kar je lahko, za tiste, ki so si to najmanj zaslužili! Žrtev je bistvo »Kristusove ljubezni«.

    »Kristusova ljubezen«, ki je izkazana grešnikom v zgodovini na križu in v vstajenju, je šele začetek. V sedanjosti Bog kliče in pritegne svoje ovce, naj zaupajo v Kristusa kot Odrešenika in Gospoda (Evangelij po Janezu 6,44.65; 10,3.26–30; Pismo Rimljanom 8,28–30; Pismo Galačanom 1,6; Pismo Hebrejcem 9,15; Judovo pismo 1,1). Sveti Duh, ki prebiva v njih, jih naredi za Božje posvojene otroke in sodediče z Jezusom (Pismo Rimljanom 8,12–17)! On je kristjanov zagovornik in svetovalec in tolažnik (Evangelij po Janezu 14,16–17.26; 15,26; 16,7–15). Ne glede na to, kaj preživljajo sveti, vedno vztraja, posreduje, vodi in ščiti (Pismo Rimljanom 8,26–39). Ker Jezus upravičeno vlada kot najvišji dobrohotni Kralj, Sveti Duh, ki prebiva v kristjanih, ljubeče spodbuja kristjane, da mu poslušno predajo položaj slave in vladanja, ki si ga zasluži (Drugo pismo Korinčanom 5,14–17). »Poglejte, kakšno ljubezen nam je podaril Oče: Božji otroci se imenujemo in to tudi smo. Svet nas zato ne spoznava, ker ni spoznal njega. Ljubi, zdaj smo Božji otroci; ni pa še razodeto, kaj bomo. Vemo pa, da mu bomo podobni, ko se bo razodel, ker ga bomo gledali takšnega, kakršen je, in vsak, kdor ima to upanje vanj, se očiščuje, kakor je tudi on čist« (Prvo Janezovo pismo 3,1–3).

    Addendum
    Iz svetega evangelija po Mateju (Mt 28,16-20)
    Tisti čas se je enajst učencev odpravilo v Galilejo na goro, kamor jim je bil Jezus naročil. Ko so ga zagledali, so se mu do tal priklonili, nekateri pa so dvomili. Jezus je pristopil in jim spregovóril: »Dana mi je vsa oblast v nebesih in na zemlji. Pojdite torej in poučujte vse narode. Krščujte jih v imenu Očeta in Sina in Svetega Duha in učite jih izpolnjevati vse, kar koli sem vam zapovedal! In glejte: jaz sem z vami vse dni do konca sveta.«

    Ko so bili zbrani, so ga vprašali: »Gospod, ali boš v tem času obnovil izraelsko kraljestvo?« Rekel jim je: »Ni vaša stvar, da bi vedeli za čase in trenutke, ki jih je Oče določil v svoji oblasti. Toda prejeli boste moč, ko bo Sveti Duh prišel nad vas, in boste moje priče v Jeruzalemu in po vsej Judeji in Samariji ter do skrajnih mej sveta.« Po teh besedah se je dvignil pred njihovimi očmi in oblak ga je zastrl njihovim pogledom. Ko so po njegovem odhódu strmeli v nebo, glej, sta stala pri njih dva moža v belih oblačilih, ki sta rekla: »Možje Galilejci, kaj stojite in gledate v nebo? Ta Jezus, ki je bil vzet od vas v nebo, bo prišel prav tako, kakor ste ga videli iti v nebo.«
    »Kakor mladika ne more sama roditi sadu, če ne ostane na trti, tako tudi vi ne, če ne ostanete v meni.« (Jn 16,4)

    Gotquestions et altro

  49. Janez says:

    ALI NAJ BI BIL KRISTJAN ZMOŽEN ČUTITI SVETEGA DUHA?
    Čeprav določene aktivnosti Svetega Duha v življenju kristjanov vključujejo občutek, npr. prepričanost, da si grešil, tolažba in usposobljenost za služenje, nam Sveto pismo ne naroča, naj naš odnos s Svetim Duhom temelji na tem, kako ali kaj čutimo. V vsakem na novo rojenem kristjanu prebiva Sveti Duh (Pismo Efežanom 1,13). Jezus nam je rekel, da ko pride Tolažnik, bo pri nas in v nas. »… jaz pa bom prosil Očeta in dal vam bo drugega Tolažnika, da bo ostal pri vas vekomaj: Duha resnice, ki ga svet ne more prejeti, ker ga ne vidi in ne pozna. Vi ga poznate, ker ostaja pri vas in bo v vas« (Evangelij po Janezu 14,16–17). Z drugimi besedami, Jezus pošilja nekoga, kakršen je on, da bi bil pri nas in v nas. Vemo, da je Sveti Duh pri nas, ker nam Božja beseda govori, da je tako. V vsakem na novo rojenem kristjanu prebiva Sveti Duh, vendar nismo vedno podrejeni Svetemu Duhu in to je pomembna razlika. Kadar delujemo v svojem mesu, nismo pod nadzorom Svetega Duha, čeprav še vedno prebiva v nas. Apostol Pavel komentira to resnico in uporabi ilustracijo, ki nam pomaga razumeti. »In ne opijanjajte se z vinom, v čemer je razbrzdanost, temveč naj vas napolnjuje Duh« (Pismo Efežanom 5,18). Sobesedilo vrstic 6–20 vsebuje navodila za življenje kristjana, ki je napolnjen s Svetim Duhom. Apostol Pavel ponazarja značilne vidike življenja, napolnjenega z Duhom, v nasprotju z življenjem opijanjanja.

    Ko so ljudje pijani, kažejo določene značilnosti: postanejo nerodni, njihovo govorjenje je nerazločno in njihova presoja je zamegljena in zmedena. Tako kot obstajajo določene značilnosti, po katerih prepoznamo nekoga, ki ga nadzira preveč vina, obstajajo tudi določene, gotove značilnosti, po katerih prepoznamo nekoga, ki ga nadzira Sveti Duh (gl. vrstice 19–21). V Pismu Galačanom 5,22–24 beremo o sadu Duha. To je sad Svetega Duha, ki ga kaže na novo rojen kristjan, ki je pod njegovim nadzorom. Glagolski čas v Pismu Efežanom 5,18 nam kaže, naj ostanemo v pasivnem, nenehnem procesu: »… naj vas napolnjuje Duh«. Ker Pismo Efežanom 5,18 vsebuje samo en opomin v dolgi vrsti opominov, ki se začenjajo v v. 4,1 in se nadaljujejo vse do konca pisma, iz tega sledi, da se je mogoče upirati napolnjevanju Duha ali nadzoru Duha. Ostanek Pisma Efežanom opisuje vedenjske značilnosti kristjanov, napolnjenih z Duhom, v različnih odnosih v življenju. Vse se začenjajo z besedami: »… nagovarjajte se s psalmi, hvalnicami in z duhovnimi pesmimi, ko v svojem srcu prepevate in slavite Gospoda. V imenu našega Gospoda Jezusa Kristusa se nenehoma zahvaljujte Bogu Očetu za vse. Iz strahospoštovanja do Kristusa se podrejajte drug drugemu« (Pismo Efežanom 5,19–21).

    Nismo napolnjeni z Duhom, ker dosežemo pobožne občutke ali ker smo vključeni v zaneseno ali ekstatično vedenje (ekstaza). Biti napolnjen z Duhom je privilegij kristjanov, ki se ponižno predajo Gospodu, ki prevzame njihovo življenje v svoje roke. Biti napolnjen z Duhom in biti pod nadzorom Duha je rezultat prizadevanja, da bi živeli v poslušnosti Gospodu. To je dar Božje posvečujoče Milosti, ki se kaže v praktični poslušnosti in ne samo v čustvenem občutku. Čustva nas zlahka prevarajo in mnogi se spravijo v čustveno vznesenost in pobesnelost, ki je povsem iz mesa in ne iz Svetega Duha. »Pravim torej: žívite v Duhu in nikakor ne boste stregli poželenju mesa. … Če živimo po Duhu, tudi delajmo po Duhu« (Pismo Galačanom 5,16.25). So trenutki, ko smo prevzeti od prisotnosti Svetega Duha in to je naravno pogosto čustvena izkušnja. Ko se to zgodi, je to neprimerljivo veselje. Izkušanje veselja v Svetem Duhu je razumevanje, da smo kot Božji otroci blagoslovljeni po njegovi Milosti. Zato delovanje Svetega Duha absolutno vključuje naša čustva in občutke. Obenem pa nam ne sme biti temelj našega zagotovila, da v nas prebiva Sveti Duh ali da nas napolnjuje Sveti Duh, noben poseben občutek, pač pa avtoriteta Božje pisane besede, Svetega pisma, ki ga je Bog narekoval izbranim pisateljem.

    gotquestions et altro

    MOLITEV ZA SEDEM DAROV SVETEGA DUHA
    Pridi božanski Tolažnik in napolni mi srce s sedmimi svojimi darovi.
    Pridi, Duh modrosti, in prepoji moje srce in dušo. Nauči me, kako opazovati in ceniti nebeške stvari, da jih bolj kot vse zemeljske stvari vzljubim in iskreno iščem.
    Pridi, Duh razuma, in razsvetli mojo dušo, da Tvoje božanske besede in skrivnosti sebi v rešitev pravilno razumem in se po tem spoznanju ravnam.
    Pridi, Duh sveta, in nauči moje srce predvsem to, da bo naklonjeno dobremu in se bo izogibalo zlu. Vodi me in upravljaj v vsakem dvomu, da nikoli ne skrenem s poti, ki me vodi k rešitvi.
    Pridi, Duh moči, in naseli se v meni. Ohrabri me v vseh težavah, utrdi me v bolečinah in nasprotovanjih, daj mi moč proti vsem napadom hudobnega duha, da Ti v vsem ugodim.
    Pridi, Duh znanja, in nauči me pravilno spoznati prehodne stvari tega sveta, da jih uporabljam le za Tvojo slavo in rešitev svoje duše.
    Pridi, Duh pobožnosti, in povedi moje srce v pravo pobožnost in sveto ljubezen do Boga, da Tebe vedno iskreno iščem, Tebe v ljubezni najdem in Te za vedno obdržim.
    Pridi, Duh strahu božjega, in prepoji moje srce s svetim strahom, da na Tebe, svojega Boga, neprestano mislim in se izogibam vsemu, kar bi lahko bilo sovražno Tvojemu božanskemu veličanstvu. Amen.

    Molitev skupnosti krščanskega življenja.

  50. Janez says:

    KAJ JE OPRAVIČENJE ZA NAS GREŠNE KRISTJANE?
    Preprosto povedano, opravičiti pomeni izreči za pravičnega, spraviti z Bogom. Opravičenje pomeni, da Bog razglasi za pravične tiste, katerim je pripisana Kristusova pravičnost (Pismo Rimljanom 4,22–25; Drugo pismo Korinčanom 5,21). Čeprav najdemo opravičenje kot načelo po vsem Svetem pismu, je glavni odlomek, ki opisuje opravičenje v zvezi z verniki, Pismo Rimljanom 3,21–26: »Zdaj pa se je brez postave pokazala Božja pravičnost, o kateri pričujejo postava in preroki. Božja pravičnost se daje po veri v Jezusa Kristusa, in sicer vsem, ki verujejo. Ni namreč nobene razlike: saj so vsi grešili in so brez Božje slave, opravičeni pa so zastonj po njegovi milosti, prek odkupitve v Kristusu Jezusu. Njega je Bog javno določil, da bi bil s svojo krvjo orodje sprave, h kateri prideš po veri. S tem je hotel pokazati svojo pravičnost, tako je v svoji potrpežljivosti odpustil prej storjene grehe. Hotel je pokazati svojo pravičnost v sedanjem času, da je namreč sam pravičen in da opravičuje tistega, ki veruje v Jezusa.«

    Opravičeni, razglašeni za pravične, smo v trenutku naše odrešitve. Odrešitev nas ne naredi pravičnih, ampak nas razglasi za pravične. Kristusova pravičnost nam je pripisana po milosti v veri v njegovo v celoti doseženo spravo na križu. Njegova žrtev prekrije naš greh, zato smo, kar se tiče našega položaja, po Božji oceni popolni in neoporečni. Ker smo kot verujoči v Kristusu, Bog prišteva Kristusovo pravičnost nam. Bog je v Kristusu potešil svoje upravičene zahteve po popolnosti; zato nas upravičeno razglaša za pravične – nas opravičuje.

    Pismo Rimljanom 5,18–19 to dobro povzame: »Kakor se je torej po prestopku enega človeka zgrnila obsodba na vse ljudi, tako tudi zaradi pravičnega dejanja enega prihaja na vse ljudi opravičenje, ki daje življenje. Kakor so namreč zaradi neposlušnosti enega človeka mnogi postali grešniki, tako bodo tudi zaradi poslušnosti enega mnogi postali pravični.« Zaradi opravičenja lahko Božji mir vlada v našem življenju. Zaradi opravičenja imamo lahko verujoči zagotovilo odrešitve. Bog nas opravičuje in nas tako, kar se tiče našega položaja, spravlja s seboj po Kristusovi pravičnosti, ki nam je bila pripisana. Zaradi opravičenja se lahko potem podredimo vseživljenjskemu procesu posvečevanja, v katerem nas Sveti Duh, ki prebiva v nas, postopoma spreminja v osebno, praktično in dejansko pravičnost. »Ker smo torej opravičeni iz vere, živimo v miru z Bogom po našem Gospodu Jezusu Kristusu« (Pismo Rimljanom 5,1). Gospod je vedno z nami in zato nikoli nismo sami!

    Gotquestions et altro

    Skrajšana Molitev
    Prosim Bog podeli nam svojim Učencem in Bratom Milost Ljubezni in Vere ter Vodi nas,
    da bomo vedno hodili po Poti Odrešenja za Teboj,
    skupaj z drugimi Brati in Sestrami v Nebeško Domovino brez greha in stranpoti,
    ko omagujemo pod bremeni in preizkušnjami Življenja in ki Te potrebujemo vedno in povsod.
    Brez Tebe pomenimo, da smo nič, samo s Teboj Jezus smo lahko vse.
    Pomnoži nam Vero, Mir in Ljubezen in Strpnost za boljši Svet Tebi v Slavo in Čast.
    Zavedamo se Gospod Jezus, da ko bomo ponižni in skromni v Življenju vse naredili prav,
    kar nam nalagaš in nam zapoveduješ na tem svetu,
    ko bomo Verovali Vate, molili, ljubili, odpuščali in služili z dobrimi deli bližnjim,
    ko bomo dejavno in konkretno v praksi življenja izpričevali Vero Vate in v Sveto Evharistijo,
    da nam boš šele tedaj dovolil priti k Tebi v Večno Veselje, v Tvoji Luči in v Tvojem Ljubečem Miru.
    Ko bomo Ljubili in bili Usmiljeni Samaritani bomo spolnjevali Tvojo Sveto Voljo.
    Amen.

    Odlomek iz Dopolnjene molitve po A. M. Couvrer, Ognjišče 1998.

  51. Hvala says:

    BOŽJA VOLJA!

    Ko življenje v celoti izročimo BOGU, ko rečemo svoj “DA -“ZGODI SE PO TVOJI VOLJI, tako kot je to rekla Marija, potem Gospod izvaja svoj Božji načrt v naših življenjih , tako kot je to zgodilo pri Sveti Mariji. Tudi Ona ni razumela in je Gospodove Besede premišljevala in ohranila v srcu. Bilo ji je težko, veliko je trpela.

    Spoznala sem, oz. Gospod mi je dal vedeti, da življenje, ki je izročeno Bogu in ima On popoln nadzor nad Njim, Gospod z našim sodelovanjem, molitvijo in našim delom uresničuje načrt, oz načrte v naših življenjih. Tega bi se mi morali veseliti, kajti zavedati se bi morali, da je to, kar je izbral Gospod za nas , tudi najboljše.

    Ljudje po navadi delamo ravno nasprotno; se jezimo, trepetamo, se ne strinjamo z Gospodovo odločitvijo,se vsega bojimo , iščemo najrazličnejše svoje izhode, delamo kompromise, itd…… To delamo zato, ker BOGU NE ZAUPAMO!. TAKŠNO POČETJE NI ZAUPANJE V BOGA. SAMO LJUBEZEN PREMAGA VSE.

    Je pa res, da je to zelo težko, bi rekla nekako doseči, ampak z Bogom ni nič nemogoče, z Njim je vse mogoče. Potrebno se je odpovedati svojemu življenju, sodelovati z Njim , se pogovarjati, moliti, prositi, delati, skratka živeti življenje živega Jezusa z Jezusom.

    Predstavljajmo si, kaj bi bilo, če bi se Jezus izognil Očetovi volji oz. načrtu, svojemu trpljenju.?!

    Svoje napadalce bi odstranil, prevzel zemeljsko oblast, krono, bogastvo , itd. Pa tega ni naredil, ni se izognil trpljenju. S svojim trpljenjem nas je odrešil.

    Zato se veselimo v Gospodu, Sveti Pavel je to izrecno poudaril. Bili so v ječi zaprti, slavili so Boga, peli hvalnice in molili ; in Gospod jih je osvobodil.

    • Hvala says:

      JEZUS nam je s svojim življenjem na tem svetu pokazal, da so POSLUŠNOST, POKORŠČINA, PONIŽNOST Nebeškemu Očetu RES TISTO PRAVO ŽIVLJENJE V GOSPODU NA ZEMLJI.

  52. Hvala says:

    KDOR IZPOLNI BOŽJO VOLJO, MI JE BRAT, SESTRA IN MATI

    POSLUŠNOST BOŽJI VOLJI

    POSLUŠNOST BOŽJI VOLJI JE ENA IZMED JEDER VERE. ZA KRISTJANA POMENI POT SVETOSTI.
    ————————————————————————————————————————————————————
    PREKO TEGA SE URESNIČUJE BOŽJI NAČRT, BOŽJE ZVELIČANJE. A NASPROTOVANJE SE JE ZAČELO ŽE Z ADAMOVO NEPOSLUŠNOSTJO V RAJU: TISTA NEPOSLUŠNOST JE PRINESLA ZLO CELEMU ČLOVEŠTVU.

    TUDI GREHI SO DEJANJA NEPOSLUŠNOSTI BOGU, NEIZPOLNJEVANJE BOŽJE VOLJE.
    ———————————————————————————————————————————————————

    A GOSPOD NAS UČI, DA JE TO POT, IN DA NI DRUGE. TA POT SE ZAČENJA Z JEZUSOM, V NEBESIH.
    ———————————————————————————————————————————————————
    NA ZEMLJI PA SE ZAČENJA Z MARIJO, KI JE ANGELU ODGOVORILA, NAJ SE ZGODI BOŽJA VOLJA: IN S TISTIM” DA” GOSPODU JE GOSPOD ZAČEL SVOJO POT MED NAMI.

    NI LAHKO IZPOLNJEVATI BOŽJE VOLJE.
    ———————————————————————————————————————————————————
    NI BILO LAHKO ZA JEZUSA, KI JE BIL SKUŠAN V PUŠČAVI IN TUDI NA VRTU GETSEMANI, KJER JE Z MUKAMI V SRCU SPREJEL TRPLJENJE, KI GA JE ČAKALO. NI BILO LAHKO ZA NEKATERE UČENCE, KI SO GA ZAPUSTILI, KER NISO RAZUMELI KAJ POMENI IZPOLNJEVATI OČETOVO VOLJO. IN NI LAHKO ZA NAS, GLEDE NA TO, DA SO NAM VSAK DAN NA PLADNJU PONUJENE ŠTEVILNE MOŽNOSTI.

    TAKRAT SE LAHKO VPRAŠAMO, KAKO NAJ IZPOLNIMO BOŽJO VOLJO, IN PROSIMO ZA MILOST, DA BI SI TO TUDI ŽELELI. STORITI.

    MOLITI, DA BI SI ŽELELI SLEDITI BOŽJI VOLJI, DA BI JO SPOZNALI IN IZPOLNILI
    ———————————————————————————————————————————————————

    MOLIM, DA BI MI GOSPOD DAL ŽELJO, DA BI IZPOLNIL NJEGOVO VOLJO, ALI IŠČEM KOMPROMISE, KER SE BOŽJE VOLJE BOJIM???????
    ———————————————————————————————————————————————————

    POMEMBNO JE MOLITI, DA BI SPOZNALI BOŽJO VOLJO GLEDE SEBE IN SVOJEGA ŽIVLJENJA, GLEDE ODLOČITEV, KI SO PRED NAMI, GLEDE TEGA KAKO RAVNATI . TO STA MOLITEV ZA TO, DA BI SI ŽELELI IZPOLNJEVATI BOŽJO VOLJO, IN MOLITEV, DA BI JO SPOZNALI. KO PA NAENKRAT SPOZNAM BOŽJO VOLJO, MORA SLEDITI ŠE MOLITEV, DA BI JO TUDI ZARES IZPOLNIL; DA BI IZPOLNIL TISTO VOLJO, KI NI MOJA, KI JE NJEGOVA. TO NI LAHKO.
    ———————————————————————————————————————————————————

    MOLITI, DA BI SI ŽELELI SLEDITI BOŽJI VOLJI; MOLITI, DA BI SPOZNALI BOŽJO VOLJO; IN- KO JO ENKRAT SPOZNAMO-MOLITI, DA BI ŠLI NAPREJ Z BOJO VOLJO.
    ——————————————————————————————————————————————————————————————————————————————————————————————————————
    GOSPOD NAJ NAM VSEM DA MILOST, DA BI NEKEGA DNE LAHKO O SEBI SLIŠALI TISTO, KAR JE DEJAL O MNOŽICI, KI JE HODILA ZA NJIM, KI JE SEDELA OKOLI NJEGA, KOT SMO SLIŠALI V EVANGELIJSKEM ODLOMKU :”
    “GLEJTE, TO SO MOJA MATI IN MOJI BRATJE!KDOR NAMREČ IZPOLNJUJE BOŽJO VOLJO, TA JE MOJ BRAT IN SESTRA IN MATI!”
    ———————————————————————————————————————————————————
    Z IZPOLNJEVANJEM BOŽJE VOLJE POSTANEMO ČLANI JEZUSOVE DRUŽINE, POSTANEMO MATI, OČE, SESTRA, BRAT!
    (Mirenski Grad-papež Frančišek).

    Da smo poslušni Bogu je na prvem mestu, kar moramo ljudje končno dojeti. To je napisano tudi v Svetem Pismu. Druge poti ni!
    Papež Frančišek je lepo povedal nekako v 3 točkah kaj je potrebno narediti:

    1. Moliti, da bi si želeli slediti Božji volji ,
    2. Moliti, da bi spoznali Božjo voljo,
    3. Ko enkrat spoznamo Božjo voljo, moramo moliti, da bi šli naprej z Božjo voljo

    To res ni lahko, ker se ljudje ponavadi Božje volje bojimo in iščemo kompromise.
    Če želimo živeti polno življenje z Gospodom, je potrebno z Njim sodelovati in to zelo tesno. Verjemite, da sem to že spoznala, oz. mi je Gospod dal to spoznanje.

    Jezus je živ, je Oseba, z Njim se je treba pogovarjati, debatirati, Ga spraševati, kajti On je naš edini največji prijatelj in Učitelj.
    Že zadnjič sem napisala kako lepo je to svetoval Tomislav Ivančič v svoji knjigi- Vsakodnevno druženje z Jezusom.
    Potrebno je, da se z Jezusom usedemo za mizo, pogovorimo, kaj nas muči, Mu to izročimo na Križ, ga vprašamo za mnenje in nasvet, skratka vse Mu zaupajmo in se z Njim pogovarjamo.
    V družbi tudi ne moremo polno živeti, če se s svojimi prijatelji, brati in drugimi ljudmi ne pogovorimo.
    Jezusa moramo vplesti popolnoma v naš vsakdanjik, pokazal nam bo stvari, za katere nismo vedeli.

    KLIČI ME IN TI BOM ODGOVORIL; POVEDAL TI BOM VELIKE IN NEDOUMLJIVE REČI, KI JIH NISI POZNAL ( Jer 33,3).

  53. Janez says:

    KDO JE SVETI DUH?
    Obstaja veliko neskladij okoli identitete Svetega Duha. Nekateri gledajo na Svetega Duha kot na skrivnostno silo. Drugi ga razumevajo kot neosebno moč, ki jo Bog ustvari za tiste, ki mu sledijo. Kaj pravi Sveto pismo o identiteti Svetega Duha? Enostavno – Sveto pismo pravi, da je Sveti Duh Bog. Sveto pismo nam prav tako pravi, da je Sveti Duh oseba, bitje s pametjo, čustvi in voljo. Dejstvo, da je Sveti Duh Bog je jasno prikazano v mnogih citatih, vključujoč Apd 5:3-4. V tem citatu se Peter sooča z Hananijo, ki mu pravi zakaj je lagal Svetemu Duhu in mu rekel, da je s tem ni lagal človeku ampak Bogu. Preprosta razlaga, da laganje Svtemu Duhu pomeni laganje Bogu. Prav tako lahko spoznamo Svetega Duha kot Boga, ker ima enake lastnosti in značilnosti. Primer: dejstvo, da je Sveti Duh povsod prisoten lahko preberemo v Psalmih 139:7-8 „Kam naj grem pred tvojim duhom, kam naj zbežim pred tvojim obličjem? Če se povzpnem v nebesa, si tamkaj, če si pripravim ležišče v podzemlju, si zraven.” Nato v 1 Korinčanom 2:10 vidimo vsevednost v Svetem Duhu. „To nam je Bog razodel po Duhu. Duh namreč preiskuje vse, celo Božje globine.” Zavedati se moramo, da je Sveti Duh oseba, ker ima razum, čustva in voljo. Sveti Duh misli in ve (1 Korinčanom 2:10). Sveti Duh je lahko žalosten (Efežanom 4:30). Sveti Duh prosi za nas (Rimljanom 8:26-27). Sveti Duh sprejema odločitve glede na Božjo voljo (1 Korinčanom 12:7-11). Sveti Duh je Bog, je tretja oseba Sv.Trojice. Kot Bog lahko Sveti Duh resnično deluje kot tolažnik, kot je to obljubil Jezus Kristus (Janez 14:16,26; 15:26).

    ALI BO SVETI DUH KDAJ ZAPUSTIL KRISTJANA?
    Če povemo preprosto, je odgovor ne, Sveti Duh ne bo nikoli zapustil pravega kristjana. To je razvidno v mnogih različnih odlomkih Nove zaveze. Na primer, Pismo Rimljanom 8,9 pravi: »In če kdo nima Kristusovega Duha, ni njegov.« Ta vrstica jasno pove, da če v nekom ne prebiva Sveti Duh, potem ta človek ni odrešen. Torej, če naj bi Sveti Duh zapustil kristjana, bi ta človek nehal biti Božji otrok v odrešujočem odnosu s Kristusom. Vendar je to v nasprotju s tem, kar Sveto pismo uči o večnem zagotovilu za kristjane (Evangelij po Janezu 10,27–30; Pismo Rimljanom 8,28–30). Druga vrstica, ki govori o trajnosti prebivanja Svetega Duha v življenju kristjanov, je Evangelij po Janezu 14,16. Tukaj Jezus pravi, da bo Oče dal drugega Tolažnika, »da bo ostal pri vas vekomaj.« Dejstvo, da Sveti Duh ne bo nikoli zapustil kristjana, vidimo tudi v Pismu Efežanom 1,13–14, kjer piše, da so kristjani »zapečateni« s Svetim Duhom. »Ta je poroštvo naše dediščine, v odkupitev ljudstva, ki si ga je Bog pridobil, v hvalo njegovega veličastva.« Slika zapečatenosti z Duhom kaže lastništvo in posedovanje. Bog je obljubil večno življenje vsem, ki verujejo v Kristusa, in kot jamstvo, da bo izpolnil svojo obljubo, je poslal Svetega Duha, da prebiva v kristjanu do dneva odkupitve. Podobno kot predplačilo za avto ali hišo je Bog dal vsem kristjanom predplačilo za njihov prihodnji odnos z njim, tako da je poslal Svetega Duha, ki prebiva v njih. Dejstvo, da so vsi kristjani zapečateni z Duhom, je tudi vidno v Drugem pismu Korinčanom 1,22 in Pismu Efežanom 4,30.

    Pred Kristusovo smrtjo, vstajenjem in vnebohodom je imel Sveti Duh tak odnos z ljudmi, da je prišel in odšel. Sveti Duh je prebival v kralju Savlu, potem pa ga je zapustil (Prva Samuelova 16,14). Namesto tega je Duh prišel nad Davida (Prva Samuelova knjiga 16,13). David se je po prešuštvu z Batšebo bal, da mu bo Sveti Duh odvzet (Psalm 51,13). Sveti Duh je napolnil Becaléla, da bi ga usposobil za izdelavo stvari, potrebnih za šotor (Druga Mojzesova knjiga 31,2–5), vendar to ni opisano kot trajen odnos. Vse to se je spremenilo po Jezusovem vnebohodu. Od binkoštnega dne naprej je Sveti Duh začel trajno prebivati v kristjanih (Apostolska dela 2). Trajno prebivanje Svetega Duha je izpolnitev Božje obljube, da bo vedno z nami in nas ne bo nikoli zapustil. Čeprav Sveti Duh ne bo nikoli zapustil kristjana, je mogoče, da naš greh »ugaša Svetega Duha« (gl. Prvo pismo Tesaloničanom 5,19) ali »žalosti Svetega Duha« (gl. Pismo Efežanom 4,30). Greh ima vedno posledice v našem odnosu z Bogom. Čeprav je naš odnos z Bogom zagotovljen v Kristusu, lahko nepriznan greh v našem življenju ovira našo skupnost z Bogom in učinkovito ugaša delovanje Svetega Duha v našem življenju. Zato je tako pomembno, da priznavamo svoje grehe, ker »nam jih bo [Bog] odpustil in nas očistil vse krivičnosti, saj je zvest in pravičen« (Prvo Janezovo pismo 1,9). Torej, čeprav nas Sveti Duh ne bo nikoli zapustil, lahko koristi njegove prisotnosti in veselje nad njo dejansko odidejo od nas.

    gotquestions et altro

    Addendum
    Ob dopolnitvi časov je bil Sveti Duh tisti, ki je spočel Božjega sina v Marijinem telesu. Ob Jezusovem krstu je Sveti Duh v podobi goloba oznanil, da je Jezus iz Nazareta Mesija. Ob začetku svojega javnega delovanja je Jezusa v puščavo vodil Duh, da bi bil preizkušan in nato premagal Hudega Duha. Na križu, nam pove evangelist Janez, je Jezus izročil svojega Duha v Božje roke. In sedaj je vsakomur izmed nas namenjeno, da postane tempelj Svetega Duha.

    Povsem upravičeno bi lahko rekli, da se je Jezus rodil in kot Odrešenik prišel med nas in nato umrl na križu, da bi nam podelil Svetega Duha, Božjo navzočnost, povezavo, ki je bila izgubljena, ko sta se Adam in Eva oddaljila od Boga v Edenskem vrtu. Z obiskom svojih apostolov nemudoma po vstajenju je Jezus obnovil to osebno, ljubečo, življenje porajajočo povezanost z Bogom. Vse, kar je bilo izgubljeno v Edenskem vrtu, je bilo v celoti obnovljeno v vrtu vstajenja. Kako prepoznamo to božjo navzočnost, kakšne so njene lastnosti? Vsekakor to ni neka nedejavna prisotnost, nasprotno, je zelo dinamična. Zaradi nje smo ustvarjeni za svetost, celo bolj kot Adam in Eva v Raju, saj Sveti Duh ne biva le povsod okrog nas, ampak zaradi Jezusovega darovanja zdaj tudi prav v nas.

    Pater Silvo Šinkovec in povzetki iz drugih religioznih gradiv in medijev

    • Janez says:

      Tu je predlagana molitev, ki jo lahko pogosto uporabimo za vodstvo Svetega Duha:

      »Dragi Oče, potrebujem Te.
      Priznam, da sem vodil svoje življenje po svoje in sem s tem grešil zoper Tebe.
      Hvala Ti, da mi odpuščaš grehe po Kristusovi žrtvi na križu zame.
      Zdaj povabim Kristusa, da ponovno zavzame svoje mesto mojem življenju.
      Napolni me s tvojim Svetim Duhom, kot si obljubil,
      da bom napolnjen in – kot praviš – v Tvoji besedi, da boš to storil,
      če bom vprašal in prosil v veri.
      To molim zdaj v imenu Jezusa.
      Kot izraz moje vere se Ti zahvaljujem,
      da vodiš moje življenje in me napolnjuješ s Svetim Duhom.« Amen

  54. Janez says:

    Molitev k Bogu za nov prenovljen način življenja (Joyce Meyer Exodus MB)

    Bog me ljubi in ima dober načrt za moje življenje.
    Naklonjen mi je, kamorkoli grem in karkoli delam.
    Česarkoli se dotaknem, mi uspe, ker je On z Menoj.
    Bog odpre prava vrata zame in zapre napačna.
    Hodim v modrosti in molim za Božje Vodstvo.
    Napolnjen sem z Božjim mirom.
    Vesel sem in upam v Odrešitev ter Verujem v Jezusa.
    Hodim z ljubeznijo in radostjo med Ljudi in v Naravo.
    Ljubim Boga in Ljudi ter Naravo.
    Veselim se vsakega novega dne, da spet kaj lepega in dobrega naredim.
    Hvaležen sem Bogu za vse, kar sem in kar imam.
    Nekaj lepega se mi bo danes zgodilo.
    Vsi moji otroci ljubijo Boga in mu služijo.
    Moja zakonska in družinska zveza je vedno boljša.
    Moji odnosi z drugimi ljudmi so vedno boljši.
    Blagoslavljam ljudi, kamorkoli grem.
    Pomagam in služim kjer morem in zmorem.
    Trudim se moliti in delati ter služiti drugim.
    Z veseljem izvršujem Božjo Voljo in pomagam ubogim.
    Joyce Meyer Nov način življenja – dopolnjeno (Exodus Maribor).

    „Zaupaj v Gospoda z vsem svojim srcem,
    na svojo razumnost pa se ne zanašaj.
    Na vseh svojih poteh ga spoznavaj
    in on bo uravnaval tvoje steze“ (Preg 5–6).
    Joyce Meyer Zakaj Bog zakaj? (Exodus Maribor).

    Bog je uporabil Božjo besedo iz Pregovorov 3,7, da nam je pokazal resnico: „Ne imej sam sebe za modrega« Gospod prosim pokaži mi, da nisem niti polovico tako moder in pameten, kakor sem mislil, da sem. Zrel vernik je tisti, ki lahko zaupa Bogu, tudi ko v okoliščinah življenja ne vidi smisla za odločitve po človeški pameti. Bog nam vedno ne odgovarja na naša vprašanja, ker nas preizkuša v zaupanju. Vendar pa se moramo zavedati, da je naš človeški razum v velikem nasprotju z Božjim načrtom. Dokler se naš razum ne obnovi in se ne nauči misliti duhovno, po Božje je le naraven in je del človeške pameti in mesa. Pismo Rimljanom govori v osmem poglavju o Božjem in človeškem duhu. Pismo Galačanom pravi, da meso nasprotuje Duhu, Duh pa nasprotuje mesu in sta v nenehnem nasprotju (prim. Gal 5,17). Zapomnimo si, da nam iskanje razlag kot zakaj, Bog, zakaj prinaša zmedo. Ne pravim, da o tej stvari ne bi smeli misliti. Vendar je razlika, če le tako dolgo premišljujemo, da si pridobimo neko razumevanje, ali pa tako težko poizkušamo nekaj razvozlavati, da postanemo popolnoma zmedeni. Ko ste zmedeni, naj bo to za vas opozorilo, da nečesa ne delate prav. Zmeda ni od Boga. Prvo pismo Korinčanom 14,33 pravi, da Bog ni Bog zmešnjave, ampak Bog miru. Dopustite, da je mir kakor razsodnik v vašem življenju (prim. Kol 3,15). Mir naj razsoja, kaj bomo vključili in kaj ovrgli. Nered je popolno nasprotje miru. Nered pomeni, da so vse stvari pomešane, umazane, tako da je lahko zamenjati eno stvar za drugo. Mir pomeni red, resno notranje zadovoljstvo. Če oseba nima miru, nima tudi veselja. Jezus pravi, da tat prihaja samo zato, da krade, kolje in pokončuje. On, Jezus, pa je prišel, da bi imeli življenje in se ga veselili (prim. 10,10). Jezus uči v petnajstem poglavju Janezovega evangelija o življenju in bivanju, ki se nanaša na vstop v Božji počitek. V vrsticah ena do deset govori o življenju in bivanju. Jezus namreč pravi: „To sem vam povedal, da bo moje veselje v vas in da bo vaše veselje dopolnjeno“ (Jn 15,11). V tem Jezus zagotovo izreka željo, naj se veselimo življenja. Zagotovo pa bo nered preprečil ta cilj, da bi se lahko uresničil.

    Bog ve, kaj potrebujemo, njegov Duh pa je v nas – mar mu torej ne bi morali dovoliti, da izlije svoje neizrekljive vzdihe za nas? Jezus je rekel Očetu: »Jaz sem vedel, da me vselej uslišiš« (Janez 10,42). Če dovolimo Njegovemu Duhu, da moli in posreduje za nas, bomo tudi mi vedno uslišani. Zakaj? Poslušajmo še enkrat Sv. Pavla, ki je obvladal to skrivnost. »On pa, ki preiskuje srca, ve, kaj je misel Duha, ker po Božji volji prosi za svete« (Rimljanom 8,27). Preprosto rečeno, Božji Duh moli samo v skladu z Božjo voljo. Božja volja pa je, da bi bil vsak človek odrešen in da bi mi postali popolni in srečni. Sveti Duh zato posreduje za vse, kar je potrebno za našo izpopolnitev in srečo. Zakaj smo potem obremenjeni s skrbmi tega sveta? Zakaj se potem utrujamo na mnogih poteh, ne da bi kdaj rekli: »Počival bom v Njegovem Božjem miru!«? Bog nas namreč vabi, da preložimo vse svoje skrbi nanj, »saj on skrbi za vse nas« (1. Petrovo pismo 5,7). Greh prevlada nad dušo, ki ni dovolj močna in stanovitna v veri in molitvi. Če bi svoje tavajoče brate, namesto da jih zaposlujemo z brezkončnim razlaganjem in dokazovanjem, raje učili, kako preprosto ter iskreno verovati in vztrajno moliti, bi jih vodili v čudoviti objem Božjih rok.

    »Bog je namreč svet tako vzljubil, da je dal svojega edinorojenega Sina, da bi se nihče, kdor vanj veruje, ne pogubil, ampak bi imel večno življenje« (Evangelij po Janezu 3,16). In to je naša rešitev, da verujemo v Jezusa Učenika in Odrešenika Sveta. Ljubimo Boga in Ljudi, ki so naši bratje in sestre v Kristusu Odrešeniku in molimo ter ga prosimo za Božje Vodstvo, da bomo delali vse prav. Amen.

  55. Hvala says:

    IZKAZOVANJE DUHA IN MOČI (Nadaljevanje iz knjige -Neal Lozano- Upiranje hudiču)

    BOŽJA BESEDA NI NIKOLI OZNANJENA SAMO Z BESEDO, KAJTI JEZUSOVO ŽIVLJENJE NISO LE BESEDE. OZNANILO JE BESEDA SAMA-SAM JEZUS , KI JE OBLJUBIL, DA NAS NE BO NIKOLI ZAPUSTIL. KAKOR JE UČENCEM OBLJUBIL SVOJEGA SVETEGA DUHA, GA OBLJUBLJA TUDI NAM (Apd 1,4-5).

    NAŠ BOG JE BOG, KI SVOJE OBLJUBE IZPOLNJUJE. RAZODEVA SE NAM, KO PRIČAKUJEMO IZPOLNITEV NJEGOVIH OBLJUB. ČE V OZNANILU MANJKA OBLJUBA, NE MOREMO PRIČAKOVATI TISTEGA, KAR SVETI OČE IMENUJE “DINAMIČNI IN VSEŽIVLJENSKI PROCES”, KI VODI” ŽIVLJENJE V SVETEM DUHU”.

    KAJ JE ŽIVLJENJE V SVETEM DUHU? JE ŽIVLJENJE V SVOBODI.
    ———————————————————————————————————————————————————

    SVETO PISMO NAS UČI: “KJER JE GOSPODOV DUH, TAM JE SVOBODA. ”
    (2 KOR 3,17 ) TO JE OBLJUBA, KI SMO JO PREJELI:” SPOZNALI BOSTE RESNICO IN RESNICA VAS BO OSVOBODILA.”(Jn 8,32) RESNICA, KI JE POZNATI OČETA IN SINA IN SVETEGA DUHA, NAS OSVOBAJA, DA POSTANEMO BOŽJI OTROCI, ČEMUR SMO BILI NAMENJENI.

    V GAL 5,1 BEREMO, DA NAS JE “KRISTUS OSVOBODIL ZA SVOBODO”.

    S SVOBODO JE MIŠLJENO SPREOBRNJENJE , H KATEREMU SMO BILI POKLICANI. TA SVOBODA JE BISTVO OZNANJEVANJA. JEZUS NE SPREMINJA ZGOLJ PRIHODNJEGA ŽIVLJENJA;VERUJOČIM ŽE V TEM ŽIVLJENJU SPREMINJA VSE.
    ——————————————————————————————————————————————————-

    KO OBLJUBLJENI SVETI DUH VZAME BOŽJE SPOROČILO TER GA POVEŽE Z NAŠIMI RANAMI IN NAJVEČJIM HREPENENJEM, SE V NAS SPREMENI MOČ JEZUSOVEGA ŽIVLJENJA.
    ———————————————————————————————————————————————————
    KAKO SE LAHKO ZADOVOLJIMO LE S PREPLESKANO ZUNANJOSTJO , KO PA NAM BOG PONUJA “POPOLNO PREUREDITEV”. ???
    ALI RES HOČEMO ŠE NAPREJ DELATI POTIČKE IZ BLATA V MLAKUŽAH, KAKOR PRAVI PISEC IN UČENJAK C. S. LEWIS, KO PA NAM GOSPOD PONUJA MOGOČEN OCEAN?.

    ČE SMO POPOLNOMA ISKRENI, MORAMO MNOGI ŽAL PRIZNATI, DA SMO ZADOVOLJNI Z MALIM ŽIVLJENJEM. ŽELIMO SI LE DOBRINE, KI JIH PRINAŠA JEZUS, NE PA TUDI JEZUSOVEGA ŽIVLJENJA.
    ŽELIMO SI DAROVE DUHA, DAR VERE ALI MODROSTI, NE PA SVETEGA DUHA SAMEGA. DAROVI IN DOBRINE, KI JIH PRINAŠA GOSPOD, SO ZA NAS BLAGOSLOV, TODA SAMO SREČANJE Z GOSPODOM ŽIVLJENJA PRINAŠA MOČ, KI SPREMINJA ČLOVEKOVO SRCE.
    ——————————————————————————————————————————————————–

    BOŽJE KRALJESTVO- JEZUSOVA PRVA OBLJUBA

    PRVE JEZUSOVE BESEDE V MARKOVEM EVANGELIJU SO:”ČAS SE JE DOPOLNIL….(Mr 15,1).

    JEZUS NAS JE UČIL MOLITI, DA BI BILO NA ZEMLJI TAKŠNO KRALJESTVO, KAKRŠNO JE V NEBESIH. JEZUS S SVOJIM DUHOM ŠE NAPREJ PRINAŠA KRALJESTVO.

    EDEN OD NAČINOV JEZUSOVEGA DELOVANJA PA JE IZGANJANJE DEMONOV.
    Lk 11,20 ČE PA Z BOŽJIM PRSTOM (DUHOM) IZGANJAM DUHOVE, POTEM JE PRIŠLO K VAM BOŽJE KRALJESTVO.
    —————————————————————————————————————————————————-
    OB SKLICEVANJU NA TA ODLOMEK SVETI OČE NADALJUJE: “KRALJESTVA” NE PREDSTAVLJA ZGOLJ JEZUSOVA TELESNA NAVZOČNOST; “KRALJESTVO JE V NJEGOVIH DEJANJIH , KI JIH IZPELJE SVETI DUH.

    OZDRAVLJANJE, OSVOBAJANJE IN EKSORCIZEM PREDSTAVLJAJO JEZUSOVO NAVZOČNOST. JEZUS SE RAZODEVA V SVOJIH DEJANJIH. TAKO IZKAZUJE SVOJO LJUBEZEN, KAKOR JO JE IZKAZOVAL V NOVOZAVEZNIH ZGODBAH, KO JE DOSTOJANSTVENO RAVNAL Z UBOGIMI, OZDRAVLJAL BOLNE IN OSVOBAJAL ZATIRANE.
    JEZUS JE OZNANJEVAL EVANGELIJ “KRALJESTVA” TER OB TEM PREMAGOVAL RAZLIČNE VRSTE BOLEZNI, TRPLJENJA IN VSE VRSTE MUK.
    MIKA NAS, DA BI OZDRAVLJENJE IN TOLAŽBO “KRALJESTVA” ODMAKNILI V ŽIVLJENJE PO SMRTI, TODA SVETI OČE NAM ZELO JASNO POVE, DA JE MILOST KRALJESTVA Z NAMI ŽE ZDAJ:
    JEZUSOVA MNOGA OZDRAVLJENJA IZKAZUJEJO NJEGOVO VELIKO SOČUTJE OB ČLOVEŠKIH STISKAH, KAŽEJO PA TUDI, DA V KRALJESTVU NE BO VEČ BOLEZNI ALI TRPLJENJA IN DA JE NAMEN NJEGOVEGA POSLANSTVA ŽE OD SAMEGA ZAČETKA OSVOBAJATI LJUDI TEGA ZLA.
    ——————————————————————————————————————————————————–
    SPOROČILO KRALJESTVA NASTOPI ZOPER ZLO KRALJESTVA TEME IN RAZKRIVA NJEGOV IZVIR.
    SPOROČILO BOŽJEGA KRALJESTVA, KI PRIHAJA NA ZEMLJO PO JEZUSU KRISTUSU, NAM GOVORI, DA OBSTAJA BOJ, V KATEREM IGRAMO POMEMBNO VLOGO : BOJ MED ŠIRJENJEM BOŽJEGA KRALJESTVA IN KRALJESTVA TEME, KI GA JE JEZUS PRIŠEL UNIČIT.

  56. Miro says:

    PREPOZNATI JEZUSA KOT KRISTUSA IN BOŽJEGA SINA JE SREDIŠČE VERE!

    BOŽJA BESEDA: Ko je Jezus prišel v pokrajino Cezareje Filipove, je spraševal svoje učence: »Kaj pravijo ljudje, kdo je Sin človekov?« Rekli so: »Eni, da je Janez Krstnik, drugi, da Elija, spet drugi, da Jeremija ali eden izmed prerokov.« Dejal jim je: »Kaj pa vi pravite, kdo sem?« Simon Peter je odgovoril; rekel mu je: »Ti si Mesija, Sin živega Boga.« Jezus pa mu je dejal: »Blagor ti, Simon, Jonov sin, kajti tega ti nista razodela meso in kri, ampak moj Oče, ki je v nebesih. Jaz pa ti povem: ›Ti si Peter in na tej skali bom sezidal svojo Cerkev in vrata podzemlja je ne bodo premagala. Dal ti bom ključe nebeškega kraljestva; in kar koli boš zavezal na zemlji, bo zavezano v nebesih; in kar koli boš razvezal na zemlji, bo razvezano v nebesih.‹« (Mt 16, 13-19).

    Odlomek prikazuje prepoznanje Jezusa in podelitev prvenstva Petru. Prepoznati Jezusa kot Kristusa in Božjega Sina je središče vere. Vloga Petra je vloga »skale«, na kateri se zida skupnost, ki izpoveduje takšno vero … Jezus je Kristus, Sin živega Boga. To je krščanska vera, ki je v učencih dozorela in so nam jo predali. Cerkev ima blagor, da živi to vero, ki jo je neposredno razodel Oče. Peter ima vlogo »skale«, temelja, na katerem Gospod zida svojo Cerkev; njemu je poleg tega zaupana služba ključev Kraljestva, funkcija verodostojno interpretirati to, kar je v skladu s takšno vero, in to, kar se z njo ne sklada (del besedila iz razmišljanja p. Silvana Faustija, Skupnost bere Matejev evangelij).

    Na današnji praznik apostolov sv. Petra in sv. Pavla molimo še zlasti za Božji blagoslov vseh novomašnikov, za njihovo vztrajnost in stanovitnost na zahtevni duhovniški poti, za njihovo srčnost v hoji za Kristusom. Obenem pa priprošnji obeh apostolov izročimo tudi vse molitve, zahvale in prošnje za trpeče sestre in brate v rubriki »Prosim za molitev«, ki so jih zapisali: Irena, Mata, Helena, MamiM, Tanja, Simona, Kristina, Hvala, Manja, Marjetka, Ida, Zaskrbljena, Janez, Tina, Simon, Olga, Vesna, Petra, M, Tinkka, Tomaž, Anna, Saša, Katarina, Slavica Boštjan, Hana, Žametna vrtnica, Blaž, Samuel, Sija, Jasna … Zgodi se presveta Božja volja!

    Slavimo Gospoda, zahvaljujmo se mu in ga prosimo: Slava tebi, Jezus, Ti si neizmerno veličastvo Božjega usmiljenja! Hvala, ker nas Božja beseda nenehno poživlja v veri, upanju in ljubezni. Naj nam Tvoja milost pomaga, da Te bomo prepoznavali kot Kristusa in Božjega Sina, ter v skladu s svetim Evangelijem spolnjevali Božjo voljo, predvsem z vsakodnevnimi deli usmiljenja do bližnjega!

    Božje usmiljenje, ki nam v Besedi, ki je postala človek, daješ opravičenje, zaupamo vate!
    Božje usmiljenje, navzoče v postavitvi Cerkve, ki obsega vesoljni svet, zaupamo vate!
    Božje usmiljenje, neizmerno v zakramentu evharistije in duhovništva, zaupamo vate!

  57. Hvala says:

    KESANJE KOT SPREOBRNJENJE (nadaljevanje Neal Lozano- iz knjige Upiranje hudiču)

    SLUŽBA OSVOBAJANJA NE BI SMELA BITI NIKOLI LOČENA OD OBIČAJNEGA KATOLIŠKEGA ŽIVLJENJA.
    ———————————————————————————————————————————————-

    OSVOBAJANJE JE DEL NENEHNEGA SPREOBRAČANJA.
    ———————————————————————————————————————————————–
    NEKOČ NAM JE NEKI DUHOVNIK OB KONCU POUČEVANJA POVEDAL, DA ZDAJ VSAKDANJI MOLITVI DODA ODPOVEDOVANJE. VKLJUČI GA TAKOJ ZA SPRAŠEVANJEM VESTI, KI PROSI GOSPODA ODPUŠČANJA. NAČELA, KI JIH UČIMO IN KI SE JIH JE OKLENIL TA DUHOVNIK, SO NAŠA KATOLIŠKA DEDIŠČINA.

    NEBEŠKI OČE NAS JE POVABIL, DA SPOZNAVAMO NJEGOVO LJUBEZEN V JEZUSU KRISTUSU. TO JASNO PREPOZNAVAMO V ZAKRAMENTU SPRAVE. LE V SREČANJU Z GOSPODOM V ZAKRAMENTU SE SPROSTI ZAKRAMENTALNA MILOST, KI SPREMINJA ŽIVLJENJE. PRAV ZATO, KER DUHOVNIM DELUJE Z OBLASTJO JEZUSA KRISTUSA, SPOVEDANEC DOŽIVI PRAVO SREČANJE Z JEZUSOM. KO BODO LJUDJE V TEM SREČANJU PILI VODO ŽIVLJENJA, SE BODO VRAČALI IN ŽELELI ŠE VEČ.
    ——————————————————————————————————————————————————-
    KAJ PA TISTI, KI MILOST SPRAVE SPREJMEJO V ZELO OMEJENEM OBSEGU?
    PONAVLJAM ZAKRAMENT DAJE, KAR OBLJUBLJA; OVIRA MILOSTI TIČI V ČLOVEKU.

    KESANJE JE ZAČETEK OSVOBAJANJA OD GREŠNIH VZORCEV IN SOVRAŽNIKOVEGA VPLIVA.
    ——————————————————————————————————————————————————–

    ŽAL PA IMAJO VERNIKI O TEM VČASIH ZGREŠENO PREDSTAVO.
    .——————————————————————————————————————————————————–

    ISKRENO KESANJE NI ZGOLJ ŽALOST ALI OBŽALOVANJE TEGA , DA SMO NEKAJ NAREDILI NAROBE. TUDI NE POMENI, DA SI BOMO BOLJ PRIZADEVALI , DA NE BI PONAVLJALI ISTIH GREHOV. POMENI metanojo , SPREMENJEN ALI PRENOVLJEN UM, KI VODI V SPREMEMBO ŽIVLJENJA.
    ——————————————————————————————————————————————————–
    SPREOBRNJENJE JE BISTVENI VIDIK TE SPREMEMBE. PAPEŽ JANEZ PAVEL II. GA JE OPREDELIL KOT “SPREJETI OSEBNO ODLOČITEV O KRISTUSOVI ODREŠUJOČI SUVERENOSTI IN POSTATI NJEGOV UČENEC.
    ———————————————————————————————————————————————————
    V MNOGIH OBLIKAH EVANGELIZACIJE PA NI PRAVE PRILOŽNOSTI ZA SPREOBRNJENJE , KER ČLOVEKA NE POVABIJO, DA BI ODLOČNO ODGOVORIL NA OZNANILO.
    EVANGELIJSKEMU OZNANILU LAHKO PRITRDIMO, A GA POZUNANJIMO KOT RESNICO, KI JO TREBA SPOŠTOVATI, ČASTITI ALI JI VERJETI.

    VERA PA JE VELIKO VEČ KAKOR ZGOLJ VERJETI Z LASTNIM RAZUMOM; POMENI ZAUPATI Z VSEM SVOJIM ŽIVLJENJEM. VERA JE OSEBNA. ZAHTEVA MILOSTI POLN ODGOVOR NA TO, KAR JE RAZODEL BOG, BOG ŽELI, DA BI RESNICO SPREJELI Z MOČJO SVETEGA DUHA IN TAKO, DA BI SE NAŠE ŽIVLJENJE SPREMENILO.
    …………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………..
    V MODELU OSVOBOJEN POUDARJAMO POSLUŠANJE ČLOVEKA, KI PRIPOVEDUJE SVOJO ZGODBO. PO PAZLJIVEM POSLUŠANJU , MU POMAGAMO ODLOČNO ODGOVORITI NA SPOROČILO EVANGELIJA NA TISTIH ŽIVLJENJSKIH PODROČJIH , KAMOR DOSLEJ ŠE NI SEGEL ALI PRODRL GLOBLJE. NJEGOV ODGOVOR GOSPODU S KESANJEM IN VERO, ODPUŠČANJEM IN ODPOVEDJO MU PRINESE PROSTOST.
    ——————————————————————————————————————————————————–

    Vsak kristjan potrebuje molitve za osvobajanje, odpoved hudobnemu duhu in njegovim delom, vsakodnevno, kot sem že zadnjič napisala in služba osvobajanja ne bi smela biti ločena od običajnega katoliškega življenja, je del evangelizacije.
    Truditi se moramo, da izvršujemo vse tisto, kar je Jezus delal; in tudi nam naročil , da nadaljujemo .

  58. Hvala says:

    OČE LAŽI (Nadaljevanje Neal Lozano -Upiranje hudiču)

    JEZUS NAS UČI, DA JE SATAN OČE LAŽI. SKUPNO VSEM LAŽEM PA JE IZVIRNA LAŽ, “DA BOG NI DOBER OČE IN MU NE MOREMO ZAUPATI.”TA LAŽ SPREMLJA VSAK GREH. VSAKO NEGATIVNO ČUSTVO SE RODI IZ LAŽI.
    ———————————————————————————————————————————————————

    ZLOBNEŽ PRIŠEPETAVA TO LAŽ NEPOSREDNO PO IZVIRNEM GREHU IN NAŠEM POPAČENEM MIŠLJENJU, KI TUDI SPREMLJA VSAK GREH- ALI PA NEPOSREDNO , PO NAŠIH MISLIH, S KATERIMI PITA NAŠO DOMIŠLJIJO , KO PREDELUJEMO ŽIVLJENJSKE IZKUŠNJE.
    ———————————————————————————————————————————————————
    LAŽ NAD LAŽJO NAZADNJE OBLIKUJE VZOREC MIŠLJENJA.
    ČE SO TI VZORCI ZGRAJENI NA LAŽEH IN PREVARAH, SMO PRIPRAVILI PROSTOR ALI PREBIVALIŠČE ZA SOVRAŽNIKA.
    ———————————————————————————————————————————————————V PISMU EFEŽANOM PA BEREMO, NAJ NE DOVOLIMO SOVRAŽNIKU, DA SI UREDI PREBIVALIŠČE V NAS 8 ( Ef 4,26-27).

    DUHOVI SO POVSOD, KAMOR USMERIJO SVOJO POZORNOST. KADAR GREŠIMO, JIH TO PRITEGNE KAKOR MUHE. ČE ZAZNAJO NAŠO RANLJIVOST ZA GREH, BODO TEMU POSVETILI VSO SVOJO POZORNOST. ČE GREŠIMO IN SE NE POKESAMO TAKOJ, NAM BODO VSILJEVALI MISLI IN PODOBE, KI BODO OPRAVIČEVALE NAŠ GREH ALI PA NAS POTEGNILE ŠE GLOBLJE VANJ.
    ———————————————————————————————————————————————————LAŽI, KI SO DEL VSAKEGA GREHA, SE UKORENINIJO V NAŠEM SRCU.
    ———————————————————————————————————————————————————
    KO SE NAŠE MISLI USKLADIJO S SOVRAŽNIKOVIMI LAŽMI, SE ZAPLETEJO VANJE IN POVEŽEJO Z NJIM.
    Z LAŽNIMI MISLIMI IN TUDI DUHOM, KI TIČI ZA NJIM, POSTANEMO TAKO ZAMREŽENI , KOLIKOR SMO SE PREPUSTILI SOVRAŽNIKOVI LAŽI.
    ———————————————————————————————————————————————————
    SVETI PAVEL, KI NAS OPOZARJA, NAJ HUDIČU NE DAJEMO OPORIŠČA, NAM KAŽE, NAM KAŽE, DA SOVRAŽNIK NAJPREJ NAPADE ČUSTVA.
    ———————————————————————————————————————————————————

    NEKDO NAS RANI IN UŽALI. POTEM RAZUM POSTANE DOVZETEN ZA LAŽ. ČE TO LAŽ SPREJMEMO, NAREDIMO TUDI PROSTOR SOVRAŽNIKU. UGOTOVIMO, DA ZARADI NEPOKESANEGA GREHA ALI CELO NESPOZNANEGA GREHA, LAŽI PRIZADENEJO TUDI NAŠE MISLI, VOLJO IN ČUSTVA. NAŠI MIŠLJENJSKI VZORCI NAJ BI BILI PREBIVALIŠČE SVETEGA DUHA; ČE JIH IZROČIMO SOVRAŽNIKU JE TREBA OSVETLITI (IZPOSTAVITI)MISLI, KI JIH JE OKUŽIL DEMON.
    ———————————————————————————————————————————————————
    OB POSTOPNEM SPREOBRAČANJU JIH VEDNO BOLJ IZROČAMO BOŽJI LUČI, LAŽI POIMENUJEMO IN SE JIM GLASNO ODREČEMO.
    ——————————————————————————————————————————————————————————————————————————————————————————————————————

    IZRAELCI SO RAZUMELI, DA IMA IZGOVORJENA BESEDA MOČ SPROSTITI, URESNIČITI, KAR PREDSTAVLJA. BOG JE REKEL : “BODI LUČ, IN JE NASTALA LUČ. BOŽJE LJUDSTVO JE DAJALO IMENA SVOJIM OTROKOM IN JIH TAKO PRIPRAVILO NA IZPOLNITEV POKLICANOSTI. SVOJ BLAGOSLOV SO PREPUŠČALI NASLEDNJIM GENERACIJAM, NE S PISNO OPOROKO , TEMVEČ Z GLASNO IZGOVORJENO BESEDO. IZGOVORJENI BLAGOSLOV , BOŽJA BESEDA , PRINAŠA DOBRO, IZGOVORJENA LAŽ, KI JE RAVNO TAKO DUHOVNA, PA DOBRO UNIČUJE.
    ———————————————————————————————————————————————————

    KO ČLOVEK, KI SLUŽI DRUGEMU ČLOVEKU, LAHKO VERNIKU , LAHKO VERNIKU POMAGATE OPRIJETI SE LASTNE SVOBODE TAKO, DA GA NAUČITE ODREKANJA LAŽI ALI DUHU, KI TIČI ZA NJO.
    ——————————————————————————————————————————————————————————————————————————————————————————————————————
    NAUČITE GA GOVORITI: ” V JEZUSOVEM IMENU SE ODREKAM LAŽI , DA SEM NIČVREDEN.”
    ALI V JEZUSOVEM IMENU SE ODPOVEM DUHU NIČVREDNOSTI.”
    ———————————————————————————————————————————————————
    ———————————————————————————————————————————————————
    VČASIH ZAPOVEM, NAJ ODIDE VSAKA LAŽ, KI SE JI JE ČLOVEK ODREKEL. VSEENO JE, ALI SE ČLOVEK ODPOVE DUHU ALI LAŽI: ODREKANJE ” V JEZUSOVEM IMENU” V VSAKEM PRIMERU ZLAMLJA MOČ DUHA. LAŽ IN DUH NASTOPATA SKUPAJ, ZATO MORATA TUDI ODITI SKUPAJ.
    ——————————————————————————————————————————————————————————————————————————————————————————————————————
    Primer:

    JOAN JE NADARJENA ŽENSKA Z IZJEMNO INTELEKTUALNIMI SPOSOBNOSTMI. ŠTUDIRALA JE TEOLOGIJO IN POZNEJE ZAČELA PRIPRAVLJATI ŠE DOKTORAT IZ ZGODOVINE. PO ENEM LETU ŠTUDIJA PA JE VSE OPUSTILA.
    PO PETNAJSTIH LETIH SE NI VRNILA V ŠOLO IN TUDI NA KAKŠNEM DELOVNEM PODROČJU ALI ŠTUDIJU NI MOGLA “PRISTATI”. BILA JE ZELO DEPRESIVNA IN POLNA SOVRAŠTVA DO SEBE. SLEDNJE SE JE KAZALO V VSEH NJENIH ODNOSIH: EN DAN JE KRITIZIRALA IN SODILA, DRUG DAN SE JE SMILILA SAMA SEBI. KAKO BI BILO TREBA POMAGATI JOAN.?????????
    ———————————————————————————————————————————————————
    ———————————————————————————————————————————————————
    BILA JE ŽE PRI TERAPEVTU, IMELA DUHOVNEGA VODITELJA, PREJEMALA ZAKRAMENTE, MOLILA, BILA DELEŽNA TUDI MOLITVE ZA NOTRANJE OZDRAVLJENJE. VSE TI JI JE MALO POMAGALO.
    —————————————————————————————————————————————————————————————————————————————————————————————————————————————————————————————————————————————————————————
    V VSEM ISKANJU POMOČI NI NIHČE POMISLIL NA MOLITEV ZA OSVOBAJANJE. ZAKAJ ????????????ZARADI NAPAČNEGA RAZUMEVANJA ALI STRAHU PRED ZLORABO. ???????ALI PA JE MORDA KDO V NEVEDNOSTI MISLIL, DA JE OSVOBAJANJE ZELO ZAPLETENA REČ ????????????????ALI JE MOGOČE, DA JE SAM HUDIČ IMEL PRSTE VMES, DA MOLITEV ZA OSVOBAJANJE NI PRIŠLA NA VRSTO. ?????????

    NA DRUGI STRANI PA, ALI JE MORDA KDO POSUMIL V NAVZOČNOST HUDEGA DUHA IN JE HOTEL V JEZUSOVEM IMENU DOSEČI SOOČENJE Z NJIM, KO BI SE ODZVAL? VSE TO JE MORDA POVZROČILO NEPOOBLAŠČEN VDOR V JOANINO DUŠO IN ODPRLO PODROČJA NJENEGA ŽIVLJENJA, KI JIH ŠE NI BILA PRIPRAVLJENA SPREJETI.
    ———————————————————————————————————————————————————
    PREPOZNAVANJE IMEN DEMONOV ZANJO NE BI BILO PRIMERNO. OPRAVITI IMAMO Z DELOM HUDIH DUHOV ALI DUHOVNIMI SILAMI, KI TIČIJO ZA ČLOVEŠKIMI SPONAMI. VELIKO BOLJ NAS ZANIMA SKUPNO IME ALI ZNAČILNOST, KI OZNAČUJE DEMONSKO DELO.
    ———————————————————————————————————————————————————-JOAN JE POSTALA SVOBODNA, KO JE PREPOZNALA LAŽ, KI JE PODPIHOVALA SAMOPOMILOVANJE, KRITIZIRANJE IN DEPRESIJO.
    ———————————————————————————————————————————————————SATAN JE TOŽNIK, IN JE DOLGA LETA OBTOŽEVAL JOAN NIČVREDNOSTI, KI JE IZHAJALA IZ ZAVRNITVE V OTROŠTVU. NJENA MATI JI MOGLA DAJATI, ČESAR SAMA NI PREJELA V OTROŠTVU.
    VELIKO POMEMBNEJŠE JE BILO SPOZNATI, KAKO JE JOAN SPLOH POSTALA DUHOVNO ZVEZANA, KAKOR PA KATERI DUH JE TIČAL ZA NJENO ZVEZANOSTJO.
    ———————————————————————————————————————————————————
    KO SMO OPRAVILI Z VZROKOM IN JE JOAN ODPUSTILA SVOJI MATERI TER SE ODREKLA ZAVRNITVI- TER LAŽI, DA JE NIČVREDNA- JE MORAL DUH, KI SE JE NALEPIL NANJO, ODITI.
    ——————————————————————————————————————————————————————————————————————————————————————————————————————
    JOAN PRIPOVEDUJE , DA OD TEDAJ LAHKO SPREJEMA BOŽJO LJUBEZEN IN KONČNO VE, DA JE BOŽJA LJUBLJENA HČI. ENAKO POMEMBNO JE TUDI, DA NI VEČ UJETA V NEPROSTOVOLJNE ODZIVE, KI SO OVIRALI NJENE ODNOSE.; NOVOPRIDOBLJENA SVOBODA JI JE DALA NOVO SPOSOBNOST, DA SLIŠI KAJ GOVORIJO LJUDJE, IN JIM ODGOVARJA V LJUBEZNI.
    ———————————————————————————————————————————————————
    V TAKIH PRIMERIH, KAKRŠEN JE JOANIN, SE ZAVEDAM, DA JE ZELO MOGOČE, DA JO BOM VODIL K ODPOVEDI NEKATERIM STVAREM, KI NE SODIJO GLOBOKO V NJENEM SRCU.
    VSAKEMU ČLOVEKU DOVOLIM, DA SAM ODLOČI, KATERI DUHOVI SO BILI PORAŽENI S KRISTUSOVO MOČJO.
    ——————————————————————————————————————————————————–

    PREPRIČAN SEM, DA SE JE VERNI ČLOVEK ODREKEL LAŽEM IN NEGATIVNIM ČUSTVOM, KI NE PRIHAJAJO OD BOGA. KO MU POMAGAM RAZUMETI IN SPOZNATI VRATA, SKOZI KATERA JE VSTOPIL HUDIČ, MU OMOGOČIM, DA JIH ZAPRE. S TEM GA TUDI SPODBUDIM, DA SE SPOPRIME Z NEMOČJO IN STRAHOM.

    TO JE DEL EVANGELIZACIJE, KI MORA KRISTJANE PRIPRAVITI IN JIH OPREMITI , DA OSTANEJO DUHOVNO BUDNI IN OPREZNI. SVETI PETER NAS TO UČI V 1 Pt 5,8-9.
    PONAVLJAM, TO JE NALOGA VSAKEGA ČLANA CERKVE.( Prepis Neal Lozano).
    ———————————————————————————————————————————————————

    Ja tako kot pravi Neal Lozano, naloga vsakega kristjana je, da pomaga človeku, do osvoboditve in ozdravitve. Jezus je ozdravljal in osvobajal jetnike, tako je naročil tudi vsem svojim učencem za vse rodove.

    Iz opisanega primera življenja Joan vidimo, da je imela terapevta , duhovnega voditelja, prejemala je zakramente, molila je, bila je deležna tudi molitve za notranje ozdravljenje. vendar to ni bilo dovolj, potrebna so bile molitve za osvoboditev.

    Vsak človek je unikat po Božji podobi, vsak ima svojo življenjsko zgodbo, rešitev situacij in dogodkov , problemov in ujetosti pa je tudi za vsakega posameznika drugače, po Gospodovem načrtu.

    Zato je pomembno, da v življenju prepustimo ugotavljanje naše “življenjske diagnoze ” za bolezni, ujetosti, itd….Svetemu Duhu, kajti On nas bo pripeljal na pravo mesto, do pravega človeka, preko katerega bo BOG IZPELJAL ŽIVLJENJSKI NAČRT ZA NAS.

  59. Hvala says:

    In od kod prihajajo misli? Evagrij razlikuje: dobre prihajajo iz človekove narave, od Boga in
    od angelov; hudobne misli pa prihajajo od hudobnega duha in iz človeške svobodne odločitve. Podobno razlikovanje, čeprav malo spremenjeno, podaja tudi Ignacij: “Domnevam, da so v meni tri vrste misli, namreč moje lastne, ki se rojevajo samo iz moje svobodne volje, in dve drugi, ki prihajata od zunaj: ena od dobrega, druga od hudega duha” (Dv 32). Origen pogosto istoveti misel, duha in demona.
    Istovetenje kaže na to, da “misli” ne pripadajo človeški naravi, niti ne prihajajo neposredno od stvari,
    ki jih je Bog ustvaril in v katerih ni nič slabega. V izrazu “misel” je dobro prepoznati pojmovanje judovske etike, v kateri je beseda jeser (misel) razumljena kot nekaj konkretnega v človeku, skoraj osebnega.

    Menihi so močno vztrajali pri dejstvu, da skušnjave prihajajo “od zunaj”. Očitno jih ne more svetovati Bog ali angel, toda tudi
    sama človeška narava ne, ker jo je ustvaril Bog. Demonologija puščavnikov se nam zdi pretirana. Za njeno razumevanje moramo razumeti govorico in ideje tistega časa. Z druge strani pa ne moremo povsem izbrisati tega, kar sestavlja izkustvo mnogih duhovnih ljudi, to je, da nagnjenje k zlu in skušnjave presegajo zakone normalne psihologije in predpostavljajo obstoj nekega osebnega Skušnjavca, ki po besedah Evagrija nenehno opazuje, da bi napadel človeka v trenutku slabosti.
    Iz tega sledi praktičen zaključek, ki ga beremo že v Svetem pismu: Trezni
    bodite in budni! Vaš nasprotnik hudič hodi okrog kakor rjoveč lev in išče, koga bi požrl (1 Pt 5,8). Pozornost postane krepost, ki so jo stari najbolj priporočali. V izročilu se je ohranil izrek: “Postani vratar
    svojega srca in vprašaj vsako misel, ki pride: Si od naših ali od nasprotnikov?” Ali pa naslednji: “K
    vratom v raj srca postavi angela z ognjenim mečem, da ubije vsako kačo, ki bi se hotela zmuzniti noter.”
    Menihi, ki so gojili stalno pozornost, so se imenovali neptiki, trezni, budni (RAZLOČEVANJE DUHOV – p. Janez Poljanšek)

    JEZUSU IZROČIMO SVOJE MISLI, BESEDE, DEJANJA. PRED BRANJEM KNJIG IN SVETEGA PISMA PROSIMO SVETEGA DUHA, DA NAM BO POKAZAL KATERO GRADIVO ALI KNJIGO NAJ BEREMO. PROSIMO ZA DAR RAZLOČEVANJA DUHA.
    ČE SVETEGA DUHA PROSIMO, NAM BO POKAZAL SKRITE STVARI V ŽIVLJENJU IN PA VSE TISTO KAR NI DOBRO ZA NAS.
    SAMO NA JEZUSA SE ZANAŠAJMO, SAMO TO NAM MORA BITI STALNO PRED OČMI.

  60. Janez says:

    Dr. Joseph Murphy: MOLITEV ZA OZDRAVITEV Z BOŽJO POMOČJO (povzetek)
    Ključno je, da prenehate kriviti druge za svoje težave, bolezni ali trpljenje; poleg tega zavrnite napačno predstavo, da so drugi krivi za trpljenje in nesrečo in da ste vi le žrtev. Tudi Jezus je trpel za nas ljudi in za naše grehe na križu in je naš Odrešenik. Koliko je morala potrpeti Mati Terezija v Kalkuti, ko je pomagala ubogim?! Trpljenje naj nas prekali, očisti in okrepi v naši Veri, da bomo odslej bolj strpni, socialni in razumevajoči do drugih ljudi in delali Dobro kot dobri kristjani in dobri ljudje. Našli boste srečo v svoji Veri v Boga in v vse Dobro in takrat vam bo zagotovljen uspeh v vseh vaših prizadevanjih, ko boste z osebno preobrazbo postali drug človek. Sejemo dobroto, želi bomo dobroto; sejemo odpuščanje, želi bomo odpuščanje, služimo in pomagamo bližnjim, drugi bodo pomagali nam itd. In kdor prosi, moli Boga in Veruje v Kristusa bo slišan in uslišan.

    Molitev za ozdravitev: »Verjamem, da Usmiljeni Bog je in Njegova sveta Prisotnost po Njegovi Milosti v Neskončnem Toku Energije teče skozi mene kot lepota, harmonija, ljubezen, radost, modrost, razumevanje, Božansko vodstvo, Usmiljenje in Samaritanska Pomoč in Uteha. Vem, da mi Dobrotni Bog lahko čudežno pomaga k razrešitvi mojih stisk in ozdravitvi in za to sem Mu hvaležna.” “Vodi me neskončna inteligenca Troedinega Boga in mojega Odrešenika. Verjamem, da odslej Božji zakon in red upravljata moje življenje in da odslej Živim po Jezusovem Evangeliju in se želim spreobrniti in spolnjevati Božjo Voljo. Božanska ljubezen in Milost naj mi napolni dušo, da odslej pošiljam iz sebe samo Ljubezen, Mir in Dobro voljo ter samo pozitivne vibracije vsem svojcem, sodelavcem, znancem in vsem drugim ljudem okoli mene. Prosim Bog pomagaj mi, da odpustim vse svoje zamere, krivice, negativne misli in jezo in jih takoj nadomestim z mislimi o ljubezni, odpuščanju, harmoniji, miru, pravilnem ravnanju in prijaznosti. Sem Božji Otrok in Bog je moj Nebeški Oče, moj Odrešenik, moj dobri Samaritan, moj Stvarnik, moj Vodnik na Poti h Kristusu, moj svetovalec in moj Gospodar. Prosim Boga, da se zgodijo Spremembe in Čudežna preobrazba v mojem življenju, ker Verjem v Boga, Njegovo Odrešujočo in Milostno Dobroto in Usmiljenje. In ker se želim spreobrniti tako, da bom odslej živela po Božjih postavah Bogu v veselje.”

    OSEM KORAKOV ZA OZDRAVITEV Z BOŽJO POMOČJO
    Dr. Joseph Murphy ameriški teolog

    1. Človek pravi, da je to nemogoče, toda z Bogom so vse stvari možne. Bog, ki Nas je utvaril, nas lahko tudi čudežno ozdravi, tako kot so zdravili bolne Jezus in Apostoli, po pričevanju Evangelija, če si le to dovolj želimo in ga prosimo.
    2. Način zdravljenja teče skozi vaše miselne vzorce misli in podob, pri čemer vse, kar želite, prikaže v konkretni manifestaciji zdravilnih procesov, če le verjamete v Božjo pomoč in ga prosite.
    3. Če verjamete v nekaj, bo to očitno – ali zavestno razmišljane o Njem. Verjemite samo v to, kar vas zdravi, blagoslovi in vas navdihuje. Prosite in molite k Njemu za ozdravitev ter vztrajajte v veri in pozitivnem upanju.
    4. Povečajte Božjo moč sredi sebe in zaustavili boste širjenje katere koli bolezni v vašem telesu.
    5. Hvaležno in dobro srce, ki verjme v Boga je blizu Bogu. Naj bodo vse vaše molitve izrečene s hvalo in zahvalo ter vero in zaupanjem. Vera gore premika. In kdor prosi bo uslišan.
    6. Ljudje smo dostikrat kot nejeverni Tomaži duhovno slepi, ko ne vemo, da so vse misli tiste izpolnjujoče stvari in da postane res tisto, kar verjamemo, čutimo, privlačimo, in da to, kar si predstavljamo, tudi res postanemo ali se nam zgodi.
    7. Vse kar vidimo je duhovna, večna in neuničljiva resničnost. Čudovita molitev za nas je, da redno trdimo: “Duhovno, duševno in fizično vidim da mi gre na bolje” in da se zdravim. Hvala Gospod Bog.
    ” 8. “Vzdignil bom oči do Tebe in molil za ozdravitev, ker verjamem, da po Tvoji Milosti pride moja pomoč.”

    Ameriški pastor in psihoterapevt Joseph Murphy razkriva velik vpliv podzavestnega uma na vsa področja našega življenja. Za razna področja našega življenja daje primere, kako z enostavno spremembo načina razmišljanja doseči izjemne, pozitivne spremembe na katerem koli področju življenja. V Moči vaše podzavesti (2014) podaja sugestije za osredotočanje uma in odpravljanje podzavestnih ovir, ki nam preprečujejo doseganje zaželenega – in zasluženega – uspeha. Na osnovi duhovnih zakonov obljublja samozavest, ustvarjanje harmoničnih odnosov, doseganje poklicnih uspehov, pridobivanju bogastva, zoperstavljanju strahovom in fobijam, odpravi slabih razvad, telesni ozdravitvi ter vsesplošni blaginji in sreči. Pri Murphyju je prva in zadnja predpostavka vera v Boga. Pri njem opazimo to, kar je bilo doslej le implicirano. Za uspeh določenega individualnega projekta npr. zdravljenja je potrebna tudi podpora okolja in lastna spreobrnitev ter goreča Vera v Boga, ki nas ljubi in je vedno pri nas in v nas.

  61. Hvala says:

    NAJDENI, OSVOJENI IN PRIDOBLJENI (SPREJETI KRIŽ)

    Samo tam, kjer otroci, mladi in odrasli postavijo Kristusa na prvo mesto, bodo lahko odkrili in zmogli živeti to, kamor jih Gospod
    kliče. Kajti Božji načrt ima ime, ki si ga starši v vsej ljubezni do svojih otrok, ne morejo zamisliti, lahko jih le izpustijo in blagoslovijo. Zato so tudi starši lahko resnično starši samo toliko, kolikor ni na prvem mestu skrb za otroke, ampak Kristus. Kajti v njem bo pogled postal vreden, tj. skladen z veličino naše resnice in svobode. In v tem pogledu bodo zmogli pustiti, da da njihovim otrokom ime sam Stvarnik. Šele ko postavimo Boga na prvo mesto, lahko šele ljubimo druge in to veliko bolj kakor če bi bili na prvem mestu.

    V tej novi miselnosti tako tudi križ dobi drugačno vrednost. Na križ je Gospod nesel to, kar je moralo umreti – naš greh. Sprejeti svoj križ pomeni torej sprejeti sebe z vso grešnostjo in se vedno znova spominjati svoje odrešenosti. Zanimivo pa je tudi, da je beseda sprejeti namenjena križu in bratu.

    Jezus kliče o sprejemanju križa, govori pa tudi o sprejemanju preroka, pravičnega, enega izmed malih … Zanimivo. Sprejeti brata, postati gostoljuben, kakor je postala gostoljubna premožna žena v Šunemu, pomeni sprejeti križ, napor, pomeni pa skupaj s tem bratom prejeti tudi blagoslov in dar. Nekoč je nekdo dejal: »Občestvo je kot palica v roki in breme na hrbtu.« Živeti bratstvo med nami pomeni tako oboje – breme umiranja lastnemu egoizmu in veselje odkrivanja bogastva bližine in skrivnega daru. Kjerkoli živimo sprejemanje in gostoljubje je v tem že skrit dar tistega »sina, ki ga ženi napove prerok Elizej«.

    Naša velika skušnjava je, da bi najprej čakali občutek polnega naročja, občutek sitosti in odžejanosti, potem bi morda odprli vrata. Gospod pa nas uči nasprotnega. Takrat, ko damo piti kozarec vode drugemu, četudi smo sami žejni, se zgodi tista čudovita zamenjava. Odpre se pot in zgodi se rodovitnost takrat, ko tega še ne doživljamo: »Ko se bo izteklo leto, v tem času, boš objemala sina.«

    Dati piti, ko smo sami žejni je moč Kristusovega učenca, ki ve, da je smrt že za njim. Ki ve, da je življenje že najdeno in podarjeno in ne nekaj, kar je potrebno osvojiti. Tak ve, da mora najprej kaj izpustiti zato, da bi lahko prejel še večji dar. Tak ve, da mu drugi ne more ničesar vzeti, ker mu je vse podarjeno, zato daje, sprejema, odpira, deli. Tudi, če je v tem skrit križ.

    Tisti pa, ki ostaja izven Kristusove misli in živi le v človeški misli, ki še ni dovolila, da Beseda loči in zareže med to dvoje, bo nenehno v strahu in skrbi iskal svoje življenje, da bi ga našel. Iskati pa pomeni, da nečesa nimam in si moram pridobiti sam. In ko to naposled najdem oziroma mislim, da imam, postane vse le osvojena trofeja, ki ne služi drugemu kakor razkazovanju lastnega ega in iskanja aplavzov. To ni Kristusov učenec in to ni drža vredna novega življenja.

    Samo v zavedanju Njegove misli, ki gre onkraj človeškega, samo v Resnici, ki nam jo je Sin razodel, smemo in moramo živeti kakor izvoljen rod, kraljevsko duhovništvo in svet narod. Ne kakor tisti, ki morajo še nekaj najti, osvojiti in pridobiti, ampak tisti, ki so najdeni, osvojeni in pridobljeni in zato svobodni, da podarjajo in dajejo – do konca.

    Anja Kastelic

  62. Hvala says:

    BOŽJA ŽELJA
    ———————————————————————————————————————————————————

    SREČANJE Z RESNICO (Zgodba Mary Anne- – iz knjige Neal Lozano-Upiranje hudiču)

    Takole pravi:”VSE ŽIVLJENJE SEM SE POČUTILA MANJVREDNO OD DRUGIH, NE DOVOLJ DOBRO IN ZAVRNJENO. KER SEM BILA ZELO PLAHA, SEM SE HOTELA NAREDITI ŠE MANJŠO, DA DA ME NIHČE NE BI OPAZIL. VEDELA SEM, DA JE MOTILO TO MOJE STARŠE, SAJ SEM SLIŠALA MAMO, KAKO JE GOVORILA DRUGIM: “MARY ANNE JE ZELO PLAHA, NOČE GOVORITI. ” KO SEM TO SLIŠALA SEM SE POČUTILA ŠE BOLJ PLAHA. “NOČE GOVORITI”. KO SEM TO SLIŠALA , SEM SE POČUTILA ŠE BOLJ ZAVRNJENA. V SVOJI NOTRANJOSTI SEM SI TO NADOMEŠČALA S PONAVLJANJEM:”ČE ME HOČEŠ GLEDATI PLAHO-TI BOM POKAZALA PLAHOST. V SVOJI OBČUTENI ZAVRNJENOSTI SEM BILA ODLOČENA, DA BOM POSTALA ŠE PLAŠNEJŠA KAKOR PREJ.

    KADAR KOLI SE MI JE ZGODILO KAJ HUDEGA, SE MI JE ZDELO, DA SEM SI TO ZASLUŽILA. LAŽJE SEM SPREJEMALA, ČE SO BILI LJUDJE Z MENOJ KRUTI KAKOR PRIJAZNI.

    V OTROŠTVU SEM BILA ZELO VELIKOKRAT SAMA , MOJI DNEVI SO BILI POLNI SOVRAŠTVA DO SEBE, OBSOJANJA IN PODCENJEVANJA SAME SEBE.

    NAJVEČJI OBRAMBNI MEHANIZEM, KI MI JE POMAGAL SHAJATI V ŽIVLJENJU IN ME ŠČITIL, JE BIL, DA SEM SAMO SEBE PUSTILA UMRETI.

    V NOTRANJOSTI SEM VEDELA, DA SEM UMRLA.
    ———————————————————————————————————————————————————

    MRTVE ME NIHČE NE BI MOGEL PRIZADETI ALI ZAVRNITI.
    KAKOR DA BI OD ZUNAJ GLEDALA SVOJO NOTRANJOST, NIKOLI NISEM BILA ZRAVEN PRI NIČEMER.

    PRI SVOJIH DVAJSETIH LETIH, NAJTEMNEJŠEM OBDOBJU SVOJEGA ŽIVLJENJA, SEM MISLILA, DA PRIPADAM SATANU. PREPRIČANA SEM BILA, DA BOM ŠLA V PEKEL, IN NI BILO PRAV NIČESAR, S ČIMER BI SE TO MOGLO SPREMENITI.

    ZDAJ VIDIM, DA SEM HOTELA OSTATI V SOVRAŽNIKOVEM OKLEPU, A SE TEDAJ TEGA NISEM ZAVEDALA.
    ———————————————————————————————————————————————————

    NISEM MOLILA, SVETEGA PISMA NISEM BRALA. REDKOKDAJ SEM ŠLA K SPOVEDI. HODILA SEM K MAŠI, A PRI NJEJ NISEM DEJAVNO SODELOVALA.

    OBUPALA SEM.
    ——————————————————————————————————————————————————–

    POPOLNOMA SEM BILA PREPRIČANA, DA ME BOG NE MORE LJUBITI IN ME TUDI NI LJUBIL.
    MED DVEMA KRALJESTVOMA SEM PODZAVESTNO IZBRALA KRALJESTVO IZGUBARKE”.

    MARY ANNE SI JE IZBRALA” KRALJESTVO IZGUBARKE”, BOG PA JE NI HOTEL IZPUSTITI.
    ———————————————————————————————————————————————————
    Z LETI JO JE BLAGO PRITEGOVAL K SEBI, ZBUDIL V NJEJ ZANIMANJE ZA BRANJE SVETEGA PISMA, MOLITEV OB SVETEM PISMU, POSLUŠANJE GOSPODOVEGA GLASU IN PRIBLIŽEVANJE JEZUSU.

    NEKAJ PA JO JE VENDARLE ZADRŽEVALO, DA SE MU NI MOGLA PRIBLIŽATI. KAJ JE BILO TO? ZAČELA SE JE BOJEVATI, PROSILA JE ZA PREBOJ, HKRATI PA JO JE BILO STRAH.
    ———————————————————————————————————————————————————
    ———————————————————————————————————————————————————
    Takole je nadaljevala:”VEDELA SEM, DA JE BILO V MOJEM ŽIVLJENJU NEKO PODROČJE, V KATERO NISEM HOTELA STOPITI. BILO JE TEŽKO, TEMAČNO, PRAZNO, IN NEPRIJAZNO. IZOGIBALA SEM SE GA, KER JE BILO PREVEČ STRAŠLJIVO. LETA 2007 PA SEM PREBRALA KNJIGO -OSVOBOJEN- IN SE UDELEŽILA KONFERENCE SVOBODA V KRISTUSU.

    TAM SEM SE NAUČILA PROSITI ODPUŠČANJA, ODPUŠČATI DRUGIM IN PREPOZNATI LAŽI, KI SO ME DRŽALE V SOVRAŽNIKOVI PASTI.
    ———————————————————————————————————————————————————
    KO SEM SE ODREKLA VSEM SOVRAŽNIKOVIM OKLEPOM, SEM VIDELA, DA SEM OČISTILA POT DO GLOBOKE , TEMNE , ČRNE IN PRAZNE SOBE V SEBI, KAMOR ME JE BILO STRAH VSTOPITI.
    ———————————————————————————————————————————————————
    V NASLEDNJEM LETU JE MARY ANNNE RASLA V VERI , ŠE BOLJ SE JE ZAČELA ZAVEDATI ZAKLENJENEGA PODROČJA V SEBI.
    KO JE BILA ZARADI IZOGIBANJA TEJ SOBI NA KONCU ŽE ČISTO IZČRPANA, JE ZAKLICALA K BOGU, KI JI JE POKAZAL , KAJ JE BILO V SOBI- PRIŽGAL JE LUČ.
    ————————————————————————————————————————————————

    BOG ME JE SPOMNIL NA NEKI OBČUTEK TEŽKE, GOSTE TEME, KI SE JE MNOGO LET SKRIVALA NEKJE V OZADJU MOJIH MISLI. POKAZAL MI JE SLIKO MOJE MAME, KI JE ŽALOSTNA IN OBJOKANA PESTOVALA ALI ZIBALA I HODILA ZA MENOJ. NEKAKO SEM VEDELA, DA JE BILA NESREČNA IN OBUPANA. NEKAKO SEM VEDELA, DA JE BIL TO MOJ STRAH.
    OPOGUMLJENA ZARADI STVARI, KI SEM JIH DOŽIVELA NA KONFERENCI “OSVOBOJEN” , PA SEM UPALA DOVOLITI SVETEMU DUHU ODPRETI TA STRAŠLJIVA VRATA.

    VEDELA SEM, DA SI ŽELIM POPOLNO SVOBODO.
    ——————————————————————————————————————————————————-

    BILA SEM PETI OTROK SVOJIH STARŠEV. NAJSTAREJŠI JE IMEL OB MOJEM ROJSTVU ŠELE PET LET. BRAT PRED MENOJ JE IMEL OB MOJEM SPOČETJU ŠELE ŠEST MESECEV. STARŠI SO BILI ZELO ZELO REVNI. ŠE EN OTROK!!!
    LAHKO SI MISLITE, KAKO SO SE TEDAJ POČUTILI.

    MISLIM, DA JE BILO TO TISTO, KAR SEM OBČUTILA V MATERNICI-TEMA, JOK, ŽALOST SO BILA ZNAMENJA ZAVRNITVE. NISEM BILA ZAŽELENA.
    ——————————————————————————————————————————————————–

    VEČ KAKOR ŠESTDESET LET SEM ŽIVELA V TEJ LAŽI IN JI VERJELA. ZARADI TE LAŽI SEM SE ODLOČILA, DA NE BOM SPREJELA NIČESAR POZITIVNEGA, KAR BI MI LJUDJE POVEDALI . VEDNO SEM MISLILA:” NE VERJEMI JIM,! NE ZAUPAJ!.

    K SREČI MI JE GOSPOD DAL ZAUPNO PRIJATELJICO, KI JE MOLILA Z MENOJ IN ME PONOVNO SPREMLJALA SKOZI PET KLJUČEV (.DO OSVOBODITVE).

    KO DANES POMISLIM NA NEKDANJE TEMAČNE SPOMINE, ČUTIM, DA SEM DROBCEN DEL, POVSEM POTOPLJEN V NEOPISLJIVO SVETLOBO. ZAVEDANJE LJUBEZNI JE VEČJE OD KATEREGA KOLI OBČUTKA ZAVRNITVE.

    ČUTIM, KAKO MI GOSPOD GOVORI : “VIDIŠ, DA SEM TE LJUBIL VSE ŽIVLJENJE.” ŽELEL SEM TE. VEDNO SEM BIL S TEBOJ OD SAMEGA ZAČETKA.
    ——————————————————————————————————————————————————–

    KADAR SE OGLASI TISTI NAGNUSNI ZLI GLAS IN PRAVI: !JA, PA JA”, SPOZNAM, DA TO NI MOJ GLAS, AMPAK GLAS LAŽNIVEGA SOVRAŽNIKA. TAKOJ MU UKAŽEM, NAJ V JEZUSOVEM IMENU ODIDE.
    ——————————————————————————————————————————————————-

    SVOBODNA SEM. ŠE CELO HODIM ZDAJ DRUGAČE- KAKOR DA ME TEŽNOST NE VLEČE VEČ K TLOM.
    ALI VERJAMEM IN OBČUTIM, DA SEM LJUBLJENA HČI? PA ŠE KAKO VERJAMEM !POZNAM IN OBČUTIM NJEGOVO LJUBEZEN ZAME? PA ŠE KAKO!. ALI DOVOLIM ZAVRNITVI IN VSEM TISTIM LAŽEM, DA SE VRAČAJO IN ME HOČEJO NADZIRATI? NE! ZDAJ JO PREPOZNAM, KO DVIGNE SVOJO UMAZANO GLAVO. VEM, POZNAM JO, SPREGLEDAM KO DVIGNE SVOJO UMAZANO GLAVO. VEM, POZNAM JO, SPOGLEDAM SE Z NJO IN JO NAŽENEM Z OBLASTJO, KI MI JO JE DAL JEZUS KRISTUS, IN V MOČI NJEGOVEGA IMENA, IN ŽE JE NI VEČ.
    ———————————————————————————————————————————————————

    SVOBODNA SEM, DA SEM LAHKO TO, KAR SEM V RESNICI. MARY ANNE JE VSTALA OD MRTVIH.

    TA ZGODBA, KI JE KAKOR STOTINE DRUGIH, KAR SEM JIH SLIŠAL, JE MORDA NAJMOČNEJŠI RAZLOG, ZAKAJ JE TREBA OSVOBOJENJE IN EKSORCIZEM V ŽIVLJENJU CERKVE RAZUMETI PRAV.

    SPOMNIMO SE JEZUSOVEGA MOČNEGA SOČUTJA, KO JE ODGOVORIL: “TE PA, KI JE ABRAHAMOVA HČI IN JO JE SATAN ZAVEZAL-ZA POSLUŠAJTE – OSEMNAJST LET, NI BILO POTREBNO REŠITI TE VEZI NA SOBOTNI DAN? (Lk 13,16).

    KOLIKO BOLJ OBUPANI SO TISTI, KI KAKOR MARY ANNE TRPIJO DESETLETJA, PREDEN NAJDEJO PRAVO POMOČ!

    PAPEŽ JANEZ VI. JE DEJAL, DA JE EVANGELIZACIJA BISTVENO POSLANSTVO CERKVE, ZGODBA MARY ANNE PA NAM POVE , KAJ JE BISTVO EVANGELIZACIJE.
    ———————————————————————————————————————————————————
    VESELO NOVICO, OSVOBAJAJOČO JEZUSOVO MOČ, NE PREDSTAVLJAMO LE NEVERNEMU SVETU, TEMVEČ JO PRINAŠAMO TUDI V TEMO, KI VEŽE VERUJOČEGA OD ZNOTRAJ.
    ——————————————————————————————————————————————————–

    JEZUSOVA SLUŽBA JE, DA OSVOBAJA JETNIKE, UNIČUJE DELA TEME. TO JE ZDAJ SLUŽBA CERKVE : DA SE VSAK OD NAS NAUČI SODELOVATI PRI TEM. TO JE SPOROČILO , KI GA PRINAŠAMO SVETU, OSUŽNJENEM OD DEL TEME.
    ———————————————————————————————————————————————————
    ———————————————————————————————————————————————————

    MAR ANNNE: “TAKO SREČNA SEM ZARADI SVOBODE V KRISTUSU, DA BI RADA VSEM ZAKLICALA, NAJ SE LOTIJO TEGA.”!!!

    MISLIM, DA JE TO TUDI BOŽJA ŽELJA. BOG BI RAD ZAKLICAL NA VES GLAS. ALI NI TO TISTO, KAR JE JEZUS REKEL V Jn 7,37?-NA ZADNJI VELIKI DAN PRAZNIKA JE JEZUS VSTAL IN ZAKLICAL:”ČE JE KDO ŽEJEN, NAJ PRIDE K MENI IN NAJ PIJE”.
    ——————————————————————————————————————————————————–
    ——————————————————————————————————————————————————–
    ČE NAJ SE SLIŠI GLAS MARY ANNE, ČE NAJ NJENA SVOBODA NASTOPI TUDI V VSEM KRŠČANSTVU, JE TREBA POGUMNO RAZKRIVATI GLOBOKO POTREBO V CERKVI IN REŠITEV, KI JO PONUJA BOG.
    ———————————————————————————————————————————————————
    CERKEV MORA PREMAGATI NASPROTOVANJE, OVIRE, NESPORAZUME IN STRAH PRED PONAVLJANJEM ZLORAB.
    ——————————————————————————————————————————————————-

    V tem pričanju Mary Anne in tisoče podobnih ali drugačnih zgodb o zvezanosti, ujetosti, kjer zaradi raznih situacij, dogodkov in življenja ljudi, ni mogoče živeti in zaživeti.
    V takih primerih se pokaže, kako človek lahko opravlja največja DELA USMILJENJA . Pomagati človeku pri njegovi ujetosti, zvezanosti in uklenjenosti, to je zapovedal JEZUS. Kako strašno so se Mu smilili in se Mu smilijo ljudje, ki so zvezani, ki ne živijo svobodno. Zato je potrebno na tem področju veliko delati in pomagati.

    Prebrala sem nekje, da bi se človek moral dejansko vsak dan odpovedati hudemu duhu, njegovim delom, zavajanju spletkam in lažem.
    Včasih človek leta in leta ne more ugotoviti, zakaj ne more živeti svobodno. Kadar človeka nekdo rani, bodisi, da so to starši, sodelavci, sorodniki ali pa tujci, je potrebno te rane pozdraviti. Prav tako je, če mi koga ranimo. Človek, ki ima rano ali rane, ki niso ozdravljene rani drugega človeka.

    Sveti Duh je diagnostik. Pokaže kaj in zakaj je nekaj narobe v naših življenjih. Samo dopustiti Mu moramo, da deluje , da deluje po svoje. Iz te zgodbe, ki jo je povedala Mary Anne ne samo, da preberemo njeno pričevanje, ampak začutimo, kako je živeti v popolni Gospodovi svobodi, kako je zadihati s polnimi pljuči. Takrat je človek popolnoma spremenjen, Ne samo v notranjosti, tudi po zunanjosti. Tudi Joyce Meyer je omenila v svoji knjigi, da se ji je zunanjost spremenila, ko je bila osvobojena. Po zunanjem izgledu so jo ljudje imeli za veliko mlajšo, kot je bila v resnici po letih.
    Tudi apostoli so bili spremenjeni , ko so doživeli svobodo v Gospodu.

    Jezus je obujal ljudi od mrtvih in tudi danes obuja od mrtvih. Ljudje, ki so doživeli ozdravljenje in osvoboditev so dejansko res vstali od mrtvih, kot je povedala Mary Anne.

    Jezus nikoli ne pusti človeka, želi pomagati, želi izvleči iz ujetosti, samo na človeku je , če to želi, da se mu zgodi, če ima vero, da Jezus to njemu lahko naredi in če dela vse tisto, kar je potrebno narediti.
    Imeti je potrebno vero in drznost -upati se podati na to pot.

  63. Hvala says:

    OSVOBAJANJE JE BOŽJE ODREŠENJE, KI GA JE ZA NAS PRIDOBIL KRISTUS, IN MOČ, DA REDNO ŽIVIMO V OBILJU, KI GA JE OBLJUBIL JEZUS. OSVOBODITEV POMENI, DA SE PONOVNO VZPOSTAVIJO ODNOSI Z BOGOM IN DRUGIMI, DA LAHKO SPET NEOVIRANO SPREJEMAMO, DA SMO LJUBLJENI IN MOREMO TUDI SAMI LJUBITI. OSVOBODITEV IZ TEME V LUČ.

    OSVOBODITEV NAM OMOGOČA, DA ŽIVIMO SVOJO PRAVO IDENTITETO KOT BOŽJI SINOVI IN HČERE, DA VSAK DAN OKUŠAMO SVOBODO TER NAM NAŠA PRETEKLOST NE ZASTRUPLJA ZDRAVE SEDANJOSTI IN PRIHODNOSTI.
    ———————————————————————————————————————————————————

    OSVOBODITEV SE ZGODI V ZAKRAMENTU KRSTA, V ZAKRAMENTU SPRAVE, OSVOBODITEV PRI MAŠI, OSVOBAJANJE V SLUŽBI PRIDIGANJA IN OZNANJEVANJA , OSVOBAJANJE V EVANGELIZACIJI, OSVOBAJANJA V SLUŽBAH OZDRAVLJANJA, MOLITVE ZA OSVOBODITVE, SLUŽBA OSVOBAJANJA.

    NAŠA NAJVEČJA OSVOBODITEV SE JE ZGODILA PO KRSTNI VERI.

    ČE POZNAMO JEZUSA, POZNAMO SVOBODO. KADAR KATOLIČAN IZKUŠA DUHOVNE MUKE, GA JE TREBA SPOMNITI NA RESNICO, KI JI ŽE VERUJE: DA JE GOSPOD PO KRSTU ZLOMIL SOVRAŽNIKOVO MOČ V NJEGOVEM ŽIVLJENJU. TODA KRISTJAN MORA PRIZNATI, DA SO VRATA OD TEDAJ IZ NEKATERIH RAZLOGOV ODPRTA, TAKO PA SOVRAŽNIKU OMOGOČAJO DOSTOP DO NJEGOVEGA SRCA IN RAZUMA. ZATO SE MORA DEJAVNO POSTAVITI PROTI HUDIČEVIM SPLETKAM (EF 6), NE SAMO SE POKESATI ZARDI GREHA, TEMVEČ SE ODPOVEDATI VSAKI OBLIKI SOGLAŠANJA S SOVRAŽNIKOVIMI PREVARAMI.
    ———————————————————————————————————————————————————

    ZAKRAMENT SPRAVE JE OBNOVA KRSTA, ZATO VKLJUČUJE SLUŽBO OSVOBAJANJA. ZAKRAMENTALNA SPOVED OBSTAJA NORMALNO SREDSTVO, KI GA UPORABLJA BOG, DA BI NAM POMAGAL OPRAVITI Z GREHOM.
    KER PA SE TA VELIKOKRAT SKRIVA ZA LAŽMI, KI SE JIH NITI NE ZAVEDAMO, PRAVO KESANJE NI VEDNO MOGOČE.
    ——————————————————————————————————————————————————–

    V TAKIH PRIMERIH DAR SVETEGA DUHA, DAR RAZLOČEVANJA VODI DUHOVNIKA, DA PREPOZNA KORENINO LAŽI. SPOVEDANEC POTEM LAHKO SPOZNA POSEBNO ZMOTNO MIŠLJENJE ALI PREPRIČANJE, KI SE LAHKO SPOVE PRI NASLEDNJI SPOVEDI. Z VEČJIM ZAVEDANJEM BO PREPOZNAL LAŽI, NA KATERE SE JE NEZDRAVO ODZIVAL, IN SE JIM UPIRAL. TAKO SE KROG GREHA PREKINE IN ČLOVEK OZDRAVI.
    ——————————————————————————————————————————————————–
    OSVOBODITEV PRI MAŠI

    EVHARISTIJA JE ZAKRAMENT OZDRAVLJANJA. PRI NJEJ SPREJMEMO JEZUSA, KI SE NE LE RAZODEVA NAŠIM OČEM VERE, AMPAK RAZODEVA TUDI NAM, KDO SMO. KO GA PREJMEMO IN MOTRIMO NJEGOVO NAVZOČNOST, SE SPREMINJAMO IN MU POSTAJAMO PODOBNI.

    V KNJIGI RAZODETJA BEREMO, DA SO TISTI, KI ČASTIJO OČETA , “VSE NAOKROG IN ZNOTRAJ POLNI OČI” (RAZ 4,8).
    TE BESEDE NAM SPOROČAJO DUHOVNO RESNICO, DA NAM ČAŠČENJE ZAGOTAVLJA PREČIŠČENO SPOSOBNOST, SAMEGA SEBE VIDETI V RESNICI. MED MAŠO SE MORAMO ZAVEDETI LAŽNE IDENTITETE, DUHOVNIH KORENIN ZVEZANOSTI IN TEMELJNIH PREVAR. TO RAZODETJE NAM ODPRE VRATA V OSVOBOJENJE.
    ——————————————————————————————————————————————————–

    OSVOBAJANJE V SLUŽBI PRIDIGANJA IN OZNANJEVANJA

    BOG NAM PO DUHOVNIKOVIH PRIDIGAH RAZKRIVA SKRITE STVARI V SRCU. V PRIDIGAH NAM RAZODEVA RESNICO O SVOJI LJUBEZNI, DA V NAS OSVETLI TISTA PODROČJA, KI SO ŠE V TEMI. OSVOBODITEV SE ZGODI, KO RESNICA RAZKRINKA LAŽI IN SOVRAŽNIK NE NAJDE VEČ PROSTORA, KJER BI SE SKRIVAL.
    ———————————————————————————————————————————————————

    OSVOBAJANJE V EVANGELIZACIJI

    EVANGELIZACIJA VKLJUČUJE TUDI SLUŽBO OZDRAVLJANJA, ŠE ZLASTI KO POSAMEZNIKU POMAGA OSEBNO ODGOVORITI NA ODREŠENJE IN SVOBODO, KI STA MU DANI V KRISTUSU.
    ZA OSEBNI ODNOS Z GOSPODOM NI NOBENEGA NADOMESTKA. MI LJUDJE NE MOREMO NIKOGAR OSVOBODITI. OSVOBAJA NAS RESNICA, SAM JEZUS.

    JEZUS NE BO NIKOLI ZADOVOLJEN S TEM, DA BI BIL SAMO DEL NAŠEGA ŽIVLJENJA. ON HOČE BITI NAŠE ŽIVLJENJE. !!!
    ———————————————————————————————————————————————————

    OSVOBAJANJA V SLUŽBAH OZDRAVLJANJA

    OSVOBAJANJE SE NADALJUJE MED DUHOVNIMI VAJAMI IN SLUŽENJI, KI SO USMERJENA K OZDRAVLJANJU. OZDRAVLJANJA NI MOGOČE LOČEVATI OD OSVOBAJANJA. V SVETEM PISMU JE JASNO, DA JEZUS NI NIKOLI LOČEVAL.
    ———————————————————————————————————————————————————

    MOLITEV ZA OSVOBODITEV

    JEZUS NAS JE UČIL MOLITI ZA OSVOBODITEV. TO MOLIMO REDNO Z OČENAŠEM: ” IN NE VPELJI NAS V SKUŠNJAVO, AMPAK REŠI NAS HUDEGA.”

    KO SE UČIMO DRUG ZA DRUGEGA IN SAMI ZASE ISKRENO PROSITI BOGA ZA SVOBODO IN OSVOBODITEV, SE NAM ODPIRAJO OČI VERE. TAKŠNA MOLITEV NAM POMAGA SPOZNATI RESNIČNOST DUHOVNEGA BOJA, V KATEREM ŽIVIMO. DVE KRALJESTVI NAM NE BOSTA VEČ SKRITI.

    ZATOREJ JE TREBA SPREJETI OSVOBAJANJE KOT NORMALEN DEL KRŠČANSKEGA ŽIVLJENJA!!!
    ———————————————————————————————————————————————————

    SLUŽBA OSVOBAJANJA

    SLUŽBA OSVOBAJANJA TOREJ ZAJEMA VSAKO PRIZADEVANJE PO MOLITVI, SVETOVANJU, SPODBUJANJU IN ZAPOVEDOVANJU, DA BI DRUGIM POMAGALI DOSEČI SVOBODO NA PODROČJIH DUHOVNE ZVEZANOSTI.

    GOSPOD MI DAJE PRIVILEGIJ- A NE SAMO MENI, VSAKEMU VERNIKU , DA LAHKO SODELUJEM PRI NJEGOVEM DELU, KER SI NEZNANSKO ŽELI OSVOBODITI JETNIKE.
    ———————————————————————————————————————————————————KOT UDJE KRISTUSOVEGA TELESA MORAMO DELATI, KAR JE DELAL JEZUS.
    VSI VERNIKI IMAJO OBLAST NAD SVOJIMI SOVRAŽNIKI.

    IMAMO DUHOVNE SOVRAŽNIKE. OSVOBAJANJE IZPOD NJIHOVEGA VPLIVA JE DEL NAŠE DEDIŠČINE IN BI MORALO BITI SESTAVNI DEL ŽIVLJENJA VSAKEGA KATOLIČANA (Neal Lozano- prepis iz knjige Upiranje hudiču – katoliški pogled na osvobajanje).

    • Hvala says:

      Pripis!

      JEZUSU se vedno zahvaljujmo, ponudil nam je toliko “ZDRAVIL” , da bi bili OSVOBOJENI od ZAMER, SOVRAŠTVA, JEZE, ODVISNOSTI, ZAGRENJENOSTI, MANJVREDNOSTI, ŽALOSTI, ZAVISTI, KOMPLEKSOV, TRAVME, FOBIJE, FIKSNIH IDEJ, DUHOVNIH SOVRAŽNIKOV, ZAGLEDANOSTI V SVOJ PRAV, SAMOVŠEČNOSTI, AROGANCE, OBJESNOSTI, ZLOMLJENOSTI, ZATIRANOSTI, NERAZUMEVANJA LJUDI, OŠABNOSTI, GRENKOBE, NEGOTOVOSTI, OBUPA, DVOMOV, KRIVIC, ITD………………….

      POLOŽIMO VSA BREMENA, GREŠNOST, STISKE, ŽELJE, ….ITD…POD NOGE JEZUSU NA KRIŽ IN Z VERO GLEJMO, DA NAM BO POMAGAL, DA BOMO SVOBODNI IN ŽIVELI POLNO ŽIVLJENJE , KOT ŽELI ON.

      Jezus jem edini, ki nas lahko osvobodi, da bi zaživeli v polnosti,l tako kot je povedal:
      “VEM ZA NAČRTE, KI JIH IMAM Z VAMI, GOVORI GOSPOD; NAČRTE BLAGINJE IN NE NESREČE, DA VAM DAM PRIHODNOST IN UPANJE (Jer, 29,11).

      VERA JE BOŽJI DAR, PO KATEREM SPREJMEMO RAZODETJE KRISTUSOVE SKRIVNOSTI IN NA KATEREGA ODGOVORIMO V POLNOSTI. V VERI LAHKO UKAŽEMO GORI, NAJ SE UMAKNE, IN SE BO UMAKNILA. V VERI VEMO, DA NI NIČ NEMOGOČE NAM, KI VERUJEMO.
      JEZUS JE REKEL, DA KRALJESTVO PRIPADA MAJHNIM OTROKOM. OTROCI SO SVOBODNO PRIHAJALI K NJEMU IN GA SPREJEMALI.

      SPREOBRNENJE SE ZAČNE Z BOŽJIM DELOM V NAŠEM SRCU. V ODLOMKU Jn 6,44 NAM JEZUS POVE: “NIHČE NE MORE PRITI K MENI, ČE GA NE PRITEGNE OČE, KI ME JE POSLAL. “VERA IZHAJA IZ POSLUŠANJA, JE NAPISANO V SVETEM PISMU.

  64. Janez says:

    Kam greš človek? Človek brez Boga je nič! Homine quo vadis? Nihil est homo quin sit Deus!

    Vztrajati moramo vsak dan tako, da se bomo z ljubeznijo in resnico postavili proti laži, napuhu in konformizmu, egoizmu ter lakomnosti vsemogočnežev in hudobnežev, ki delajo razne naglave grehe nasprote Jezusovemu nauku v Evangeliju. Gospod, daj nam vsem Ljudem dobre volje pogum in milost, da bomo vztrajali v poštenosti, dobroti, odpuščanju in dali drugim zgled resnice kot dobri Ljudje in Dobri Kristijani. Zdravnika ne potrebujejo zdravi ampak bolni je rekel Odrešenik. Koliko Ljudi dobre Volje je vztrajalo v Kristusovm nauku dobrote, ko so z osebnim zgledom živeli za druge in pomagali revežem, brez besed, vedno in takoj in z delom, služenjem in ljubeznijo izpričevali Ljubezen do Boga. Ni da bi se pritoževali, treba je živeti in ukrepati po Evangeliju ter drugim dati tihi zgled krščanske Ljubezni. In tihi zgledi pravičnega življenja vlečejo bolj kot poplava besed. Prosimo pa Boga za blagoslov in Milost in marsikaj se bo premaknilo na bolje. Več ko nas bo, večja Moč krščanske drže bo prisotna med ljudmi. Ker smo vsi Ljudje božji Otroci smo vsi žejni Resnice in Pravice ter Ljubezni Boga Očeta. In Oče nas bo uslišal, ker ga prosimo in živimo po njegovih Naukih. Vzemi si čas za Boga in moli s svojimi besedami iskreno in odprto k Njemu in uslišal Te bo, saj je naš Oče. In marsikaj se bo potem lažje uredilo, razrešilo in ozdravilo, kar bi sicer ostalo na pol pota narejeno, neizvršeno ali neozdravljeno. Saj čudeži po Milosti Božji obstajajo, ko v to verjamemo in to dejavno tudi podpiramo z Vero in Spolnjevanjem Božje Volje. Pustimo Bogu, da pride k nam in ostane v nas. Molimo in prosimo ga za Milosti Vere in Ljubezni, za vodstvo in navdih, da bomo vedno hodili po Jezusovi Poti Odrešenja. Prosimo Jezusa za Milost, da bomo vedno hodili po Poti Odrešenja, živeli pravično, bili dobri in usmiljeni, delali dobra dela, služili bližnjim in molili, se ogibali stranpoti greha in spolnjevali Božjo Voljo in bili podobni Jezusu Učeniku in Odrešeniku. Bogu Čast in Slava Vekomaj.

    Janez AKA Dichter Hansi, že objavljeno.

    P.s.: Darujem duhovne misli vsem bratom in sestram v Kristusu v spodbudo in upanje v Božjo Ljubezen in Usmiljenje, da nas sliši, usliši, nam pomaga in nas Vodi. Mati Marija in Mati Odrešenikova prosim Te moli in prosi za nas Sina Jezusa, ki Te Vedno Usliši!

  65. Janez says:

    Kdor je prežet z ljubeznijo, je tudi poln upanja in vere. Zaupa življenju, zaupa Bogu in ljudem. Ve, da bo njegovo življenje uspelo. Ima tudi zaupanje v ljudi. Trdno stoji na realnih tleh. Tudi razočaranja ga ne morejo iztiriti. V svoji minljivi ljubezni hrepenimo po polni ljubezni, na katero se lahko zanesemo, ki nikoli ne mine, ki vse prenese. In ob tem le slutimo, da je končno to samo Božja ljubezen, ki vsem človeškim ljubeznim podarja to trdnost. Naše življenje na tem romanju ne more biti brez skušnjav, ne napredek brez preizkušenj. Nihče namreč sebe ne spozna, če ni skušan, tudi ne more prejeti plačila rešitve, če ni zmagal, zmagati pa ne more, če se ni bojeval; boriti se pa more samo, če ima v življenju nasprotnike in preizkušnje. Amen

    Sveti Avguštin

    Človek, vse izroči v Božje roke in Mu zaupaj (Aleteia)
    Včasih moramo prositi Boga, da odstrani naše probleme in strahove, da nam pomaga živeti mir, po katerem tako zelo hrepenimo. Da zaživimo brez pritiska tolikih stisk in težav, ki jih prinaša življenje. Vse okoli nas se odvija prehitro, življenja ne obvladujemo in to nas navdaja s strahom in bolečino. Strah nas je, da bi izgubili to, kar trenutno imamo. Strah nas je, da bi se nam življenje kakorkoli zapletlo in da bi zboleli. In ravno to je težava našega bivanja: neprestano omahovanje, razni strahovi, bivanjski dvomi ali strah pred življenjem, čeprav imamo Njega, ki nas daje Odrešenje, Moč in Upanje. Zato se zdi bolj pametno podati k Njemu in poiskati Njegovo pomoč, saj sam ne moreš vsega narediti. Z Njim pa lahko. Kakšno bi bilo naše življenje, če bi se pogumno postavili nasproti dvomom in stvari ne opuščali zaradi strahu?

    Gospod BOG, moj dragi Odrešenik,
    želim živeti brez strahov.
    S tisto sveto nenavezanostjo,
    ki je danes še ne premorem.
    Želim rasti in biti vedno bolj Tvoj,
    a res ne vem, kako naj se odtrgam od svojih strahov.
    Zato ti danes izročam prav vsakega posebej od Ljudi,
    S katerimi živim, delam ali se dnevno srečujem na Poti Življenja.
    Jezus, močno me objemi, da bodo moji strahovi izginili.
    In me spremljaj, Gospod, da bom znal biti pogumen.
    Tako mi pomagaj utrditi pogum, da bom lahko Dober Človek in Kristijan,
    ki z ljubeznijo objame vsakdanji križ problemov in težav, ki nas pestijo.
    Jezus, prosim te, reši me vseh mojih težav in spon, naj bom vse bolj Tvoj.
    In nauči me Ljubiti in Odpuščati tako, kot Ljubiš in Odpuščaš Ti.
    Amen.

    Božje Usmiljenje in Božja čjubezen vate zaupamo.

    Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila portugalska izdaja Aleteie. Že objavljeno.

    Vse okrog nas se dogajajo Čudeži, če le imamo oči, da jih vidimo in Verujemo Gospodu Jezusu našemu Odrešeniku in Učitelju.

  66. Miro says:

    V EVHARISTIJI DUŠA SREČA KRISTUSA: SLEPEC IŠČE LUČ, ZMEDENO SRCE NAJDE POT!

    Pogostokrat v molitvi kličimo na pomoč našega največjega prijatelja in tolažnika Svetega Duha in ga ponižno prosimo, naj razsvetli naša utrujena srca, da bomo vsak dan bolj spoznavali, da je «razlomljeni kruh resnično in udejanjajoče znamenje telesa, visečega na lesu križa,« kot se je o globoki skrivnosti Evharistije izrazil Giuseppe Betori. K temu je še dodal, da je »razdeljeno vino resnično in udejanjajoče znamenje krvi, ki jo je On prelil za nas«.

    Jaz sem živi kruh,
    ki sem prišel iz nebes.
    Če kdo jé od tega kruha,
    bo živel vekomaj.
    Kruh pa, ki ga bom dal jaz,
    je moje meso za življenje sveta.
    (Evangelij po Janezu)

    V evharistiji duša sreča Kristusa:
    slepec išče luč, zmedeno srce najde pot.
    (Giacomo Alberione)

    Noben čut za solidarnost
    in torej za družbeni napredek
    ne bi mogel biti bolj pristen,
    bolj poln in bolj delujoč
    kakor čut, ki se poraja
    iz občestvene zavesti evharistije.
    (Pavel VI.)

    Iz knjige: Kruh, ki daje življenje; misli o evharistiji, zbral Wilhelm Mühs.

    Božje usmiljenje, neizmerno v zakramentu evharistije in duhovništva, zaupamo vate!

  67. Miro says:

    GOSPOD, OSVOBODI ME POLOVIČARSTVA, DA BOM SPREJEL IN URESNIČIL TVOJO BESEDO Z VSEM, KAR SEM!

    BOŽJA BESEDA: »Ne pojde v nebeško kraljestvo vsak, kdor mi pravi: ›Gospod, Gospod,‹ ampak kdor uresničuje voljo mojega Očeta, ki je v nebesih. Veliko mi jih bo reklo tisti dan: ›Gospod, Gospod, ali nismo v tvojem imenu prerokovali in v tvojem imenu izganjali demonov in v tvojem imenu storili veliko mogočnih del?‹ In takrat jim bom naznanil: ›Nikoli vas nisem poznal. Pojdite proč od mene, kateri ravnate nepostavno!‹«

    »Zato je vsak, ki posluša te moje besede in jih uresničuje, podoben preudarnemu možu, ki je zidal svojo hišo na skalo. Ulila se je ploha, pridrlo je vodovje in zapihali so vetrovi ter se zagnali v to hišo, in vendar ni padla, ker je imela temelje na skali. Kdor pa te moje besede posluša in jih ne uresničuje, je podoben nespametnemu možu, ki je zidal hišo na pesku. Ulila se je ploha, pridrlo je vodovje in zapihali so vetrovi; zagnali so se v to hišo in padla je in njen padec je bil velik.« Ko je Jezus končal te besede, so množice strmele nad njegovim naukom, kajti učil jih je kakor nekdo, ki ima oblast, in ne kakor njihovi pismouki. (Mt 7, 21-29)

    https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Mt+7%2C21-29&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

    Človek si želi trdnosti v življenju. Pristop za Božje delovanje ni zunanje izpovedovanje vere ali uresničevanje izrednih duhovnih darov, ampak zvesto izpolnjevanje Očetove volje. Bolj zavestno se bom zavedal, kako so Jezusove besede odločilne za mojo življenjsko izpolnitev. Gospod, osvobodi me polovičarstva, da bom sprejel in uresničil tvojo besedo z vsem, kar sem (Luč Besede rodi življenje, Primož Krečič).

    Vse naše molitvene želje, hrepenenja, pričakovanja, itd. oprimo na moč žive Božje besede in spolnjujmo Božjo voljo! V tem duhu Božjemu usmiljenju z zaupanjem izročimo prošnje, ki so jih v rubriki »Prosim za molitev« zapisali: Tanja, Simona, Kristina, Hvala, Manja, Marjetka, Irena, Ida, Zaskrbljena, Janez, Tina, Simon, Olga, Vesna, Petra, M, Tinkka, Tomaž, Anna, Saša, Katarina, Slavica Boštjan, Hana, Žametna vrtnica, Blaž, Samuel, Sija, Jasna … Zgodi se presveta Božja volja!

    ANGEL GOSPODOV

    Angel Gospodov je oznanil Mariji – in spočela je od Svetega Duha. Zdrava Marija…
    Glej, dekla sem Gospodova – zgodi se mi po tvoji besedi. Zdrava Marija…
    In Beseda je meso postala – in med nami prebivala. Zdrava Marija…

    Božje usmiljenje, ki si nam dalo Presveto Devico Marijo za Mater usmiljenja, zaupamo vate!
    Božje usmiljenje, navzoče v postavitvi in delitvi svetih zakramentov, zaupamo vate!
    Božje usmiljenje, studenec bolnim in trpečim, zaupamo vate!

  68. Hvala says:

    ZAVEZA Z BOGOM je nezasluženi milostni dar, ki omogoča vnovično ROJSTVO V ŽIVLJENJE, OČIŠČENO GREHOV.
    Za človeka, ki obžaluje svoja slaba dejanja, je nujna tudi PRENOVA CELOTNEGA ŽIVLJENJA.

    Jezus je rekel Nikodemu: “ČE SE KDO NE RODI OD ZGORAJ, NE MORE VIDETI BOŽJEGA KRALJESTVA”. “NIKODEM MU JE DEJAL: “KAKO SE MORE ČLOVEK RODITI, ČE JE STAR? MAR MORE DRUGIČ V TELO SVOJE MATERE IN SE RODITI?”
    JEZUS MU JE ODGOVORIL:”RESNIČNO, RESNIČNO POVEM TI: ČE SE KDO NE RODI IZ VODE IN DUHA, NE MORE PRITI V BOŽJE KRALJESTVO. KAR JE ROJENO IZ MESA, JE MESO, IN KAR JE ROJENO IZ DUHA, JE Duh. (Jn 3,3-6).

    BOG JE NAMREČ SVET TAKO VZLJUBIL, DA JE DAL SVOJEGA EDINOROJENEGA SINA, DA BI SE NIHČE, KDOE VAN VERUJE, NE POGUBIL, AMPAK BI IMEL VEČNO ŽIVLJENJE.” (Jn 3,16).

    BOŽANSKA ZAMENJAVA (Prince Derek- iz knjige BLAGOSLOV ALI PREKLETSTVO- sami lahko izberete)
    ———————————————————————————————————————————————————

    ZAMENJAVE NAVEDENE POVZAMEMO TAKOLE:

    Jezus je bil KAZNOVAN,
    da bi nam bilo ODPUŠČENO.

    Jezus je bil RANJEN,
    da bi mi bili OZDRAVLJENI.

    Jezus nje postal GREH z našo GREŠNOSTJO,
    da bi mi postali PRAVIČNI
    z Njegovo PRAVIČNOSTJO.

    Jezus je umrl naše SMRTI,
    da bi mi z njim delili njegovo ŽIVLJENJE.

    Jezus je postal REVEN z našo REVŠČINO,
    da bi mi postali BOGATI
    z Njegovim BOGASTVOM.

    Jezus je nosil našo SRAMOTO,
    da bi mi z njim delili njegovo SLAVO,

    Jezus je trpel našo ZAVRŽENOST,
    da bi mi bili SPREJETI kot Božji otroci

    Jezus je postal PREKLETSTVO,
    da bi mi sprejeli BLAGOSLOV.

    OBSTAJAJO TUDI DRUGI VIDIKI ZAMENJAVE, KI BI JIH DODALI. TODA VSI IZHAJAJO IZ MILOSTI, KI NAM JO JE BOG OMOGOČIL Z JEZUSOVO ŽRTVIJO. SVETO PISMO JIH POVZEMA Z VELIČASTNO ZAOBSEGAJOČO BESEDO ODREŠENJE. KRISTJANI POGOSTO OMEJUJEJO ODREŠENJE NA ENKRATNO IZKUŠNJO, KO SO OD BOGA PREJELI ODPUŠČANJE GREHOV IN SO BILI NA NOVO ROJENI. TO JE SICER ZARES ČUDOVITO , VENDAR JE ŠELE PRVI DEL CELOTNEGA ODREŠENJA, RAZODETEGA V NOVI ZAVEZI.

    POPOLNO DELOVANJE ODREŠENJA VKLJUČUJE VSAK DEL ČLOVEŠKEGA BITJA, KAR JE ČUDOVITO POVZETO V PAVLOVI MOLITVI V 1. PISMU TESALONIČANOM 5,23.
    “Sam Bog miru naj vas posveti, da boste popolni. In vse, kar je vašega, duh, duša in telo, naj bo ohranjeno neoporečno, dokler ne pride naš Gospod Jezus Kristus.

    ODREŠENJE ZAJEMA CELOTNO ČLOVEŠKO OSEBNOST-DUHA, DUŠO IN TELO- IN JE DOVRŠENO ŠELE Z VSAJENJEM TELESA OB KRISTUSOVI VRNITVI.

    NIHČE PA NE VSTOPI V VSE RAZLIČNE VIDIKE ODREŠENJA HKRATI. NORMALNO JE, DA POSTOPNO NAPREDUJEMO OD ENEGA BLAGOSLOVA DO DRUGEGA.

    TODA MNOGI KRISTJANI NIKOLI NE GREDO DLJE OD SPREJETJA ODPUŠČANJA ZA SVOJE GREHE. NE ZAVEDAJO SE MNOGIH DRUGIH BLAGOSLOVOV, KI SO JIM BREZPLAČNO NA RAZPOLAGO.

    VRSTNI RED, PO KATEREM SPREJEMAMO RAZLIČNE BLAGOSLOVE, ZA VSAKEGA POSAMEZNIKA DOLOČA BOG V SVOJI SUVERENOSTI . ITD… (prepis iz knjige Princa Dereka -Blagoslo ali prekletstvo, sami lahko izberete).

    Zato pa vse stiske, bolečine, trpljenje itd…izročajmo Jezusu na križ, kot sem že napisala, v Njegove rane, ki so ozdravile naše rane (greh, krivde, žalost, telesno bolezen, manjvrednost, itd).

    Ne bojmo se, Gospodu darujmo svoje življenje. Človek mora biti drzen pri osvajanju Božjega Kraljestva, pogumen in silovit.

  69. Janez says:

    Ponižnost je v krščanstvu ena temeljnih Jezusovih drž. Če verujemo, da je Jezus Kristus resnično razodeti Bog, Božji Sin in pravi Človek na Zemlji, potem je jasno, da tudi ta Jezusova krepost ni nekaj, kar ni tako pomembno. Ponižnost je zelo pomembna in aktualna tudi danes za kristjane. Še več, je odgovor na naš nemiren svet. Poglejmo, kaj o njej pravi Jezus: »Slavim te, Oče, Gospod neba in zemlje, ker si to prikril modrim in razumnim, razodel pa otročičem. Da, Oče, kajti tako ti je bilo všeč. … Pridite k meni vsi, ki ste utrujeni in obteženi, in jaz vam bom dal počitek. Vzemite nase moj jarem in učite se od mene, ker sem krotak in v srcu ponižen, in našli boste počitek svojim dušam; kajti moj jarem je prijeten in moje breme je lahko.« (Mt 11,25-30). Ob tej Jezusovi drži, ob pogledu na ponižno srce, se spomnimo tudi na Svetega Vincencija Pavelskega, ki je Jezusa vzel za vodilo svojega življenja.

    Ponižnost je danes v krizi, v kolikor je v krizi pristna krščanska Vera v Boga. Biti ponižen, ne pomeni biti brez hrbtenice, ne pomeni biti strahopeten, ne imeti svojega stališča niti ne izogibanje pokončni drži, ki lahko privede tudi do konfliktov. Resnično ponižen je lahko le tisti, ki globoko v sebi ve, koliko je vreden in se zato ne potrebuje povzdigovati nad druge. Ponižnost torej ni ne potuhnjenost, ne nevera vase, ne osladnost, ne prilagodljivost zaradi sile mogočnežev. Ponižnost je globoka notranja moč in pomaga človeku da ostane pravičen in svoboden. Kitajska modrost pravi, da se v viharju travna bilka začasno ukloni in ko sunki vetra ponehajo se spet zravna, ker je močna in prilagodljiva ter stanovitna ne glede na jakost pihanja vegtra. Če si predstavljam vrhunskega pianista, ki ne dvomi v svoje sposobnosti in znanje, si težko mislim, da bi se moral povzdigovati nad učenca, ki mu delajo težave nekatere vaje na klavirju. Vsi pa smo najbrž kdaj imeli izkušnjo povprečnega učitelja ali prijatelja, ki nas je zaradi ogroženosti z viška podučil o tej ali oni stvari. Kdor ve in verjame vase, mu ni težko biti majhen in ponižen, kdor pa vase dvomi, se rad povzdiguje. Gnothi se authon (grško: γνώθι σε αυτόν) ali slovensko spoznaj sebe in ostani zvest svobodi, pravičnosti in resnici ter bodi kar si.

    Kje najti tisto gotovost, da bi bili lahko ponižni in mirni v sebi, da bi se ne povzdigovali nad druge? Jezus nam daje jasno navodilo: Učite se od mene, ker sem krotak in iz srca ponižen. Pred tem pa pove, da dela vse, kar dela Oče in da je vse, kar ima, najprej od Očeta. Jezus verjame, da je njegov Oče resnično dober, verjame, da ga ljubi in da mu daje prav vse, kar potrebuje. Ve pa tudi, da je njegovo veselje v tesni povezanosti z njim. Zato nikoli noče delati drugega, kot to, kar mu On naroča. Prava ponižnost se torej napaja v veri, da nas Bog ljubi in skrbi za nas. Kot pravi Jezus: »Ne skrbite za življenje, kaj boste jedli, in ne za telo, kaj boste oblekli. 23 Saj je življenje več kot jed in telo več kot obleka. 24 Pomislite na vrane: ne sejejo in ne žanjejo. Nimajo ne shrambe ne žitnice in vendar jih Bog hrani. Koliko več kakor ptice ste vredni vi! 25 Kdo izmed vas pa more s svojo skrbjo podaljšati svoje življenje za komolec?« (Lk 12, 22-25) V tej zavesti, da je vse Božji dar, da sami od sebe ne moremo storiti pravzaprav ničesar, v nas raste zaupanje, iz zaupanja hvaležnost, iz hvaležnosti pa ponižnost.

    Jezus si je za svoje življenjsko vodilo pravzaprav vzel ponižnost, saj pravi: »Moja hrana je, da uresničim voljo tistega, ki me je poslal, in dokončam njegovo delo.« (Jn 4,34) Ponižnost je pravzaprav v samem središču Jezusovega delovanja in izbire poslanstva. Jezus se popolnoma podredi Očetu, ki ga vodi po Svetem Duhu. Sveti Duh ga pri krstu razglasi za ljubljenega Sina, vodi ga v puščavo, da se tam upre vsaki samovolji in izpove svojo popolno vdanost Očetovi volji, v Nazaretu pa razglasi, da je božji maziljenec, ki je v Duhu poslan, da prinese ubogim blagovest. Če povzamemo, lahko rečemo, da je Jezusov stil življenja: Služenje Očetu in ubogim, je življenje in delovanje v ponižnosti.

    Gotovo ni naključje, da je Vincencijeva pot podobna in da je ponižnost za Vincencija ena glavnih kreposti. Vincencijeva prva leta duhovništva so zaznamovana s skušnjavami, kakor jih je poznal Jezus. A Vincencij je podlegel. Imel je svoje načrte. Želel si je pomembne službe in upal, da bo našel položaj, v katerem bo dobro preskrbljeno zanj in za njegove domače. Duh pa ga je prek padcev v mladostnih skušnjavah vodil do spoznanj:

    – da življenje ni v tem, da uresničuje svojo voljo, ampak da posluša, kaj od njega pričakuje Bog;
    – da življenje ni v iskanju pomembnosti, ampak da se v ponižnosti podredi Božji previdnosti;
    – da življenje ni v skrbi za lastno ugodje, ampak v skrbi za bližnjega.

    Vincencijevo vodilo je postala ponižnost. Zanjo pravi: »Ponižnost je tako obsežna, tako težka in tako potrebna krepost, da bi morali nanjo stalno misliti, saj je krepost Jezusa Kristusa, krepost njegove svete Matere in največjih svetnikov; z eno besedo: to je tudi krepost misijonarjev.«

    Če povzamemo je ponižnost v krščanstvu tista krepost, v kateri najdemo pravo vrednost o sebi. Če smo ponižni odkrivamo Božji načrt, ki ga ima Bog z nami in samo ponižni smo sposobni spoštljivega ter ljubeznivega odnosa z bližnjim. Kot pravi papež Frančišek, se ponižnost odraža v preprostih besedah: »smem«, »hvala«, »oprosti«. Je globoka zavest, da smo med seboj bratje in sestre, nikomur ne gospodarji ne hlapci, kajti vsi smo Božji Otroci enega Boga Stvarnika.

    Povzetki in nekatere dodane dopolnitve misijonskega nagovora Petra Žaklja o Ponižnosti in grehu. Že objavljeno.

    P.s.: Kdor se ponižuje bo povišan in kdor se povišuje bo ponižan je rekel Jezus. Prizadevajmo si, da bomo v življenju podobni Jezusu in hodili za Niim po Poti Odrešenjha. Prinašajmo Luč Upanja in Veselega Oznanila med ljudi z zgledom, delomin molitvoijo. Amen.

    • Janez says:

      Addendum h krščanski ponižnosti
      Ljubezen je največja krepost, toda vsi duhovni pisci se bodo strinjali, da je ponižnost temeljna vrlina. To zato, ker so bili prvi krščanski pisci menihi, ki so živeli bolj v miru, če so tekmovali v tem, kdo bo bolj ponižen, kot če so tekmovali v uspešnosti. In ponižnost je veliko laže živeti v samostanu med enako mislečimi kot v resničnem svetu, kjer se vsakdo preriva za prvo mesto. Ponižnost je krščanska krepost. Rimskim in grškim filozofom je ponižnost predstavljala le lastnost otrok in starčkov, ki so imeli za kaj biti ponižni. Drugače pa je ponižnost veljala za šibkost.Najbolj znano krščansko razpravo o ponižnosti je napisal sveti Benedikt v šestem stoletju. Natančno je opisal lestev ponižnosti, ki jo sestavlja 12 stopnic. Moderni filozofi so njegovo misel skrčili na 3 vidike ponižnosti: umiranje sebi, milost rešitve in posnemanje Kristusa. Poglejmo, o čem govorijo.Umirati sebi. Ljudje smo ustvarjeni po Božji podobi, zato smo nagnjeni k dobroti. Toda odkar so naši predniki padli v greh, se naravno gibamo k zlemu. Padec je bil posledica ponosa, ponižnost pa je ponosu nasprotna vrlina. Če je ponos prekomeren izraz iskanja sebe, potem je prostistrup nesebičnost, način umiranja sebi: ponižnost.Milost rešenja. Ko naravno željo po preživetju podpre še greh ponosa,posamezniki pričnejo verjeti, da si lahko sami pridobijo vse, kar potrebujejo. Lahko zapadejo v nesveto prepričanje, da lahko rešijo celo sami sebe. Ponižnost nam da zavedanje o moči greha in zato smo lahko hvaležni za milost ponižnosti, ki ve, da je Bog edini, ki me more (od)rešiti.Posnemanje Kristusa. Povsem jasno je, da je Jezus blagoslavljal revne, imel rad šibke otroke, da je pozdravljal ponižne in udrihal po bogatih in ponosnih. Še pomembnejše je to, da je bil tudi sam ponižen. In če nas Jezus uči ponižnosti, če nam je vzornik za moralno vedenje, potem moramo vsi, ki mu sledimo, posnemati njegovo ponižnost.

      Sveti Benedikt ima prav: Kristusova ljubezen nas spodbuja, da umremo sebi, se predamo milosti in posnemamo križanega Odrešenika. Papež Benedikt XVI. je izmed treh kreposti izpostavil predvsem velik pomen ponižnosti, kreposti, ki je sestavni del skupne hoje za Jezusom: »Ponižnost je predvsem resnica, živeti v resnici, spoznati resnico, spoznati svojo majhnost, ki je pravzaprav veličina.« Ponižnost pomeni prepoznati, da »sem sam misel Boga«, nenadomestljiv del v zgodovini človeštva, ki si jo je zamislil Bog. Velik samo v svoji majhnosti. Živeti to resnico je začetek krščanskega življenja. Ta krepost pomaga tudi sprejemati drugega v njegovi drugačnosti, brez nje ni edinosti. Ponižnost pa navsezadnje lahko še pomaga biti in ostati svoboden in pravičen z ozirom na prevladujočo miselnost, ne popustiti mnenjem tega sveta in mu ne poskušati ugajati. Iz tega razloga pa je potrebno znati sprejemati tudi vsakodnevna ponižanja in ostati krotak in ponižen, ker vemo kdo in kaj smo in da živimo pošteno in pravično v Božjih Očeh, pa naj ljudje porečejo o nas in naredijo kar hočejo. vir: http://celebrationpublications.org (skrajšan prevod)

  70. Janez says:

    NAŠA HVALEŽNOST BOGU ZA VSE
    Moj Gospod in moj Bog,
    Oče Stvarnik,
    Sin Odrešenik,
    Sveti Duh Posvečevalec,
    zahvaljujem se Ti, da si me ustvaril,
    da si me odrešil,
    da si me poklical k veri,
    da si me varoval to noč in da me boš varoval ta dan.
    Danes ti izročam svojo molitev in ponižne prošnje,
    delo, utrujenost, trpljenje in veselje, bolezen in hvaležnost.
    Daj, da bom vse, kar počnem,
    počel iz ljubezni do Tebe in v skladu s Tvojo voljo.
    Daj mi trdnost v moji poklicanosti,
    potrpežljivost v trpljenju
    in drznost v izpovedovanju vere,
    modrost na življenjskih poteh
    in ljubezen v odnosih z bližnjimi.
    Po svojem neskončnem usmiljenju
    odpusti moje grehe
    in me varuj vsega hudega.
    Amen.

    NAŠA ZAHVALNA MOLITEV BOGU
    O Bog Oče, naš Stvarnik,
    zahvaljujemo se Ti za naš dom, Zemljo,
    za široko nebo in blagoslovljeno sonce, za oceane in potoke,
    za visoke hribe in šepetajoči veter, za toplo svetlo Sonce in blagodejni dež,
    za drevesa in za zeleno travo v gozdovih ter za vso floro in favno na Zemlji.
    Zahvaljujemo se Ti za vse naše čute, s katerimi slišimo pesmi ptic in rast rož,
    in da lahko vidimo sijaj polj zasejanih z zlato pšenico za naš kruh in
    da okušamo jesenske plodove, da nismo lačni in imamo polne shrambe hrane;
    da se hvaležno veselimo vsakega dne, ki si ga naredil Gospod in da pozimi občutimo beli sneg;
    da zaznavamo rasti Narave in vonjave spomladanskih cvetov ter šumenje vetra v gozdovih.
    Dovoli nam, da se bo vsa ta Božja lepota Stvarstva impresivno razlila v v naše srce;
    in odreši nas naše slabovidnosti, ker smo tako slepi, da vsega tega nismo opazili in videli,
    saj celo navadno trnasto grmičevje in vse Stvarstvo zagori in se zasveti s Tvojo veliko Slavo.
    Odreši nas greha in hudobije na zemlji, da se bomo spreobrnili in bili podobni Jezusu.
    Gospod prosim obvarji nas greha, skušnjave, bolezni in okužbe z koronavirusom, ki je še prisoten pri nas.
    Prosim Vodi nas in Uči nas, da bomo vedeli kaj je prav v Božjih Očeh in kaj je Božja Volja za vse nas.
    Amen.

    Zgoraj sta molitvi, da bi dan začeli in nadaljevali vedno s hvaležnostjo in molitvijo k Bogu za vse kar smo in imamo. Vera presega naše človeško dojemanje in vedenje. To je hvaležnost do Boga, ker nam je poslal Jezusa zato, da je odkupil naše grehe. Je hvaležnost za vse darove, ki nam jih je Bog dal, za ljudi, ki jih poznamo, za lepoto sveta okoli nas. Hvaležnost in ljubezen sta si zelo blizu, sta tesno povezani. Tako smo na najgloblji način poklicani ljubiti Boga in ljubiti druge. Hvaležnost to omogoča. Hvaležnost vodi k ljubezni in ker je Bog ljubezen, nas hvaležnost na najgloblji ravni vodi k Bogu. Hvaležnost dobi svojo moč šele, ko jo človek ubesedi in udejani v življenju. Pred Bogom, človekom, javno ali sam pri sebi, samo da se zlije v besede in v dejanja hvaležnosti za izkazano dobroto. Hvaležni smo lahko ne glede na osebno počutje in okoliščine. Tudi če hvaležnosti iz različnih razlogov ne pokažemo izrazito, je še vedno pristna. Pomembno je, da nas želja po zahvaljevanju Bogu in ljudem nikoli ne mine. Bogu se lahko zmeraj zahvaljujemo in ga slavimo, saj je naš Bog, Stvarnik, ki nas najbolje pozna; predenj pa gremo taki, kakršni smo, vedno ubogi. Hvaležnost nas odpira Bogu in odpira tudi vrata naši sreči. Mislimo, da smo hvaležna oseba, ker dostikrat izrečemo hvala. Pravzaprav pa resnična hvaležnost presega zgolj zahvaljevanje, ko prejmemo darilo ali ko kdo kaj naredi za nas. Beseda evharistija v grščini pomeni zahvala. Pri vsaki sveti maši po Kristusovem telesu in krvi prejmemo odrešenje. Vsaka maša in vsak naš trenutek Življenja sta torej priložnost, da se zahvalimo za edinstveno Kristusovo žrtev, ki jo je storil Jezus za človeštvo in se na skrivnosten, a resničen način dogaja pri vsaki sveti maši; pri evharistiji smo deležni po Božji Milosti Usmiljenja, Odrešenja in Življenja, če tudi Živimo in Delamo po Evangeliju ter spolnjujemo Božjo Voljo. Mašo pa moramo pravično in pobožno nadaljevati v našem življenju. Sicer bi bili obsojeni na smrt brez Božje Ljubezni in Božjega Usmiljenja ter na osamo brez Boga, ker bi zašli na stranpota. Pred Bogom smo večni dolžniki. On nam je dal življenje, brate in sestre, vse dobrine, Zemljo in Stvarstvo. Še ljubimo lahko samo zato, ker nas je on prvi vzljubil. Ko Boga Ljubimo, Slavimo in se mu Zahvaljujemo, storimo veliko dobrega Zase, saj se mu tako pustimo še globlje ljubiti, saj smo vsi verni in neverni Njegovi Božji Otroci. Bodimo skromni in ponižni v srcu, ko se zahvaljujemo Bogu, ko molimo, delamo, služimo drugim in Ljubimo Boga in Ljudi tako, kot je delal na zemlji z zgledom in ljubeznijo Jezus Učenik in Odrešenik. Odpusti nam grešnikom naše grehe in nam pomagaj k spreobrnitvi. Pridi k Nam Gospod in Ostani z Nami Vekomaj, da po Tvoji Milosti in Ljubezni do nas pride med nas Božje kraljestvo. Amen. Janez

  71. Miro says:

    GOSPOD, NAUČI ME MOLITI, KAKOR SI TI MOLIL!

    BOŽJA BESEDA: Pri molitvi pa ne blebetajte kakor pogani; mislijo namreč, da bodo uslišani, če bodo veliko govorili. Ne postanite jim podobni, saj vaš Oče ve, česa potrebujete, preden ga prosite. Vi torej molíte takóle:
    Oče naš, ki si v nebesih,
    posvečeno bodi tvoje ime.
    Pridi tvoje kraljestvo.
    Zgôdi se tvoja volja
    kakor v nebesih tako na zemlji.
    Daj nam danes naš vsakdanji
    kruh;
    in odpústi nam naše dolge,
    kakor smo tudi mi odpustili svojim dolžnikom;
    in ne vpelji nas v skušnjavo,
    temveč reši nas hudega.
    Če namreč odpustite ljudem njihove prestopke, bo tudi vaš nebeški Oče vam odpustil. Če pa ljudem ne odpustite, tudi vaš Oče ne bo odpustil vaših prestopkov.« (Mt 6, 7-15)

    Ob molitvah hinavcev in poganov Jezus razkriva, da je prava molitev: »Oče naš«. Molivec se obrača k Bogu, ljubečemu Očetu in mu izrazi sinovsko vdanost. Oče pozna moje potrebe in usliši zaupno molitev. Kakšna je moja molitev, kdaj molim, kaj želim, ko molim? Gospod, nauči me moliti, kakor si ti molil. Naj kot ljubljeni sin odkrivam, kaj je Očetova volja, in to uresničim (Luč Besede rodi življenje, Primož Krečič).

    Molimo tako, kakor nas uči Gospod Jezus! Božjemu usmiljenju z zaupanjem izročimo zahvale in prošnje na spletni strani »Prosim za molitev«, in sicer po namenih, ki so jih zapisali: Simon, Olga, Vesna, Petra, M, Tinkka, Tomaž, Anna, Saša, Katarina, Boštjan, Hana, Slavica, Žametna vrtnica, Blaž, Samuel, Jasna, Irena, Vili, Ana, Sija, janez ter še vrsta prosilcev milosti. Zgodi se presveta Božja volja!

    MOLIMO »OČE NAŠ« IN DEJANSKO ŽIVIMO TAKO, KAKOR NAS UČI NAŠ GOSPOD JEZUS KRISTUS!

    Oče naš, ki si v nebesih, posvečeno bodi tvoje ime, pridi k nam tvoje kraljestvo, zgodi se tvoja volja kakor v nebesih tako na zemlji. Daj nam danes naš vsakdanji kruh in odpusti nam naše dolge, kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom, in ne vpelji nas v skušnjavo, temveč reši nas hudega. Amen.

    Božje usmiljenje, ki izviraš iz Presvetega Srca Jezusovega, zaupamo vate!
    Božje usmiljenje, neizmerno v zakramentu evharistije in duhovništva, zaupamo vate!
    Božje usmiljenje, tolažba in blagor vsem, ki so skesanega srca, zaupamo vate!

  72. Hvala says:

    V PREMISLEK OB PREKLICU EPIDEMIJE COVIDA- 19 IN OBVEZNEGA NOŠENJA ZAŠČITNIH MAS

    VSE KAŽE, DA SMO PRED NOVIMI RESNIMI PREIZKUŠNJAMI, V KATERIH BODO ZMAGALI LE DUHOVNO MOČNI, MED SEBOJ IN Z BOGOM TESNO POVEZANI LJUDJE.

    O tem več v priloženem članku Prenove

    https://drive.google.com/file/d/1zK2UaoWFisDnDMRWCkWYSnbXJk4KmIdl/view

  73. Hvala says:

    DUHOVNI VIDIK KORONAVIRUSA

    TA PANDEMIJA JE MILOST: “SEDAJ JE ČAS MILOSTI, SEDAJ JE DAN REŠITVE!”

    JE PRILOŽNOST , DA TEMELJITO POGLEDAMO V SVOJE ŽIVLJENJE IN GA SPREMENIMO.

    BOG NAS SPODBUJA , DA BI POGLOBILI SVOJO VERO, DA BI VEČ MOLILI, SE POVEZOVALI V LJUBEZNI IN EDINOSTI V DRUŽINSKEM KROGU, UMIRILI SVOJE ŽIVLJENJE. SE LOTEVALI OSNOVNIH OPRAVIL IN POSTAJALI ZADOVOLJNI Z MALIM.
    ZATO JE ČAS MILOSTI.!

    Več o tem preberite v priloženi reviji .

    https://drive.google.com/file/d/1zK2UaoWFisDnDMRWCkWYSnbXJk4KmIdl/view

  74. Hvala says:

    VSTOPITI V BOŽJE KRALJESTVO – nadaljevanje -VSAKODNEVNO DRUŽENJE Z JEZUSOM-Tomislav Ivančić

    SPOMNIMO SE, K ČEMU SMO POKLICANI IN OD KOGA SMO POKLICANI V ŽIVLJENJE IN ZA KOGA ŽIVIMO.

    ZAPROSI JEZUSA, DA TI BO BLIZU, KER TE JE ON IZBRAL, DA ŽIVIŠ NA ZEMLJI. POGLEJ, KAKŠNO PODOBO JEZUSA NOSIŠ V SEBI. ALI JE MRTEV KIP ALI ŽIVA OSEBA? ALI JE TO NEKDO, KI TE OBSOJA? KAKŠEN JE TVOJ JEZUS? ALI DOJEMAŠ, DA JE ON VZEL VSE TVOJE GREHE, VSE TVOJE BOLEZNI IN STRAHOVE IN DA SI PRAVZAPRAV TI V NJEGOVI SMRTI UMRL , DA JE TAM POKOPAL TVOJE GREHE. V NJEGOVEM VSTAJENJU GLEJ SEBE-ČIST, ODREŠEN, ZVELIČAN, IZBRAN. UMRL JE, DA TE OBUDI OD MRTVIH, IN ZATO MU DAJ SVOJE GREHE SEDAJ, VSE SVOJE SLABOSTI, BOLEZNI. DARUJ MU TO. TAM, KJER SI SLAB. TI NE ZMOREŠ SPREJETI NEKE SITUACIJE, TI SE RAZJEZIŠ.

    NE POSKUŠAJ SAM REŠITI SVOJIH GREHOV, DA BI POKAZAL JEZUSU, KAKO SI DOBER, AMPAK GA PROSI, DA TE OSVOBODI. “KDOR DELA GREH, JE SUŽENJ GREHA.” IN ČE TE ON OSVOBODI , TEDAJ SI SVOBODEN. NE BORI SE PROTI GREHU, AMPAK GA IZROČI NJEMU.
    ———————————————————————————————————————————————————

    TI SE BORI ZA DOBROTO, ZA RESNICO, ZA POTRPEŽLJIVOST, PONIŽNOST, ČISTOST. PROSI JEZUSA, NAJ TE NAUČI ODPUŠČATI, DA LAHKO SEBE HITRO OSVOBODIŠ OD ŽALITEV DRUGIH.

    OBRNI SE K JEZUSU IN POJDI ZA NJIM. KAM? ON TI BO REKEL: “PRESTOPI MEJO MED TEM SVETOM IN BOŽJIM KRALJESTVOM. PRESTOPI TO MEJO ŽE ENKRAT. “DOSLEJ SI ŽIVEL DVOJNO ŽIVLJENJE , HINAVSKO ŽIVLJENJE.

    VSE SI MORAL DELATI SAM, MISLEČ, DA TI JEZUS NE BO POMAGAL. NISI DOPUSTIL, DA TI POMAGA, AMPAK SI MISLIL, DA MORAŠ TI POMAGATI JEZUSU. PRESTOPI MEJO. IZSTOPI IZ HUDIČEVEGA SVETA, KER JE V TAKEM SVETU BOG NA ZADNJEM MESTU IN VSE TVOJE DOLŽNOSTI SO NA PRVEM MESTU IN VSI LJUDJE SO TI POMEMBNEJŠI.
    ——————————————————————————————————————————————————–

    TVOJE ZDRAVJE, USPEH, KARIERA, VSE TI JE POMEMBNEJŠE. TAKŠEN JE TA SVET IN ZATO PROPADAŠ. PRESTOPI ČEZ IN GLEJ.

    V BOŽJEM KRALJESTVU JE BOG NAJPOMEMBNEJŠI. IN ŠELE TAM LAHKO ZAUPAŠ, DA BO ON VSE NAREDIL ZATE.

    KO PRESTOPIŠ TO MEJO, TEDAJ VEŠ, DA BODO VSE TVOJE MOLITVE USLIŠANE.
    ——————————————————————————————————————————————————–

    S TE STRANI NE MOREJO BITI USLIŠANE, KER VSE TO SAMO TI DELAŠ.
    ———————————————————————————————————————————————————

    TAM PA, KJER JE BOG PRVI, TAM SI PRIPRAVLJEN DELATI ZANJ; TAM TI JE SVETOST NAJPOMEMBNEJŠA. TO BOŽJE KRALJESTVO TOREJ NI IZVEN TEGA SVETA, AMPAK JE V TEM SVETU. VSE TVOJE OBVEZNOSTI IN DRUGO OSTAJAJO , TODA BOG SEDAJ SODELUJE S TEBOJ.
    ———————————————————————————————————————————————————

    SAMO SPOMNI SE. NIKOLI NE RECI:” JOJ, MOJ BOG, TEGA ALI ONEGA NE ZMOREM. NE MOREM VODITI TA ALI ONI SEMINAR, KER IMAM TO IN TO OBVEZNOST.”
    NAPAČNO DELAŠ.
    ——————————————————————————————————————————————————-

    RECI RAJE: “GREM DELAT TJA, KAMOR ME KLIČEŠ. PRIČAKUJEM, DA BOŠ TI MOJ BOG RAZREŠIL MOJ PROBLEM. ”
    TO JE BOŽJE KRALJESTVO.
    ——————————————————————————————————————————————————
    NIKAR NE ŽIVI DVOJNEGA ŽIVLJENJA. HOČEŠ STOPITI ČEZ, ŽIVIŠ PA TUKAJŠNJE ŽIVLJENJE. ZA VSE SKRBIŠ SAM IN NE VERJAMEŠ, DA BO BOG KAR KOLI NAREDIL. DO SEDAJ NI NIKOLI NIČESAR NAREDIL IN TUDI SEDAJ NE BO. PRESTOPI MEJO!
    ———————————————————————————————————————————————————

    NE BODI VEČ PAMETNEJŠI OD BOGA. “BREZ MENE NE MORETE NIČESAR NAREDITI, “PRAVI JEZUS. “NE BOJ SE, JAZ SEM SVET PREMAGAL.” NA TEJ STRANI NE BOŠ DOBIL LE NEKAJ, AMPAK CELO KRALJESTVO. BOG TI BO DAL KRALJESTVO V DEDIŠČINO. GLEJ TOREJ JEZUSA IN POGLEJ, ALI SI SE ŽE KDAJ ODLOČIL. POGLEJ SVOJA IZKUSTVA.
    KOLIKOKRAT SI ŽE IZREKEL NASLEDNJE POVEDI? ” JOJ, SEDAJ NE MOREM. ZDAJ NE BI ŠEL MOLIT. ZDAJ NE BI ŠEL V CERKEV. ZDAJ NE BI VODIL SEMINARJA. ZDAJ NE BI BRAL SVETEGA PISMA. NE, ZDAJ SE MI NE DA. ZDAJ JE POMEMBNO, DA SPIM. VSE SI UNIČIL.
    ——————————————————————————————————————————————————–
    SEDAJ TE BO ZLI NAPADAL, ZAVAJAL TE BO IN TI LAGAL ZATO, DA TE UNIČI. SAMO RECI: “V IMENU JEZUSA KRISTUSA ZA VEDNO ODIDI!” OSTRO:” ODIDI V JEZUSOVEM IMENU. JEZUS JE MOJ GOSPOD.”TEDAJ BOŠ OBČUTIL, KAKO SE OSVOBAJAŠ. NAUČITE SE BORITI PROTI HUDIČU, “PROTI DUHOVOM V PODNEBJU” PRAVI SV. PAVEL. KAKOR HITRO PRESTOPIŠ V BOŽJE KRALJESTVO. BO ON POSKUŠAL OD DALEČ KRIČATI IN RJOVETI, TODA NIČ TI NE MORE. LAHKO SE MU SMEJEŠ, ON TI NE MORE NIČ. TEGA SE DANES ZAVEDAJ.

    V BOŽJEM KRALJESTVU TI VSE PRIPADA. VSAKA MOLITEV PRIDE DO BOŽJIH UŠES IN DO SRCA. VSAKA TVOJA POTREBA SE BO IZPOLNILA, KER JE BOG SEDAJ S TEBOJ. TI SI NA NJEGOVI STRANI, V NJEGOVEM KRALJESTVU, TI SI SE ODLOČIL ZA DOBRO.

    IN ŠELE TU SE ZAČENJAJO MOLITVE USLIŠEVATI, TU SE ZAČENJA NOVO ŽIVLJENJE, TU SE ČLOVEK SPREMINJA.
    ———————————————————————————————————————————————————

    V bistvu je s tem tudi povedano , kaj je Gospodova volja, Božja previdnost itd…
    Ljudje se moramo v bistvu naučiti Jezusov stavek na pamet in ga vsak dan ponavljati:” BREZ MENE NE MORETE NIČESAR STORITI”.

  75. Janez says:

    KAJ JE BOŽANSKA SKRB OZIROMA BOŽJA PREVIDNOST ZA KRISTJANE?
    Božja previdnost – to so posegi in dogajanja, po katerih Bog z modrostjo in ljubeznijo vodi vse stvari do njihovega poslednjega cilja. Božanska skrb ali drugače Božja previdnost, je Božji način upravljanja vsega, kar je v vesolju. Doktrina božanske skrbi pravi, da ima Bog vse popolnoma pod svojim nadzorom. To vključuje vesolje kot celoto (Psalm 103,19), snovni svet (Evangelij po Mateju 5,45), vse, kar je povezano z obstojem narodov (Psalm 66,7), človekovo rojstvo in usodo (Pismo Galačanom 1,15), človekove uspehe in neuspehe (Evangelij po Luku 1,52), varovanje Božjega ljudstva (Psalm 4,9) in še marsikaj. Doktrina je v neposrednem nasprotju z zmotnim prepričanjem, da vesolju vlada naključje ali usoda. Božanska skrb je preprosto Bog, ki uresničuje svojo voljo v vesolju, ki ga je ustvaril. Bog svoje načrte uresničuje med drugim tako, da upravlja človeške zadeve – in sicer prek svojega naravnega reda oziroma naravnih zakonov, ki jih je vzpostavil. Ti naravni zakoni niso nič drugega kot izraz delovanja Boga v njegovem vesolju. Sami po sebi, ločeno od Boga, ne obstajajo niti ne delujejo. Naravni zakoni so preprosto fizični izrazi Božjega upravljanja vesolja, ki ga je ustvaril.

    Božja skrb upravlja tudi človekove odločitve in nas Vodi in Poduči, če ga molimo in prosimo. V svojih odločitvah in dejanjih dejansko nismo svobodni, saj delujemo v okviru Božje volje. Kar koli počnemo in kar koli sklenemo, je v popolni skladnosti z Božjo voljo – tudi kadar ravnamo grešno (Prva Mojzesova knjiga 50,20). Bog ima torej nadzor nad našimi odločitvami in dejanji (Prva Mojzesova knjiga 45,5; Peta Mojzesova knjiga 8,18; Pregovori 21,1). Vendar Bog to počne tako, da pri tem ni okrnjena odgovornost človeka kot moralnega subjekta niti njegova odgovornost za lastne odločitve. Doktrino božanske skrbi lahko povzamemo takole: Bog je v večnosti po svoji volji odredil vse, kar se bo zgodilo; vendar nikakor ni Bog avtor greha, niti ni človek brez odgovornosti. Osnovni način, kako Bog izvršuje svojo voljo, je prek sekundarnih dejavnikov (npr. naravnih zakonov, človekovih odločitev). Z drugimi besedami, Bog deluje posredno prek sekundarnih dejavnikov in s tem uresničuje svojo voljo.

    Včasih to stori s čudežnim delovanjem. Takšna dela imenujemo čudeži (tj. nadnaravni dogodki – za razliko od naravnih dogodkov, ki jih ne razumemo s svojo človeškjo omejenio pametjo). Čudež je, kadar Bog za kratek čas zaobide naravni red, ki ga je postavil, da bi svojo voljo in načrt uresničil nadnaravno. Naj navedemo dva primera iz Apostolskih del, s katerimi bomo ponazorili Božje neposredno in posredno uresničevanje njegove volje. V apostolskih delih 9 je opisano spreobrnjenje Pavla iz Tarza. Bog je s slepečo svetlobo in glasom, ki ga je slišal le Savel, Savlu za vselej spremenil življenje. V svoji božanski skrbi je določil, da bo Savla spreobrnil za nadaljnje uresničevanje njegove volje. Z neposrednim, čudežnim dejanjem je povzročil, da se je Savel spreobrnil in postal apostol Pavel. Če govorite s katerim koli spreobrnjencem v krščanstvo, boste praviloma slišali sicer manj dramatično, a podobno zgodbo. Sovražni grešniki se pokesajo in spreobrnejo k veri v Kristusa, ko jim Sveti Duh čudežno spreobrne uporno srce – prek pridig, ki jih slišijo, branja Svetega pisma in vztrajnega pričevanja prijatelja ali sorodnika. Poleg tega Bog nenehno deluje v življenjskih situacijah in prek njih. Stiske, kot so izguba službe, razpad zakonske zveze, zasvojenost … vse to lahko Bog uporabi, da človeka privede do preobrata. Pavlova spreobrnitev je bila posledica neposrednega, nadnaravnega posega božanske skrbi, medtem ko se večina kristjanov spreobrne po dolgem zaporedju posrednih posegov božanske skrbi.

    V Apostolskih delih 16,6–10 najdemo tudi poročilo o Božjem posrednem uresničevanju svoje volje. Bilo je med Pavlovim drugim misijonskim potovanjem. Bog je v svoji skrbi želel, da gre Pavel s spremljevalci v Troádo. A ko so odšli iz pizidijske Antiohije, so se sklenili napotiti proti vzhodu v Azijo. Sveto pismo pravi, da jim Sveti Duh ni dovolil besede oznanjati v Aziji. Tako so se odpravili proti zahodu v Bitinijo; a tudi to jim je Kristusov Duh preprečil in končali so na poti v Troádo. Zapisi o tem so nastali naknadno, po samih dogodkih. Sredi dogajanja je bilo mogoče najti običajno, logično razlago, zakaj učenci niso mogli oditi v Azijo ali Bitinijo. Vendar je Luka, pisec Apostolskih del, pri popisovanju teh dogodkov za nazaj po navdihu Svetega Duha spoznal, da je Bog učence vodil, kamor jih je želel poslati; to je Božja skrb. V pregovorih 16,9 je o tem zapisano: »Človekovo srce načrtuje svojo pot, a GOSPOD vodi njegove korake.«

    Nekateri menijo, da prepričanje o Božjem neposrednem ali posrednem upravljanju vsega onemogoča vsakršno možnost svobodne volje. Če ima Bog popoln nadzor, kako naj bi bili potemtakem ljudje v svojih odločitvah svobodni? Z drugimi besedami, če naj bi veljal pojem svobodne volje, mora obstajati nekaj, kar je zunaj suverenega Božjega nadzora – npr. naključnost človekovih odločitev. Za namen nazornejše razlage predpostavimo, da to drži. Kaj bi to pomenilo? Če Bog nima popolnega nadzora nad vsemi naključnimi možnostmi, kako nam potem zagotavlja odrešenje? Kot pravi Pavel v Pismu Filipljanom 1,6: »Prepričan sem, da bo on, ki je začel v vas dobro delo, to delo dokončal do dneva Kristusa Jezusa.« Če Bog nima vsega pod svojim nadzorom, je ta obljuba – in s tem tudi vse druge svetopisemske obljube – neveljavna. Potemtakem nimamo popolne gotovosti, da bo dobro delo odrešenja, ki je bilo v nas začeto, tudi dokončano.

    Še več: če Bog nima nadzora nad vsem, to pomeni, da ni suveren; in če ni suveren, to pomeni, da ni vsemogočni Bog. Vztrajanje pri naključnem dogajanju zunaj Božjega nadzora nas pripelje do tega, da potem Bog sploh ni Bog. In če lahko naša »svobodna« volja preseže božansko skrb, kdo je navsezadnje Bog? Mi sami, ali res?. To pa seveda ni sprejemljivo za nikogar, ki ima krščanski, svetopisemski pogled na svet. Resnica je ta, da smo, dokler nas Milost božanske skrbi ne privede do spreobrnjenja in vere samo v Kristusa, duhovno mrtvi in usužnjeni grehu (Evangelij po Janezu 8,31–38; Pismo Rimljanom 6,15–23). Nimamo torej nekakšne »moralne nevtralnosti«, ki bi bila naše izhodišče pri ravnanju na podlagi svobodne volje. Božanska skrb ne uniči naše domnevne svobode. Nasprotno: edino božanska skrb nas dela svobodne v Kristusu in nam omogoča, da primerno ravnamo v njegovi svobodi.

    Addendum:
    Božja previdnost – to so posegi in dogajanja, po katerih Bog z milostno modrostjo in ljubeznijo vodi vse stvari in ljudi v Stvarstvu do njihovega poslednjega cilja, v skladu z Božjim Načrtom in Božjo Voljo. Kristus nas vabi, naj se kot Božji Otroci sinovsko prepuščamo previdnosti našega nebeškega Očeta (prim. Mt 6,26-34); v naslonitvi na to pravi sv. apostol Peter: “Vse svoje skrbi preložite nanj, saj on skrbi za vas” (1 Pt 5,7; prim. Ps 55,23). Božja previdnost deluje tudi po delovanju stvari. Ljudem daje Bog, da svobodno sodelujejo pri njegovih načrtih. To, da Bog dopušča fizično in moralno zlo, je skrivnost, ki jo Bog osvetljuje po svojem Sinu Jezusu Kristusu, ki je umrl in vstal, da bi premagal zlo. Vera nam daje gotovost, da Bog ne bi dopuščal zla, če ne bi po skrivnostnih poteh, ki jih bomo v polnosti spoznali šele v večnem življenju, napravljal, da tudi iz zlega prihaja dobro. Marsikaj ljudje ne razumemo s svojo človeško pametjo, kar je Božja Skrivnost in kar nam po svoji Milosti in Dobroti lahko razodene edino Bog. Zakaj pa bi se naprezal in poganjal za raznimi težkimi učenostmi, če imam Nebeškega Očeta, ki skrbi zame in mi pomaga, da naredim, kar mi je Bog namenil in kar je Božja Volja zame?! Skromno in ponižno bom služil drugim, pridno delal in molil ter se veselil vsakega trenutka v Bogu mojem Stvarniku in Odrešeniku! Bog Ti si Moje vse, kar potrebujem. Amen.

    Medmrežje gotquestions, medmrežje Marija pomagaj Brezje, lastni doprinosi povzetkov et altro. Že objavljeno.

    • Janez says:

      Iz svetega evangelija po Mateju (Mt 6,1-6.16-18)

      Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem: »Glejte, da dobrih del ne boste opravljali pred ljudmi, da bi vas oni videli; sicer ne boste imeli plačila pri svojem Očetu, ki je v nebesih. Kadar torej daješ miloščino, ne trobi pred seboj, kakor delajo hinavci po shodnicah in po ulicah, da bi jih ljudje hvalili. Resnično, povem vam, prejeli so svoje plačilo. Kadar pa ti daješ miloščino, naj ne ve tvoja levica, kaj dela tvoja desnica, da bo tvoja miloščina na skrivnem; in tvoj Oče, ki vidi na skrivnem, ti bo povrnil.

      Kadar molite, ne bodite kakor hinavci; ti namreč radi molijo stojé po shodnicah in uličnih vogalih, da se pokažejo ljudem. Resnično, povem vam, prejeli so svoje plačilo. Kadar pa ti moliš, pojdi v svojo sobo, zapri vrata in moli k svojemu Očetu, ki je na skrivnem. In tvoj Oče, ki vidi na skrivnem, ti bo povrnil.

      Kadar se postite, ne bodite kakor čmerni hinavci; grdijo si namreč obraze, da bi ljudem pokazali, da se postijo. Resnično, povem vam, prejeli so svoje plačilo. Kadar se pa ti postiš, pomazili svojo glavo in si umij obraz, da ne pokažeš ljudem, da se postiš, ampak svojemu Očetu, ki je na skrivnem. In tvoj Oče, ki vidi na skrivnem, ti bo povrnil.«

      H komu pa naj gremo Gospod Jezus, Besede Večnega Življenja imaš, s katerimi nas grešnike nagovarjaš, nas vodiš in nas učiš ter spodbujaš, da ne obnemoremo ob preizkušnjah ali ko trdo delamo za vsakdanji kruh; pomagaš nam, da vztrajamo naprej po Poti k tebi. Tvoja je Oblast in Slava, Tvoje Besede so Večne in ne bodo nikoli prenehale veljati dokler bo svet in še potem. Kako malo je potrebno, da se umiri moje srce in da spet najdem vse tisto, kar sem na napačnih koncih življenja iskal in nisem našel! S Teboj pa se vse spet postavi na svoje mesto in dobi smisel, ki ga zaman filozofsko iščemo v knjigah modrosti, namesto v Tebi Jezus in v vsem, kar si Ti naš Učenik in naš Odrešenik. Nenadoma postane vse tako enostavno in vse se zloži skupaj, kar sem preje tako iskal kot žejni Potnik vodo v Puščavi. Ko grem k Tebi Jezus zapustim brezciljno neskončno prazno Puščavo, ker si ti ne samo vsa moja Oaza ampak tudi ves svet in vse Stvarstvo. Amen.

  76. Hvala says:

    Dr Tomislav Ivančić , teolog filozof , ki je zvil tudi metodo hagioterapije itd…opisuje v knjižici VSAKODNEVNO DRUŽENJE Z JEZUSOM , kako naj postanemo pravi prijatelji z Jezusom, celodnevno naj bo vpleten v vsako naše najmanjše dogajanje in življenje na tem svetu.

    Velikokrat tudi sama razmišljam o tem. Kako mi ljudje sploh dojemamo Jezusa, ali imamo v zavesti, da je Človek in Bog? Res se mi zdi, da ljudje premalo, zdaleč premalo ali pa sploh nič vpletamo Jezusa v naše življenje. Ljudje smo pač nagnjeni k temu, da bi s svojo pametjo odločali o dogodkih, dejanjih, da si zamislimo, da bomo sami vzgajalo otroke saj so naši, sami se bomo odločali kakšen avto bomo kupili, sami se bomo odločali, kako bomo kuhali kosilo , sami se bomo odločali za nakup obleke, stanovanja, sami se bomo odločali, kaj bomo nekomu povedali po telefonu , ko nas kliče itd…Seveda mi to delamo in tako razmišljamo, vendar to ni celostno življenje z Jezusom, ki je rekel, da je prišel na svet zato, da z nami živi in nam da življenje v izobilju in nam pomaga, da se zveličamo.
    Mi ljudje se v svoji slabosti pač zanašamo na sebe v večini življenjskih področjih, če ne celo na vseh, to pa pomeni, da ima človek nadzor nad svojim življenjem, ali pa ga želi imeti, kar vodi v propad življenja.

    Naj navedem nekaj odlomkov iz navedene knjižice Tomislava Ivančića.

    ALI JE TVOJ JEZUS SAMO BOG IN NEKDO, KI ZAVZEMA SAMO ENO PODROČJE TVOJEGA ŽIVLJENJA: KADAR MOLIŠ, KADAR SI V CERKVI, KADAR BEREŠ SVETO PISMO, KADAR SI NA MOLITVENEM SREČANJU?
    ALI TVOJ JEZUS SPLOH KDAJ SEDI S TEBOJ ZA VOLANOM? ALI SPLOH KDAJ JE S TEBOJ ZA MIZO? ALI TI SPLOH KDAJ SVETUJE, KAKO SI BOŠ DOBRO OBUL ČEVLJE? ALI SI POSKUSIL SKUPAJ Z NJIM POMESTI SOBO, POBRISATI MIZO, UMITI KOZARCE? ALI SI SPLOH KDAJ REKEL JEZUSU, DA NAJ BO TU, DA BI SE POGOVARJAL Z NJIM?

    ALI TI VZGAJAŠ OTROKE ALI JEZUS? ALI PIJE TVOJ JEZUS KDAJ VODO SKUPAJ S TEBOJ? ALI GRE TVOJ JEZUS NA SPREHOD S TEBOJ? ALI STA MARIJA IN JOŽEF REKLA JEZUSU.” USEDI SE TJA IN KO BOVA MOLILA, BOVA PRIŠLA K TEBI”?
    ALI IMA TVOJ JEZUS RAD TVOJE KONJE, KRAVE, SVINJE, GOSKE, RACE? ALI TUDI ON POPRAVLJA STREHO TVOJE HIŠE? ALI RAD MEŠA MALTO?
    ALI GA V TRGOVINI VPRAŠAŠ, KAJ BI ON KUPIL?
    ———————————————————————————————————————————————————

    KDO JE TVOJ JEZUS? ALI JE ON BOG, PRIJATELJ TVOJEGA CELOTNEGA ŽIVLJENJA ALI SAMO RELIGIOZNEGA? ENA SAMA STOTINKA TVOJEGA DNE?
    ALI SE O TEM SPLOH KDAJ SPRAŠUJEŠ? JEZUS JE POSTAL ČLOVEK! TI PA GA DO SEDAJ ŠE NISI SPUSTIL V VSE PREDELE SVOJEGA VSAKDANJEGA ŽIVLJENJA. IN CELO KADAR MOLIŠ ROŽNI VENEC, GA NI POLEG TEBE, KER SI RAZTRESEN.
    KADAR MOLIŠ PRED JEDJO, TEDAJ NEBEŠKI OČE BLAGOSLAVLJA. JEZUS PA OSTAJA ŽEJEN, LAČEN TVOJE LJUBEZNI IN ZAUPANJA.

    TODA ON PRAVI:” GLEJ, STOJIM PRED VRATI IN TRKAM. KDOR MI ODPRE, BOM VSTOPIL K NJEMU IN VEČERJAL Z NJIM. VEČERJAL BOM Z NJIM!” NE PRAVI :” PRIŠEL BOM IN BOM MOLIL Z NJIM!” NE! VEČERJAL BOM Z NJIM!
    ——————————————————————————————————————————————————–

    JEZUS BI ŽELEL Z NAMI VEČERJATI, PA GA NIKOLI NISMO NITI POSKUŠALI POVABITI NA VEČERJO.

    ALI ŠE NE VEŠ, KDO JE JEZUS? JE BOG, KI JE POSTAL ČLOVEK? ALI JE SPLOH KDAJ TEBI POMNOŽIL KRUH, KO GA NI BILO DOVOLJ V TVOJI HIŠI? JE POMNOŽIL KROMPIR, MESO? ON TO DELA. RESNIČNO TO DELA.

    MI SMO SMEŠNI, KADAR JEZUSA POSTAVLJAMO IZVEN ŽIVLJENJA. TO JE NAŠ NAJTEŽJI GREH.
    ———————————————————————————————————————————————————

    DANES NAPRAVI PREOBRAT. TO MORAŠ PRIČEVATI DRUGIM LJUDEM IN JEZUSA UVESTI V NJIHOVO ŽIVLJENJE. ČE JEZUSA PRIVEDEŠ V NJIHOVO ŽIVLJENJE, POTEM BO ON VSAK DETAJL NJIHOVEGA ŽIVLJENJA NAREDIL DRUGAČNEGA. LJUDJE BODO IMELI VELIKO ČASA, VELIKO VESELJA, VELIKO VEČ USPEHA, DOMA PA OBILICO HRANE IN POLNO OTROK. VSE BO DRUGAČE.
    ———————————————————————————————————————————————————

    IN ZAKAJ TEGA NE VERJAMEŠ? ALI SI SPLOH KRISTJAN? ZAKAJ IZKLJUČUJEŠ JEZUSA IZ SVOJEGA ŽIVLJENJA IN MISLIŠ, DA MORAŠ TI VSE NAREDITI, ON PA SAMO TEDAJ, KADAR K NJEMU MOLIŠ? POTEM PA GA PROSIŠ, NAJ NAREDI TO, NAJ NAREDI ONO, TODA ON PRAVI:” KAKO BOM TO NAREDIL, KO JE PRI TEBI VSE ZAKLENJENO? NIKOLI MI NE DOVOLIŠ , DA JAZ DELUJEM. TI NE VERJAMEŠ, DA SEM POSTAL ČLOVEK IN DA SEM REKEL: JAZ SEM Z VAMI VSE DNI DO KONCA SVETA! ZATO IMATE NA STOTINE OPRAVIL, SAMO, DA LAHKO REČETE, DA ZAME NIMATE ČASA.”
    SLOVENIJA BI BILA BOGATA, ČE BI LE DOUMELI, DA JEZUS ŽELI BITI TUKAJ Z VSAKIM ČLOVEKOM. Z VSAKIM POLITIKOM! Z VSAKIM PROFESORJEM IN UMETNIKOM! Z VSAKIM KMETOM IN DELAVCEM!

    JEZUS ZELO RAD VOZI AVTO, SE VOZI NA KOLESU, PORIVA SAMOKOLNICE, ZALIVA ROŽE, PRESAJA DREVJE. VSA DELA IMA RAD.
    ——————————————————————————————————————————————————–

    DANES SE ODLOČI, DA BOŠ TA TEDEN PUŠČAL JEZUSA V VSE PREDELE SAMEGA SEBE. PRAV V VSAKO DELO. DA BOŠ VEDNO VPRAŠAL: JEZUS, IN KAJ BI BILO SEDAJ POTREBNO? KAJ MORAM TEMU ČLOVEKU REČI? IN KAJ BI MORAL SEDAJ TEM OTROKOM ODGOVORITI? JEZUS, KAJ NAJ REČEM TEMU PRIJATELJU, KI ME IŠČE?
    JEZUS, IŠČEJO ME PO TELEFONU, PROSIM TE, TI ODGOVORI PREKO MENE. JEZUS , BOLI ME NOGA. KAJ NAJ STORIM?
    ———————————————————————————————————————————————————

    NE MOREŠ PRIČEVATI LJUDEM , KAKO JE JEZUS KONKRETEN V VSAKEM DELČKU TVOJEGA VSAKDANJIKA, BREZ IZKUSTVA. PRIDI V TO ŠOLO. POJDI V TO PRAKSO. TO JE PRAKSA!. NE MOREŠ TAKO LAHKO PRITI DO TEGA. TEGA SE MORAŠ NAUČITI. SLIŠATI GA! VPRAŠATI GA! VIDETI, KAKO RESNIČNO DELUJE. KAKO TI GOVORI. KAKO TI SVETUJE. POTREBNO JE TVOJO ZARJAVELO KLJUČAVNICO TEMELJITO PRETRESTI, PODMAZATI, DA SE LAHKO NJEMU ODPRO VRATA.

    ZATO JE JEZUS PRIŠEL, DA PRENOVI VSE NAŠE ŽIVLJENJE, NE LE KAKŠNO MALENKOST NAŠEGA VERSKEGA ŽIVLJENJA. DOUMI NJEGOVO ŽELJO. ČE NITI MI TEGA NE RAZUMEMO, POTEM JE JEZUS RESNIČNO TUJEC NA ZEMLJI. NIKOGAR NI, KI BI GA UVEDEL V RESNIČNOST (Dr. Tomislav Ivančić)
    ———————————————————————————————————————————————————
    Ja res je , kako se bodo naša življenja spremenila, ko bomo prenehali Jezusa IZLOČATI iz našega vsakdanjega življenja, ko bomo prenehali s svojim odločanjem o nakupih, hrani, delu, vzgoji, ko Ga bomo vsak dan spraševali za nasvet, ko Mu bomo rekli, naj nam pomaga skuhati kosilo, da bo okusno, skratka ko bomo vse delali z Njim. Počasi bo iz našega vsakdanjika tudi izginil stavek- nimam časa, moram to in to narediti. Kajti če delaš vse z Jezusom, boš imel čas, ker On zna razporejati čas, ne boš nervozno gledal na uro, vse bo usklajeno. Če kuhaš kosilo človek , ali misliš, da znaš bolje skuhati sam ali je bolje, da ti da nasvet Jezus?

    Če sami odločamo o dogodkih in delu in življenju nasploh, to pomeni, da smo Jezusa izločili iz svojega vsakdanjika in se zanašamo na sebe. Predstavljajmo si, kako Jezus trpi ob tem našem obnašanju?
    Mi smo res smešni, kadar Jezusa postavljamo izven življenja, kot je rekel Tomislav Ivančić. Res smešni. In to je tudi naš najtežji greh.

  77. Janez says:

    Pomanjkanje molitve kaže pomanjkanje vere in pomanjkanje zaupanja v Božjo besedo. Molimo, da pokažemo svojo vero v Boga, da bo storil, kot je obljubil v svoji besedi, in blagoslovil naše življenje veliko bolj, kot bi ga lahko kdajkoli prosili ali upali (Pismo Efežanom 3,20). Molitev je naše primarno orodje, da vidimo Boga, ki deluje v življenju drugih. Ker je naše orodje, da se »priključimo« na Božjo moč, je naše orodje, da premagamo hudiča in njegovo vojsko, ki ju s svojo močjo ne moremo premagati. Zato naj nas Bog pogosto najde pred svojim prestolom, saj imamo vélikega duhovnika v nebesih, ki lahko sočustvuje z vsem, s čimer se srečujemo (Pismo Hebrejcem 4,15–16). Imamo njegovo obljubo, da goreča molitev pravičnega veliko doseže (Jakobovo pismo 5,16–18). Naj Bog poveliča svoje ime v našem življenju, ko dovolj verujemo vanj, da pogosto pridemo k njemu v molitvi in prelijemo svojo vero z dobrimi deli in služenjem svojim bližnjim in drugim ljudem vedno, takoj in z vso močjo in ljubeznijo, ki jo premoremo. Naj leva roka ne ve za dobroto, ki jo je izkazala desna roka in Bog ki Vse Vidi, Ti bo deseterno povrnil. Amen.

  78. Janez says:

    Kako lahko vem, kakšna je Božja volja za moje življenje?

    Obstajata dva ključa po katerih lahko vemo kakšna je Božja volja, glede na dano situacijo (1) Prepričaj se, da nekaj, kar želiš, o čemer razmišljaš ni nekaj, kar Sveto pismo prepoveduje. (2) Prepričaj se, da bo tisto, kar želiš ali o čemer razmišljaš, slavilo Boga in tebi pomagalo da duhovno rasteš. Če vse to drži in ti Bog še vedno ne daje tistega, kar hočeš – potem je velika verjetnost, da ni Božja volja, da bi imel tisto, po čemer sprašuješ. Ali pač moraš samo še počakati malo dlje. Poznati Božjo voljo je včasih težko. Ljudje želijo, da jim Bog že v osnovi poduči, podrobneje sporoči oziroma pove kaj početi, kje delati, kaj študirati, kateri poklic opravljati, ali zgraditi hišo, ali zamenjati službo, kje živeti, s kom se poročiti, itd. Rimljanom 12:2 pravi, „In nikar se ne prilagajajte temu svetu, ampak se tako preobražajte z obnovo svojega uma, da boste lahko razpoznavali, kaj hoče Bog, kaj je dobro, njemu všečno in popolno.”

    Bog poredko daje ljudem tako točne in specifične informacije. Bog nam dovoljuje, da se sami odločamo. Edina odločitev, katero Bog ne želi, da jo sprejemamo je, da grešimo in nasprotujemo njegovi volji. Bog želi, da sprejemamo odločitve, ki so v skladu z njegovo voljo. Torej, kako veš, kakšna je Božja volja zate? Če hodiš tesno z Gospodom in resnično hrepeniš po njegovi volji za tvoje življenje – bo Bog položil njegove želje v tvoje srce. Ključ vsega je, želeti si Božjo voljo in ne svojo. „Razveseljuj se v GOSPODU, pa ti bo dal, kar želi tvoje srce.” (Psalm 37:4). Če Sveto pismo ne govori proti in če lahko resnično koristi tvoji duhovnosti in duhovni ter osebni rasti – potem ti Sveto pismo dovoljuje, da se sam odločaš in da poslušaš svoje srce. Prav pa je, da bi obenem goreče in iskreno molil in prosil Boga za Vodstvo in Navdih Svetega Duha in poduk, kaj ja prav, da storim, da bo v skladu z Božjim Načrtom in Božjo Voljo. Za situacije, v katerih ne poznamo specifično Božje volje, je naša molitev orodje za prepoznavanje Njegove volje. Če sirijska žena s hčerko, ki je bila pod vplivom demonov, ne bi molila h Kristusu, njena hči ne bi bila ozdravljena (Evangelij po Marku 7,26–30). Če slepi pred Jeriho ne bi klical Kristusa, bi ostal slep (Evangelij po Luku 18,35–43). Bog je rekel, da pogosto nimamo, ker ne prosimo (Jakobovo pismo 4,2). V nekem smislu je molitev k Bogu podobna oznanjevanju Evangelija ljudem. Ne vemo, kdo se bo odzval sporočilu evangelija, dokler ga ne oznanimo ljudem in povemo za Jezusovo Veselo Oznanilo Odrešenja, ki prinaša Božji Mir, Luč in Milost. Prav tako ne bomo nikoli prav razumeli in videli rezultatov uslišane molitve, če ne molimo vztrajno in goreče k Bogu in ga prosimo za Vodstvo in navdih. Duh veje kjer hoče in z Bogom se ne moremo pogajati in trgovati kot bi nam ustrezalo, saj Bog dobro Ve kaj je dobro in boljše za nas, kot mi mislimo po človeški pameti in naših željah.

    Medmrežje gotquestions et altro

  79. Janez says:

    Bog pomagaj nam in nas blagoslovi, da bomo pridno in pošteno delali v dobro Ljudi. Prosim usliši nas in nas Vodi, da bodo materialne dobrine in denar služile Ljudem in da ne bomo nikoli zapustili Poti, ki Vodi k Jezusu ter se preokrenili k Mamonu Pridobitništva in Bogatenja ne glede na socialne razlike in revščino. Pomagaj nam, da bomo pomnožili z našo Dobroto vsem ljudem Kruh, Delovna mesta, Zadovoljstvo in Srečo Zadovoljnih Ljudi, da ne bodo trpeli pomanjkanja in bili brez služb in dohodkov za preživljenje družin. Prosimo pomagaj mladim družinam, da bodo imeli mladi po končani šoli službe in delali ter si lahko pridobili stanovanje za bivanje. Prosim pomagaj starejšim, da bodo v pokoju preskrbljeni in da bodo mirno in zadovoljni uživali svojo starost. Prosim pomagaj delavcem, da bodo dovolj zaslužili z delom in skrbeli za svoje družine in bili materialno preskrbljeni. Prosimo Te Gospod pomagaj nam in nas Blagoslovi, da ne bo lakote, brezposelnosti, brezdomcev, bolezni in da bodo imeli vsi ljudje dovolj dobrin in denarja za normalno in zadovoljno življenje. Prosimo Te Gospod Bog za smotrno gospodarjenje z materialnimi dobrinami tako, da bodo vsi imeli ljudje na podlagi poštenega dela in truda dober življenjski standard. Prosimo Te Gospod, dovoli, da se postopno spet začne zagon gospodarstva, obrti, storitvenih dejavnosti in državnih javnih služb, saj država potrebuje državne pridodke in davke, ljudje pa zašposlitev in plačo, ker ne morejo v nedogled ostajati zaradi koronavirusa doma na čakanju in prejemati podporo. Prosimo Te pomagaj nam, da se bo nevarnost okužbe in obolevanja s koronavirusom postopno zmanjševala in da se bo, po Tvoji Milosti in Božjem Usmiljenju, spet lahko zagnalo socialno in družbeno življenje pri Nas in v Svetu. Prosimo Te Gospod pozdravi vse, ki so zboleli za koronavirusom in jim nakloni svojo Božjo Milost in Božji Mir. Prosimo Te pomagaj nam, da se bomo po Tvoji Milosti pripravili na nov jesenski ciklus koronavirusa in ga po Tvoji Milosti prestali in se ga ubranili. Amen. Hvala Ti Gospod. Janez

    Biti daleč od Boga ne pomeni ubežati njegovi moči, ampak le umakniti se njegovi ljubezni.
    (kardinal in svetnik John Henry Newman)

    Sami sebi ne naredimo usluge, če se pred Bogom umaknemo, če se izmikamo, če se skrivamo, če ga zanikamo, če se preveč in samo ukvarjamo z materialnimi dobrinami in Mamonom, ki hoče še Več in Več Denarja in mu NI Nikoli Dovolj. Kajti sami pred seboj in Bogom, ki je v nas, ne moremo nikamor pobegniti. Moremo pa se odtegniti številnim milostim, dearovom, dobrim stvarem, ki bi jih verjetno prejeli, če bi goreči v Veri stegnili roke po njih … Če bi odprli srce … Če bi Verjeli v Boga. Prav tako se moremo odtegniti Objemu … ga ne začutiti, če ga nočemo … Če se umikamo, se sami sebe oškodujemo za lepoto, za ljubezen, za zavetje, za varnost … Brez Boga nisem nič z Njim premorem Vse.

  80. Miro says:

    JEZUS VABI ČLOVEKA, KI SE MU JE ZGODILA KRIVICA, NAJ NASPROTNIKU ODPUŠČA IN ZLO PREMAGUJE Z DOBROTO!

    BOŽJA BESEDA: »Slišali ste, da je bilo rečeno: Oko za oko in zob za zob. Jaz pa vam pravim: Ne upirajte se hudobnežu, ampak če te kdo udari po desnem licu, mu nastavi še levo. In če se hoče kdo pravdati s teboj in ti vzeti obleko, mu pusti še plašč. In če te kdo sili eno miljo daleč, pojdi z njim dve. Če te kdo prosi, mu daj, in če si hoče kaj sposoditi od tebe, mu ne pokaži hrbta« (Mt 5, 38-42).

    https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Mt+5%2C38-42&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

    Jezus pravi, da je treba preseči zakon povračila. Vsako nasilje rodi še drugo, večje nasilje. Zato ga je treba ustaviti in pri tem tudi nastaviti drugo lice. Posnemal bom Jezusa in se trudil odpuščati vsako zlo ter delati dobro. Gospod, prosim te, nauči me tako ljubiti, da se ne bom oziral na to, kar mi delajo drugi (Luč Besede rodi življenje, Primož Krečič).

    Prosimo Jezusa za luč in moč, da bomo nasprotniku vedno odpuščali ter se krivici in zlu uprli nenasilno, to je z duhovno veličino! Kot pravi sv. apostol Pavel: »Ne daj se premagati hudemu, temveč premagaj húdo z dobrim« (Rim 12, 21).

    Molimo sveti rožni venec in rožni venec Božjega usmiljenja, da bi se žarki Božjega usmiljenja milostno dotaknili vseh trpečih ljudi, potrebnih Božje pomoči, tokrat še zlasti v primerih, ki so jih v rubriki »Prosim za molitev« zapisali:

    – Anna (za blagoslov v družini, vrnitev sina v domačo hišo)
    – Sasa (za zdravje g. Markota, za božjo pomoč v hudi stiski)
    – Olga (prošnja za zdravje)
    – Katarina (za pomoč Svetega Duha na življenjski poti)
    – Boštjan (za božjo pomoč, zdravje)
    – Mata (prošnja glede službe)
    – Hana (za božjo pomoč pri izpitih)
    – Slavica (za uslišanje v življenjsko pomembni zadevi)
    – Žametna vrtnica (za zdravje, ljubezen, pogum pri vožnji)
    – Blaž (za srečo v ljubezni)
    – Samuel (za vero, upanje, ljubezen ter zaupanje v božji načrt)
    – Jasna (za blagoslov v družini)
    – Irena (za notranjo osvoboditev hčere, za njeno spreobrnjenje)
    – Vili (za rešitev težav v službi)
    – Ana (za božjo pomoč dekletu E. pri učenju)
    – Sija (za srečo v ljubezni, sprejemanje božje volje)
    – janez (za zdravje, polno življenje v moči Svetega Duha)
    – ter še vrsta prosilcev milosti na tej spletni strani.

    Vedno in povsod, še zlasti v težavah in stiskah, upirajmo duhovni pogled v Preblaženo Devico Marijo in jo prosimo, naj nas vodi k Odrešeniku Jezusu!

    SPOMNI SE, O PREMILA DEVICA MARIJA

    Spomni se, o premila Devica Marija, da še nikdar ni bilo slišati,
    da bi bila ti koga zapustila,
    ki je pod tvoje varstvo pribežal,
    tebe pomoči prosil in se tvoji priprošnji priporočal.
    S tem zaupanjem hitimo k tebi, o devic Devica in mati,
    k tebi prihajamo in pred teboj zdihujoči grešniki klečimo (stojimo):
    Nikar ne zavrzi, o mati Besede, naših besed,
    temveč milostno nas poslušaj in usliši. Amen.

    Božje usmiljenje, ki si nam dalo Presveto Devico Marijo za Mater usmiljenja, zaupamo vate!
    Božje usmiljenje, studenec bolnim in trpečim zaupamo vate!
    Božje usmiljenje, ki vedno in povsod spremljaš vse ljudi, zaupamo vate!

  81. Janez says:

    KRISTJAN kljub trpljenju in preizkušnjam moli, vztrajaj in pojdi naprej po Poti Odrešenja k Njemu

    Če čutiš, da je Tvoje Srce polno skrbi in tesnobe, da si zbolel in imaš bolečine,
    kljub temu zmoli k Bogu in poskušaj biti prijazen ter bodrilen s sočlovekom v stiski.
    Če čutiš, da izgubljaš elan in pogum zaradi lastnih težav in problemov ,
    kljub temu zmoli k Bogu in poskušaj opogumiti druge, ki so malodušni in otopeli.
    Če čutiš, da je zanos Tvoje Vere v Boga nekoliko omagal,
    kljub temu zmoli k Bogu za navdih in poskušaj z zgledom in modro strpno in bodrilno besedo
    okrepiti Vero v Boga svojega bližnjega, ki je v krizi omagal in pomagal boš tudi sebi.
    Če začutiš in zaslutiš , da se v Tebi nabira neka nestrpna hudobija,
    kljub temu zmoli k Bogu in poskušaj ostati miren in dober in priskoči drugemu v stiski na pomoč.
    Jezus je s stanovitno Vero v Boga Očeta pregnal hudobca in kljuboval vsem preizkušnjam na križu.
    Če te obhaja skušnjava in neodločnost, da bi kar odnehal v boju za obstanek in boljši jutri,
    kljub temu zmoli k Bogu in vztrajaj pri graditvi boljšega sveta, saj te tvoj bližnji potrebuje.
    Ali se zavedaš, da bio bil svet brez tebe drugačen kot je?! Naredi kar je Božja Volja!
    Če te usoda in trpljenje pritisneta k tlom in poskušata zasužnjiti,
    kljub temu zmoli k Bogu in ne zamudi priložnosti za nov začetek in duhovno prenovo sebe in drugih
    ter se ozri v Nebo k Njemu, ki ti bo pomagal in stal ob strani,
    ker moliš, delaš in vztrajaš na Poti k Njemu.
    Ali morda veš, kakšen bi bil ta Svet brez Tebe in
    drugih dobrih, ljubeznivih in usmiljenih ter sočutnih ljudi,
    kjer bi prevladoval denar, egoizem, materializem in hudobija nestrpnosti ter izkoriščanja drugih?
    To bi bil svet Mamona in Hudobije, kjer ne bi bilo prostora za vero in Boga.
    Zato vztrajaj in kljub trpljenju ter vsem preizkušnjam moli, vztrajaj in pojdi naprej po Poti k Njemu.
    Bolezen koronavirusa se širi v svetu in pri nas in ljudje obolevajo in umirajo.
    Sebičnost nas ne bo rešila ampak medsebojna pomoč, solidarnost, pomoč in služenje drugim,
    spokorna molitev za odpuščanje k Bogu, molitev k Bogu Rešitev in Odrešitev z obljubo za našo spreobrnitev.
    In Bog bo blagoslovil Tebe, Tvoje delo, Tvojo Dobroto, Tvojo Strpnost
    in vse napore da se poboljšamo, za boljši svet in rešitev naših preizkušenj zaradi bolezni in koronavirusa.
    Odslej se bom trudil, da bom boljši človek in boljši kristjan,
    da bom bolj dober človek, bolj usmiljen, da bom pomagal drugim in jim služil v bratski ljubezni,
    da bom umiril svoj delovni tempo in ne bom več nekam hitel,
    da bom potrpežljiv sam s Seboj in z drugimi ter da ne bom nervozen ampak miren,
    če mi delo in opravki ter hišna popravila ne bodo šla gladko od rok.
    Sprijaznil se bom z vsakdanjimi neuspehi, drobnimi in velikimi tako,
    da mi ne bodo vzeli dobre volje in ne bodo skalili dobre volje in veselja.
    Tako bom ostal miren in strpen, poln radosti in čudenja za vse stvari okoli nas,
    da bom v srcu ohranil radost in hrepenenje ter svetlobo vsakega dne, ki pride
    in bom vse to rad delil z vsemi okrog sebe.
    Brez razlik in izgovorov, vedno in takoj.
    In vsak dan bom naredil nekaj dobrega zase in za druge ter molil k Bogu
    in se prenovil kot Človek in kot Kristjan.
    Prosim Jezusa za boljši jutri in za boljši svet brez hudobije in egoizma,
    vendar polnega Dobrote in Ljubezni med ljudmi, ki bomo vedno bolj v vsem podobni Tebi Jezus.

    Delno razširjeno, dopolnjeno in prirejeno Prihajam k Tebi, molitve in premišljevanja , kapucini 1995.

    Z Vero v Njega pa sem preudaren, moder, umirjen in se trudim, kaj dobrega narediti zase in za druge; vedno in takoj, ker v Njem premorem Vse, ki mi daje Moč in Potrpežljivost. Molim in preberem Božjo Besedo v Svetem Pismu in prosim ter iščem, kaj je zame Božja Volja in kaj je prav da storim, da bo Bogu po Volji. Iščem Božji nauk, vodstvo in navdih, da delam kar je prav v Božjih Očeh. Prosim Boga za odpustitev naših grehov in rešitev naših preizkušenj, da bomo rešeni koronavirusa. H komu pa naj gremo Jezus, Ti imaš Besede Večnega Življenja in vse kar obstaja bo prešlo, le Tvoje Besede in Nauki ne bodo nikili prešli. Prosim pomagaj nam, da bomo s Tvojo Milostjo in Vodstvom hodili po Poti Odrešenja k Tebi in da ne bomo nikoli zašli na stranpoti.

    Pax et Bonum. Amen. Janez

  82. Janez says:

    Človeku je potrebna tišina in duhovnost
    Če se nenehno borite s temnimi mislimi, strahovi in bojaznimi,
    če nenehno negativno razmišljate ali se smilite sami sebi,
    kot da ste najnesrečnejše bitje na svetu, potem lahko celo zbolite in boste žalostni in depresivni zase in za druge.
    Dobite lahko glavobol, ne morete jesti in ne morete dobro spati ter funkcionirati med ljudmi in normalno delati.
    Na živce greste vsem v oklici tako zelo, da tudi vaši sosedje lahko postanejo zlovoljni in nervozni,
    kar je negativno in nalezljivo tudi za druge ljudi v vaši okolici.
    Zato vse svoje skrbi in strahove ter slabo voljo zaključite takoj v istem dnevu in skrbi
    ter strahove ne vlecite v naslednji dan, da začnete nov dan znova.
    Zakoni in družine lahko zaradi vašega negativizma razpadejo,
    prijateljstva se prekinejo zaradi nesporazumov in jeze ter raznih zamer,
    ali prehitro izrečenih besed in krivičnih očitkov drugim.
    Poskušajte pobegniti iz vsega tega in se rešite takoj in zakoračitev v polje svetlobe, radosti in optimizma.
    Nehajte se doma premetavati na naslanjaču in se dolgočasiti ter prežvekovati razne brezplodne misli s seboj ter preigravati žalostne domislice ter se smilitzi samemu sebi.
    Naredite spremembo in spreobrnite se v vedrega in dobrega kristjana, ki je magnet za ljudi.
    Pojdite ven s prijatelji in popijte pijačo ali plavajte,
    posvetite se svojemu hobiju ali pa se odpravite na sprehod z znanci v naravo.
    Fizična sprostitev vam bo prinesla mir,
    in mir bo prinesel boljšo voljo ter podvojeno moč optimizma, da se duh okrepča.
    Najprej pa potrebujete notranjo tišino, notranji mir,da boste zdravi, sveži in srečeni v življenju ter delali dobro ljudem.
    In prenehajte se ukvarjati sami s seboj; raje pomagajte drugim in pomagali boste sebi.
    Zmolite k Njemu in se pomirite. Pogovorite se z Njim. Naredite nekaj dobrega za druge in zase.
    Bodite veseli in polni Radosti, ko greste med ljudi,
    da jim prinesete Božji Mir in Toplo Sonce Očetove Ljubezni.
    Kar boste tiho neopazno zastonj darovali in pomagali dxrugim, za vse podarjene darovane talente,
    ki ste jih prejeli zastonj od Boga, boste nekajkratno poplačani!
    In Božji Mir in Božja Ljubezen se bosta naselila v Vašem Srcu.

    Phil Bosmans, belgijski duhovnik, pesnik in dobrotnik pomoči potrebnim(Bund ohne Namen).

  83. Miro says:

    TRUDIL SE BOM SKRBETI ZA JASNO MISEL IN ČIST POGLED!

    BOŽJA BESEDA: »Slišali ste, da je bilo rečeno: Ne prešuštvuj! Jaz pa vam pravim: Kdor koli gleda žensko, da jo poželi, je v srcu že prešuštvoval z njo. Če te desno oko pohujšuje, ga iztakni in vrzi od sebe; kajti bolje je zate, da izgubiš en del telesa, kakor da bi bilo célo tvoje telo vrženo v peklensko dolino. In če te desna roka pohujšuje, jo odsekaj in vrzi od sebe, kajti bolje je zate, da izgubiš en del telesa, kakor da bi célo tvoje telo prišlo v peklensko dolino.«
    »Rečeno je bilo: Kdor se loči od svoje žene, naj ji dá ločitveni list. Jaz pa vam pravim: Kdor se loči od svoje žene, razen če se zaradi nečistovanja, povzroči, da ona prešuštvuje. In kdor se z ločeno oženi, prešuštvuje.« (Mt 5, 27-32)

    https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Mt+5%2C27-32&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

    Postava je prepovedovala prešuštvo kot prelomitev lastnine, Jezus pa je odločen, da je prešuštvo najprej stvar srca. Kdor poželi v mislih in srcu, že prešuštvuje. Povsod naj se naseli nova pravičnost, tudi glede neločljivosti zakona. Trudil se bom skrbeti za jasno misel in čist pogled. Gospod, pomagaj mi ohranjati občutljivo ljubezen, da ne bi nikogar izkoriščal za svoje namene (Luč Besede rodi življenje, Primož Krečič).

    Vedno naj bo v našem življenju na prvem mestu živa Božja beseda, od katere izvirajo vse milosti! Z vero in zaupanjem Božjemu usmiljenju izročimo vse molitve, zahvale, prošnje, duhovne nasvete, sporočila …, ki so jih zapisali: Administrator, Hvala, Janez, Hana, Vili, Slavica, KRISTINA, Žametna vrtnica, Boštjan, Andreja, Jasna, Anna, Boštjan, Blaž, Samuel, Sija, Irena, Ana, Mata …

    Naj se zgodi presveta Božja volja – na priprošnjo Preblažene Device Marije in vseh svetnikov!

    POD TVOJE VARSTVO PRIBEŽIMO

    Pod tvoje varstvo pribežimo,
    o sveta božja Porodnica,
    ne zavrzi naših prošenj
    v naših potrebah,
    temveč reši nas
    vselej vseh nevarnosti,
    o častitljiva in blagoslovljena Devica,
    naša gospa, naša srednica,
    naša besednica!
    S svojim Sinom nas spravi,
    svojemu Sinu nas priporoči,
    svojemu Sinu nas izroči!

    Božje usmiljenje, ki izviraš iz Presvetega Srca Jezusovega, zaupamo vate!
    Božje usmiljenje, ki si nam dalo Presveto Devico Marijo za Mater usmiljenja, zaupamo vate!
    Božje usmiljenje, studenec bolnim in trpečim, zaupamo vate!

    • Miro says:

      V molitvi svetega rožnega venca Božjemu usmiljenju izročimo še prošnji Olge in Katarine. Sicer pa je najpomembnejše, da so vsa imena prosilcev milosti »zapisana« v Božjem Srcu! Že vnaprej Bogu hvala za vse podeljene milosti!

    • Janez says:

      Dragi brat v Kristusu Miro vesel sem, da ste spet med nami in da molite z nami. BVB. J

  84. Janez says:

    Hvaležnost je izraz srca, ki je pozorno, ljubeče in odprto. Hvaležen človek vidi jasneje; zna se veseliti, odkriva in potrjuje vrednost tistega, kar mu je dano, sprejema ljudi in ceni njihovo vrednost. Hvaležnost je v našem površnem svetu tista priložnost, da bi videli vse kar se dogaja širše in globlje in se zahvaljevali Bogu in ljudem za vse lepo, kar prejemamo od Boga in bližnjih, pa tudi od matere zemlje, brata sonca, sestre lune ter rastlin in živali … in bi hvaležnost osvetljevala vsa pota našega življenja.. Hvaležnost je krepost, vrlina, ki vzbuja pozitivne misli in čustva in ki širi ljubezen in dobroto. Čutimo večkrat hvaležnost za to, kar smo prejeli od Boga, drugih ljudi … zato prinaša hvaležnost notranji mir in tiho srečo ter odpira srca ljudem. Če gledamo na hvaležnost v luči krščanske vere, potem vidimo, da je zahvaljevanje v središču naše vere. Evharistija namreč pomeni zahvaljevanje, torej način izražanja hvaležnosti Bogu za vse kar nam je dal in daroval, da smo in da obstajamo. Hvaležnost je povezana tudi z veseljem, … veselje privre iz hvaležnega srca.« Dobro je, če se spominjamo mnogih prejetih milosti in blagoslovov ter se jih veselimo; če se spominjamo prvega klica, prehojene poti, srečanj z Jezusom Kristusom na tej poti in čudenja, ki so ga ta srečanja vzbudila v srcu. Prositi moramo za milost spomina, da bi v nas rasel duh hvaležnosti. »Hvaležno srce je samo od sebe spodbujeno, da služi Gospodu in da prevzame delaven stil življenja.« V trenutku, ko se zavemo vsega, kar nam je dal Gospod, pot odpovedi sebi, da bi delali Zanj, postane to edina nekaj vredna pot: odgovor na njegovo veliko ljubezen. Hvaležnost tako postaja najgloblji način, kako do medsebojne ljubezni, omogoča nam, da ljubimo druge in Boga … ker je Bog ljubezen, nas hvaležnost na najgloblji ravni vodi k Bogu.

    Hvaležnost dobi svojo pravo moč tedaj, ko jo človek izpove v besedah … pred Bogom, človekom, javno ali sam pri sebi, samo da jo ubesedi in svoje čutenja zlije v besede. In knjiga Spomin srca prinaša besede, misli, ki jih je navdihnila hvaležnost …
    Hvaležnost je predsoba etične vrednosti zahvale. Izraziti priznanje pomeni potrditi vrednost tega, kar ti je dano od ljudi in od Boga, in česar prej nisi imel. Zahvaljevanje je nekaj nujnega in postane sinonim za blagoslavljanje. (papež Frančišek)

    Hvaležnost je temeljna krepost za bitje, ki se zaveda samega sebe. Ob njej se spomnimo na Stvarnika, od »katerega prihaja vsak dober dar in vsako popolno darilo« (Jak 1,17). (Benedikt XVI.) Zakrament evharistije je znamenje hvaležnosti vsega stvarstva za obisk Stvarnika na Zemlji in za darovanje in smrt Jezusa na križu na Golgoti: Bog je postal človek, ker je prevzel človeško telo od brezmadežne Marije Device, da bi nas znova povzdignil k Očetu, da bi nas napravil za božje sinove … Kako čudovit je, ko hoče, da ga objamemo, ljubimo in častimo s človeško razsežnostjo vere pod podobo kruha in vina. (sv. Janez Pavel II.)

    Zahvalim Te, Oče, za to, kar imam,
    kar sem in kar upam,
    kar vem in kar znam.
    Zahvalim Te za svoje skrbi,
    za kruh vsakdanji in pokoj noči. (Ivan Pregelj)

    Hvaležnost dobroto razveseli. (slovenski pregovor)
    Kdor prosi, sladka usta nosi; kdor vrača, hrbet obrača. (slovenski pregovor)
    Dober človek vedno prijazno govori o hiši, v kateri je prenočil. (berberski pregovor)

    Bog je pripravil sprejem za glavne kreposti. Med pogostitvijo so se pogovarjale kot stare prijateljice. Pri mizi pa sta sedeli tudi dve, za kateri se je zdelo, da se ne poznata. Kot dober gostitelj ju je Bog predstavil. Poklonil se je prvi in dejal: »To je gospa Dobrota.« Potem se je poklonil drugi in rekel: »To je gospa Hvaležnost.« Ženi sta si veseli segli v roke. Že dolgo sta se želeli spoznati, a se od stvarjenja sveta nista nikoli srečali.

    Vsaka stvar, ki jo doživimo ali srečamo je v Življenju za vse nas nekaj dobra, saj na globlji telesni, duhovni in verski ravni obstaja razlog za vse, kar se zgodi, saj se nobenemu nič ne zgodi brez Božje Volje. Vera je tako naše goreče in iskreno verovanje v nevidno Božjo skrivnost in zaupanje v Njegovo Usmiljenje in Dobroto, ki jo razodeva v Svetem pismu in v raznih duhovnih znakih in navdihih ter signalih v naši okolici. To je zaupanje, da ne glede na to, kaj težkega in izkušamo, prihaja nekaj drugačnega in boljšega v skladu z Božjim Načrtom in Božjo Ljubeznijo, ki vidi daleč naprej in ve, kaj je dobro in še boljše za nas. Mi dostikrat tega ne vidimo in Boga tudi ne razumemo. Če smo v duši pripravljeni sprejeti božjo Milost in da je je ta obstoj le majhen sestavni del neskončne velikosti naše duše, potem razumemo, da nas verovanje v nekaj večjega od naše trenutne izkušnje (tudi naših misli in občutkov in vere) neposredno povezuje z Bogom, ki nas neskončno Ljubi in nam hoče le vse dobro. Ali znamo utihniti in prisluhniti tihemu Božjemu glasu, ki nam nenehno govori in nam pripoveduje preko ljudi, narave in dotikov ter nagovorov v duši, kaj hoče in kaj pričakuje od nas da stprimo?

    Zato se odpovejmo opravljanju, godrnjanju, kritiziranju, šimfanju in grdemu neslanemu govorjenju, odpovejmo se vlogi pametnjakoviča ki vse ve, odpovejmo se vlogi sodnika/razsodnika, vsevedneža, modreca, ubogega nemočnega zateženega bolnika, oboge žrtve zaradi neljubih dogodkov, bolezni in trpljenja. Prevzemimo raje po vzoru Jezusa pobudo in bodimo raje tisti verniki, ki prevzamnejo pobudo v svoje roke, ki so na strani rešitev ne problemov in ki tolažijo ter pomagajo, ki prevzemajo odgovornost za svoje življenje v svoje roke in dejavno pomagajoi drugim in služijo drugim tako, kot Jezus, svetniki in misijonarji. Vse bolezni in težave, ki nas mučijo, so tu, ker smo si jih npr. lahko sami priklicali, čeprav morda nezavedno in so dostikrat nastale tudi zaradi genskih razlogov in nezdravega sloga žiuvljenja, kar vse lahko ozdravimo z Božjo pomočjo in s pomočjo zdravnikov, ki zdravijo telo in duševne bolezni. Ugotovimo zato s pomočjo zdravnikov in strokovnjakov, kje se skriva vzrok našim težavam. Preverimo in prewmislimo, kaj lahko sami postorimo in kdaj rabimo pomoč zdravnikov, duhovnika in strokovnjakov. Potem jih začnimo odpravljati z rehabilatacijskimi in sanacijskimi ukrepi in drugačnim življenjem (zdravila, prehrana, post, šport, fizično delo, dopust, krščanska meditacija idr.) ter molitvijo. Vzrok ponavadi tiči v naši omejeni miselnosti in zakoreninjeni resignirani dogmatični veri, da je temu pač tako. Spremenite svoje misli, svoja prepričanja, verujte in zaupajte v Boga in spremenili boste svoje življenje, molite in prosite ter delajte dobro vsem in bodite veseli ter upajte na rešitev. Bog bo pomagal, ko verujemo vanj in ko ga sprejmemo k sebi in ga prosimo. Kadar ste obteženi in pesimistični ter brezvoljni je dobro, da ste nekaj časa pozorni nase in na ljudi v svoji okolici; koliko časa se pogovarjate z drugimi o tem, kaj ni v redu, kaj je slabo, kako je hudo in težko? Takrat molimo še posebej iskreno in goreče, da se umirimo in vse v miru premislimo. Koliko časa o tem razmišljate sami? Prenehajmo z brezciljnim pesimizmom in kaj pozitivnergga pokrenimo. Z vsakim pritoževanjem namreč znižamo svojo pozitivno vibracijo, ki pomaga z Božjo pomočjo in s svetlobo prinašati upanje, ljubezen in ozdravljenje. Pritoževanje je lahko dostikrat znak, da ne sprejemamo sebe kakrđšnih smo, stvari takšnih kakršne so, in s tem zapademo v vlogo nemočne žrtve brez vere in brez izhoda. Takratz potrebujemo molitev. Vloga žrtve pa po zakonu privlačnosti zaradi pesmimizma privede lahko vedno znova do podobnih situacij, nad katerimi boste ponovno razočarani in negativizem se bo pomnožil. Pritoževanje je stara in trdovratna navada, ki se ji težko izognemo, saj jo prakticirajo skoraj vsi, čeprav pravijo, da verujejo v ozdravitev in Božje Usmiljenje.

    Pa vendar lahko sami naredimo in pokrenemo marsikaj, da bo doslej nekaj drugače. Zavestno se odločimo, da se bomo, kolikor se le da, izognili pritoževanju in godrnjanju ter pesimizmu brez vere in upanja na rešitev. Ko naslednjič želimo spet tarnati nad drugimi, nad dogodki v življenju ali nad seboj … najdimo z Božjo Pomočjo z molitvijo in prošnjami novo perspektivo, nove rešitve, nova pota nove možnosti tako, da prosimo Boga in Marijo ter svetnike za pomoč in vodstvo! Poiščite raje nekaj dobrega v tej osebi ali dogodku, molite za to osebo in za druge, zavedajte se svoje odgovornosti do svojih bližnjih in tega, da se vse zgodi z določenim namenom ter nam prinaša določeno učenje in lekcije po Božji Volji. Kar sejemo to tudi v življenju žanjemo! In to perspektivo delite z drugimi, prijazno, strpno in z vero, da bo obrodilo sad Božjega blagoslova. Majhen korak, ki lahko prinese veliko razliko in jer na strani prinašanja rešitev in veselja med ljudi. Bodimo zato dobri in hvaležni. Bodimo veseli, da smo zdravi, da imamo ljudi okrog sebe, ki nas imajo radi, da imamo službo, delo, otroke, starše, prijatelje, znance, dobre sosede idr. Cenimo jih, ne grajajmo, nasmejmo se ljudem in povejmo jim kaj lepega in spodbudnega. Povejmo jim da jih imamo radi, tako kot je to povedal in pokazal Jezus. Življenje je darilo Boga ljudem na Zemlji, izkoristimo ga zase in v večjo Božjo Slavo. Carpe Diem. Izkoristi dan!

    Medmrežje Ognjišče, lastni razmisleki in druga študijska literatura; že objavljeno.

    Želim skromno prispevati k temu, da bomo zaupali v Jezusa, da bomo bolj veseli in hvaležni Bogu in drug drugemu ter prinašali Božjo Ljubezen, Radost Odrešenja in Upanja, kamorkoli bomo šli in prišli. Biog je Ljubite se med seboj. Amen.

  85. Miro says:

    GOSPOD, POMAGAJ MI VZTRAJATI V PREDANOSTI IN ZVESTOBI TEBI – NAJ MOJA DEJANJA IN BESEDE ODSEVAJO GOTOVOST TVOJE BLIŽINE IN OČETOVE NAKLONJENOSTI!

    BOŽJA BESEDA: »Vi ste sol zemlje. Če pa se sol pokvari, s čim naj se osoli? Ni za drugo, kakor da se vrže proč in jo ljudje pohodijo. Vi ste luč sveta. Mesto, ki stoji na gori, se ne more skriti. Svetilke tudi ne prižigajo in ne postavljajo pod mernik, temveč na podstavek, in sveti vsem, ki so v hiši. Takó naj vaša luč sveti pred ljudmi, da bodo videli vaša dobra dela in slavili vašega Očeta, ki je v nebesih.« (Mt 5, 13-16)

    https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Mt+5%2C13-16&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

    Učenec je sol in luč v svojem okolju. Toda sol lahko izgubi svojo slanost in tudi učenec more postati neprepričljiv, če se prilagodi svetu. V vsem se bom trudil pričevati za svojo vero in dajati okolju prijeten okus Jezusove ljubezni. Gospod, pomagaj mi vztrajati v predanosti in zvestobi tebi. Naj moja dejanja in besede odsevajo gotovost tvoje bližine in Očetove naklonjenosti (Luč Besede rodi življenje, Primož Krečič).

    V molitev svetega rožnega venca in rožnega venca Božjega usmiljenja vključimo zahvale in prošnje, navedene v rubriki »Prosim za molitev«, v zapisih pod: Hana, Vili, Slavica, Kristina, Žametna vrtnica, Boštjan, Andreja, Jasna, Anna, Boštjan, Blaž, Samuel, Sija, Irena, Ana, Mata … Naj žarki Božjega usmiljenja milostno objamejo vse preizkušane osebe, naj se zgodi presveta Božja volja!

    PRIDI, SVETI DUH

    Pridi, Sveti Duh, napolni srca svojih vernih
    in vžgi v njih ogenj svoje ljubezni.
    Pošlji svojega Duha in prerojeni bomo
    in prenovil boš obličje zemlje.

    Molimo! Bog naš Oče, Sveti Duh nas razsvetljuje
    in uči. Naj nam pomaga, da bomo v življenju
    spoznali, kaj je prav, in vselej radi sprejemali
    njegove spodbude. Po Kristusu našem Gospodu.
    Amen.

    Božje usmiljenje, studenec bolnim in trpečim, zaupamo vate!
    Božje usmiljenje, ki nas napolnjuješ z milostjo, zaupamo vate!
    Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

  86. Janez says:

    Bog nas je ustvaril zato, ker nas Ljubi brezpogojno, vsakogar, ljubi tudi sovražnike in zoprneže. Imamo svobodno voljo, da gremo po Njegovi poti Odrešenja ali pa da lahko nekam zaidemo brez Evangelija in vodstva našega Boga. Iz prilike o Izgubljenem sinu pa zvemo, da se Bog razveseli vsakogar, ki se vrne k Njemu. Na nas je, da delamo Dobro, Ljubimo in Odpuščamo. In Bog to vidi in nam bo povrnil. S svobodno voljo se odločamo, ali gremo po Poti Odrešenja in sledimo Naukom Evangelija. Prosimo Boga za Božje Vodstvo in Milost.

    Zgoraj sem poudaril, da smo po Božji Ljubezni ustvarjeni in da imamo svobodno voljo ter se odločamo ali bomo sledili Bogu in Evangeliju ali pa bomo zašli na kriva Pota, kjer ni Boga. Bog nikogar ni določil vnaprej, da se bo izgubil ali zašel. Bog prezpogojno Ljubi vse ljudi in se veseli vsakogar, ki gre k Njemu in ki se zopet vrne k Njemu kot Izgubljeni Sin v Evangeliju. Mislim, da Bog nikogar ne sili v nekaj, vendar pomaga vsakomur, ki ga prosi pomoči in Božjega Vodstva, ko zboli, se izgubi, zaide na čudna pota ipd. Bog tudi poseže in spreobrne ljudi kot je npr. v Damasku preganjalca Kristjanov Savla, da je postal apostol Pavel in goreč kristjan. Na nas je, da spoštujemo deset Božjih Zapovedi in Evangelij našega Boga. Ker verniki nimamo dovolj teološke izobrazbe in kljub temu da lahko veliko beremo velja, da o Bogu vemo zelo zelo malo ali pa skoraj nič. Tudi v znanosti vemo, da so pravi znanstveniki zelo delovni in skromni, ker vedo, da zelo malo vedo. Ko odkriješ nekaj novega se nam odprejo nove dileme in tančice, ki zahtevajo nadaljnje delo in raziskovanje.
    Quid de Deo tantum docere et illuminare Deum per gratiam ipsius, qui non minus nosse sententiam et summum ali slovensko: o Bogu ve kaj le Tisti, ki ga je Bog sam o sebi po svoji milosti podučil in razsvetlil, ne pa Drugi, ki premalo vedo/vemo in izražajo/izražamo kvečjemu svoje mnenje in prepričanje. Kaj pa jaz vem moram skromno pripomniti ? O Bogu vemo zelo zelo malo ali nič. Zato lahko rečemo tako mislimo ali verjemo, ne pa tako nujno je, ker je tako rekel nekdo, ki je neka avtoriteta. Kar je prav v Človeških Očeh ni nujno prav tudi v Božjih Očeh. velika Skrivnost je Bog naš Gospod, pa vendar nam je tako blizu, saj je pri nas cel čas. Potrebno je zato Boga prositi in moliti za Milost, da nas razsvetli in poduči. Sicer pa zakaj bi iskali Boga, če je že On ob Nas in mi v Njem, kot sem navedel preje v prispevku Anthony de Mello (jezuit v Indiji): Ptičja Pesem. Ptica je ptica takrat ko ima pesem in jo poje. Kristijan je kristjan takrat ko je Dober, Ljubeč, ko odpušča in ko hodi po Poti Odrešenja k Bogu na osnovi Evangelija kot Veselega Oznanila vsem Ljudem na Zemlji brez izjem. Bog je Ljubite se med Seboj. In dostikrat velja, da ne razlagamo ljudem v stiski postav, ampak ravnamo kot Samaritan, ki je tiho in takoj pomagal ranjencu, levit in pravoverni Jud pa sta odšla flegma po poti naprej. In poznala sta vse judovske postave le Ljubila nista, kot je rekel o njih Jezus. Dostikrat je boljša pomoč, beseda utehe, ljubezen in objem tistega, ki je žalosten, osamljen in obtežen. Jezus že ve, zakaj je rekel, da zdravnika potrebujejo bolni in ne zdravi.In Bog je tam, kjer se ljudje imajo radi, si pomagajo in spolnjujejo Njegovo voljo.

    Amen. Janez

  87. Hvala says:

    http://www.mirenski-grad.si/poljubiti-jezusove-rane

    JEZUS JE REKEL: “NA SVETU IMATE STISKO, TODA BODITE POGUMNI: JAZ SEM SVET PREMAGAL .”(Jn 16,33).

    JEZUS NAM PRAVI, DA POT, NA KATERI GA SREČAMO, VODI PREKO NJEGOVIH RAN: JEZUSOVE RANE BOŠ NAŠEL TAKO, DA BOŠ OPRAVLJAL DELA USMILJENJA, NAMENJENA TELESU- TUDI DUŠI, A PREDVSEM TELESU- TVOJEGA RANJENEGA BRATA, KER JE LAČEN, KER JE ŽEJEN, KER JE NAG, KER JE PONIŽAN, KE JE SUŽENJ, KER JE JETNIK, KER JE V BOLNIŠNICI.
    TO SO DANES JEZUSOVE RANE IN JEZUS NAS PROSI, DA STORIMO DEJANJE VERE-NJEMU, A PREKO RAN. JEZUSOVIH RAN SE MORAMO DOTAKNITI, JEZUSOVE RANE MORAMO BOŽATI, JEZUSOVE RANE MORAMO NEŽNO NEGOVATI, JEZUSOVE RANE MORAMO POLJUBITI- IN TO DOBESEDNO, KOT SVETI FRANČIŠEK, KI JE OBJEL GOBAVCA. TAKO KOT SV. TOMAŽU, SE JE TUDI FRANČIŠKU ŽIVLJENJE SPREMENILO.
    DA BI SE DOTAKNILI ŽIVEGA BOGA , JE TREBA VSTOPITI V JEZUSOVE RANE. DOVOLJ JE DA STOPIMO NA ULICE. (Mirenski grad)…………………………………………………..

    Ja dovolj je, da stopimo na ulico in vidimo sobrata, pa ne samo na ulico, za večino ljudi je ta ulica tudi dom, skupnost v katerem živi s družinskimi člani, ali ostalimi ljudmi. Poglejmo temu sobratu-družinskemu članu, ki hodi mogoče sedaj po drugi poti , kot bi mi želeli, poglejm ga in mu pomagajmo z molitvijo i ljubeznijo, brez “plozanja “, kakšen bi moral (a)postati.

    • Janez says:

      V življenju je pomembno, da te nekdo spoštuje, ceni in sprejema takšnega, kot si. Prav tako je pomembna Dobrota in Sočutje med Ljudmi. Dobri prijatelji so kot zvezde; ne vidiš jih vedno, a veš, da so vedno tukaj med nami. Brez Njih bi bilo naše Življenje Težje in z manj Upanja. Tudi Naš Bog je Vedno pri Nas in v Nas, čeprav ga dostikrat ne Vidimo in ne Opazimo v Soljudeh in v Naravi, ki nas obkroža. Jezus je naš Odrešenik, Brat, Prijatelj, Učenik, On je Alfa in Omega Stvarstva ki nas brezpogojno Ljubi in nam Odpušča, če le Verjemo Vanj in ga prosimo za Vodstvo in Odpuščanje. On je Naše Vse, ki nam daje Vodstvo, Ljubezen, Upanje in Moč, da ne zaidemo, ampak da gremo po Poti Odrešenja k Njemu tako, da Ljubimo in spolnjujemo Božjo Voljo. Bogu Čast in Slava Vekomaj.
      Amen. Janez

  88. Miro says:

    BOG NAM POŠILJA SVETEGA DUHA ZATO, DA LAHKO ŽIVIMO DOBRO ŽIVLJENJE KOT KRISTJANI – PODARJEN NAM JE ZLASTI PRI ZAKRAMENTIH KRSTA IN BIRME!

    Naj nam Sveti Duh pomaga moliti iz srca, pojasniti našo vero, se v življenju odločati za tisto, kar je prav v skladu z Božjo besedo! Na spletni strani Aleteia so podani sledeči zanimivi odgovori na nekatera bistvena vprašanja o Svetem Duhu.

    JE SVETI DUH RES GOLOB?
    Svetega Duha upodablja več simbolov. Pogosto je naslikan kot veter, ogenj ali svetloba. Nekateri pravijo, da je Sveti Duh kakor val, morje pa je Božja beseda. Najpogosteje pa je upodobljen kot golob; v tej podobi se je namreč spustil nad Jezusa, ko ga je Janez Krstnik krstil v Jordanu.

    KAJ POČNE SVETI DUH?
    Sveti Duh nam omogoča, da slišimo Božjo besedo in pristopa k nam v želji, da bi jo razumeli in v veri sprejeli. Bog nam pošilja Svetega Duha zato, da lahko živimo dobro življenje kot kristjani. Podarjen nam je zlasti pri zakramentih krsta in birme.

    SVETI DUH NAS UČI MOLITI
    Sveti Duh je tudi tisti, ki nas uči moliti iz srca. Predvsem pa nam pomaga pojasniti našo vero, kadar sami tega ne zmoremo: “Ne skrbite, kako bi se zagovarjali ali kaj bi rekli, kajti Sveti Duh vas bo poučil tisto uro, kaj je treba reči,” je zapisano v Svetem pismu.

    SVETI DUH NAM POMAGA
    Pred svojo smrtjo je Jezus svojim učencem obljubil, da jim bo pomagal Sveti Duh kot tolažnik in pomočnik. Ker Bog spoštuje našo svobodo, lahko prostovoljno sodelujemo s Svetim Duhom ali pa mu nasprotujemo. Imamo možnost izbire. S takimi odločitvami se soočamo vsak dan. To je osnova tistega, kar pomeni živeti kot kristjan.

    SVETI DUH IN JEZUS
    Jezus je bil napolnjen s Svetim Duhom že pred rojstvom, saj ga je Marija spočela od Svetega Duha. Ko je bil Jezus krščen, se je nadenj spustil Sveti Duh. Vendar Sveti Duh ni bil namenjen le Jezusu. Po svojem vstajenju je Jezus dal njegove darove svojim učencem in tudi vsem nam.

    SADOVI SVETEGA DUHA
    Sveti Duh nam podeljuje sadove, ki nam pomagajo, da se odločimo za tisto, kar je prav. Teh sadov je dvanajst in so zapisani v Svetem pismu: ljubezen, veselje, mir, potrpežljivost, blagost, dobrotljivost, dobrohotnost, krotkost, zvestoba, skromnost, zdržnost in čistost.

    SVETI DUH IN BIRMA
    Svetega Duha prejmemo že pri krstu, pri birmi pa se navzočnost Svetega Duha v nas potrdi in okrepi. Birma je mejnik, s katerim dozorimo v odrasle kristjane. Poklicani smo, da za svojo vero pričujemo in da jo, če je potrebno, tudi branimo. Tako postanemo to, kar je Jezus naročil vsem kristjanom – “sol zemlje in luč sveta”. S Svetim Duhom smo sposobni delati velike stvari za Boga, sposobni smo (tako kot svetniki) iti prek vseh svojih človeških šibkosti.

    BINKOŠTI – PRAZNIK SVETEGA DUHA
    Beseda binkošti izvira iz grške besede pentekoste, kar pomeni petdeseti. Petdeseti dan po veliki noči se spominjamo, kako se je Sveti Duh spustil nad apostole. Ko so bili ti napolnjeni s Svetim Duhom, niso mogli več molčati o Božji ljubezni. Sveti Duh tudi danes podpira Cerkev in nam pomaga širiti veselo oznanilo o Jezusu.

    RDEČA BARVA – BARVA SVETEGA DUHA
    Za veliko nočjo so binkošti drugi najpomembnejši praznik v cerkvenem letu. Bogoslužna barva je rdeča – barva ognja, ljubezni in moči Svetega Duha. Ob koncu maše na binkošti še enkrat slišimo besede: “Pojdite v miru. Aleluja, aleluja!” Z binkoštmi se velikonočni čas konča in velikonočna sveča med bogoslužjem ne gori več.

    Pridi, Sveti Duh, in razvnemi naša srca v goreči ljubezni do Boga in do bližnjega!

  89. Miro says:

    JEZUS JE ZAVRŽENI KAMEN, KI JE PO ŽRTVI POSTAL VOGELNI KAMEN NOVE SKUPNOSTI!

    BOŽJA BESEDA: Začel jim je govoriti v prilikah: »Neki človek je zasadil vinograd, ga obdal z ograjo, izkopal stiskalnico in sezidal stolp. Dal ga je v najem viničarjem in odpotoval. Ob določenem času je poslal k viničarjem služabnika, da bi dobil od njih del sadov iz vinograda. Ti pa so ga zgrabili, pretepli in odpravili praznih rok. Nato je poslal k njim drugega služabnika. Ranili so ga na glavi in ga zasramovali. Poslal je še enega in so ga ubili. Takó se je dogajalo še mnogim drugim: ene so pretepli, druge ubili. Imel je še enega, ljubljenega sina. Nazadnje je k njim poslal njega in rekel: ›Mojega sina bodo spoštovali.‹ Tisti viničarji pa so govorili med seboj: ›Ta je dedič. Dajmo, ubijmo ga in dediščina bo naša!‹ Zgrabili so ga, ubili in vrgli iz vinograda. Kaj bo torej storil gospodar vinograda? Prišel bo in viničarje pokončal, vinograd pa dal drugim. Ali niste brali tega Pisma: Kamen, ki so ga zidarji zavrgli, je postal vogalni kamen. Gospod je to naredil in čudovito je v naših očeh.« In poskušali so ga zgrabiti, pa so se zbali množice. Spoznali so seveda, da je to priliko rekel proti njim. Pustili so ga torej in odšli (Mr 12,1-12).

    https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Mr+12%2C1-12&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

    Voditelji zavržejo Jezusa, najemniki pa gospodarjeve služabnike in njegovega sina. Jezus je zavrženi kamen, ki je po žrtvi postal vogelni kamen nove skupnosti. Vse bom odprl Jezusovi ljubezni, da bo kljub moji krhkosti trdna opora mojemu življenju. Gospod, odpravi vsak moj upor, bodi mi resnični temelj v življenju (Luč Besede rodi življenje, Primož Krečič).

    Odprimo srca Jezusovi ljubezni, da se bomo prepojili z ljubeznijo do Boga, ter z Jezusovo pomočjo uresničevali duhovna in telesna dela usmiljenja do bližnjega. Gospod Jezus in Devica Marija nas nenehno kličeta tudi k molitvam svetega rožnega venca in rožnega venca Božjega usmiljenja. Molimo za trpeče sestre in brate, ki se priporočajo v našo molitev! Naj žarki Božjega usmiljenja milostno objamejo vse preizkušane osebe, ki so navedene v rubriki »Prosim za molitev«, v zapisih – janez, Kristina, Mata, Andreja, Helena, Emilija, Sija, Vesna, Mirjam, Darija, Hvala, Jasna, Sofija, Mateja, Hana, Sasa, Tatjana … Naj se zgodi presveta Božja volja!

    Verujmo, da nam Gospod Jezus po vsaki iskreni in vztrajni molitvi vedno podari tisto, kar je za naše odrešenje najboljše! Tudi v primeru, če se po naših molitvah ni zgodilo tisto, kar smo si zelo želeli in Gospoda prosili. Bodimo prepričani, da je tako boljše za naše odrešenje in za odrešenje naših bližnjih! Tudi v tem primeru je to velik Gospodov dar in se zanj vedno zahvaljujmo. In v tem smislu lahko rečemo, da Gospod, tako ali drugače, vedno usliši vsako iskreno molitev – vedno v naše dobro, za naše odrešenje, v perspektivi večnega življenja.

    MOLITEV K SVETEMU DUHU

    Pridi v mene, Sveti Duh,
    Duh modrosti:
    podari mi notranje oči in ušesa,
    da me ne bodo vezala
    na materialne stvari,
    ampak vedno iskala duhovno realnost.
    Pridi v mene, Sveti Duh,
    Duh ljubezni: dolivaj vedno več
    prave ljubezni v moje srce.
    Pridi v mene, Sveti Duh,
    Duh resnice: dovoli mi,
    da dosežem spoznanje resnice
    v vsej njeni polnosti.
    Pridi v mene, Sveti Duh,
    živa voda, ki priteka iz gore
    za večno življenje:
    daj mi milost, da pridem k tebi
    občudovat obraz Očeta
    v življenje in radost brez konca.
    Amen. (sv. Avguštin)

    Božje usmiljenje, studenec bolnim in trpečim, zaupamo vate!

  90. Janez says:

    ALI ČUDEŽI SVETEGA DUHA OBSTAJAJO TUDI DANES ?
    Najprej se je treba zavedati, da to ni vprašanje, ali Bog danes še vedno dela čudeže aki ne. Bilo bi nespametno in nesvetopisemsko ter prenagljeno laično trditi, da Bog danes ne ozdravlja ljudi, jim ne govori in ne dela čudežnih znamenj in čudežev ter jim pomaga. Kaj porečejo ateisti me ne zanima. Poglejmo v Biblijo kaj tam pravi Bog ljudem. Vprašanje je, ali so čudežni darovi Svetega Duha, opisani predvsem v Prvem pismu Korinčanom 12–14, danes še vedno aktivni v krščanski Cerkvi. To tudi ni vprašanje, ali Sveti Duh lahko da nekomu čudežni dar. Vprašanje je, ali Sveti Duh danes še vedno daje in podarja ljudem čudežne darove po svoji neodvisni in diskrecijski Volji. Popolnoma pa se moramo zavedati, da je Sveti Duh svoboden, da daje in podarja čudežne darove v skladu s svojo voljo (Prvo pismo Korinčanom 12,7–11). Duh namreč veje kjer hoče.

    V knjigi Apostolska dela in v Pismih veliko večino čudežev naredijo apostoli in njihovi bližnji sodelavci. Pavel nam navede razlog za to: »Znamenja apostola so bila med vami storjena z vso potrpežljivostjo, z znamenji, čudeži in močmi« (2 Kor 12,12). Če bi imel vsak kristjan sposobnost delati znamenja, čudeže in bi imel moči, potem to nikakor ne bi bile prepoznavne lastnosti apostola. Vrstica Apostolska dela 2,22 nam pove, da je bil Jezus »potrjen« z »močmi, čudeži in znamenji.« Podobno so bili apostoli »zaznamovani« kot pristni Božji sli s čudeži, ki so jih delali. Vrstica Apostolska dela 14,3 opisuje, da je bilo sporočilo evangelija »potrjeno« s čudeži, ki sta jih delala Pavel in Barnaba. Poglavja 12–14 Prvega pisma Korinčanom govorijo predvsem o darovih Duha. Na podlagi tega besedila se zdi, da so bili »navadnim« kristjanom včasih dani čudežni darovi (12,8–10.28–30). Ne piše, kako pogosto je bilo to. Iz tega, kar smo se naučili zgoraj, da so bili apostoli »zaznamovani« z znamenji in čudeži, bi se zdelo, da je bilo dajanje čudežnih darov »navadnim« kristjanom izjema, ne pravilo. Razen apostolov in njihovih bližnjih sodelavcev Nova zaveza nikjer specifično ne opisuje posameznikov, ki bi izvajali čudežne darove Duha.

    Pomembno se je zavedati, da zgodnja Cerkev ni imela dokončanega Svetega pisma, kot ga imamo danes (Drugo pismo Timoteju 3,16–17). Zato so bili potrebni darovi prerokovanja, spoznanja, modrosti itd., da bi lahko zgodnji kristjani vedeli, kaj Bog želi, da storijo in da je seveda to prav. Dar prerokovanja je omogočal vernikom, da so govorili novo resnico in razodetje od Boga. Zdaj pa, ko je Božje razodetje dokončano v Svetem pismu, darovi »razodevanja« niso več potrebni, vsaj ne v takem obsegu, kot so bili v Novi zavezi. Bog vsak dan čudežno ozdravlja ljudi, ki ga prosijo in Vanj verjejo. Bog nam danes še vedno govori, naj bo to s slišnim glasom, v mislih ali skozi vtise in občutke. Bog še vedno dela neverjetne čudeže, znamenja in moči ter včasih te čudeže izvaja preko kristjana. Vendar te stvari niso nujno čudežni darovi Duha. Prvoten namen čudežnih darov je bil, da se dokaže, da je evangelij resničen in da so bili apostoli resnično Božji sli. Sveto pismo ne reče naravnost, da so čudežni darovi nehali obstajati, vendar položi temelj, zakaj se morda ne pojavljajo več v enakem obsegu, kot je zapisano v Novi zavezi. Vendar Bog dela čudeže še danes in nas obdaruje s svojo Ljubeznijo, čeprav so dostikrat tega kot grešniki in nehvaležneži ne zaslužimo. Oče pa nas neskončnio ljubi in nam vse daruje in nam vse odpušča.

    Gotquestions et altro

    SVETI DUH, TI SI LUČ NAŠEGA ŽIVLJENJA
    Sveti Duh, Ti si luč našega življenja. Ti hočeš vse narediti novo v naši sredi. Pridi in spremeni ter predrugači ter prenovi temeljito vse, kar se zoperstavlja Tvojemu delovanju v naši skupnosti. Prosim pomagaj nam ljudem in nas spreobrni, da bomo postali drugačni in boljši ljudje in kristjani, Bogu v Veselje. Pomagaj nam, da se bomo skesali in poboljšali. Preženi vse predsodke, zavist, obrekovanja na različnih ravneh, iskanja moči in prevlade ter vso zlaganost, ki smo ji povsod priča danes, ko Človek ni Človeku vedno Človek, ampak je vse kaj drugega kot Dober Človek. Ustvari v nas čisto srce, usmiljenje, dobroto in razsvetljen razum, da bomo lahko spoznali to, kar Ti želiš; in bomo pripravljeni hoditi po poti, ki si nam jo Ti pokazal tako, da bomo po strmi in težki poti k Tebi hodili in izpolnjevali Tvoje Nauke in zapovedi ter živeli po Božji Volji. Amen

    7 darov Svetega Duha
    Sedmeri darovi Svetega Duha so: modrost, umnost, svet, moč, vednost, pobožnost in strah božji. Bog nam v učinkoviti moči Svetega Duha, ki je naš Gospod in darovalec življenja, daje vse potrebno, da spoznamo svojo vero in živimo v njegovi bližini. Bodimo odprti za darove Svetega Duha!

    MODROST: “moder” je človek, ki lahko loči pomembne od nepomembnih v življenju; sposoben je prepustiti se drugemu in od znotraj »videti« in »slišati« najgloblje v njem; “Moder” je človek, ki je sposoben “videti” in “presojati” celotno resničnost v Božji luči.

    UMNOST: “razumen” človek je “odprt” in kritičen do razumevanja sebe, sveta in ljudi; je sposoben „slišati“ in razumeti Božjo besedo, ki nam jo je razodela na različne načine (zlasti Beseda, ki nam jo je razodela v Jezusu Kristusu).

    SVET: človek, ki ima “dar nasvetov”, je sposoben pomagati drugim pri sprejemanju svojega osebnega mnenja in osebne odločitve, zlasti v pomembnih trenutkih svojega življenja (za to je sposoben poslušati drugega “od znotraj” in mu ne vsiljuje nasvetov) “Nato mu pušča možnost proste izbire); imeti “dar svetovalca” pomeni tudi, da lahko prejemate nasvet od drugega in še posebej, da iščete “nasvet” pri poslušanju Božje besede.

    MOČ: “močan” človek je sposoben živeti človeško in krščansko resnico pogumno; je dosleden in zmore zdržati tudi takrat, ko je težko verjeti in upati; njegovo zaupanje in njegova ljubezen do Boga in ljudi temelji na Božji zvestobi in ljubezni.

    VEDNOST: človek z “darilom znanja” išče in radostno sprejema resnico; prepozna in “pozna” ljudi, svet in Boga v njihovi najgloblji resničnosti; Drugega “prizna” in se veseli, ko začuti bogastvo svoje osebe.

    POBOŽNOST: Resnično “pobožni človek” živi v najbolj intimni povezavi z Bogom. Zanj je Bog Oče, ki ga lahko brez strahu in z ljubeznijo nagovarja.

    STRAH BOŽJI: “dar božjega strahu” (“strahospoštovanje”) omogoča, da Boga razumemo in doživimo kot najglobljo in največjo Skrivnost, kot “Sedanjost” in kot “Nedostopno” (Bog nam je “bližje kot nam samim”, vendar je tudi neizrazito »oddaljen«, ker je neizmerno »drugačen« in »večji« od nas); biti napolnjen s “božjim strahom” pomeni tudi biti napolnjen s “strahom pred grehom”, torej ne biti ravnodušen do greha in zla, ampak si prizadevati z vsemi močmi za ustvarjanje novega, božanskega sveta med ljudmi. Lahko bi rekli, da je „dar božjega strahu“ tudi novo ime za božjo ljubezen: bojimo se užaliti Boga in izgubiti njegovo prijateljstvo, ker ga ljubimo; ljubezen je previdna.

    Molitev k Bogu za 7 darov Svetega Duha
    Gospod, moj Bog, ti v vse ustvarjene stvari in ljudi prodiraš s svojim Duhom, prosim priti tudi v globino mojega srca. Podari mi modrost, da bom prejel Tvojo Besedo v vsakdanjem življenju, umnost, da spoznam Tvojo pot, da vedno lahko hodim s Teboj po Poti Odrešenja. Daj mi svetost, da vedno iščem tisto, kar je privzdignjeno od Zgoraj, ne da zapravljam svoje življenje in iščem samo tisto, kar je le materialnega in vsakdanjega v tem svetu. Napolni moj um z darom vednosti in stanovitnosti tako, da najdem resnico in pravičnost, ki jo bom dal naprej tudi drugim. Obenem Gospod me napolni s pobožnostjo, da te v tesni povezavi s Teboj vsak dan ponižno in goreče ljubim, moj Bog, z vsem srcem in da te častim v Duhu in Resnici. Giospod Ti si Pot in Resnica in le po Tebi pridemo domov v Nebeško kraljestvo. Daj mi moči, da stojim trdno in pogumno, ko pridejo hudičevi napadi sveta in telesa. In končno Gospod me obdari z Božjim strahom, da zaradi Ljubezni do Boga nikoli ne bom zapustil Poti Odrešenja, ampak da bom vedno ostal blizu Boga, v času radosti in v času žalosti, času preizkušenj in veselega upanja. Gospod vedno in v vsem mi daj svoj Poduk in Vodstvo, da bom v Hoji za Teboj lahko storil Sveto Božjo Voljo in živel Pravično in vedno delal dobro in širil Božjo Luč in Usmiljenje med ljudi. Ljubimo Boga in ljudi in živimo pravično Bogu v Čast in Veselje.
    Amen

  91. Miro says:

    OBHAJAMO SLOVESNI PRAZNIK BINKOŠTI – SVETI DUH JE TISTI, KI V EVANGELIJU ODPIRA POT V SRCA LJUDI IN DRUŽBE TER KONKRETIZIRA EVANGELJSKO SPOROČILO V SODOBNI ČAS IN OKOLJE!

    S slovesnim praznikom binkošti sklepamo velikonočni čas. Praznik obhajamo 50 dni po veliki noči in je praznik prihoda Svetega Duha, ker je na ta dan po svetopisemskem sporočilu nad zbrane učence in Božjo mater Marijo prišel Sveti Duh (prim. Apd 2,1–11; Jn 20,19–23).

    http://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/clanek/slovesni-praznik-binkosti17?Open

    MOLITEV K SVETEMU DUHU

    O pridi, stvarnik, Sveti Duh,
    obišči nas, ki tvoji smo,
    napolni z rajsko milostjo
    srce, po tebi ustvarjeno!
    Ime je tvoje Tolažnik
    in Dar Boga Najvišjega
    Ljubezen, Ogenj, Živi vir,
    Duhovno pomaziljenje.
    Sedmero ti darov deliš,
    Desnice Prst Očetove,
    obljubil tebe Oče je,
    zgovorna Moč apostolov.
    Čutilom našim luč prižgi,
    ljubezen v naša srca vlij;
    v telesni bedi nas krepčaj,
    v slabosti vsaki moč nam daj.
    Odženi proč sovražnika
    in daj nam stanoviten mir,
    pred nami hodi, vodi nas
    in zla nas varuj vsakega.
    Po tebi naj spoznavamo
    Očeta in Sina Božjega
    in v tebe iz obeh Duha
    naj vedno trdno verujemo.
    Amen.

  92. Miro says:

    S TEŽAVO NAPREDUJEMO, PA VENDAR IMAMO NA RAZPOLAGO MOČAN MOTOR – »MOČ OD ZGORAJ« -, KI SAMO ČAKA, DA GA SPRAVIMO V TEK – NAJ NAM DANAŠNJI BINKOŠTNI PRAZNIK POMAGA ODKRITI TA MOTOR!

    BOŽJA BESEDA: Pod noč tistega dne, prvega v tednu, ko so bila tam, kjer so se učenci zadrževali, vrata iz strahu pred Judi zaklenjena, je prišel Jezus, stopil mednje in jim rekel: »Mir vam bodi!« In ko je to rekel, jim je pokazal roke in stran. Učenci so se razveselili, ko so videli Gospoda. Tedaj jim je Jezus spet rekel: »Mir vam bodi! Kakor je Oče mene poslal, tudi jaz vas pošiljam.« In ko je to izrekel, je dihnil vanje in jim dejal: »Prejmite Svetega Duha! Katerim grehe odpustite, so jim odpuščeni; katerim jih zadržite, so jim zadržani.« (Jn 20, 19-23)

    https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Jn+20%2C19-23&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

    RAZMIŠLJANJE P. RANIERA CANTALAMESSA:

    Vsakemu od nas se je že primerilo, da je videl naslednji prizor: avto v okvari, v njem je voznik, zadaj pa eden ali dva s težavo porivata avto, da bi dobil toliko hitrosti, da bi vžgal …, pa nič. Za nekaj časa se ustavijo, si obrišejo pot in znova začno porivati avto … Potem pa naenkrat zaslišimo hrup in motor začne delovati, avto spelje in tisti, ki so ga porivali, se z olajšanjem oddahnejo.

    To je podoba tega, kar se dogaja v krščanskem življenju. S težavo rinemo naprej, a brez velikega napredovanja. Pomislim, da imamo na razpolago izjemno močan motor – »moč od zgoraj« –, ki samo čaka, da ga spravimo v tek. Današnji binkoštni praznik nam bi moral pomagati odkriti ta motor in kako ga spraviti v tek.

    Ob poslušanju današnjih svetopisemskih odlomkov imamo lahko vtis, da gre za navidezno nasprotje. Prvo berilo iz Apostolskih del nam govori o prihodu Svetega Duha, ki se zgodi petdeset dni po veliki noči; v evangeljskem odlomku pa nam Janez predstavi Jezusa, ki se na sam velikonočni večer prikaže apostolom in jim podeli isti dar, rekoč: »Prejmite Svetega Duha.«

    Ali gre za dvoje različnih binkošti? V določenem pomenu bo držalo; toda ti dve pripovedi se medsebojno ne izključujeta, ampak se dopolnjujeta. Ustrezata dvema različnima načinoma predstavitve vloge Svetega Duha, ki sta enako pomembna. Luka, ki vidi Svetega Duha kot počelo enotnosti in univerzalnosti Cerkve ter moč za njeno poslanstvo, predstavi prihod Svetega Duha petdeset dni po veliki noči vpričo predstavnikov različnih narodov in jezikov. Janez, ki vidi Duha kot izvor novega življenja, izvirajočega iz Kristusove smrti, pa poudarja njegove prve pojavitve, ki se zgodijo na sam dan vstajenja. Lahko bi rekli, da nam Janez pove, od kod prihaja Sveti Duh: iz prebodene Odrešenikove strani; Luka pa nam pove, kam vodi Duh: do skrajnih mej sveta.

    Tudi simboli, s katerimi opisujeta Svetega Duha, so v omenjenih primerih različni. Sveto pismo se rado poslužuje materialnih in elementarnih naravnih simbolov, ko nas želi o čem poučiti, in tako stori tudi, ko govori o Svetem Duhu. Hebrejska beseda ruah ima dva izvirna pomena: najprej pomeni veter, potem pa tudi dih. Luka postavi v ospredje podobo vetra, ki poudari moč Svetega Duha:

    »Nenadoma je nastal z neba šum, kot bi se bližal silovit vihar, in napolnil vso hišo, kjer so se zadrževali.«

    Tudi Janez pozna simbol vetra (»Veter veje, koder hoče, njegov glas slišiš, pa ne veš, od kod prihaja in kam gre. Tako je z vsakim, ki je rojen iz Duha.« Jn 3,8); v današnjem odlomku pa ima raje podobo diha, ki prikliče, kar je Bog storil na začetku, ko je »dihnil« v Adama oživljajočega duha:

    »Dihnil je vanje in jim dejal: ‘Prejmite Svetega Duha!’«

    Po tem kratkem pogledu današnjih beril se usmerimo na eno samo točko. Pripoved iz Apostolskih del se začne z besedami: »Ko je prišel binkoštni dan, so bili vsi zbrani na istem kraju« (Apd 2,1). Iz teh besed lahko razberemo, da so pred temi binkoštmi že obstajale neke druge binkošti. Ali drugače: binkošti so obstajale tudi že pri Judih in prav na ta praznik je prišel Sveti Duh. Krščanskih binkošti ne moremo razumeti, če ne upoštevamo judovskih binkošti, ki so jih pripravljale.

    V Stari zavezi sta bili dve temeljni razlagi binkoštnega praznika. Na začetku je bil to praznik sedmih tednov (prim. Tob 2,1), praznik žetve (prim. 4 Mz 28,26 sl.), ko so darovali Bogu prvine žita (prim. 2 Mz 23,16; 5 Mz 16,9). Kasneje – in to zagotovo velja za Jezusov čas – pa je praznik obogatil nov pomen: to je bil praznik izročitve Postave in zaveze na gori Sinaj.

    Kaj pomeni, da Sveti Duh pride na Cerkev prav na dan, ko so Izraelci obhajali praznik Postave in zaveze? Odgovor je preprost. S tem je nakazano, da je Sveti Duh nova, duhovna postava, ki daje pečat novi in večni zavezi in ki posvečuje kraljevsko in duhovniško ljudstvo, ki je Cerkev. To je Postava, ki ni več pisana na kamnite, ampak na mesene plošče, ki so srca ljudi. Prav to je hotel Luka poudariti v Apostolskih delih, ko je opisal prihod Svetega Duha v viharju in ognju, kar je bilo značilno tudi za Božje razodetje na Sinaju.

    Sv. Avguštin je zapisal: »Koga ne bi nagovorilo to sovpadanje in hkratna razlika? Petdeset dni je od obhajanja Pashe v Egiptu pa do dne, ko je Mojzes prejel Postavo, ki jo je na kamnite table zapisal Božji prst; podobno po dopolnjenih petdesetih dneh od žrtvovanja pravega Jagnjeta, ki je Kristus, je Božji prst, t.j. Sveti Duh, napolnil zbrane vernike.«

    Ta razmišljanja takoj porajajo naslednje vprašanje: ali živimo pod staro ali pod novo postavo? Ali razumemo naše verske dolžnosti kot prisilo, vzbujajo v nas strah, jih opravljamo iz navade ali pa zaradi notranjega prepričanja in skoraj zaradi privlačnosti? Ali doživljamo Boga kot očeta ali kot gospodarja? Skupina ljudi, ki so leta 1967 prvi izkusili nove binkošti in so začeli s katoliško karizmatično prenovo v Duhu, nam pomaga razumeti razliko med dvema načinoma, kako udejanjamo vero. Prisluhnimo pismu, ki ga je eden od njih pisal svojemu prijatelju neposredno po tem dogodku:

    »Naša vera je postala živa; naše verovanje je postalo neke vrste spoznanje. Nenadoma je nadnaravno postalo resničnejše od naravnega. Na kratko: Jezus je za nas živa oseba. Poskusi odpreti Novo zavezo in jo beri, kakor da bi bila vsaka beseda, vsaka vrstica dobesedno resnična v tej uri. Molitev in zakramenti so postali resnično naš vsakdanji kruh in ne le splošne »pobožne vaje«. Ljubezen do Svetega pisma, za katero ne bi nikoli verjel, da je mogoča, sprememba naših odnosov z drugimi, potreba in moč pričevati preko vseh pričakovanj: vse to je postalo del našega življenja. Življenje je napolnila umirjenost, zaupanje in mir.«

    Sklenil bom z zgodbo, za katero se mi zdi, da vsebuje sok vsega tega, kar smo doslej povedali. Na začetku stoletja se je družina z juga Italije izselila v Združene države Amerike. Na pot so si vzeli hrano: kruh in sir, ker niso imeli denarja, da bi lahko jedli v restavraciji. Dnevi in tedni so tekli, kruh je postajal vse trši in sir je splesnel. Otrok v nekem določenem trenutku tega ni več prenesel in je neprestano jokal. Zato so starši zbrali ves drobiž, ki so ga imeli ter mu ga dali, da bi šel v restavracijo na kosilo. Otrok odide, se naje in se ves objokan vrne k staršem. »Kako da še vedno jokaš, saj smo ti ja dali vse, kar smo imeli, da bi se najedel?« »Jokam, ker je bilo v ceno potovanja vključeno tudi vsakdanje kosilo, mi pa smo ves čas jedli le kruh in sir!«

    Mnogi kristjani gredo skozi življenje zgolj ob »kruhu in siru«, brez veselja, brez navdušenja, ko bi lahko imeli vsak dan – govorimo duhovno – »preobilje Božjih stvari«, kar je vse »vključeno v ceno« samo zato, ker so kristjani: gotovost Božje ljubezni, pogum, ki ga daje njegova beseda, veselje, ki izhaja iz izkušnje Duha in občestva z brati in sestrami, kar vse je povzeto in nam je konkretno darovano pri evharistični gostiji.

    In kje je skrivnost, da bi izkusili te »nove binkošti«? Imenuje se želja! Ta je tista »iskra«, ki požene motor, o katerem sem govoril na začetku. Jezus je obljubil: »Če torej vi, ki ste hudobni, znate dajati svojim otrokom dobre darove, koliko bolj bo nebeški Oče dal Svetega Duha tistim, ki ga prosijo« (Lk 11,13). Treba je torej prositi! Današnje bogoslužje nam ponuja čudovite izraze, s katerimi lahko to storimo:

    Pridi, Sveti Duh …
    Ljubeči Oče ubogih,
    dar, sijoč v svojih darovih;
    luč, ki preseva duše.
    Počitek za naš napor,
    predah v trdem delu,
    radost, ki obriše solze.
    Pridi, Sveti Duh!

    (razmišljanje p. Raniera Cantalamessa povzeto po spletni strani: kapucini.si)

    Na današnji dan, ko praznujemo veličasten praznik Binkošti, na stežaj odprimo naše srce odrešenjskemu delovanju Svetega Duha! Z vero in zaupanjem Božjemu usmiljenju priporočimo vse trpeče sestre in brate, ki prosijo za molitev in uslišanje pri Bogu. Naj vsa srca prežame prešinjajoča ljubezen Svetega Duha, da bomo v Njegovi moči z veseljem sprejemali in spolnjevali Božjo voljo!

    Pridi, Sveti Duh, in razvnemi naša srca v goreči ljubezni do Boga in bližnjega!

  93. Miro says:

    O GOSPA MOJA, O MATI MOJA, TEBI SE VSEGA DARUJEM!

    Duhovnik je zapisal: »Nekateri sošolci so me povabili, naj bi vstopil v dijaško Marijino družbo. To željo sem že gojil v svojem srcu. Vabilo sem z veseljem sprejel. Prav na svečnico sem bil sprejet med Marijine častilce. Odslej je bilo Marijino češčenje sestavni del mojega molitvenega življenja. Vestno sem opravljal družbene molitve in pozneje še rožni venec. Božja Mati me je vodila k Srcu svojega Sina. V bogoslovju mi je marijansko pobožnost poglobila knjiga sv. Ludvika M. Grignona (Grinjona) Montfortskega Popolna posvetitev samega sebe Kristusu po Mariji. Posvetil sem se po njegovem navodilu Mariji. Moje geslo je od takrat naprej: Ves sem tvoj, Marija, vse moje je tvoje in vsi moji so tvoji.«

    Škof dr. Stanislav Lenič se je pri duhovniškem posvečenju popolnoma izročil božji Materi. V svojo beležko je zapisal: »Marija, v tvoje roke izročam svoje duhovništvo. Ti, ki si mi mati in srednica, si me pripeljala do oltarja. Ti hodi z menoj še naprej, pri vsem mojem delu me podpiraj. Mati Marija, tako se nate zanesem, nase pa prav nič, s teboj bom zmogel vse. Marija, moja mati si in moraš ostati, tvoj duhovnik hočem biti!«

    Ko je bil don Bosko sprejet med klerike in je oblekel kleriško obleko, talar, mu je mati zaupala: »Ko si prišel na svet, sem te posvetila Materi božji.«

    Sv. Terezija Deteta Jezusa je zapisala: »Marija me je milostno sprejela za svojega otroka. Prepričana sem, da mi je bilo seme visokega [karmeličanskega] poklica dano že tistega srečnega dne, ko sem se vsa posvetila Mariji pred njenim oltarjem. Takrat sem jo izbrala za svojo mater.«

    Povzeto iz knjižice Nauči nas moliti, p. Anton Nadrah.

    V molitvi “O Gospa moja” se takole izročamo svoji Materi:

    O Gospa moja,
    o Mati moja,
    tebi se vsega darujem;
    in da se ti vdanega skažem,
    ti danes posvetim:
    svoje oči, svoja ušesa,
    svoja usta in svoje srce,
    sebe popolnoma vsega.
    Ker sem torej tvoj,
    o dobra Mati,
    varuj me,
    brani me kakor svojo last
    in posest. Amen.

    Marija, Kraljica presvetega rožnega venca, prosi za nas!

  94. Janez says:

    Katera je največja Božja zapoved?
    Farizej, ki naj bi bil »strokovnjak za postavo«, je postavil to vprašanje Jezusu (Evangelij po Mateju 22,34–36). »Rekel mu je: ›Ljubi Gospoda, svojega Boga, z vsem srcem, z vso dušo in z vsem mišljenjem.‹ To je največja in prva zapoved. Druga pa je njej podobna: ›Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe.‹ Na teh dveh zapovedih stoji vsa postava in preroki‹« (Evangelij po Mateju 22,37–40, glej tudi Evangelij po Marku 12,28–34). Jezus tukaj navaja dve starozavezni zapovedi, ki povzemata vse zakone in zapovedi v Svetem pismu (Tretja Mojzesova knjiga 19,18; Peta Mojzesova knjiga 6,4–5; 10,12–13). Specifično pove bistvo desetih zapovedi (Druga Mojzesova knjiga 20 in Peta Mojzesova knjiga 5), ki povzema Božje stalno merilo za celotno človeštvo glede odnosov z njim in drug z drugim, namreč popolno in neskončno ljubiti Boga in bližnjega s popolnoma vsemi našimi sposobnostmi, ne da bi enkrat samkrat grešili. Pomanjkanje naše brezhibne ljubeče poslušnosti in nesebičnosti je vzrok za odtujitev med Bogom in človekom in med ljudmi. Naše uporništvo do Boga je pokvarilo vsak odnos. Ko je drug učitelj Mojzesove postave vprašal, kako lahko »doseže večno življenje,« mu je Jezus odgovoril, da mora brezhibno izpolnjevati deset zapovedi, kot so povzete v teh dveh (Evangelij po Luku 10,25–37). Jezus potrjuje, da so Adam in vsi njegovi potomci zavezani k osebni, popolni, natančni in nenehni poslušnosti, z obljubo življenja za izpolnjevanje postave in z obljubo smrti za njeno kršenje. Samo dve zapovedi sta, ki ju moramo izpolnjevati, vendar to vsem spodleti. Celo mnogi samooznanjeni kristjani igrajo farizeja, skušajo upravičiti sebe, tako da zmanjšajo obseg in natančnost Božje moralne postave, da lahko pomirijo svojo vest in krivdo. Prikladno spregledajo ponovljene vse in izključijo tiste, ki jih ne želijo imeti za svojega bližnjega. Jezusov odgovor je svetopisemski odziv na »farizeja« v vseh ljudeh vsepovsod, ki skušajo meriti duhovnost s tem, kako dobro mislijo, da izvajajo samo zunanje, delno, legalistično in hinavsko pobožnjaštvo. Vsak, tako kristjan kot nekristjan, mora v celoti izpolnjevati vse Božje moralne zakone. Merilo, ki ga je Bog postavil za Adama v edenskem vrtu, in je bilo ponovno postavljeno v Mojzesovi postavi, je isto merilo, ki ga zahteva Jezus – popolnost (Tretja Mojzesova knjiga 11,44–45; 19,2; 20,7.26; Peta Mojzesova knjiga 23,12–14; Evangelij po Mateju 5,43–48; Pismo Rimljanom 13,8–10; Pismo Galačanom 5,14; Jakobovo pismo 2,8–13). Vendar nihče, niti resnično na novo rojen kristjan, v katerem prebiva Sveti Duh, ne ljubi resnično in brezhibno Boga z vsemi zmožnostmi, prav tako ne svojega bližnjega enako kakor sebe.

    Če iskreno razložimo Jezusove besede v kontekstu, se srečamo z dejstvom, da povzema celotno Mojzesovo postavo s tema dvema zapovedima. V tem trenutku oznanja postavo, ne evangelij. Jezus hoče, da razumemo, kako nemogoče je za nas, da bi bili brezhibno poslušni. To ni dobra novica. Njegov namen je, da izvoljeni spoznamo, da ker mi vsi vsak dan grešimo v mislih, besedah in dejanjih, ne moremo biti nikoli pravični pred Bogom po svojih zaslugah, zato rabimo Boga. Na ta način Jezus vodi tiste, ki jim je Bog dal milost, da vidijo edino upanje, ki nam je na voljo – Bog opravičuje brezbožneže (Pismo Rimljanom 4,1–8). Neuspeh, da bi popolnoma izpolnjevali Božjo postavo, prinaša njegovo jezo nad vse grešnike. Vendar samo po svoji milosti, samo po daru vere Bog pripiše Kristusovo pravičnost, odpusti prestopke in doseže opravičenje za tiste, ki verujejo (Pismo Rimljanom 4,9–25). »Bog pa izkazuje svojo ljubezen do nas s tem, da je Kristus umrl za nas, ko smo bili še grešniki« (Pismo Rimljanom 5,8). »Kajti konec postave je Kristus, v pravičnost vsakomur, ki veruje. Mojzes namreč piše o pravičnosti, ki je iz postave: Človek, ki to izpolnjuje, bo živel od tega« (Pismo Rimljanom 10,4–5). Vendar nihče ne more brezhibno izpolnjevati pravičnosti iz Mojzesove postave. Zato Bog usmiljeno pravi: »Kajti če boš s svojimi usti priznal, da je Jezus Gospod, in boš v svojem srcu veroval, da ga je Bog obudil od mrtvih, boš rešen. S srcem namreč verujemo, in tako smo deležni pravičnosti, z usti pa izpovedujemo vero, in tako smo deležni odrešenja. Saj pravi Pismo: Kdor koli vanj veruje, ne bo osramočen. Ni namreč razločka med Judom in Grkom, kajti isti je Gospod vseh, bogat za vse, ki ga kličejo. In res: Kdor koli bo klical Gospodovo ime, bo rešen« (Pismo Rimljanom 10,9–13). Kristusov evangelij »je vendar Božja moč v rešitev vsakomur, ki veruje … V njem se namreč razodeva Božja pravičnost, iz vere v vero, kakor je zapisano: Pravični bo živel iz vere« (Pismo Rimljanom 1,16–17). Jezus nam jasno pove, kaj je najpomembnejša zapoved. Edino vprašanje je, ali resnično in dejansko živimo ti zapovedi? Ali mi (celo kristjani) resnično ljubimo Boga z vsem srcem, z vso dušo, z vsem umom in z vso močjo in ali res ljubimo svojega bližnjega kakor samega sebe – ves čas in brezhibno? Če smo iskreni do sebe, vemo, da tega ne delamo. Z veseljem priznamo: »Toda preden je nastopila vera, nas je postava držala zaprte pod ključem, v pričakovanju vere, ki naj bi bila razodeta. To se pravi, da je postava postala za nas vzgojiteljica, ki nas je vzgojila za Kristusa, da bi bili opravičeni iz vere« (Pismo Galačanom 3,23–24). Samo po Božji milosti spreobrnitve priznavamo svojo grešnost in brezupnost ter se obračamo samo na Kristusa kot naše edino upanje odrešitve. Kot kristjani, celo ko se trudimo v sodelovanju z močjo Svetega Duha, ki prebiva v nas, delamo samo majhne korake do ljubezni do Boga in svojega bližnjega. Zagotovo nikoli izkustveno ne dosežemo merila popolnosti, imenovanega v teh dveh zapovedih. Celo najbolj predani in popolnoma posvečeni kristjani nikoli ne dosežejo tega, da bi ljubili Boga z vsem srcem, dušo, umom in močjo v tem življenju (Pismo Rimljanom 7). Še dobro, da Bog pri kristjanih išče napredek, ne popolnost (Prvo pismo Timoteju 4,15). Ko naše srce in um postopoma spreminja Sveti Duh, ki prebiva v nas, se lahko izboljšamo v ljubezni do Boga in do drugih (Pismo Rimljanom 12; Prvo Petrovo pismo 1,13–16). A dokler smo v tem padlem, zemeljskem telesu, ki ga je pokvaril greh, ne bomo tega nikoli popolno storili. Ne obupujte nad svojimi porazi in ne bodite hinavci, tako da trdite, da delate nekaj, česar ne (Jakobovo pismo 2,8–13). Raje pustite, da vas neuspeh pripelje nazaj h Kristusovemu križu, kjer je umrl za svoje ljudi za njihov greh nepopolne ljubezni do Boga in do drugih. Veselite se v svoji bitki proti preostanku greha, ki prebiva v vas, in se zavedajte, da imate zagotovljeno odrešitev s pripisano Kristusovo pravičnostjo, ne po kakršni koli svoji zaslugi (preučujmo in se poglobimo tudi v branje Pisma Rimljanom 6–8).

    Jezus, luč sveta, je edini, ki lahko razsvetli temo hudobije in ki je prinesel Luč Odrešenja za vse ljudi. Jezus sam je vrata k zadovoljivemu življenju in odpuščanju vseh naših grehov. Jezus je prijatelj in pastir, ki te išče in Ti želi Pomagati. Kliče tebe, ga slišiš? Jezus je življenje tega sveta in onostranstva (Evangelij po Janezu 1,4). Jezus je pot odrešenja! Razlog, da se počutimo duhovno lačne, izgubljene v temi, razlog, da ne moremo sami najti pravega smisla življenja je to, da smo zaradi greha in naše nepopolnosti ločeni od Boga. Sveto pismo nazorno pravi, da smo vsi ljudje grešili in smo zato ločeni od Boga. »Na zemlji ni pravičnega človeka, ki bi delal samo dobro in bi nikoli ne pogrešil (Pridigar 7,20), saj smo vsi grešili in smo brez Božje slave« (Pismo Rimljanom 3,23). Praznina, ki jo čutimo brez Boga v srcu, je praznina življenja brez Boga, njegove Ljubezni, Miru in Usmiljenja. Ustvarjeni smo bili, da bi imeli razmerje z Bogom in živeli po Božji Volji in Načrtu. Toda zaradi naših grehov nismo upravičeni do tega razmerja. »Pač pa so vaše krivde postale pregrade med vami in vašim Bogom, vaši grehi so zagrnili njegovo obličje pred vami, da ne sliši« (Izaija 59,2). Še huje; greh je vzrok, zaradi katerega smo duhovno mrtvi in bomo večno ločeni od Boga na tem in na drugem svetu. (Pismo Rimljanom 6,23a; Pismo Efežanom 2,1). Moramo se spokoriti in prositi Boga odpuščanja grehov.

    Kdo nas lahko reši tega problema (Pismo Rimljanom 7,24-25)? Jezus je edina prava pot! Samo Jezus nas lahko reši. Jezus je umrl na križu, ker je nase prevzel vse grehe Svojega ljudstva, ki verujejo Vanj kot Gospoda in Zveličarja od božjega srda proti grehu. Zanje se je namesto njih prostovoljno žrtvoval, da bi poplačal ves njihov dolg greha (Evangelij po Janezu 3,36; Drugo pismo Korinčanom 5:21). Na križu je Jezus nase prevzel kazen za grehe božjih izbranih ljudi—Svoje ovce, ki jih on sam kliče k sebi (Evangelij po Janezu 10,3-5.11.27-28; Pismo Rimljanom 5,8). Umrl je namesto nas in tri dni kasneje vstal od mrtvih ter premagal greh in smrt (Prvo pismo Korinčanom 15,3-4; Pismo Rimljanom 6,4-5). Zakaj je to storil? Na to vprašanje odgovarja Jezus sam: »Sin človekov je namreč prišel iskat in rešit, kar je izgubljeno.« (Evangelij po Luku 15,1-32. 19,10; Prvo pismo Timoteju 1,15). Jezus je umrl, da bi odkupil svoje izgubljeno ljudstvo od greha (Pismo Titu 2,14). Kadar koli se človek pokesa od greha nevere in začne verovati v Jezusa ter zaupati v Njegovo smrt kot popolno plačilo za svoje grehe, je to dokaz, da ga je Bog Sveti Duh že duhovno prebudil od mrtvih in odrešil. Je bil že na novo rojen od zgoraj (Evangelij po Janezu 3,3. 8. 14-16). Njegovi grehi so že odpuščeni in oprani, ter zato veruje (Prvo pismo Korinčanom 6,9-11). Tudi njegova duhovna lakota je potešena. Prižgale so se luči. Ima popolno življenje (Evangelij po Janezu 5,24, 6,47). Spozna njegovega resničnega Prijatelja in Pastirja. Ve, da ga po smrti čaka večno življenje—življenje vstajenja, na veke z Jezusom!

    »Bog je namreč svet tako vzljubil, da je dal svojega edinorojenega Sina, da bi se nihče, kdor vanj veruje, ne pogubil, ampak bi imel večno življenje« (Evangelij po Janezu 3,16). In to je naša rešitev, da verujemo v Jezusa Učenika in Odrešenika Sveta. Ljubimo Boga in Ljudi, ki so naši bratje in sestre v Kristusu Odrešeniku in molimo ter ga prosimo za Božje Vodstvo, da bomo delali vse prav.

  95. Miro says:

    NAJ GOSPOD JEZUS NA PRIPROŠNJO SV. MAKSIMA EMONSKEGA NAKLONI SVOJI CERKVI NOVE IN GOREČE SLUŽABNIKE SVOJEGA EVANGELIJA!

    Sveta Cerkev danes obhaja god svetega škofa Maksima Emonskega, ki je junaško širil božje kraljestvo z besedo in zgledom. Ob tej priliki prosimo Gospoda, naj nakloni svoji Cerkvi nove in goreče služabnike svojega evangelija. Da pa bodo naše prošnje Gospodu všeč in da bomo svete skrivnosti vredno obhajali, priznajmo svoje napake in slabosti ter jih obžalujmo (iz knjige Kristusove priče, Stanko Lorber).

    http://svetniki.org/sveti-maksim-emonski-skof

    Božje usmiljenje, ti veselje in neizmerna radost vseh svetih, zaupamo vate!
    Sv. Maksim Emonski, prosi za nas!

  96. Miro says:

    PRI MOLITVI ROŽNEGA VENCA ZREMO KAKOR SKOZ OKNO NA ŽIVLJENJE JEZUSA KRISTUSA, POSTAJAMO PA TUDI NJEGOVI SODOBNIKI!

    V tej molitvi izgovarjamo besede angela, besede Svetega Duha, besede, ki jih nikakor niso izumili ljudje, besede, v katerih je zbrana celotna Izraelova zgodovina, zgodovina Boga z ljudmi. Novo pri rožnem vencu je dejansko samo to, da se pri teh besedah zadržujemo, da jih ponavljamo, kajti velike stvari s ponavljanjem nikoli ne postanejo dolgočasne. Samo nepomembne stvari potrebujejo spremembe za popestritev in jih je treba hitro nadomestiti s čim drugim. Kar je res veliko, postaja s ponavljanjem vedno večje. Pri tem pa tudi mi sami postajamo bogatejši in svobodnejši; v tej čudoviti molitvi se umirimo, ko stopamo v to velikost, ki nas sprejema vase. Ko se zadržujemo v takšnem premišljevanju, zremo skoz te besede kakor skoz okno na življenje Jezusa Kristusa, ne le zremo, ampak postajamo njegovi sodobniki. Jezus postaja naš sodobnik; skupaj z njim hodimo in on hodi z nami; njegova življenjska pot postaja naša in naša pot postaja njegova (iz pridige Josepha Ratzingerja v Münchnu 1984).

    Marija, Kraljica presvetega rožnega venca prosi nas!

  97. Hvala says:

    https://druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/clanek/20.10.2011-96

    Psalm 136 po papeževih besedah predstavlja veliko HVALNICO, ki SLAVI GOSPODA v številnih in ponavljajočih se izrazih njegove dobrote skozi zgodovino človeštva, najverjetneje pa ga je Jezus molil tudi pri zadnji večerji s svojimi učenci.

  98. Hvala says:

    https://si.aleteia.org/2020/01/05/bostjan-hari-bogu-nikoli-ne-tezimo-saj-nam-je-ves-cas-na-razpolago/

    Teolog mag. Boštjan Hari v članku opisuje , kako opaža, da imajo mnogi katoličani napačno podobo o Bogu.
    Dogaja se, da nas Bog ne usliši, kljub temu, da si prizadevamo za “spolnjevanje”njegovih pogojev.

    To je znamenje, da še ni čas za uslišanje, kajti On vsakega usliši ob svojem času. Ali pa nas nikoli ne bo uslišal, ker to ne bi bilo najboljše za nas.

    Mnogi ljudje med molitvijo mislijo le nase. Malo katoličanov posluša Boga, ki nam najbolj očitno govori po Svetem Pismu.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja