Članki za dušo

13.632 Responses to Članki za dušo

1. Janez says:

   18. decembra, 2019 at 21:41

   Brez Ljubezni
   DOLŽNOST BREZ LJUBEZNI TE NAREDI HLADNEGA.
   ODGOVORNOST BREZ LJUBEZNI TE NAREDI BREZOBZIRNEGA.
   PRAVIČNOST BREZ LJUBEZNI TE NAREDI TRDEGA.
   PRIJAZNOST BREZ LJUBEZNI TE NAREDI NEISKRENEGA.
   MODROST BREZ LJUBEZNI TE NAREDI TRDOSRČNEGA.
   UREJENOST BREZ LJUBEZNI TE NAREDI MALENKOSTNEGA.
   POŠTENOST BREZ LJUBEZNI TE NAREDI DOMIŠLJAVEGA.
   VERA BREZ LJUBEZNI TE NAREDI PRENAPETEGA.
   ŽIVLJENJE BREZ LJUBEZNI JE NESMISELNO.
   ŽIVLJENJE V LJUBEZNI JE SREČA IN VESELJE!

   Odgovori
   • Janez says:

     18. decembra, 2019 at 21:42

     Ne boj se, ljubljeni(a) brat/sestra v Kristusu! Mir s teboj (Dan 10,19)!

     JAZ SEM, KI SEM (2 Mz 3, 14)
     Jaz sem GOSPOD, tvoj Bog (2 Mz 20,2).
     Jaz sem GOSPOD, ki sem vse naredil, ki sem sam razpel nebo, razprostrl zemljo – kdo je bil z menoj (Iz 44, 24)? Jaz sem naredil zemljo in ustvaril človeka na njej (Iz 45, 12).
     Nikar se ne boj in ne plaši (5 Mz 31,8)! Ne boj se in ne trepetaj(5 Mz 1,21)!
     Preden sem te upodobil v materinem telesu, sem te poznal; preden si prišel iz materinega naročja, sem te posvetil (Jer 1,5). Jaz, GOSPOD, sem te poklical po pravici in te prijel za roko, varujem te (Iz 42,6).
     Ne boj se, saj sem jaz s teboj, nikar se plaho ne oziraj, saj sem jaz tvoj Bog. Okrepil te bom in ti pomagal, podpiral te bom s svojo pravično desnico (Iz 41,10).
     Mar pozabi žena svojega otročiča in se ne usmili otroka svojega telesa? A tudi če bi one pozabile, jaz te ne pozabim (Iz 49,15).
     Z večno ljubeznijo te ljubim, zato ti tako dolgo izkazujem dobroto (Jer 31,3).
     Jaz sem, jaz sem tisti, ki izbrisujem tvoje prestopke zaradi sebe in se ne spominjam tvojih grehov (Iz 43,25). Kliči me in ti bom odgovoril; povedal ti bom velike in nedoumljive reči, ki jih nisi poznal (Jer 33, 3).
     Jaz sem Bog Močni! Hodi pred menoj in bodi popoln (1 Mz 17,1). Ne boj se.. Jaz sem tvoj ščit, tvoje plačilo bo zelo veliko (1 Mz 15,1). Zares te ne bom zapustil, dokler ne storim, kar sem obljubil (1 Mz 28,15).
     Saj sem jaz, GOSPOD, tvoj Bog, Sveti Izraelov, tvoj rešitelj (Iz 43,3). Jaz sem prvi in jaz sem poslednji, razen mene ni Boga (Iz 44,6).
     Jaz sem Gospod, tvoj Bog, ki te učim, kar ti koristi, ki te vodim po poti, po kateri moraš hoditi (Iz 48,17). Jaz sem, ki govorim s teboj (Jn 4,26).
     Jaz sem vstajenje in življenje: kdor vame veruje, bo živel tudi če umre (Jn 11,25). Jaz sem pot, resnica in življenje (Jn 14,6). Jaz sem luč sveta. Kdor hodi za menoj, ne bo hodil v temi, temveč bo imel luč življenja (Jn 8,12).
     Dal ti bom skrite zaklade, bogastva v skrivališčih, in spoznal boš, da sem jaz GOSPOD, ki sem te poklical po imenu (Iz 45,3).

     Ljubljeni/a brat moj, sestra v Kristusu ali me ljubiš (Jn 21,16)?

     Tvoj Bog (Joz 1,9).
     Povzeto po medmrežju fejstbog

     Odgovori
     • Janez says:

       18. decembra, 2019 at 21:44

       Gospod je ljubezen.
       Oče noče naših muk in trpi z vsakim Otrokom, ki zaide. Ponuja nam svojega Sina, da po Njem pridemo k Njemu. Jezus Kristus se iz Očetovega naročja izliva v svet. Kot reka nam prinaša tisto vodo, katere je Izvir prepoln – vodo življenja. Sam je Studenčnica, ker je eno s Studencem. Za nas se izliva, zaradi naše žeje, kajti Oče ve, da brez vode ne moremo na pot. Kako gotova in varna je pot, če sledimo Reki žive vode. Ob njej ni mogoče zaiti. Vodi nas, krepča, hladi in vzpodbuja, saj z njo okušamo to, po čemer hrepenimo. Res je pot proti toku težka; navkreber gre in marsikakšna ovira je na njej. Kako vabljive so ravnice, ki se nam ponujajo na desni in levi, koliko lažje je hoditi po njih. Nikar, sestra! Ne odstopaj, brat! Ne skrbi za rane, ki ti jih zadajajo ostri kamni, tu je On, da ti jih izpere in ohladi; ne boj se naporov, On ti bo dal moči. In ko gledam strugo, se ustrašim njenih strmih bregov in neravnega dna. Da, sveta Cerkev je tudi takšna. A le po njej se lahko izliva Jezus Kristus; nam v življenje. Oče tako hoče. Zgradili smo umetne prekope in kanale, po svoje preusmerili tok Reke; vse zato, da bi nam bilo lažje. On pa se še vedno izliva! Pijemo ga vsak ob svoji strugi in se slepimo, da je “naša” Voda najbolj bistra in osvežujoča. Reka pa tiho teče dalje.Tebi in meni v življenje. O, da ne bi nikdar pustili bratov, ki umirajo od žeje, samih v njihovi bolečini. Mi vemo za Reko, v kateri je dovolj vode za vse. Kakor so naju nekoč starši pripeljali na breg in rekli: “Poglej, to je Jezus Kristus!”, tako delajva tudi midva, dragi prijatelj. In ko bova srečala blodečega v puščavi, mu ponudiva največ kar imava: Jezusa Kristusa – vodo življenja.

       Povzeto po medmrežju fejstbog

       Odgovori
2. Janez says:

   18. decembra, 2019 at 21:03

   Ne boj se, ljubljeni(a) brat/sestra v Kristusu! Mir s teboj (Dan 10,19)!
   JAZ SEM, KI SEM (2 Mz 3, 14)
   Jaz sem GOSPOD, tvoj Bog (2 Mz 20,2).
   Jaz sem GOSPOD, ki sem vse naredil, ki sem sam razpel nebo, razprostrl zemljo – kdo je bil z menoj (Iz 44, 24)?
   Jaz sem naredil zemljo in ustvaril človeka na njej (Iz 45, 12).
   Nikar se ne boj in ne plaši (5 Mz 31,8)! Ne boj se in ne trepetaj(5 Mz 1,21)!
   Preden sem te upodobil v materinem telesu, sem te poznal; preden si prišel iz materinega naročja, sem te posvetil (Jer 1,5).
   Jaz, GOSPOD, sem te poklical po pravici in te prijel za roko, varujem te (Iz 42,6).
   Ne boj se, saj sem jaz s teboj, nikar se plaho ne oziraj, saj sem jaz tvoj Bog. Okrepil te bom in ti pomagal, podpiral te bom s svojo pravično desnico (Iz 41,10).
   Mar pozabi žena svojega otročiča in se ne usmili otroka svojega telesa? A tudi če bi one pozabile, jaz te ne pozabim (Iz 49,15).
   Z večno ljubeznijo te ljubim, zato ti tako dolgo izkazujem dobroto (Jer 31,3).
   Jaz sem, jaz sem tisti, ki izbrisujem tvoje prestopke zaradi sebe in se ne spominjam tvojih grehov (Iz 43,25).
   Kliči me in ti bom odgovoril; povedal ti bom velike in nedoumljive reči, ki jih nisi poznal (Jer 33, 3).
   Jaz sem Bog Močni! Hodi pred menoj in bodi popoln (1 Mz 17,1). Ne boj se.
   Jaz sem tvoj ščit, tvoje plačilo bo zelo veliko (1 Mz 15,1).
   Zares te ne bom zapustil, dokler ne storim, kar sem obljubil (1 Mz 28,15).
   Saj sem jaz, GOSPOD, tvoj Bog, Sveti Izraelov, tvoj rešitelj (Iz 43,3).
   Jaz sem prvi in jaz sem poslednji, razen mene ni Boga (Iz 44,6).
   Jaz sem Gospod, tvoj Bog, ki te učim, kar ti koristi, ki te vodim po poti, po kateri moraš hoditi (Iz 48,17).
   Jaz sem, ki govorim s teboj (Jn 4,26).
   Jaz sem vstajenje in življenje: kdor vame veruje, bo živel tudi če umre (Jn 11,25).
   Jaz sem pot, resnica in življenje (Jn 14,6). Jaz sem luč sveta.
   Kdor hodi za menoj, ne bo hodil v temi, temveč bo imel luč življenja (Jn 8,12).
   Dal ti bom skrite zaklade, bogastva v skrivališčih, in spoznal boš, da sem jaz GOSPOD, ki sem te poklical po imenu (Iz 45,3).
   Ljubljeni/a brat moj, sestra v Kristusu ali me ljubiš (Jn 21,16)?

   Tvoj Bog (Joz 1,9).
   http://www.fejstbog.si/index.php/molimo-te/184-ne-boj-se

   Brez Ljubezni – V RAZMISLEK
   DOLŽNOST BREZ LJUBEZNI TE NAREDI HLADNEGA.
   ODGOVORNOST BREZ LJUBEZNI TE NAREDI BREZOBZIRNEGA.
   PRAVIČNOST BREZ LJUBEZNI TE NAREDI TRDEGA.
   PRIJAZNOST BREZ LJUBEZNI TE NAREDI NEISKRENEGA.
   MODROST BREZ LJUBEZNI TE NAREDI TRDOSRČNEGA.
   UREJENOST BREZ LJUBEZNI TE NAREDI MALENKOSTNEGA.
   POŠTENOST BREZ LJUBEZNI TE NAREDI DOMIŠLJAVEGA.
   VERA BREZ LJUBEZNI TE NAREDI PRENAPETEGA.
   ŽIVLJENJE BREZ LJUBEZNI JE NESMISELNO.
   ŽIVLJENJE V LJUBEZNI JE SREČA IN VESELJE!

   http://www.fejstbog.si/index.php/molimo-te/252-brez-ljubezni

   Spolnjevanje Božje Volje je Ljubezen. Brez Ljubezni gre vse narobe. Življenje v Ljubezni pa je sreča in veselje!

   Odgovori
3. hvala says:

   18. decembra, 2019 at 20:26

   Duhovnik karizmatik EMILIEN TARDIF, V SVOJI KNJIGI JEZUS ME JE POKLICAL ZA SVOJO PRIČO, opisuje med drugim tudi naslednje: “GREH JE V SVOJEM TEMELJU POMANJKANJE VERE V BOGA; TO POMENI VEČJE ZAUPANJE VASE (v svoje sposobnosti, v svoje misli, v svojo varnost itd……. ) KAKOR V BOGA. ČLOVEK , KI BOLJ KOT BOŽJEMU VODSTVU ZAUPA SVOJIM LASTNIM SREDSTVOM ZA URESNIČENJE SAMEGA SEBE, SEGA PO PREPOVEDANEM SADU V RAJU. GREH ŠKODUJE ČLOVEKU IN NE BOGU (Preg 8,36; Jer 26,19).
   “MAR MENE DRAŽIJO , GOVORI GOSPOD, ALI NE SAMI SEBE, DA SE OSRAMOTE?” (Jer7,19).

   POPOLNO OZDRAVLJENJE JE V NAŠI OSVOBODITVI OD VEZI GREHA, KI NAS SILI, DA DELAMO ZLO, KI GA NOČEMO IN NAS OVIRA, DA BI DELALI DOBRO, KI GA HOČEMO (Rim 7,19).

   BOG NAS TAKO LJUBI, DA NAM PREPOVE GREH, KER NOČE, DA BI BILI SUŽNJI IN KER VIDI ŠKODO, KI NAM BO JO POVZROČIL.
   BOG NAM NE ODPUSTI SAMO NAŠIH GREHOV, AMPAK NAM DA MOČ, DA BI NE GREŠILI VEČ. OBENEM PA SPREMENI NAŠE SRCE, DA BI ŽELELI IN DELALI KAR ON ZAPOVEDUJE. SVETI DUH NAMREČ PREOBLIKUJE NAŠE BITJE, DA TO ZAČUTI KOT NOTRANJO NUJNOST.

   Oče Tardif je napisal v tej knjigi razne molite. LETA 1984 PRAVI SMO SLAVILI EVHARISTIJO ZA TELESNO ZDRAVJE BOLNIKOV, KI BODO BRALI TO KNJIGO. NAJ SE V VERI PRIDRUŽIJO TEJ MOLITVI IN POLOŽIJO SVOJE ŽIVLJENJE V JEZUSOVE ROKE.

   MOLITEV ZA PREDANOST:

   OČE IZROČAM SE V TVOJE ROKE, STORI Z MENOJ , KAR HOČEŠ,
   SLAVIM TE.
   PRIPRAVLJEN SEM NA VSE.
   SPREJMEM VSE, DA BI SE URESNIČILA V MENI IN V VSEH STVAREH TVOJA VOLJA.
   NIČESAR DRUGEGA NE ŽELIM OČE.
   ZAUPAM TI SVOJO DUŠO, Z VSO LJUBEZNIJO, KI SEM JO ZMOŽEN,
   TI JO DAJEM,
   ZAKAJ LJUBIM TE.
   HOČEM SE TI PREDATI, HOČEM SE IZROČITI V TVOJE ROKE
   BREZ PRIDRŽKA, POPOLNOMA.
   NESKONČNO ZAUPAM VATE, SAJ SI MOJ OČE.

   Oče Tardif še reče: “TAKI PREDAJI, KI JO SPREMLJA SLAVLJENJE, SLEDE TELESNA IN NOTRANJA OZDRAVLJENJA, KI SI JIH NITI PREDSTAVLJATI NE MOREMO.

   NAJVEČJO PREDANOST IN VERO VSEBUJE SLAVILNA MOLITEV, NE PROSILNA. GOSPODA MORAMO SLAVITI VEDNO IN POVSOD.

   Odgovori
4. Janez says:

   18. decembra, 2019 at 18:02

   MOLITEV ZA VERO V BOGA
   Gospod, verujem, hočem verovati vate. Gospod, prosim daj mi milost, da bo moja vera popolna, brez pridržkov, da bo prešinjala vse moje mišljenje, moj način presojanja Božjih in Človeških stvari. Gospod daj prosim, da bo moja vera svobodna, da bo imela moj osebni pristanek in bo sprejemala odpovedi in dolžnosti, ki jih prinaša s seboj ter bo izražala mojo celotno osebno odločitev. Gospod Bog prosim daj mi milost in navdih, da bo moja vera zanesljiva, zanesljiva tako po skladnosti zunanjih dokazov in po notranjem pričevanju Svetega Duha; zanesljiva po svoji pomirjevalni Luči, po naši Ljubezni do vseh ljudi, po svojih umirjenih sklepih, po svoji spokojni in skromni prilagoditvi.
   Gospod prosim daj, da bo moja vera trdna, da se ne bo ustrašila nasprotujočih si vprašanj, katerih je polno naše Luči in Božjega Miru željno Življenje.; daj prosim, da se ne bo ustrašila nasprotovanja ljudi, ki o njej razpravljajo, jo napadajo, zametujejo, zanikajo, temveč se bo utrdila po notranji moči Tvoje Božje Resnice. Gospod daj prosim, da bo moja vera vesela in bo prinašala mir in radost v mojo dušo, jo usposabljala za pogovor z Bogom in ljudmi. Tako bo iz Svetega in svetnega pogovora z Bogom izžarevala našo notranjo umirjeno spokojnost in blaženost. Gospod Bog prosim daj, da bo moja vera dejavna, da bo to vera z našimi molitvami in dobrimi deli. Naj daje ljubezni do drugih nagibe, da se bo po Božji Milosti vedno krepila in širila, tako da se bo razrastla v pravo prijateljstvo s Teboj in Te pri svojem delu, trpljenju in pričakovanu dokončnega razodetja neprestano iskala, o Tebi pričala in krepila upanje.
   Gospod Bog prosim, daj da bo moja vera ponižna in se ne bo domišljala, da temelji na izkustvu mojega Človeškega mišljenja in čustvovanja, temveč da se bo prepuščala pričevanju Svetega Duha in ne bo imela boljšega poroštva kakor v učljivosti do izročila Svetega Pisma, Svete Katoliške Cerkve in njene Učiteljske službe. Amen.
   Kristjan Moli: Molitev po Pavlu VI.

   Odgovori
5. hvala says:

   18. decembra, 2019 at 15:00

   KAKO SE JEZUSU POPOLNOMA IZROČITI

   JEZUSU SE POPOLNOMA IZROČIMO S PREPROSTIMI, PONIŽNIMI BESEDAMI, KOT SVOJEMU NAJBOLJŠEMU PRIJATELJU.
   JEZUS NE POTREBUJE UČENIH FILOZOFSKIH BESED OD NAS , NE KAŠNIH MODRIH FILOZOFIJ ČLOVEŠKIH, SAJ JE ON SAM POPOLNA MODROST, POPOLNI UČITELJ, ZNA VSE JEZIKE. PREPROSTO REČEMO : “GLEJ IZROČAM TI SVOJE ŽIVLJENJE V CELOTI (celota je duša, duh in telo), POGOVARJAJTE SE Z NJIM, POVEJTE MU TEŽAVE, PROBLEME, SLABOSTI, GOVORITE MU PONIŽNO, Z ZAUPANJEM IN RESNICO, SKRATKA ZAUPAJTE MU VSE V CELOTI_PRETEKLOST, SEDANJOST IN PRIHODNOST PREPUSTITE NJEGOVEMU USMILJENJU. /to si tudi zabeležite v zvezek).

   JEZUS JE POVEDAL SVETNICI FAVSTIINI KOWALSKI KAKO ZELO GA BOLI, ČE MU ČLOVEK NE ZAUPA (berite v Dnevniku Favstine Kowalske. Če hočete zvedeti, kaj ji je naročal oz. kaj nam naroča ,potem je potrebno to vedeti, zato je potrebno to prebrati in upoštevati.). NI DOSTI SAMO NEKAJ PREBRATI, BOŽJI BESEDI MORAMO POPOLNOMA ZAUPATI IN TAKO TUDI ŽIVETI, ČE NE NI TO ŽIVA VERA. JE PA RES, DA JE TO TEŽKO, POSEBNO ŠE NA ZAČETKU NA POTI SPREOBRNJENJA IN PREOBRAŽANJA NAŠEGA UMA. ZATO PA JE POTREBNO NEPRESTANO MOLITI, PROSITI IN SE BOGU ZAHVALJEVATI IN GA SLAVITI, KOT JE REKEL SVETI PAVEL.

   KER JEZUS VE, DA JE TEŽKO, NAM JE POSLAL VSAKODNEVNO POMOČ SVETEGA DUHA TOLAŽNIKA, KI NAS OPOGUMLJA, POMAGA, LAHKO BI REKLI, NAS PRIME V ROKE, DA NE PADEMO.

   KO IZROČIMO ŽIVLJENJE V CELOTI BOGU, ON SKRBI ZA NAS, PO NAČRTU, KI GA IMA ZA VSAKEGA ČLOVEKA POSEBEJ. GOSPOD NE USTVARJA LJUDI, KOT TEKOČI TRAK PROIZVODE, AMPAK JE VSAKEGA NAREDIL UNIKATNO, ZA VSAKEGA IMA TUDI NAČRT. KO SE IZROČIMO JEZUSU, SE MORAMO PODREDITI NJEGOVEMU VODENJU ŽIVLJENJA IN ZADEV, SKRATKA VSE BO PO NJEGOVO. TO JE, POPOLNOMA MU JE TREBA ZAUPATI, PA NAJ SE NAM ŠE TAKO ZDI NELOGIČNO ALI PA NERAZUMLJIVO. VEDNO SI DAJMO PRED OČI, DA MI SMO LJUDJE, GLEDAMO S ČLOVEŠKEGA VIDIKA, BOG PA Z BOŽJEGA. ZATO GA PROSIMO, DA NAM PODELI MILOST, DA BOMO GLEDALI Z BOŽJIMI OČMI IN POSLUŠALI Z BOŽJIMI UŠESI.

   ZATO JE NAJBOLJE, KADAR NAM BO ZELO TEŽKO, DA REČEMO JEZUSU, VEŠ JAZ TEGA NE RAZUMEM, NE DOJEMAM, AMPAK VERJAMEM TEBI, PROSIM POMAGAJ MOJI NEVERI, OKREPI ME, PROSIM POMOČ, ZAUPAM TI ODREŠENIK. !.
   To je zelo lepa molitev, Gospod jo ima rad.

   JEZUS NI REKEL ZAUPAJ MI, POTEM PA DELAJ PO SVOJIH NAČRTIH IN SVOJIH ZAMISLIH. REKEL JE ZAUPAJ MI V CELOTI, JAZ SEM TVOJ BOG, NE BOJ SE.

   VELIKOKRAT SE BO LAHKO ZGODILO, DA BO GOSPOD IZPELJAL SVOJ NAČRT REŠITVE ZA NAS KI PA BO LAHKO POPOLNOMA DRUGAČEN OD NAŠEGA NAČRTA IN NAŠE ZAMISLI REŠITVE, OD NAŠEGA PRIČAKOVANJA. NE SKRBITE, SAMO ZAUPAJTE MU IN VERUJTE.

   V SVETEM PISMU JE BOG REKEL PO PREROKIH, KDOR ŽELI GOSPODU SLUŽITI, NAJ PRIPRAVI SVOJO DUŠO NA PREIZKUŠNJE.
   V ZAČETKU POTI V NOVO ŽIVLJENJE (JEZUS PRAVI: “GLEJ VSE DELAM NOVO”), NAS LAHKO VELIKOKRAT PRIME, DA BI OPUSTILI MOLITVE, OBISK SVETE MAŠE, ZAKRAMENTOV ITD….KER TAKO NI IN NI VIDNEGA USPEHA.

   NIKOLI TEGA NE NAREDITE, PA NAJ BO ŠE TAKO HUDO, TO PRIDE, POTREBNO JE MOLITI TUDI, DA VAM BO GOSPOD DAL MOČ, DA VZDRŽITE. NE BOJTE SE SAMO ZAUPAJTE MU IN DELAJTE, KAR ON ZAHTEVA IN KAR UČI.

   Božje usmiljenje, ki si višje od nebes, vate zaupamo!

   Odgovori
   • Janez says:

     18. decembra, 2019 at 16:59

     Papež Frančišek: MARIJA, ZVEZDA NOVE EVANGELIZACIJE
     Devica in mati Marija, Sveti Duh te je vodil,
     da si v globini svoje ponižne vere sprejela Besedo življenja
     in se povsem darovala Bogu.
     Pomagaj nam izreči našo privolitev
     v nujnosti, ki je silnejša kakor kdajkoli,
     da bomo oznanjali Jezusovo blagovest.
     Ti si, napolnjena s Kristusovo navzočnostjo,
     prinesla veselje Janezu Krstniku,
     da je zavriskal v naročju svoje matere.
     Ti si, prepolna veselja, zapela hvalnico čudovitih Božjih del.
     Stanovitno si vztrajala pod križem v neomajni veri
     in sprejela veselo tolažbo vstajenja.
     Zbrala si učence
     v pričakovanju Svetega Duha,
     da je mogla nastati misijonarska Cerkev.
     Izprosi nam novo vnemo Vstalega,
     da bomo vsem prinašali evangelij življenja,
     ki premaga smrt.
     Daj nam sveto drznost za iskanje novih poti,
     da bo do vseh prišel dar lepote,
     ki nikoli ne ugasne.
     Ti, Devica poslušajočega srca in premišljevanja,
     mati ljubezni, nevesta večne svatbe,
     posreduj za Cerkev, katere najčistejša podoba si,
     da se ne bo nikoli zapirala ali opešala
     v svoji gorečnosti pri graditvi Božjega kraljestva.
     Zvezda nove evangelizacije,
     pomagaj nam, da bomo svetili
     v pričevanju občestva,
     služenja, izpovedujoče in velikodušne vere,
     pravičnosti in ljubezni do ubogih, da bo veselje iz evangelija
     prispelo do koncev zemlje in da nobeno obrobje ne bo brez njegove svetlobe.
     Mati živega evangelija, vir veselja za male, prosi za nas.

     Amen. Aleluja!
     Papež Frančišek: Iz apostolske spodbude papeža Frančiška Veselje evangelija.

     Rad imaš tistega, ki ga brezpogojno ljubiš, mu zaupaš, verjameš vanj, ki te ima spejme takega kot si in ki ti pomaga, da premagaš križe in težave z njegovo pomočjo; ne tistega ki se ga bojiš in ki je maščevalen. Bog človeku pomaga, mu vse odpusti in ga neskončni ljubi ter se veseli vsakega izgubljrnrga Sina, ki krene nazaj k Očetu. Tega človek sam ne zmore, to lahko po Milosti prejmemo le od Boga. Bog je Ljubezen. Bog je naš Oče, ki nas potrpežljivo in ljubeče čaka na Obalah Večnosti, da odrinemo in hodimo k Njemu po Jezusovi Poti Odrešenja. Različne Poti vodijo k Bogu. Bog namreč različni govori in nagovori izbrane ljudi in jih nvdihne ter vodi po Jezusovi Poti Odrešenja. Ko govorimo o Bogu, Veri, Odrešenju, Ljubezni, Odpuščanju je prav, da upoštevamo Veselje Evangelija, Luč Jezusa Odrešenika, Božjo Milost in Božji Mir, ki nam ga da le Jezus, ko spoljujemo Božjo Voljo in živimo po Evangeliju. Da spodbudimo ljudi, da opustijo dosedanja pota, ampak da gredo v upanju, veselju in radosti, polnih src nazaj k Jezusu Odrešeniku. Da se spreobrnejo in postanejo boljši ljudje in boljše kristjani. Ne moreš biti dober kristjan, če nisi dober človek, moliš, veruješ in spolnjuješ Evangelij! Ora et labora! In prosimo in molimo Boga, Mater Marijo in Svetega Jožefa za priprošnjo k Jezusu, da bodo vse naše prošnje slišane in uslišane.

     »Ne bodo prišli k Meni tisti, ki mi pravijo Gospod, Gospod, ampak tisti, ki spolnjujejo Božjo Voljo«, pravi Jezus. Vztrajati moramo v dobroti in usmiljenju ter služiti z veseljem ubogim, kot Mati Terezija in številni drugi misijonarji in svetniki, ne glede na vse križe, težave in ovire, na katere so naleteli! Poplačani bomo za vse, kar smo storili in ali smo živeli po Božjih postavah, saj Bog vse vidi in vse ve. Pustimo farizeje in dvoličneže, da delajo kakor delajo, vsi bomo dobili svoje plačilo! Vsakdo bo odgovarjal Bogu, kako je izkoristil prejete Božje Talente in koliko je Ljubil, pomagal, odpustil, koliko dobrega je naredil iz vere v Jezusa in Evangelij. Janez

     Odgovori
   • Janez says:

     18. decembra, 2019 at 17:18

     PRINAŠATI BOGA
     Mislila sem, da je to taka majhna stvar, pa smo vseeno pogosto spregledali tiste majhne stvari. Pred časom so sestre našle zelo, zelo nesrečno osebo, v enem tistih stanovanj samotarjev v bližini Rima, kjer sicer sestre delujejo, vendar ga še nikdar niso videle, zdi se mi, nekaj takega. Kakorkoli, oprale so mu oblačila, počistile sobo, mu pripravile toplo vodo in podobno, vse so postorile. Pripravile so mu tudi nekaj hrane, on pa ni spregovoril niti besede. Dva dni kasneje, potem ko so ga sestre začele obiskovati dvakrat dnevno, je spregovoril: »Sestre, v moje življenje ste prinesle Boga, pripeljite še očeta.« Sestre so šle in pripeljale duhovnika, ki ga je spovedal, prvič po šestih letih. Naslednje jutro je umrl. To je nekaj tako čudovitega; to sočutje sester, ki so v življenje tega moža, ki je za toliko let pozabil, kaj je Božja ljubezen, kaj je ljubezen do bližnjega, kaj pomeni, biti ljubljen, prinesle Boga. Pozabil je, ker je bilo njegovo srce zaklenjeno in ta nežna, sočutna, preprosta, krotka dela teh mladih sester – vaših otrok – so se ga dotaknila, mu v življenje prinesla Boga in kar me je najbolj prevzelo, dostojanstvo, veličino duhovniškega poslanstva. Da je potreboval duhovnika, da se je povezal z Bogom. Mislim, da se tega vsi učimo od naše Gospe – od sočutja naše Gospe. In da bi vi in jaz uporabili, kar nam je Bog naklonil, za kar nas je ustvaril, on nas je ustvaril za večje stvari: ljubiti in biti ljubljeni, da imamo globoko sočutje za svet, kakor ga je imela ona, ki je svetu dala Jezusa. Ljudje niso lačni nas, lačni so Boga, lačni so Jezusa, evharistije.
     Sveta Mati Terezija

     V ZDA so mi rekli v Utahu mormonski verniki, ki so bli sprva malo nestrpni do mene katoličana, nato pa bratsko ljubeči in strpni: “Bog nam vernikom govori v različnih jezikih. Vsakemu na drugačen način. In ni le ene Poti, ki vodi k Bogu, jih je več; vsi pa imamo Biblijo in Evangelij; res pa obstajajo razlike med nami; tako kot je več različnih ljudi in Božjih nagovorov ljudi in pričevanj Božjih apostolov; pomembno je, da Bog z Milostjo in Dobroto nagovori in navdihne vernika in mu da vodstvo ter mu pokaže Pot k Bogu Odrešeniku Jezusu, da se kristjan odzove na povabilo Boga in zaživi kot kristjan po Evangeliju. Da živi pravično i spolnjuje Božjo Voljo. Da Ljubi in Odpušča. Da pomaga in služi drugim ljudem, ki so ubogi in bolni. Da je dober vernik in dober človek. Itak pa bomo morali biti vsi bolj strpni in ljubeči do razlik med verstvi in ljudmi ter spodbujati Ekumenizem, kjer se lahko več naučimo eden od drugega. In prispevamo k boljšemu svetu in širjenju krščanstva z dobrimi zgledi vernikov in oznanjanjem Evangelija ljudem. Preveč je nestrpnosti, vojn, katastrof,nasprotovanj, sovraštva…..in Bog je tam kjer se ljudje Ljubijo. Janez

     Odgovori
6. Janez says:

   17. decembra, 2019 at 23:29

   Večja kot je naša ljubezen do Boga in drugih ljudi, večja je vrednost našega trpljenja. Bolj čista in brez grehov ko je naša duša, večja je tedaj vrednost darovanega trpljenja. Bolj vdano in potrpežljivo kot ga nosimo, lažje ga bomo prenašali, saj nas bo Mati Božja ko jo prosimo, nesla preko najtežjih delov in ovir te poti. Vrednost ima prav vsako trpljenje, tako fizično, duševno in duhovno, ne glede na njegovo jakost, količino, pa tudi delo ‒ vse, kar je sprejeto in darovano z ljubeznijo. Trpljenje pa lahko vdano sprejema le duhovno vztrajen in močan človek, zato si je treba za to prizadevati. Trpeči človek, ki sprejme trpljenje, lahko to preobrazi v zdravilno moč za svojo dušo in kot krščanski svetilnik sije ljudem okoli sebe, da se lahko orientirajo in najdejo v sebi moč za nadaljevanje svojega življenja. Sprejemanje trpljenja in zdravljenje ran, pa lahko izhaja le iz notranje moči, potrpežljivosti, vdanosti v Božjo Voljo, iz najglobljih kamric dobrega srca, od tam, kjer se skriva tisto, kar nam je vsem položeno v dušo in srce. Človek, ukoreninjen v Kristusu, je bolj odprt za sprejemanje trpljenja. V trpljenju človek odkrije neslutene notranje sposobnosti ‒ tako nam pričajo tisti, ki so trpeli. Če so trpljenje osmišljali, je bil ta doprinos lahko ploden za človekov socialni, osebni in duhovni razvoj, prek njih pa tudi za tiste, s katerimi so stopali v občestvo oziroma so se z njimi srečevali. Višje stopnje osmišljanja trpljenja se odražajo v spravi za grehe, za poravnavo z Bogom, ko se človeško trpljenje zedini s Kristusovim in se s tem prispeva delež za spravo med Bogom in človekom, ki ga je za odrešitev sveta daroval naš Odrešenik, Jezus Kristus. V Božjih očeh pa so vredna tudi drobna trpljenja, ki jih občutimo vsi, kot nam so naložena glede na našo sposobnost prenašanja križa. Brez križa ni trpljenja in odrešitve ljudi.

   Odgovori
7. Janez says:

   17. decembra, 2019 at 11:11

   Moja molitev za odpuščanje, osvoboditev od negativnih misli ter za okrepitev samopodobe
   MOJA MOLITEV ZA ODPUŠČANJE, OSVOBODITEV OD NEGATIVNIH MISLI TER ZA OKREPITEV SAMPODOBE
   Moje nekdanje predstojnike, sodelavce v službi in nekatere druge ljudi drugod, kjer sem delal veliko let, ko sem zadnja leta kot odslužen čakal na stranskem tiru na upokojitev in sem od njih doživljal razne pritiske, poniževanja in druge negativen stvari, sem popolnoma predal Bogu. Tega izkoriščevalskega odnosa do delavcev s strani delodajalcev in stresa ter mobinga na delovnih mestih je danes preveč, kar negativno vpliva na zdravstveno in duhovno/telesno zdravje delavcev in drugih ljudi, pravijo zdravniki. Zavedam sem tega, in vse to sem moral prebresti, pri čemer si mi vseskozi izdatno pomagal Gospod. Hvala. Ni važno, kaj sem dobrega zastonj naredil v življenju za druge ljudi, koliko sem žrtvoval zastonj svojega časa, da bi to koristilo ljudem, ko sem izgoreval in nesebično daroval, vse kar sem zatonj od tebe prejel po podjetjih in drugod. V molitvi in služenju drugim sem našel tisto Pot, ki sem jo začutil, da je prava, pri čemer vem, da več Poti Vodi k Bogu. Npr. Jezuit Anthony De Mello to opisuje v v Saddhana ali Pot k Bogu. Nisem delal za denar, vesel sem bil isker v Človeških Očeh in tihe Hvaležnosti, ki mi je pomenila več, kot vsa bogastva sveta milijonarjev. Nisem rabil ničesar in služil sem naprej. Mnogi ljudje so pač nehvaležni in to je v naši sebični naravi, zato je prav, da smo mi misijonarji Ljubezni, tisti apostoli, ki prinašamo Sonce Ljubezni v zatohle in temne doline in dajemo tiho zgled krščanstva. Pa vseeno moraš biti dober naprej iin vztrajati v Dobroti, tako kot Mati Terezija v Kalkuti. Vedno, takoj, z vso Ljubeznijo, Usmiljenostjo in Dobroto do Boga in do Bližnjih. In ko daš mnogo, dobiš pa ni, tedaj si našel vse. On je ustvaril različne ljudi in on v svoji milost in dobroti še naprej podpira njihovo delo in obstoj. Vendar nihče ni le dober in nihče ni le slab. Kdo bi razumel božjo Voljo, le On ve zakaj je temu tako! Do njih, ki so se vrsto let do mene grdo obnašali, sem danes strpen, odpuščajoč, ljubeč in dobrohoten ter izžarevam v duši spokojnost in mir. Gledam jih umirjeno s časovno distanco in strpno dobrodušnostjo. Samo ubogi grešni in ranljivi ljudje so tako kot jaz. Želim jim Dati tihi zgled, tako kot ga sam uzrem v Materi Tereziji, Ignaciju Knobleharju, Pedru Opeki, Frideriku Baragi, dr. Alojziju Šuštarju in drugih, ki so že zaspali v Upanju na Vstajenje in Zveličanje. Vem, da sem tudi jaz otrok Boga, ki me ljubi in skrbi zame, za takšnega z napakami in pomanjkljivostmi, kakršen pač sem, z vsemi grehi in pomanjkljivostmi. Vem, da je prav da trpim in potrpim vse preizkušnje, da bi bil dober in še boljši človek na osnovi prekalitve in ojeklenitve volje, da vztrajam in grem naprej na Poti h Kristusu. Ko se v mojem umu in notranjosti pojavi kakšna bolečina, negotovost ali negativna misel povezana z jezo, zamero, strahom, samoosvobajanjem, jo takoj nadomestim z mislijo na Boga v meni. Vem, da z Njegovo Milostjo in Pomočjo učinkovito nadziram svoje misli in čustva, saj sem del Neskončnega Duha. Molim, premislim, darujem Bogu vse skrbi in preizkušnje in se mu odkrito spovem, kar me teži ter ga prosim Odpuščanja. Moje misli in čustva so sedaj umirjene, ubrane in konsktruktivne ter ne razmišljajo več o nastalih negativnostih. V moj um vstopajo samo čustva in misli skozi cedilo Njegove neskončne dobrote in navzočnosti. Prinašajo mi svetlobo, bodrilne misli, harmonijo, zdravje in notranji mir. Če bi se spet začel počutiti negativno, z občutki, da sem bil odrinjen, ponižan in razžaljen, pa vem, da se bom takoj ustavil in si odločno rekel: » Poveličujem Božansko v sebi. Sem Njegov Otrok in Eno z Bogom svojim Stvarnikom. Biti Eno z Bogom pomeni biti v milostni Večini, ko nikoli nisi sam. In če je Vsemogočni Bog na moji strani, le kdo je lahko proti meni?
   Postal sem po njegovi milosti in dobroti gospodar vseh misli, občutkov, čustev in odzivov. Ni drugega kot On – od jutranje zarje do večernega svita. In v Njem smo tudi mi njegovi otroci, ki gremo na zemeljski poti proti Obali večnosti.
   Božja Ljubezen napolnjuje mojo dušo. Sem v skrivnem kotičku Njega. Dobrota in usmiljenje me odslej spremljata sleherni dan mojega življenja, kajti za vedno prebivam v Njegovem varstvu in sem srečen, miren in spokojen. Odpustil sem in pozabil in v duši sem lahak in spokojen.
   V Njem namreč premorem vse, ki mi daje vso Moč, Pogum in Energijo, da grem korak po korak smelo v novo tretje Življenjsko obdobje.« Ta molitev je moja čudežna preobrazba uma in srca, za katero verjamem, da mi prinaša odpuščanje, osvoboditev od negativnh misli ter okrepitev moje samopodobe. Nemirno je moje srce Gospod Bog, vse dotlej, dokler ne počije in dokler se ne umiri v Tebi. Hvala Ti Gospod za vse Milosti in Dobroto, za vse neštete drobne radosti, da Te čutim ob Sebi in v Sebi. Da se zavedam, da je Spolnjevanje Božje Volje LJUBEZEN in DOBROTA. Janez

   Odgovori
   • Janez says:

     17. decembra, 2019 at 11:26

     Odpuščanje
     Odpuščanje osvobaja. Ko nekomu nekaj odpustimo, se osvobodimo vezi z njim. Zamera je neprijetno čustveno stanje, še posebej, če je usmerjena proti najbližjim, saj človeku jemlje energijo in bistveno zmanjšuje kvaliteto življenja.

     Lahko oprostim, a pozabiti ne morem
     Nekateri menijo: “Lahko pozabim, kaj mi je storil/-a, vendar odpustiti ne morem.”Ob tem se sprašujem, zakaj je v nas, ljudeh, tako vse zakomplicirano, da vse, česar se dotaknemo, nekako postane zastrupljeno in nič več ne deluje. Ali smo res tako zelo negativni v dojemanju okolja ali smo le izjemno sebični in vidimo samo sebe in lastne potrebe in želje?

     Mogoče pa delujemo vedno tako, da sebe branimo in ščitimo in pri tem nas ne zanima, kako se počutijo drugi ljudje, ki nas obkrožajo.Poskusimo na tej točki prelomiti običajno in dosedanje obvladovanje svojih misli in občutkov ter si recimo, da smo lahko pozitivni in konstruktivni. Gre? V resnici gre za globoko korelacijo, ki se je lahko zavedamo šele, ko smo sami v situaciji in izkusimo, kako je nekomu odpustiti neko dejanje ali besedo, s katero nas je prizadel in neskončno užalil, hkrati pa imamo to osebo radi.

     Torej moramo nekaj narediti, da si olajšamo težke in boleče občutke, hkrati pa s tem sprostimo nakopičeno energijo jeze in zamere. Ko odpustimo partnerju, da nas je prizadel, se s tem sami v veliki meri osvobodimo negativnih silnic, ki nas vežejo na neko dejanje ali verbalni napad, s tem pa si olajšamo percepcijo, da na enako situacijo pogledamo z drugega zornega kota. Z odpuščanjem drugemu sebi naredimo uslugo in lažje zadihamo, saj nismo več obremenjeni s prejšnjo težko izkušnjo ali bolečino. Oprostimo lahko takrat, ko vemo in ko razumemo, zakaj se nam je nekaj bolečega zgodilo, zakaj se počutimo kot žrtev okoliščin, vendar ko zmoremo pogledati čez to oviro, lahko sočloveku oprostimo za bolečino ali prizadetost, ki smo jo doživeli.

     Oprostiti sami sebi
     V življenju se srečamo tudi z okoliščinami, ko pridemo do tega, da si moramo za neka dejanja oprostiti tudi sami. S tem lahko sebi naredimo veliko uslugo in si kreiramo prostor, v katerem lažje preživimo. A sebi je tako težko oprostiti, sploh če smo si sami dovolili, da so drugi z nami ravnali kot s smetjo, kot z nekom, ki ni vreden biti bitje, če smo bili deležni poniževanja, zapostavljanja ali zasmehovanja, pa smo zbrali moč in se končno uprli. Če smo lahko zbrali pogum in presekali situacijo, v kateri smo se počutili zlorabljene, potem je prav, da najdemo tudi notranjo moč in sami sebi oprostimo, ker smo dovolili drugim, da hodijo po nas. Ko odpustimo, pustimo bolečini, da odide od nas, se odvežemo od težav in frustracij ter s tem pridobimo svojo svobodo in notranji mir. Odpuščanje pomeni, da sebe odvežemo od dogodka ali posledice, ki nas je prizadela, in bolečine ne nosimo več s seboj in je ne tlačimo v svojo notranjost, temveč gremo z razbremenjeno in dvignjeno glavo naprej v novo življenje.

     Odpustiti je težko je pa potrebno za lažje življenje
     A tisti, ki to zmore narediti iz srca, si naredi veliko uslugo. Ko odpustimo, se lahko počutimo olajšane, srečne, a se pri tem običajno zavedamo, da prizadetosti ne bomo mogli kar pozabiti. Zato so ti trije pojmi: odpuščanje, oproščanje in pozabljanje tesno povezani. Morda je izhod v tem, da se rajši iskreno, z vso močjo in konstruktivno posvetimo pozitivnim in ljubečim vsebinam življenja, ne pa da pasivno glodamo bolečino in trpimo, ne da bi dosegli spravo in odpuščanje tako, da bi mi dali za to pobudo. Kajti s tem bomo pomagali sebi in koristili bližnjim s konkretnimi dejanji. In ko smo dejavni, izhlapijo negativne misli in odprejo se nova vrata, ko nenadoma uzremo nove priložnosti in nove rešitve, ki jih doslej nismo videli.

     ŠEST KORAKOV K ODPUŠČANJU SAMEMU SEBI (Dr. Joan Borysenko: Čudežna preobrazba)
     1. Prevzemite odgovornost za to, kar ste narobe storili.
     2. Priznanje krivde in/ali žalitve drugega/ napake, kar ste pač naredili narobe.
     3. Odstranitev bridke potrtosti iz sebe, da spet dobimo samozaupanje in pogum za naprej.
     4. Opravičite se in prosite odpuščanja osebo, ki ste jo ranili in/ali prizadeli.
     5. Prosite Boga pomoči z molitvijo ali prebiranjem psalmov (vodnik k odpuščanju in tolažbi). Modrost »Tudi to bo minilo« uporabimo, ko je notranja bolečina res velika.
     6. Kaj smo se naučili? Ko koga prizadenemo, ko to priznamo in gremo skozi stopnje odpuščanja samemu sebi, se o sebi nekaj novega naučimo, zato je to dragoceni nauk za duhovno rast in boljše ravnanje v prihodnje.

     ŠEST KORAKOV K ODPUŠČANJU DRUGIM (Dr. Joan Borysenko: Čudežna preobrazba)
     1. Prevzemite odgovornost za tisto, česar se oklepate, na čemer vztrajate in ste prizadeti vi in nekdo drugi.
     2. Izpovejte svojo zgodbo nevtralni osebi, ki vas bo poslušal.
     3. Poiščite dobre plati zase in za drugo osebo.
     4. Premislite ali je treba kaj konkretnega storiti za spravo in odpuščanje npr. s sporazumevanjem in pogovorom.
     5. Poiščimo za pomoč Boga, saj je odpuščanje dar milosti, da nam pomaga odpustiti, da nas osvobodi naše jeze in prizadetosti.
     6. Kaj smo se naučili? Ko koga prizadenemo, ko to priznamo in gremo skozi stopnje odpuščanja samemu sebi, se o sebi nekaj novega naučimo, zato je to dragoceni nauk za duhovno rast in boljše ravnanje v prihodnje.

     Smo del velikega, živega vesoljstva. Smo Otroci Boga, našega Očeta, ki ljubi enako vse Ljudi. Če mislimo, da lahko prizadenemo drugega človeka ali drugo živo bitje, ne da bi prizadeli sebe, se žalostno motimo. Ko smo odprti in razsvetljeni in ko res vidimo ne le opazimo stvari okrog nas, ko slišimo ptičje petje, žuborenje potočka, vidimo ljudi okrog nas, vidimo gozd, travnike in planine v daljavi, sonce ki sveti in rožo v vazi poleg nas, ki nam jo je prinesel sosedov otrok, si lahko rečeno: »To sem jaz, to je del mene«. Povezani smo z vsemi stvarmi in če pošiljamo pozitivno energijo, smo osredotočeni na vse to, pošiljamo ljubeznive vibracije okrog sebe, smo srečni. Bog je Ljubite se med seboj! Prosimo Boga za pomoč v molitvi, da bomo odpustili sebi in drugim! Osvobodimo se traum in bolečin v duši in zaživimo sproščeno! Janez

     Odgovori
8. hvala says:

   16. decembra, 2019 at 14:26

   IZROČENOST BOGU PROTI POSKUSOM NADZIRANJA

   Lik Davida, ki beži, kakor ga opisujeta poglavji v drugi Samuelovi knjigi, nam bo pomagal vstopiti v to, kaj pomeni postaviti se v položaj NEGOTOVOSTI IN IZROČENOSTI BOGU . DAVID JE V IZGNANSTVU IN V TEM NJEGOVEM PONIŽANJU, KO GA PREGANJA LASTNI SIN, SE V PRVI VRSTI RAZKRIVA PONIŽNOST KRALJA. UMAKNE SE NAZAJ SAMO TOLIKO KOLIKOR JE POTREBNO. POZNA UMIKANJA V BOGU, ZNA DATI PROSTOR BOGU.
   TUDI JEZUS SE V KRITIČNEM TRENUTKU, KO SE JE BLIŽALA NJEGOVA “URA”NI KAZAL V JAVNOSTI, NOČI JE PREŽIVLJAL V BETANIJI. SVOJO SVOBODO JE PODVRGEL SLUŽBI BOŽJIH NAČRTOV.

   POSKUSI, DA BI NADZIRALI IN OBVLADOVALI NAŠO PREDANOST POSLANSTVU, KI NAM GA JE DAL BOG , PREVZAMEJO SČASOMA OBLIKO MAGIJE (spomnimo se Savla, ki se je šel posvetovat k vedeževalki).

   ČE HOČEMO NADZOROVATI NAŠO IZROČITEV, SE IZGUBI NEŽNOST SINOVSKEGA ODNOSA.

   ČISTO ZAUPANJE V BOGA ŽIVIMO TEDAJ, KO SE SPUSTIMO-KAKOR V JEZUSOVEM PRIMERU-NA DNO PORAZA (KI JE VEČ KOT POMANJKANJE MOŽNOSTI ZA IZHOD, ZA REŠITEV; KI JE POZITIVNA POTRDITEV , DA IZHODA NI VEČ, DA SE JE STVAR KONČALA).
   JEZUS JE S SRAMOTO LINČA IZGUBIL VSAKO ČLOVEŠKO MOŽNOST REŠITVE: TO JE NJEGOV PORAZ,
   IN DO TE TOČKE JE LAHKO PRIŠEL ZATO, KER JE BILO ZANJ KOT VSE DRUGO POMEMBNO TO, DA USTREZA TIPU OSEBE , KOT JO JE OČE ŽELEL ZANJ; IZPOLNJEVATI OČETOVO VOLJO : “MOJA HRANA JE , DA URESNIČIM VOLJO TISTEGA, KI ME JE POSLAL, IN DOKONČAM NJEGOVO DELO (JN 4,34). prepis iz knjige Odprt Um, Verujoče srce–papež Frančišek).

   JEZUSU IZROČIMO SVOJE ŽIVLJENJE IN GA PROSIMO, DA NAJ NAS OSVOBODI NADZORA NAD SVOJIM ŽIVLJENJEM.
   Ljudje, ki živijo dolgo časa v strahu, v različnih strahovih, poskušajo rešiti situacije in zadeve v življenju z svojim nadzorom nad temi situacijami, s svojimi rešitvami. Človek, ki ga Gospod osvobodi nadzora nad življenjem je prejel Gospodov čudoviti dar, dotaknilo se ga BOŽJE USMILJENJE, s človeškimi besedami težko opišemo veličino tega Božjega dotika, tega čudovitega Božjega daru .

   SVETEMU DUHU SE MORAMO PUSTITI VODITI K POLNI SVOBODI, MORAMO SE NAUČITI BITI MU POKORNI. GOSPODU MORAMO POTRPEŽLJIVO IZROČATI SVOJO UPORNOST, SVOJE TRDO SRCE, SVOJE SAMOVOLJNE ODLOČITVE, KI NAS NOTRANJE HROMIJO IN ZAPIRAJO DELOVANJE SVETEGA DUHA. VSE ŽIVLJENJE SE UČIMO BITI POKORNI V NAVADNIH REČEH IN PRAV TAKO SE LAHKO Z BOŽJO MILOSTJO VSAK DAN UČIMO BITI POKORNI SVETEMU DUHU (Vojtec Kodet, devetdnenica k Svetemu Duhu).

   PRIDI SVETI DUH, DUH TOLAŽNIK, DUH , KI OŽIVLJAŠ, RAZSVETLI NAS!

   Odgovori
9. Hvala says:

   16. decembra, 2019 at 12:38

   VSE IZROČITI BOGU, PROTI POSKUSOM NADZIRANJA

   Lik Davida, ki beži , kakor ga opisujeta poglavja v drugi Samuelovi knjigi, nam bo pomagal vstopiti v to , kaj pomeni postaviti se v položaj NEGOTOVOSTI IN IZROČENOSTI BOGU. David je v izgnanstvu in v tem njegovem ponižanju, ko ga preganja lastni sin, se v prvi vrsti razkriva ponižnost Kralja. Njegovo gospostvo pride še bolj do izraza v sveti naravi bega, izhoda v sprevodu, v miru, s srcem, IZROČENIM BOŽJIM NAČRTOM; UJETNIKI ODPELJANI V BABILON (prim Ps 14,7 77,61).

   Izgnanstvo ni beg. Je spokorniška in liturgična pot, v kateri se kaže iskrena privrženost zvestih služabnikov in dostojanstvo Kralja, ki ne priganja. Po drugi strani je njegovo izgnanstvo umirjeno, pozna umikanja v Bogu, zna dati prostor BOGU.

   Tudi JEZUS se v kritičnem trenutku, ko se je bližala njegova “ura”, ni kazal v javnosti, noči je preživljal v Betaniji. SVOJO SVOBODO JE PODVRGEL SLUŽBI BOŽJIH NAČRTOV. NI SE UPIRAL TISTEMU , KAR JE BOG ŽELEL, NI PA IZGUBIL TISTEGA , KAR JE ON SAM IMENOVAL “MODROST”IN KAR NI NIČ DRUGEGA KOT DATI NA RAZPOLAGO SREDSTVA V TOLIKŠNI MERI, KOLIKOR ŽELI BOG….IN PUSTITI DELOVATI BOGU.

   Na poti je David preklet (2 Sam 16,5-14). A ne pusti, da bi ga položaj-med kamenjem in psovkami-potolkel. Veruje, da ga je Bog ljubil in da ga še vedno ljubi. Ne pritožuje se. Ne pomiluje se zaradi svoje preizkušnje, največ kar stori, je to, da BOGU pokaže stanje, da bi ga ozdravil. Savlov primer je bil drugačen: KOLIKOR BOLJ HOČE NADZIRATI BOŽJE NAČRTE, MANJ MU USPEVA . Enako se zgodi Davidu ob drugi priložnosti; ob štetju ljudstva (prim 2 Sam 24). TO STORI V DUHU ŽELJE PO NADZIRANJU…IN POZABI, “DA BI SE “DOTAKNITI LJUDSTVA” MORALO BITI SVETO DEJANJE.

   POSKUSI, DA BI NADZIRALI IN OBVLADOVALI NAŠO PREDANOST POSLANSTVU, KI NAM GA JE DAL BOG PREVZAMEJO SČASOMA OBLIKO MAGIJE (spomnimo se Savla, ki se je šel posvetovat k vedeževalki.)
   ko hočemo nadzorovati našo izročitev, se izgubi nežnost sinovskega odnosa.

   ČISTO ZAUPANJE V BOGA ŽIVIMO TEDAJ, KO SE SPUSTIMO-KAKOR V JEZUSOVEM PRIMERU-NA DNO PORAZA (KI JE VEČ KOT POMANJKANJE MOŽNOSTI ZA IZHOD, ZA REŠITEV; KI JE POZITIVNA POTRDITEV, DA IZHODA NI VEČ, DA SE JE STVAR KONČALA).
   JEZUS JE S SRAMOTO JAVNEGA LINČA IZGUBIL VSAKO ČLOVEŠKO MOŽNOST REŠITVE: TO JE NJEGOV PORAZ. IN DO TE TOČKE JE LAHKO PRIŠEL ZATO, KER JE BILO ZANJ BOLJ KOT VSE DRUGO POMEMBNO TO, DA USTREZA TIPU OSEBE, KOT JE OČE ŽELEL ZANJ; IZPOLNJEVATI TOREJ OČETOVO VOLJO; MOJA HRANA JE , DA URESNIČIM VOLJO TISTEGA , KI ME JE POSLAL, IN DOKONČAM NJEGOVO DELO. (Jn 4,34).

   Dejstvo poraza dobro razkrije Jezusovo “meso”. V Getsemaniju je JEZUS instinktivno pričakoval, da se bo morda izognil možnosti poraza. SAMO GOTOVOST GLEDE OČETOVE LJUBEZNI MU JE OMOGOČILA, DA JE BIL SPOSOBEN PREMAGATI STRAH PRED TEM.
   Veliki JEZUSOV PORAZ glede človeškega prijateljstva predstavljajo njegovi učenci;, med njimi Juda kot najgloblji poraz: NI ZNAL RAZBRATI USMILJENJA V UČITELJEVIH OČEH.
   PRAV NA KRIŽU JEZUS DOKONČNO SPREJME PORAZ IN ZLO; IN JU OBJAME V PRESEŽNOST ( prepis iz knjige, Odprt um, verujoče srce- JORGE MARIO BERGOGLIO -Papež Frančišek).

   Izročimo se Gospodu in ga prosimo, da nas osvobodi nadzora nad svojim življenjem. Človek, ki je dolga leta živel v strahu, ali z raznimi strahovi, se oklepa nadzora nad življenjem. Hoče rešiti zadeve s svojim delom, s svojim ravnanjem in svojim nadzorovanjem. Prosimo SVETEGA DUHA, DA NAS VODI V SVOBODO BOŽJIH OTROK.

   SVETEMU DUHU SE MORAMO PUSTITI VODITI K POLNI SVOBODI, MORAMO SE NAUČITI BITI MU POKORNI.
   GOSPODU MORAMO POTRPEŽLJIVO IZROČATI SVOJO UPORNOST, SVOJE TRDO SRCE, SVOJE SAMOVOLJNE ODLOČITVE, KI NAS HROMIJO IN ZAPIRAJO DELOVANJE SVETEGA DUHA . VSE ŽIVLJENJE SE UČIMO BITI POKORNI V NAVADNIH REČEH IN PRAV TAKO SE LAHKO Z BOŽJO MILOSTJO VSAK DAN UČIMO BITI POKORNI SVETEMU DUHU. (Vojtech Kodet-devetdnevnica k Svetemu Duhu).

   Če človek doživi osvoboditev nadzora nad svojim življenjem z Božjo milostjo , je doživel čudovito BOŽJE USMILJENJE, Božji dar, težko je opisati s človeškimi besedami TO BOŽJE USMILJENJE.( Moje razmišljanje)

   PRIDI SVETI DUH, DUH , KI OŽIVLJAŠ , DUH TOLAŽNIK, RAZSVETLI NAS!

   Odgovori
10. Miro says:

    16. decembra, 2019 at 11:40

    ČE DELIMO MED SEBOJ NEBEŠKI KRUH, KAKO BI MED SEBOJ NE DELILI ZEMELJSKEGA?

    Naj nas premišljevanje globokih misli o Evharistiji (povzete so iz knjige Kruh, ki daje življenje, Wilhelm Mühs) spodbudi in vname v hotenju, da bomo nebeški kruh, katerega prejemamo pri svetem obhajilu, z veseljem delili z bližnjimi!

    Ko boš imel Boga v srcu,
    boš imel v posesti Gosta,
    ki ti ne bo več dal počitka.
    (Paul Claudel)

    Srečati Jezusa in biti z njim združeni
    je dolžnost kristjanov,
    ki naj jo uresničujejo tako,
    da se udeležujejo zakramenta
    Kristusove daritve ali
    zakramenta miloščine ubogim.
    (Avrelij Avguštin iz Hipona)

    Če delimo med seboj nebeški kruh,
    kako bi med seboj ne delili zemeljskega?
    (Didache)

    Jesti to jed in piti to pijačo
    pomeni ostati v Kristusu.
    (Avrelij Avguštin iz Hipona)

    Božje usmiljenje, neizmerno v zakramentu evharistije in duhovništva, zaupamo vate!
    Božje usmiljenje, ki vedno in povsod spremljaš vse ljudi, zaupamo vate!
    Božje usmiljenje, ki nas napolnjuješ z milostjo, zaupamo vate!

    Odgovori