Članki za dušo

Tu se dodaja članke, ki so povzeti po drugih internetnih straneh. Prosim, da se navedejo viri kje je bilo povzeto.

This entry was posted in Domov. Bookmark the permalink.

1.727 Responses to Članki za dušo

  1. Janez says:

    BITI SKUPAJ Z JEZUSOM V NJEGOVEM POČITKU IN MIRU (WKG Schweiz, Deddo)
    Kako izgleda vaša trenutna življenjska situacija? Ali nosite obremenitve v življenju, ki vas obremenjujejo? Ste porabili svojo energijo in šli do skrajne meje, ki si jo lahko privoščite in zmorete? Vaše življenje, kot ga doživljate zdaj, je preobremenjeno in čeprav si hrepenite po globljem počitku, ne morete najti Božjega Miru in nobene sprostitve. Jezus vas kliče, da pridete k njemu: “Pridite k meni, vsi, ki ste težki in obremenjeni. Želim vas osvežiti. Vzemite moj jarem na vas in se učite od mene; ker sem krotkega in ponižnega srca; našli boste mir za svoje duše. Kajti moj jarem je nežen in moje breme je lahkotno »(Mt 11,28-30). Kaj nas Jezus zapoveduje s svojim pozivom? Imenuje tri stvari: “Pridite k meni in vzemite moj jarem na vas in se učite od mene”. Pridite in jaz vas bom poživil.

    Pridi k meni
    Jezus nas vabi, da se približamo in živimo v njegovi navzočnosti. Odpre nam vrata, da bi lahko z njim postali tesnejši odnos. Veseli smo, da smo z njim in da ostanemo z njim. Vabi nas, da z njim gojimo več druženja in ga spoznamo bolj intenzivno – tako, da ga z veseljem spoznamo in mu zaupamo, kdo je.

    Vzemite moj jarem nase pravi Jezus
    Jezus govori občinstvu ne samo, da pride k njemu, ampak tudi, da vzame njegov jarem. Zavedajte se, da Jezus ne govori samo o svojem “jarmu”, ampak izjavlja, da je njegov jarem, kakor bi bil, “njegovo breme”. Jarm je bil lesen oprtnik, ki je bil pritrjen na vrat dveh živali, predvsem volov, tako da sta lahko skupaj zbrala tovor. Jezus jasno razlikuje med bremeni, ki jih že nosimo, in tistimi, ki nam jih je dolžan nositi. Jarm nas povezuje z njim in vključuje nov tesen odnos. Ta odnos je del tega, da lahko hodimo v občestvu z njim. Jezus nas ni poklical k veliki skupini. Želi živeti v osebnem dvosmernem odnosu z nami, ki je blizu in vseprisoten, da bi lahko rekel, da smo z njim povezani kot z jarmom! Prevzemanje Jezusovega jarma pomeni živeti vse svoje življenje v skladu z njim. Jezus nas pokliče v intimno, dosledno, dinamično razmerje, v katerem raste naše razumevanje Njega. Rastemo v tem odnosu s tistim, s katerim smo povezani v jarem. Ko vzamemo naš jarem, ne poskušamo zaslužiti njegovega usmiljenja, ampak rduhovno rastemo, da ga sprejmemo od njega.

    Učite se od mene
    Da nas je Jezus našel pod jarmom, ne pomeni le sodelovati v njegovem delu, ampak tudi z odnosom z njim, da bi se učil od njega. Tukaj je podoba učenca, ki je povezan z Jezusom, katerega pogled se v celoti osredotoči na njega, namesto da bi samo hodil ob boku in gledal pred njim. Morali bi hoditi z Jezusom in od njega vedno prejeti svojo perspektivo in navodila. Poudarek ni toliko na obremenitvi, ampak na tisti, na katero smo povezani. Življenje z njim pomeni, da se vedno več o njem uči in resnično prepozna, kdo v resnici je.

    Nežen in lahek je moj jarem pravi Jezus
    Jarem, ki nam ga Jezus ponuja, je nežen in prijeten. Drugje v Novi zavezi se uporablja za opis Božje vrste in dobronamernih dejanj. “Okusil si, da je Gospod prijazen” (1, Peter 2,3). Luka opisuje Boga: “On je prijazen do nehvaležnih in zlobnih” (Lk 6,35). Jezusovo breme ali jarem je tudi “lahko”. To je morda najbolj čudna beseda, ki jo uporabljamo tukaj. Ali ni obremenitev opredeljena kot težka? Če je lahka, kako je lahko breme? Njegovo breme ni enostavno, nežno in lahkotno, ker je manj obremenjeno od našega, ampak zato, ker nas skrbi naše sodelovanje v njegovem ljubečem odnosu, ki je v občestvu z Očetom.

    Najdi mir
    S tem deljenjem tega jarma in učenjem od njega, kar nam je povedal Jezus, nam daje počitek. Za poudarek, Jezus dvakrat ponovi to misel, in drugič reče, da najdemo počitek “za naše duše”. Koncept počitka v Svetem pismu presega zgolj prekinitev našega dela. Povezuje se z hebrejsko idejo Shalom – Shalom je Božji namen, da ima njegov narod blaginjo in dobro počutje ter da pozna dobroto Boga in njegove poti. Razmislite: kaj Jezus želi dati tistim, ki jih je sam poklical? Zdravilni počitek za njihove duše, osvežitev, celostno počutje. Lahko zaključimo, da nas druge obremenitve, ki jih nosimo s seboj, ko ne pridemo k Jezusu, naredijo resnično utrujene in ne puščajo miru. Biti z njim in se učiti od njega je naš sobotni počitek, ki sega v globino, kdo smo.

    Krotkost in ponižnost
    Kako to, da mu Jezusova krotkost in ponižnost omogočata, da nam da počitek za dušo? Kaj je Jezus posebej pomemben? Pravi, da je njegov odnos do Očeta odnos pravega dajanja in sprejemanja. “Vse mi je dal moj oče in nihče ne pozna sina razen očeta; in nihče ne pozna Očeta kot samo Sina, ki ga Sin želi razodeti »(Mt 11,27). Jezus je vse prejel od Očeta, ker mu jih je Oče dal. Odnos z Očetom opisuje kot odnos medsebojnega, osebnega in intimnega poznavanja. Ta odnos je edinstven – nihče razen Očeta, ki pozna Sina na ta način, in ni nikogar razen Sina, ki tako Očeta pozna Očeta. Njihova intimna in večna bližina pomeni medsebojno poznavanje. Kako Jezusov opis sebe, kot krotkega in iskrenega, visi z opisom odnosa, ki ga ima s svojim očetom? Jezus je “prejemnik”, ki prejme od tistega, ki ga dobro pozna. Ne samo, da navzven odklanja Očetovo voljo, ampak da velikodušno, kar mu je bilo prosto dano. Jezus je vesel, da živi v miru, ki izhaja iz delitve razumnega, ljubečega in dajanja odnosa z Očetom.

    Jezusovo občestvo
    Jezus je dinamičen in nenehno povezan z Očetom pod jarmom in ta vez obstaja že stoletja. On in Oče sta ena v pravem odnosu do dajanja in sprejemanja. V Janezovem evangeliju pravi, da dela in govori samo to, kar vidi, sliši in spolnjuje ukaze Svojega Očeta. Jezus je ponižen in ponižen, ker je povezan z Očetom v svoji ljubezni. Jezus pravi, da so edini, ki poznajo Očeta, tisti, ki jih je nameraval razkriti. Kliče vse, ki so spoznali, da so naporni in obremenjeni. Klic je namenjen vsem ljudem, ki so naporni in obremenjeni, resnično vpliva na vse. Jezus išče ljudi, ki so pripravljeni sprejeti nekaj.

    Delitev bremena
    Jezus nas kliče na “borzo prenašanja bremen tovora”. Jezusova zapoved, ki naj bi prišla, da bi sprejela in se učila od, pomeni zapoved, da se sprostimo vseh težkih bremen, s katerimi smo prišli k Njemu. Odrečemo se jarmu in mu ga damo. Jezus nam ne ponuja svojega bremena in jarma, da bi dodal svoje obstoječe bremena in jarem. Ne daje nasvetov o tem, kako lahko učinkoviteje ali učinkovito prenašamo svoje tovore, da bi jih naredili lažje. Ne daje nam ramenskih blazinic, tako da nas trakovi naših tovorov potiskajo manj strmo. Ko nas Jezus pokliče v edinstven odnos z njim, nas izzove, da Mu predamo vso težino bremena, kolikor pač tehta. Ko poskušamo vse prenašati sami, pozabimo, kdo je Bog in ne gledamo več na Jezusa. Ne poslušamo ga več in pozabljamo, da ga poznamo. Breme, ki ga ne odlagamo na Jezusa, je v nasprotju s tem, kar nam je Jezus dejansko daroval.

    Ostani v meni in jaz v tebi pravi Jezus učencem
    Jezus je svojim učencem zapovedal, naj ostanejo v njem, ker so njegova trta in trta. “Ostani v meni in jaz v tebi.” Kako trta ne more roditi sadja samega sebe, če ne ostane na trti, tako ne boste obstali, če ne boste ostali z menoj. Jaz sem trta, vi stemladike na tej trti. Kdor ostane v meni in jaz v njem, prinese veliko sadu; ker brez mene ne morete storiti ničesar »(Joh 15,4-5). Jezus vas kliče, da vsak dan ponovno zaslužite to čudovito, življenje dano z jarmom. Jezus si prizadeva, da bi nam omogočil, da živimo vedno bolj v njegovi duši – miru, ne samo, ko se zavedamo, da jih potrebujemo. Da bi delil svoje jarme, nam bo pokazal več o tem, kaj še vedno nosimo, ki resnično ustvarja utrujenost in nas ohranja, da živimo v njegovem počitku. Mislimo, da bi lahko kasneje prevzeli njegov jarem, potem ko smo obvladali razmere in umirili stvari. Potem, ko so v redu, ko je bolj praktično živeti in delovati v položaju, v katerem iz njega dobimo vsakodnevni počitek.

    Jezus veliki duhovnik in Odrešenik
    Ko predate vse svoje breme bolezni, skrbi in težav Jezusu, zapomnite si, da je On Gospod, naš veliki duhovnik in naš Odrešenik. Kot naš veliki veliki duhovnik že pozna vsa bremena in jih je vzel na sebe in prevzame naše. On je prevzel naša težavna in zavožena življenja na raznih krivih in grešnih stranpoteh Življenja, vse naše probleme, borbe, grehe, strahove, napore, iskanja itd. In je naredil vse, da nas ozdravi od znotraj v naših dušah. Lahko mu zaupaš. Ni vam treba skrbeti za predajo težav: stara bremena, nove borbe, majhna, navidezno nepomembna bremena ali tista, ki se zdijo zelo velika. Pripravljen je in vedno zvest – povezan si z njim in on z Očetom, vse pa je povezano v Svetem Duhu. Ta proces rasti, da se navadite na popolno vez z Jezusom – odvrnitev od vas k njemu, novo življenje v njegovem počitku – se nadaljuje in krepi vaše celotno življenje. Nobenega sedanjega ali preteklega boja in nobene skrbi ni nujnejše, kot vam je to všeč. Zakaj te kliče Jezus k sebi? Da sami delimo in uživamo po Njem v svojem življenju, v svojem počitku brez raznih bremen in da nam podari Božji Mir. Tega se morate zavedati, ko nosite napačne obremenitve in jih nosite s seboj. Obstaja samo eno breme, ki ste ga pozvani nositi in to je Jezus Odrešenik in Učenik. In On nam hoče pomagati on nas Odrešiti. In njegovi nauki v evangeliju so jasni in njegov jarem nežen in lahak za tiste, ki ljubijo Jezusa.

    Avtor Cathy Deddo, medmrežje Weltweite Kirche Gottes Schweiz

  2. Hvala says:

    https://si.aleteia.org/2020/02/01/po-40-letih-se-je-vrnil-nasmeh-bog-je-v-mojem-srcu-na-prvem-mestu/

    PO 40 LETIH JE DOŽIVELA NASMEH:” BOG JE V MOJEM ŽIVLJENJU NA PRVEM MESTU

  3. Miro says:

    Gospoda nenehno prosimo za Božjo pomoč, da bomo vedno in povsod, pred vsemi ljudmi in pred vsemi stvarmi, dajali prednost živi Božji besedi; naj bo naš Odrešenik Jezus v našem življenju vedno na prvem mestu!

    BOŽJA BESEDA: »LE PRI BOGU SE UMIRI, MOJA DUŠA, KAJTI OD NJEGA JE MOJE UPANJE« (Ps 62,6)

    Slavimo Gospoda in se mu zahvaljujmo: Slava tebi, Jezus, ti si Izvir vse svetosti, naša Pravičnost in naše Usmiljenje, naše Upanje, naše Veselje … Hvala Ti za vse, kar nam podarjaš iz najčistejše Ljubezni, še zlasti pri obhajanju svete maše. Milostno nam pomagaj, da bomo prejete darove velikodušno delili z bližnjimi, na priprošnjo Preblažene Device Marije!

    Božje usmiljenje, nedoumljiva skrivnost Presvete Trojice, zaupamo vate!
    Božje usmiljenje, ki nam daješ nesmrtno življenje, zaupamo vate!
    Božje usmiljenje, ti veselje in neizmerna radost vseh svetih, zaupamo vate!

  4. Hvala says:

    SLAVLJENJE JE MOGOČE LE S SVETIM DUHOM!

    SAM SVETI DUH PRIHAJA, DA GA VODI!

    BOG JE VEDNO ENAKO VREDEN VSEGA SLAVLJENJA , NE GLEDE NA NAŠE (NE) UDOBJE V TEM SVETU!

    https://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/clanek/56-14-MladiVal-2?Open

  5. Hvala says:

    GOSPODA SLAVIMO Z VSEM SVOJIM BITJEM, KER SMO CELOVITA BITJA IN KER TAKO NAROČA SVETO PISMO!

    http://prenova.rkc.si/index.php/kkp-duhovni-tok/slavljenje

  6. Hvala says:

    NAJVEČJI DOSEŽEK, KI GA LAHKO DOSEŽEMO V ŽIVLJENJU, JE ŽIVETI ZA BOŽJO SLAVO, PIŠE RICK WARREN, AVTOR KNJIGE- ŽIVLJENJE Z NAMENOM.

    S TEM, KO IZPOLNJUJEMO SVOJ NAMEN NA ZEMLJI, ČASTIMO BOGA.

    PTICE GA SLAVIJO Z LETANJEM IN ČIVKANJEM.

    CELO DROBNE MRAVLJICA SLAVI BOGA, KO IZPOLNJUJE NAMEN, S KATERIM JE BILA USTVARJENA.

    KAJ PA MI?

    https://si.aleteia.org/2020/03/14/nekaj-nacinov-s-katerimi-lahko-vsak-dan-slavimo-boga/

  7. Hvala says:

    ZMAGA, KI PREMAGA SVET, JE NAŠA VERA!

    IN KAKO LAHKO VEM, DA DOBRO IZPOVEDUJEM VERO?

    OBSTAJA ZNAMENJE: KDOR DOBRO IZPOVEDUJE VERO, JE ZMOŽEN ČASTITI BOGA!

    SAMO KDOR IMA TRDNO VERO, JE ZMOŽEN ČAŠČENJA!. PRVA POMEMBNA DRŽA JE TOREJ IZPOVEDOVATI VERO IN JO VAROVATI

    DRUGA PA: IZROČITI SE. MOŠKI ALI ŽENSKA, KI IMA VERO, SE IZROČI BOGU. TA IZROČENOST NAS VODI K UPANJU. TAKO KOT NAS IZPOVED VERE VODI V ČAŠČENJE IN SLAVLJENJE BOGA, NAS IZROČENOST BOGU VODI V DRŽO UPANJA.

    OBSTAJAJO MNOGI KRISTJANI, KI NIMAJO TRDNEGA UPANJA, KI IMAJO SLABOTNO UPANJE. IN TO ZATO, KER NIMAJO POGUMA IN NE MOČI, DA BI SE IZROČILI BOGU (Mirenski grad).

    http://www.mirenski-grad.si/zmaga-ki-premaga-svet-je-nasa-vera

  8. Miro says:

    GORČIČNO ZRNO JE MAJHNO, VENDAR ZRASTE V VELIKO DREVO – PRAV TAKO JE BOŽJE KRALJESTVO MAJHNO V SVETU, TODA V SEBI NOSI MOČ, DA ZRASTE V VELIKO MNOŽICO!

    BOŽJA BESEDA: Še drugo priliko jim je podal; rekel je: »Nebeško kraljestvo je podobno gorčičnemu zrnu, ki ga je nekdo vzel in vsejal na svoji njivi. To je res najmanjše od vseh semen; ko pa zraste, je večje kakor zelišča in postane drevo, tako da priletijo ptice neba in gnezdijo na njegovih vejah.« In povedal jim je spet drugo priliko: »Nebeško kraljestvo je podobno kvasu, ki ga je vzela žena in ga umesila v tri merice moke, dokler se ni vse prekvasilo.« Vse to je Jezus povedal množicam v prilikah in ničesar jim ni govoril brez prilike, da se je izpolnilo, kar je bilo rečeno po preroku, ki pravi: »Odprl bom svoja usta v prilikah, izrekel bom, kar je skrito od začetka sveta« (Mt 13, 31-35).

    https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Mt+13%2C31-35&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

    Gorčično zrno je majhno, vendar zraste v veliko drevo. Prav tako je Božje kraljestvo majhno v svetu, toda v sebi nosi moč, da zraste v veliko množico. Sprejel bom seme Božje besede, da bo raslo in postalo živa stvarnost v meni. Gospod, okrepi mi zaupanje vate, da ti bom sledil in me ne bodo potrli duhovni neuspehi ter moralni padci (Luč Besede rodi življenje, Primož Krečič).

    V molitvi ponižno prosimo Gospoda za božjo pomoč, da bi v svoje srce radovoljno sprejeli »gorčično zrno« Božje besede, da bi se tam po Njegovi milosti, ki daje rast, razraslo v mogočno drevo z Njegovimi darovi in sadovi, danimi za spolnjevanje božje volje ter za odrešenje nas in naših bližnjih! Naj Božja beseda obrodi obilne sadove v vseh sestrah in bratih, ki prosijo za molitev in uslišanje pri Bogu. Ponižno prosimo, naj se žarki Božjega usmiljenja milostno dotaknejo vseh preizkušanih oseb v zapisih pod: Tjaša, Irena, Vida, Sija, Kristina, Mirjam, Klara K, Jasna, Alenka, Brigita, Minako, Grega, Helena, Nadnu, Anna in drugi prosilci milosti. Zgodi se presveta Božja volja!

    V tem času – polnem raznih človekovih preizkušenj in stisk, pa tudi velikih Božjih milosti – se še tesneje povežimo v molitvah, še zlasti pri obhajanju svete maše, ter vsak dan vztrajno molimo sveti rožni venec in rožni venec Božjega usmiljenja, in sicer v čast in zadoščevanje Jezusovemu Presvetemu Srcu in Marijinemu Brezmadežnemu Srcu, za spreobrnjenje grešnikov, za sveto Cerkev in svetega očeta Frančiška, za državne voditelje, za mir v domovini in po svetu, za Božjo pomoč pri spopadanju s koronavirusom …

    POD TVOJE VARSTVO PRIBEŽIMO

    Pod tvoje varstvo pribežimo,
    o sveta božja Porodnica,
    ne zavrzi naših prošenj
    v naših potrebah,
    temveč reši nas
    vselej vseh nevarnosti,
    o častitljiva in blagoslovljena Devica,
    naša gospa, naša srednica,
    naša besednica!

    S svojim Sinom nas spravi,
    svojemu Sinu nas priporoči,
    svojemu Sinu nas izroči!

    Božje usmiljenje, ki nam v Besedi, ki je postala človek, daješ opravičenje, zaupamo vate!
    Božje usmiljenje, ki si nam dalo Presveto Devico Marijo za Mater usmiljenja, zaupamo vate!
    Božje usmiljenje, v spreobrnjenju grešnikov, zaupamo vate!

  9. Hvala says:

    NA SPLOŠNO VELJA, DA SE EVHARISTIČNA PODOBA KRUHA OHRANI PRIBLIŽNO ČETRT URE PO PREJEMU OBHAJILA.
    TO IZHAJA IZ PREPROSTEGA BIOLOŠKEGA DEJSTVA IN JE V SKLADU Z ZAPISOM V KATEKIZMU, DA KRISTUSOVA EVHARISTIČNA NAVZOČNOST “TRAJA TAKO DOLGO, DOKLER OBSTAJATA EVHARISTIČNI PODOBI.”

    RAVNO ZATO ŠTEVILNI SVETNIKI PRIPOROČAJO, DA SE PO PREJEMU SVETEGA OBHAJILA PRIBLIŽNO ČETRT URE V MOLITVI ZAHVALJUJEMO BOGU. TO DUŠI OMOGOČA, DA RESNIČNO OKUSI BOŽJO NAVZOČNOST IN SE POVSEM “ISKRENO SREČA” Z JEZUSOM (Aleteia).

    https://si.aleteia.org/2019/05/28/kako-dolgo-je-jezus-navzoc-v-evharistiji-po-prejemu-obhajila/

  10. Janez says:

    Jezus prosim pridi in živi v meni
    Gospod daj prosim, da bom vsak dan v Tvoji bližini in ostal Tebi zmerom bliže,
    ko bom prijazen in dober do soljudi, ko bom videl lepoto Stvarstva in Narave
    in ko bom spet v gozdu in parku zaslišal ptičje petje in opazil drevje in rože na vrtovih
    in ko se me bo spet dotaknila čudežna smotrnost v naravi, ki si jo ustvarll za nas svoje Otroke.
    Vsak dan znova me pretresi, pregneti in pomagaj k moji spremembi in prenovi, da bom dober in še boljši človek kot nas učiš v Evangeliju.
    Prosim te za pomoč, da bom vsak dan kaj dobrega naredil za druge, jim pomagal in jih razveselil kar tako brez pričakovanja plačila in hvaležnosti. Tudi Ti meni pomagaš mnogokrat.
    V vsakem trenutku dneva prosim me navdihni in me v Duhu prevzemi tako,
    da se bom odprl Tvoji Ljubezni in daroval vse lepo in dobro tistim, ki so bolni, osamljeni, potrti in žalostni.
    Prosim Gospod daj, da bom v vseh skrivnostih življenja, v raznih dnevnih dogodkih in ob srečevanju raznih znanih in neznanih ljudi odkril Tvoje sporočilo in v vsem videl Tebe.
    Tako si mi blizu Gospod, zato prosim ne dovoli mi nikoli pomisliti, da si daleč od mene in od drugih ljudi.
    Jezus prosim pridi in živi ter ostani v meni tako, da bom:
    s Teboj mislil in čutil v meni kot dober in strpen človek in kristjan,
    s Teboj molil ter Boga in Marijo prosil v meni za razne dobre namene za druge ljudi in zase,
    s Teboj odpuščal in pozabil na hudobijo in krivice drugih ljudi,
    s Teboj trpel in pretrpel v meni razne bolezni in bolečine ter krivice,
    s Teboj Ljubil druge Ljudi in jim pomagal z dobro besedo, dobroto in konkretno dejavno pomočjo,
    s Teboj bil na strani rešitev in ne na strani problemov Življenja,
    s Teboj tolažil sebe ter druge in se ne pritoževal,
    s Teboj bil zgled krščanskega življenja po Evangeliju in desetih Božjih zapovedih ter drugih postavah,
    s Teboj bil orodje Božjega miru, Dobrote in Ljubezni v svetu za druge Ljudi, ki so pomoči potrebni.

    Jezus prosim Te glej iz mene, ljubi v meni slabe in dobre stvari, deluj, nastopaj in govori iz mene, sveti prosim skozi mene Svojo Svetlobo Ljubezni, Upanja in Dobrote, vlivaj meni in ljudem pogum, moč in pomoč ter me prosim varno vodi skozi preizkušnje in puščave k Studencem in Vodam Miru in Počitka ki so pri Tebi. V Tebi se namreč umiri moja duša in srce.
    Jezus prosim uporabljaj v koristne namene zame in za ljudi moje roke, moje noge, moje srce, mojo pamet mene popolnoma vsega tako, da nas pripelješ po Poti Odrešitve s Svetim Duhom k Očetu in da bo Gospod Bog ves v vseh dejanjih in našem življenju ter nas pri tem vse blagoslovil.
    Gospod v tem svetu, ki je Tvoja Stvaritev, bom ostal kot Tvoj Otrok ves pred Teboj sredi vseh naporov in prizadevanj, sredi hrupa in raznih vojn ter bojev v svetu, sredi nemirne množice ljudi, ki tavajo in Te iščejo iz Oči v Oči.
    Prosil Te bom zase in za vse Ljudi dobre Volje, ki Te potrebujemo, da nam pomagaš priti k Tebi in nas vodiš, da ne zaidemo po drugih poteh, ki ne vodijo k Jezusu.
    Amen

    Prirejeno in dopolnjeno po Prihajam k Tebi, molitve in premišljevanja, kapucini 1995.

    Če bi dal vsa naša človeška znanja na kup, ne bi nikoli dovolj vedeli o Bogu. Čeprav bogoslovci izražajo svoja mnenja, nimamo garancije, da pravilna. Deum scire Neum Docet nisi Deum Docente! O Bogu vedo nekaj le tisti, ki jim je Bog to razodel v Svoji Milosti! Kar pa vemo o Bogu je zelo malo, več vemo o tem kar ne vemo kot to kar naj bi vedeli! Skromni bodimo in molimo Boga, da nam bo kaj povedal o sebi: lačen sem bil in ste me nahranili, žejen sem bil in ste mi dali piti, bolan sem bil in ste me obiskali ….. Vse sem vam povedal v prilikah in v Evangelijih preprostro, da boste brali, doumeli in vse to v življenju uporabljali!

  11. Janez says:

    Dar neba našega Boga Ljudem na Zemlji
    Nekateri ljudje ne vedo, da so dar neba našega Očeta.
    Nekateri ljudje ne vedo, kako lepo je, da so in tvorno živijo v Ljubezni in Odpuščajo drugim.
    Nekateri ljudje ne vedo, kako dobro je, da jih lahko srečamo in se od Njih kaj naučimo in tudi obogatimo.
    Nekateri ljudje ne vedo, kako tolažilen je že njihov nasmeh in tihi zgled dobrote, ki ga črpajo od Njega.
    Nekateri ljudje ne vedo, kako ubogi bi bili brez nasmeha, dobrote in odpuščanja Njega ter drugih ljudi.
    A vedeli bi, če bi jim to povedali: Ti ali jaz.
    Morda pa to niti ni potrebno, saj je to Božja Volja. On že ve zakaj.
    Kolikor je ljudi, tolikor je Poti do Boga, ki morajo prehoditi veliko strmin in še več dobrega storiti, da gredo po Poti k Njemu.
    Veliko morajo pretrpeti, veliko krivic odpustiti in veliko dobrega storiti drugim ter ljubiti druge, da pridejo na Pot k Njemu.
    Ptica je ptica takrat, ko leti v zraku.
    Roža je roža takrat, ko cveti v tisočerih barvah Njegove Prirode.
    Človek pa je Človek takrat, ko je Dober, ko Odpušča drugim in sebi in ko Ljubi in iskreno Moli k Njemu.
    V miru in spokojnosti, ko delam in ko pomagam drugim, začutim njegovo Ljubezen in Prisotnost.
    Bog nam je vse daroval, ker nas ima neskončno rad.
    Z vsakim darilom in obdaritvij nam pove, kako rad nas ima.
    Z vsakim utripom mojega žitja in bitja začutim in celo vidim na vsakem koraku
    njegovo Veliko Dobroto in Ljubezen v Stvarstvu,
    ko me v tišini boža z nežnimi sapicami in slišim njegov tihi Glas med Ljudmi in v Naravi.
    In pravi mi, da je najvišja zapoved medsebojna Ljubezen med ljudmi.
    Kajti samo Ljubezen zmore ponovno približati Boga nam vsem, tudi ateistom,
    in nam pomagati, da bomo spet vanj Verovali s srcem in dušo.
    Ni pomembna oblika molitve, pomembno je srce, ki Živi in Ljubi vse Ljudi brez razlik.
    Premalo smo molili za lastno spreobrnjenje in poboljšanje,
    in preveč Ljudi smo hladno pustili trpečih in žalostnih zaradi hladnih medsebojnih odnosov brez pomoči.
    Krščanstvo bo preživelo po dobrih Ljudeh, ki bodo oznanjali Jezusov Evangelij z Ljubeznijo
    in utrjevali Veselo Oznanilo Ljudem z zgledom in nasmehom kot misionarji Ljubezni.
    Ko bomo molili, verjeli v Jezusa, delali in pomagali tudi drugim, bomo pomagali sebi!
    Prispevali bomo kot prenovljeni kristjani k Boljšemu Svetu, k Božjemu kraljestvu med nami.
    In Božji Mir bo prišel med nas in živeli bomo kot Učenik Jezus, Bogu v Čast in Slavo Vekomaj.

    Janez AKA Dichter Hansi

    Ne potrebujem človeških bogastev, pameti in učenosti, saj je vse kar smo in kar znamo in imamo, nič v Božjih Očeh. On nam je vse to dal. Bodimo skromni in ponižni, ko molimo in ga karkoli prosimo. Ko Ljubimo pa smo podobni Jezusu! Ljubezen je najvišja Božja zapoved!

  12. Hvala says:

    Že večkrat sem omenila, da je dobro vpletati Jezusa in Marijo v vsakdanje celodnevno življenje, ker tudi sama tako želita. Če izročimo samo en del življenja, drugi del pa vlečemo sami, ni ravnovesja in harmonije v življenju. Pojavlja se utrujenost, razdražljivost, hitenje s časom, nezadovoljstvo.
    Jezus in Marija pomagata pri kuhanju kosila, pospravljanju, nakupih.

    https://si.aleteia.org/2019/10/12/marija-svetovalka-pri-nakupih/

    .

  13. Hvala says:

    SVETO PISMO NAM JASNO SPOROČA, DA JE BOG STVARNIK VSAKEGA ČLOVEKA IN JE TUDI ZATO ZAČETNIK ŽIVLJENJA IN JE TUDI VIR VSAKEGA ZDRAVJA.

    PRI ZDRAVLJENJU VSEKAKOR NE MOREMO IN NE SMEMO IZSILJEVATI BOGA, KI IMA Z VSAKIM ČLOVEKOM SVOJE NAČRTE.

    VDANOST V BOŽJO VOLJO POMENI OSVOBODITEV OD STRAHU ZA LASTNO ŽIVLJENJE.

    VDANOST V BOŽJO VOLJO POMENI GLEDATI NA SVOJE ŽIVLJENJE KOT DAR MOŽNOSTI, DA V TRPLJENJU SEBE IN DRUGE IZROČAM KRISTUSU, KI JE TRPEL, DA BI NAŠO SMRT SPREMENIL V PRAG NAŠEGA VSTOPA V VEČNO ŽIVLJENJE (Msgr. dr. Peter Štrumpf- priloga)

    http://www.skofija-sobota.si/skofova-pridiga-pri-sv-masi-v-bolnisnici

  14. Janez says:

    Zdravje in mladost Telesa in Duha v Ljudeh ali Mens Sana in Corpore Sano, ker sledimo Njegovemu Evangeliju
    Kdo ali kaj daje Ljudem moč Telesa in Duha, da v življenju lahko vse jih veseli in nič odveč jim ni?
    Da vztrajajo, delajo, ustvarjajo, drugim pomagajo in težko narediti zase in za bližnje ničesar jim ni?
    To je naša Notranja vera v Dobroto, Dobri Duh, ki veselje ga preveva in Telo, ki v Notranji môči se življenja veseli.
    To je blaga Duša, polna načrtov strpnosti, dobrote in radosti za Bližnje, ki nič je ne teži.
    Zato mladostna igrivost Duše in Telesa v Ljudeh žari, iskri,veselje še pozna.
    Prinaša luč, ogreva svet, ker gorko upanje za boljši jutri za naš Svet ima.
    Vsak dan prinese dobrim Ljudem novo Luč spoznanja in še večjo Moč, da vztrajajo in da gredo naprej.
    Telo se znova prerodi in prebudi, naš Um pa nove lekcije življenja pridobi in se še bolj okrepi.
    Kot jablana, ko pride čas,vzbrsti in zacveti, ob času pa dozori in nam jabolke podari.
    In že je tu Pomlad ljubezni čas, ko človek po dobrem in lepem hrepeni.
    Je res, da je Človek ali Ecce Homo, malce zaskrbljen, če našel bo, kar si srce želi,po čemer tiho hrepeni? Zakaj?
    Prav ta nemir hrepenenja Srca in Duše, pa je za Človeka sreče vir,
    če najdeta se dva, ki iste sanje sanjata, se ljubita in se spoštujeta,
    da bosta skupaj bila Zaljubljen par,
    ki jima razen njune ljubezni in skupnega življenja nič drugega ni mar.
    In to je bistvo, ki največ v Življenju našem pač velja,
    dovoljene so nam plemenite sanje,
    da Ljubezniva Dobrota vedno zmaga in veselje ter smisel v življenju mnogim da.
    AMEN

    Janez AKA Dichter Hansi

    Kje najdeš srečne ljudi?
    Med optimisti.
    Le oni so lahko srečni,
    ker znajo videti dobre strani življenja.
    Nikoli nisem srečal srečnega pesimista.
    Pesimisti sedijo v temi.
    Vse jim je sivo in oni ne morejo videti skozi meglo.
    Optimisti odpirajo svoja okna za svetlobo, za sonce.
    Zavedajo se, preprosto vedo, da je pri ljudeh veliko trpljenja, veliko nejevolje in temne mračnosti.
    Ali oni v najtemnejših nočeh odkrivajo zvezde.
    Optimisti verujejo v dobro.
    Oni verjamejo v smisel življenja.
    Oni so dokaz, da je človek več od velikih številk raznih pojavov,
    več od ročice v avtomatskem aparatu za kavo.
    Oni verujejo v prijateljstvo med ljudmi.
    Širijo ozračje zaupanja, ustvarjajo klimo radosti.

    Phil Bosmans, belgijski duhovnik in pesnik ter dobrotnik pomoči potrebnim

    Če nisi sposoben imeti ljudi rad, ostani raje v svojem človeškem kraljestvu, ali pa se ukvarjaj z mrtvimi predmeti, ljudi pa pusti pri miru.

    Odložimo vso človeško znanje in pamet, saj tega Bog ne potrebuje. Odložimo vse ulenosti in učene knjige, ter se ozrimo na uboige, lačne in bolne, ki potrebujejo našo pomoč in usmiljenje. Če hočemo bitu podobni Jezusu moramo več moliti in ljubiti, tudi sovražnike in nasprotnike. kakšne zasluge pa imamo za širitev evangelija, če ljubimo le tiste, ki nas imajo radi?

  15. Janez says:

    Nekatera razmišljanja, kako sami sebi pomagati, biti svoj dober prijatelj, da bomo zdravi, srečni in zadovoljni v življenju
    Notranje zdravje, zadovoljstvo in sreča
    Zdrav duh v zdravem telesu ali mens sana in corpore sano. Vsak človek išče načine, kako biti zdrav, srečen in zadovoljen. Odgovor se skriva v notranji stabilni prisotnosti, ki zahteva pripravljenost odpreti vse čute in da se čudimo drobnim stvarem v življenju. Vsak človek naj bo sam sebi največji prjatelj in zaveznik, ki ve kaj hoče in ki si zaupa. Ko imaš sam dovolj moči in energije, jo boš imel tudi za druge. In to je to. Začni pri sebi. Moli Boga in ga prosi za pomoč in vodstvo!

    Skrbi in stres se preveč kopičita in izhod v rešitev se od nas odmika
    Povprečen človek sodobnega sveta je zaskrbljen zaradi mešanice različnih situacij, v kateri so v večji in manjši meri prisotne finančne skrbi, stresno delo, slabi odnosi v službi, odtujenost od partnerja, izguba stika z otroki in pomanjkanje časa za sebe in bližnje. Nezadovoljstvo, občutek, da »ne bom zmogel vsega tega« in strahovi so prve posledice, ki se jim postopoma lahko pridružijo še depresija, anksioznost, različne kronične bolezni brez pojasnjenega vzroka in včasih tudi zlom. S pravočasnim prepoznavanjem občutkov, jasnim zavedanjem svojih čustev in vzrokov za njih, sposobnostjo, da se od občutka in čustva z distanco oddaljimo in nanj pogledamo s »trezno« glavo izven sebe, lahko pomaga stabilizirati notranjo negotovost, krepiti notranjo stabilnost in prispevati k hitrejšemu in bolj učinkovitemu reševanju zapletenih situacij, kar dolgoročno prinese več dobrega počutja. Opazovanje popolnih in nasmejanih obrazov na obcestnih plakatih, TV ekranih in družabnih omrežjih odvrača od resničnega bistva, to je dostojno življenje vsakega, ki ga z veseljem živi in deli z ljudmi, ki so mu blizu. Čudenje vsakdanjim stvarem v naravi, nasmeh sodelavca ali otroka, petje ptic, cvetenje rož in dreves, šumenje vetra, let metulja mimo nas idr., ki jih nenadoma začutimo, zaznamo, vidimo in ki jih preje nismo niti opazili, kaj šele videli. Da prisluhnemo otroku doma, partnerju in drugim ljudem. To so drobna darila za nas. Čakajo nas. Poglejmo jih in se jih zavedajmo. Živeli smo doslej namreč hitro, prehitro eden mimo drugega. Za dosego miru je potrebnih v tišini v naravi nekaj malih korakov, ki jih nakazuje neka pot sprostitve in umiritve in njun blagodejen učinek na sodobnega človeka; saj slednji nenehno nekam hiti, je zaskrbljen in je v stresu. In k nemiru preganja še druge. Zakaj že? Imamo pravico do miru in sreče.

    Različne vloge človeka oziroma, kaj je pravzaprav človek?
    Ljudje imamo v življenju različne vloge. Lahko smo starši, prijatelji, sodelavci, razlikujemo se po poklicih in po odzivih v različnih življenjskih situacijah. Vsi nimamo vseh vlog, oziroma se te v času našega življenja spreminjajo. Kaj bi torej lahko bila skupna rdeča nit, ki nas povezuje ne glede na različne vloge, ki jih imamo v življenju? Ali ta skupna rdeča nit obstaja? Kaj je človek, ko pogledamo nanj iznad vseh vlog, ki jih igra v različnih obdobjih življenja? Kaj v resnici je človek? “Človek je odprt življenjski potencial in življenje je proces uresničevanja tega življenjskega potenciala,” bi povzeli po raznih modrecih. In na tebi je, da narediš kaj iz sebe in iz svojega življenja. Nihče drug ne bo. Prisluhnimo si, kakšni talenti in darovi sposobnosti in lastnosti so v nas in izven nas in preanalizirajmo, kaj hočemo in kam gremo. Ko to vemo in znamo potegniti prioritete bomo preprosto v sebi vedeli kaj, kam, zakaj in kako. Kjer je volja je tudi pot. Simple.

    Povezava telesa, čustev in možganov
    Le malo truda in opazovanja je potrebno, da človek sam in na podlagi lastnega izkustva ugotovi, kakšna je povezava med telesom in možgani. Seveda so izsledki znanosti, medicine in drugih ved nepogrešljivi, a mnogo tega bi lahko razumeli sami, če bi pozorno opazovali odzive telesa ob različnih dogajanjih. Opazujmo, na primer, odziv telesa, ko nas je nečesa strah ali ko imamo tremo. Nihče se nas fizično ne dotakne, ničesar ne vnašamo v svoje telo, a kemične reakcije v telesu in splošen odziv so povsem drugačni kot v sproščenem stanju. Srčni utrip je hitrejši, potimo se, zviša se raven določenih hormonov, ki so značilni za stresna stanja, dihanje je plitko, morda hitrejše in še bi lahko naštevali. Na tem preprostem primeru je jasno in očitno, kako sta um in telo povezana in kako um vpliva na telo. Psiche et soma. Še več, razlogi, zakaj občutimo določena čustvena sanja pri tem niso bistvenega pomena. Telo ne vpraša, kdo me je razjezil, užalil ali prizadel. Niti ne vpraša po razlogih, zakaj je to tega prišlo. Lahko rečemo, da smo se upravičeno razjezili ali celo, da je bila ta oseba krivična do nas, nepoštena in še kaj. Toda to ne spremeni dejstva, da bo naše telo odreagiralo na način, ki ga sprožijo misli povezano z jezo. Ko je Buda npr. dejal: »Nihče te ne bo kaznoval zaradi jeze, temveč te bo jeza kaznovala sama po sebi«, je govoril prav o dejstvu, da s svojimi mislimi sami sebi pripravljamo neke napitke, ki so telesu bodisi koristni bodisi škodljivi. Danes je popularno govoriti o tem, kako je potrebno imeti rad samega sebe. Toda zgornji zapis pove, da je ljubezen do sebe povezana z odnosom, ki ga imamo do drugih ljudi. Kakor razmišljamo o drugih, takšno realnost ustvarjamo v sebi. Sovraštvo, zamera in jeza so trpinčenje samega sebe. Pa vendar zakaj? Ko gledamo na ljudi s strpnostjo, sočutjem in z razumevanjem, oziroma, ko razumemo njihove zmožnosti in omejitve ter nismo užaljeni, ker ne zmorejo ali ne znajo več in ker ne ravnajo drugače, kot ravnajo, si s tem prihranimo marsikatero negativno čustvo in posledično tudi telesno težavo. Strpni smo, ne.

    Kaj je pomembnejše glava ali srce ? Kar oboje je potrebno za harmonijo
    Nekateri prisegajo na to, da jih vodi razum, da se odločajo z razmišljanjem, drugi delujejo bolj instinktivno in rečejo, da njih vodi srce. Verjetno v različnih trenutkih prevladuje eno ali drugo, a vendar obstaja ultimativni odločevalec, da nekdo poseže po nezdravi hrani, se prepusti zasvojenosti, zboli ali se kako drugače vda, drug pa se bori z vsakodnevnimi izzivi na drugačen način. Ko kupimo npr. karto za vlak, vemo, kam se želimo peljati. Človek pa pogosto deluje tako, da stori določeno dejanje (kupi karto za smer dogajanja), kasneje pa se pritožuje, kam je njegov vlak pripeljal. Premalo se zavedamo, da sami kupujemo karte za svoja potovanja v življenju, da pogosto brezglavo stopamo na vlak, čigar smer nam kasneje ni všeč in si je ne želimo ozroma spoznamo, da je bila sprejeta napačna odločitev, ki smo jo premalo premislili. Svojo slepoto kasneje (krivično) pripisujemo »delovanju s srcem« rekoč, da nas je vodilo srce. Toda srce in neodgovorno ter slepo ravnanje niso eno in isto.
    Razmislek ali »glava« je torej tisti del, ko smo zmožni dojeti povezave med vzrokom in posledico naših dejanj, ko lahko tudi vnaprej predvidimo, kam nas bo odpeljal določen vlak ali dejanje. Razmislek ne pomeni nič drugega kot budnost (lat. vigilantibus sum). Vidimo, razumemo, dojemamo, znamo povezovati. S tem pa smo učinkovitejši pri reševanju problemov, smo bolj ustvarjalni in ravnamo optimalno v dani situaciji. In srce? Vedno obstaja znanje nad znanjem. Nekdo zna več kot mi jaz/mi. Ne glede na to, koliko smo se naučili in kaj vse že vemo, vedno bo nekaj večjega, višjega, do tedaj neznanega. Znanje je pot, ki nima svojega konca. Kdor pravi, da je prišel do cilja, ni povedal prav, saj je pot še dolga in mi smo potniki. Zato vsakič, ko stopamo v nekaj novega, potrebujemo pogum srca. Ne moremo vedeti z gotovostjo, napake bodo prav gotovo na obzorju, varnosti ni, zavetja ni … A srce je tisto, ki te čez vse te dvome pripelje. Le v Bogu se umiri moja duša in počije moje srce. On nas uči ljubezni, skromnosti in ponižnosti. Le On mi daje Božji Mir in me Uči ter Vzgaja v Božji Ljubezni, ki ne mine nikdar.

    Kako je videti človek v harmoniji?
    Človek v harmoniji, kaj je že to? Ko ga srečamo in po neki čudni usodi še prepoznamo, smo presenečeni. Ker takšni ljudje so izven vseh spektaklov in povprečnih pričakovanj ljudi. Najdemo jih v vseh poklicih ali pozicijah. Človek v harmoniji nikakor ni vezan le na odmaknjeno življenje v naravi, temveč je lahko sredi poslovnega, delovnega, političnega dogajanja ali lahko ima zelo odgovorne naloge. Prav tako ni nujno, da svoje znanje ubesedi v »duhovno« besedišče. Lahko je živahen ali bolj mirne narave, lahko je takšnih ali drugačnih značajskih potez, toda nekatere črte so tem ljudem vendarle skupne. In ena od teh je, da z umirjenostjo duha in zaupanjem v Boga sprejemajo spreminjanje zunanjih dogodkov. Naj bo uspeh ali neuspeh, vzpon ali padec, polom ali rast, umirjenost njihovega duha je vedno prisotna. Neločljivo povezanost s svetom ne občutijo le na abstraktni ravni ali v teoriji, temveč v čisto vsakdanjih in praktičnih primerih. Razumejo namreč, da je njegov odnos do sveta in ljudi tisto, kar jim prinaša mir ali nemir. Tak človek ravna etično , z razumevanjem in z dobroto. Vendar njegovo etično ravnanje ne izvira iz ega dobrote in ne iz povprečne morale, temveč iz globokega zavedanja, da je vse, kar stori okolici, storjeno njemu samemu. Smo del velikega, živega vesoljstva, ki ga je ustvaril Gospod Bog. Če mislimo, da lahko prizadenemo drugega človeka ali drugo živo bitje, ne da bi prizadeli sebe, se žalostno motimo. Ko smo odprti in razsvetljeni od Njega po Njegovi Milosti in ko res vidimo ne le opazimo stvari okrog nas, ko slišimo ptičje petje, žuborenje potočka, vidimo ljudi okrog nas, vidimo gozd, travnike in planine v daljavi, sonce ki sveti in rožo v vazi poleg nas, ki nam jo je prinesel sosedov otrok, si lahko rečeno: »To sem jaz, to je del mene«. Povezani smo z vsemi stvarmi in če pošiljamo pozitivno energijo, smo osredotočeni na vse to, pošiljamo ljubeznive vibracije okrog sebe, smo srečni. Ganz einfach. In Bog bo blagoslovil naša pota. Živimo po Evangeliju, ker takrat Dajemo in Ljubimo. Ker darujemo drugim vse, kar smo od Gospoda zastonj Milostno prejeli.
    Za vse imamo čas, le za Boga in za bližnje ter zase nam ga zmanjka. Naredimo potrebne spremembe, začnimo pa pri sebi! Splačalo se bo in bolj bomo umirjeni, srečni in zadovoljni. Molimo in prosimo Boga za Milost in Navdih ter Božje Vodstvo, da bodo vsi naši človeški napori blagoslovljeni!
    Vzemi si čas zase in za druge
    Imej čas za delo – to je ključ do uspeha.
    Imej čas za razmišljanje – to je izvor moči.
    Imej čas za igro – to je skrivnost mladosti.
    Imej čas za prijateljstvo – to je pot do sreče.
    Imej čas za sanjarjenje – to je pot k zvezdam.
    Imej čas, da ljubiš in da te ljubijo – to ni le privilegij elite ampak vsakega od nas.
    Imej čas, da gledaš okrog sebe – škoda je dneva za sebičnost.
    Imej čas za smeh – kajti, to je glasba duše.
    Imej čas za Boga, da bo blagoslovil vse tvoje delo in življenje!

    Lat. Verbum laudatur, si factum sequatur. Beseda je vredna pohvale, če ji sledi dejanje.

    Preštudirani razni prispevki iz razne strokovne literature (npr. prof. dr. Anton Trstenjak, dr. Janžekovič, Joyce Meyer, Thomas Moore et altri) in lastna razmišljanja. Janez

  16. Hvala says:

    TRIPTIH (Marjan Dvornik _Prenova )

    SADUCEJI DANAŠNJEGA DNE

    Kje je rešitev?

    https://drive.google.com/file/d/1fv9NIfIdLvUajK6s49ZlsX2C0zn7AS9f/view

  17. Miro says:

    BOŽJA BESEDA NAM GOVORI: »VELIKO PREROKOV IN PRAVIČNIH SI JE ŽELELO VIDETI, KAR VI GLEDATE, PA NISO VIDELI, IN SLIŠATI, KAR VI POSLUŠATE, PA NISO SLIŠALI.« (Mt 13,17)

    Priporočimo se Svetemu Duhu, da se bomo pod Njegovim vodstvom čedalje bolj poglabljali v globoke skrivnosti svete evharistije, katere nam milostno razodeva živa Božja beseda, odkrivamo pa jih lahko tudi v naslednjih mislih:

    Vsakokrat, ko se udeležimo evharistije,
    v tem zakramentu odkrijemo
    resnični pomen svoje dejavnosti,
    v prid napredka in miru najdemo moč,
    s katero se lahko velikodušno udejstvujemo
    v naših družbenih nalogah, pri čemer nas
    spodbuja Kristus, ki v tem zakramentu daje
    življenje svojim prijateljem.
    (Janez Pavel II.)

    Vsakodnevno obhajilo
    je bilo zame kakor kopel žive vode,
    ki napne in raztegne mišice, kakor močan
    obrok pred pohodom.
    (Guy de Larigaudie)

    Iz obhajanja evharistije
    so za Cerkev vzniknile neskončne dobrine
    svobode, osvoboditve, enakosti in bratstva,
    dejavne ljubezni in socialnosti.
    (Jesus Castellano Cervera)

    Kralj slave se je osebno
    približal človeštvu in od njega zahteva
    odgovor na to Božje dejanje,
    to je, da smo usmiljeni z ljudmi,
    ki jih je odrešila njegova kri.
    (Avrelij Avguštin iz Hipona).

    Iz knjige: Kruh, ki daje življenje; misli o evharistiji, zbral Wilhelm Mühs.

    Slavimo Gospoda in se mu zahvaljujmo za neskončni dar svete evharistije! Slava tebi, Jezus, ti si živi Kruh življenja. Ti si naša Jed in naš Kelih. Ti si naše Odrešenje, Pravičnost, Posvečenje, Opravičenje … Hvala ti, ker se pri sveti maši daruješ nebeškemu Očetu za nas in naše odrešenje!

    Pri sveti maši Božjemu usmiljenju z zaupanjem priporočimo naše sestre in brate, ki v raznih dušnih in telesnih stiskah prosijo za molitev in uslišanje pri Bogu!

    Božje usmiljenje, ki se na nas izlivaš iz Kristusovih ran, zaupamo vate!
    Božje usmiljenje, neizmerno v zakramentu evharistije in duhovništva, zaupamo vate!
    Božje usmiljenje, tolažba in blagor vsem, ki so skesanega srca, zaupamo vate!

  18. Hvala says:

    BOGA PROSIMO, DA NAM DA SVETEGA DUHA, NE SAMO NJEGOVE DAROVE . SVETI DUH NAS BO UČIL, VODIL, RAZSVETLJEVAL, NAVDIHOVAL ITD…

    SVETA FAVSTINA JE BILA ORODJE V BOŽJIH ROKAH!

    Poglejmo, kaj je napisala svetnica Favstina o svojem pisanju Dnevnika:

    “MOJ JEZUS, TI VIDIŠ, NE SAMO, DA NE ZNAM DOBRO PISATI, CELO DOBREGA PERESA NIMAM. VČASIH SE ZARES TAKO MUČIM S PISANJEM, DA MORAM POSAMEZNE ČRKE SESTAVLJATI V STAVKE, TO PA ŠE NI VSE. PISANJE JE OTEŽENO TUDI ZATO, KER NEKATERE STVARI ZARADI SESTER ZAPISUJEM SKRIVAJ. ZATO MORAM VEDNO ZNOVA ODPIRATI ZVEZEK IN POTRPEŽLJIVO POSLUŠATI PRIPOVEDOVANJE TISTE OSEBE. IN ČAS , KI SEM GA NAMENILA PISANJU, MINE, A HITRO ZAPIRANJE ZVEZKA POVZROČA- DA SE MI MAŽE TO, KAR JE ZAPISANO. PIŠEM Z DOVOLJENJEM PREDSTOJNIKOV IN PO NAROČILU SPOVEDNIKA.

    ČUDNA STVAR , DA VEČKRAT KLJUB VSEMU PIŠEM PRIMERNO, TODA DOSTIKRAT TAKO, DA SAMA KOMAJ PREBEREM. (Dn 839).

  19. Hvala says:

    Sveta Favstina Kowalska je zapisala:

    “29.09. PRAZNIK SVETEGA NADANGELA MIHAELA. POSTALA SEM NOTRANJE ZDRUŽENA Z BOGOM. NJEGOVA NAVZOČNOST ME PREŠINJA V GLOBINO IN ME NAPOLNJUJE Z MIROM, VESELJEM IN ČUDENJEM. PO TAKŠNIH TRENUTKIH MOLITVE SEM NAPOLNJENA Z MOČJO IN NENAVADNIM POGUMOM ZA TRPLJENJE IN BOJ. NIČ ME NE PLAŠI, PA ČEPRAV BI BIL VES SVET PROTI MENI. VSA NASPROTOVANJA ZADEVAJO LE POVRŠINO, V GLOBINO NIMAJO DOSTOPA , KER TAM PREBIVA BOG, KI ME UTRJUJE, KI ME NAPOLNJUJE.

    OB NJEGOVEM VZNOŽJU SE UNIČIJO VSE SOVRAŽNE ZVIJAČE. V TEH TRENUTKIH ZDRUŽENJA ME BOG OHRANJA S SVOJO MOČJO. DANA MI JE NJEGOVA MOČ, KI ME USPOSABLJA, DA GA LJUBIM. Z LASTNIMI NAPORI TEGA NIKOLI NE DOSEŽETE. V ZAČETKU SEM SE BALA TE NOTRANJE MILOSTI. VSA SEM SE PREPUŠČALA STRAHU, TODA V KRATKEM ČASU MI JE GOSPOD DAL SPOZNATI, KAKO MALO MU JE TO VŠČEČ. TODA TUDI TO MOJO UMIRITEV JE ON SAM PRIPRAVIL ” Dn 480).

    Bodimo pozorni na besede Favstine, ko je rekla:” DANA MI JE NJEGOVA MOČ….Z LASTNIMI NAPORI TEGA NIKOLI NE DOSEŽETE….MOJO UMIRITEV JE ON PRIPRAVIL: “

  20. Hvala says:

    Sveta Favstina Kowalska je zapisala:

    “DOŽIVLJAM TRENUTKE Z BOŽJO MATERJO IN SE PRIPRAVLJAM NA SLOVESNI TRENUTEK PRIHODA GOSPODA JEZUSA. BOŽJA MATI ME POUČUJE O NOTRANJEM ŽIVLJENJU DUŠE Z JEZUSOM, POSEBEJ V SVETEM OBHAJILU. KAKO VELIKO SKRIVNOST V NAS IZVRŠUJE SVETO OBHAJILO- TO BOMO SPOZNALI ŠELE V VEČNOSTI. O NAJDRAGOCENEJŠI TRENUTKI V ŽIVLJENJU!”(Dn 840).

  21. Hvala says:

    EVHARISTIJA BOŽJI DAR ZA ŽIVLJENJE SVETA

    EVHARISTIJA NAJVZVIŠENEJŠI DAR SAJ JE DAR SAMEGA KRISTUSA, NJEGOVE OSEBE V NJEGOVI SVETI ČLOVEŠKOSTI IN TUDI ODREŠENJSKEGA DELA.

    NAJVZVIŠENEJŠI DAR JE SKRIVNOST ZAVEZE, ZAROČNIŠKA SKRIVNOST MED BOGOM IN ČLOVEŠTVOM.

    “VESELIMO SE IN ZAHVALJUJMO SE BOGU”, VZKLIKA SV. AVGUŠTIN , ” NE LE ZATO, KER SMO POSTALI KRISTJANI, MARVEČ ZATO, KER SMO POSTALI KRISTUS. ”

    Prejemajmo radi Sv. evharistijo, to je res najvzvišenejši dar.

    Nekoč sem bila pri Sveti maši v manjši cerkvi. Jezusa sem vprašala, kaj naj naredim, ali naj prejmem sveto evharistijo ali ne, povedala sem Mu svoj razlog , zakaj pač ne bi šla k svetemu obhajilu. Bila je popolna tišina.
    Ko pa je duhovnik pred oltarjem začel deliti svete hostije ljudem, me je nenadoma sila porinila iz klopi in sem se znašla pred duhovnikom in sem prejela sveto obhajilo. Nisem mogla razumet! Kako je to mogoče!. Pri Bogu je vse mogoče. S tem hočem povedat, da sem jaz razmišljala po človeško, se odločila po svoje, vendar, ker sem Gospoda prosila, kaj naj naredim, me je pač porinil iz klopi.

    http://www.druzina.si/icd/spletnastran.nsf/knjigarna/38FCA5125FEA09CAC125757E00269E1B/$FILE/CD-123-EVHARISTIJA.PDF

  22. Miro says:

    Z ZAUPANJEM SE PRIPOROČIMO SV. JOAHIMU IN SV. ANI – STARŠEM DEVICE MARIJE!

    God svetega Joahima in svete Ane, staršev Device Marije, ki ga danes obhajamo, nas spodbuja, naj si tudi mi prizadevamo, da bomo Bogu vedno bolj všeč. V ta namen se priporočimo tema velikima svetnikoma in vzornikoma. Najprej pa vse, s čimer smo Boga in Marijo žalili, obžalujmo, da bomo svete skrivnosti obhajali s čistimi srci … Ker sta sveti Joahim in sveta Ana v Boga živo verovala in njegovo voljo zvesto spolnjevala, ter ga ljubila iz vsega srca, sta se povzpela do visoke stopnje svetosti. Njuno češčenje, posebno češčenje svete Ane kot vzornice in zavetnice krščanskih žena in mater, se je že zgodaj začelo širiti. Priprošnji svete Ane naj bi se vsaka krščanska mati rada priporočala in si po njenem zgledu s čutom odgovornosti prizadevala za krščansko vzgojo otrok. Seveda naj bi si za tako vzgojo prizadeval tudi vsak krščanski oče … (iz knjige Kristusove priče, Stanko Lorber).

    Več o tem na http://svetniki.org/sveti-joahim-in-ana-starsa-device-marije

    Sv. Joahimu in sv. Ani priporočimo tudi vse trpeče osebe in njihove stiske, navedene v rubriki “Prosim za molitev”, v zapisih pod: Tjaša, Irena, Vida, Sija, Kristina, Mirjam, Klara K, Jasna, Alenka, Brigita, Minako, Grega, Helena, Nadnu, Anna in drugi prosilci milosti. Naj na priprošnjo sv. Joahima in sv. Ane vse trpeče, še zlasti uboge grešnike, objamejo žarki Božjega usmiljenje; zgodi se presveta Božja volja!

    Božje usmiljenje, ki si nam dalo Presveto Devico Marijo za Mater usmiljenja, zaupamo vate!
    Božje usmiljenje, ki si nas poklicalo k sveti veri, zaupamo vate!
    Božje usmiljenje, studenec bolnim in trpečim, zaupamo vate!
    Sv. Joahim in sv. Ana, prosita za nas!

  23. Janez says:

    Božja milost ali v izuvirniku die Gnade Gottes (Medmrežje Weltweite Kirche Gottes – WKG Schweiz)
    Božja milost je nezaslužena naklonjenost, ki jo je Bog pripravljen podariti vsem svojim stvaritvam. V najširšem smislu se Božja milost manifestira v vsakem dejanju božjega samo-razodetja. Po milosti so človek in ves kozmos (vesolje/stvarstvo) odkupljen od greha in smrti po Jezusu Kristusu in po milosti človek pridobi moč spoznati in ljubiti Boga in Jezusa Kristusa v veselju večnega odrešenja na svetu. Božje kraljestvo. (Kolosani 1,20, 1, John 2,1-2, Rimljani 8,19-21, 3,24, 5,2.15-17.21, John 1,12, Ephesians 2,8-9, Titus 3,7).

    Milost Boga
    “Če pravica pride po zakonu, potem je Kristus umrl zaman,” je zapisal Pavel v galatskem 2,21. Edina alternativa, pravi v istem verzu, je “Božja milost”. Mi smo rešeni po milosti, ne po ohranjanju zakona. To so alternative, ki jih ni mogoče kombinirati. Mi jih ne rešimo z milostjo in delom, ampak samo z milostjo. Pavel jasno pojasni, da moramo izbrati eno ali drugo. Izbira obeh ni možnost (Rim 11,6). Kajti če bi bila dediščina pridobljena po zakonu, ne bi bila dana obljuba; Toda Bog ga je Abrahamu svobodno dal z obljubo (Gal 3,18). Odrešenje ni odvisno od zakona, ampak od Božje milosti. “Samo če bi obstajal zakon, ki bi lahko dal življenje, bi pravica resnično prišla iz zakona” (v. 21). Če bi obstajal način, da bi pridobili večno življenje z držanjem zapovedi, bi nas Bog rešil z zakonom. Toda to ni bilo mogoče. Zakon ne more nikogar rešiti. Bog hoče, da imamo dobre manire. Želi, da ljubimo druge in s tem izpolnjujemo zakon. Vendar ne želi, da bi mislili, da so naša dela vedno razlog za naše odrešenje. Njegovo zagotavljanje milosti pomeni, da je vedno vedel, da ne bomo nikoli “dovolj dobri” kljub našim najboljšim prizadevanjem. Če naša dela prispevajo k odrešitvi, potem bi se imeli kaj hvaliti. Toda Bog je načrtoval svoj načrt odrešenja, tako da ne moremo zahtevati zasluge za naše odrešenje (Ef 2,8-9). Nikoli ne moremo trditi, da zaslužimo karkoli. Nikoli ne moremo reči, da nam Bog vse dolguje.
    To se dotika jedra krščanske vere in naredi krščanstvo edinstveno. Druge religije trdijo, da so ljudje lahko dovolj dobri, če se dovolj trudijo. Krščanstvo pravi, da ne moremo biti dovolj dobri. Potrebujemo milost. Sam po sebi nikoli ne bomo dovolj dobri, zato druge religije ne bodo nikoli dovolj dobre. Edini način, da se rešimo, je Božja milost. Nikoli ne moremo zaslužiti, da bi živeli večno, zato je edini način, da dobimo večno življenje, da nam Bog da nekaj, česar si ne zaslužimo. To je tisto, kar Pavel želi, ko uporablja besedo milost. Odrešenje je dar od Boga, nekaj, kar nikoli ne bi mogli zaslužiti – niti z ohranjanjem zapovedi tisočletij.

    Jezus in milost
    “Zakaj je dan preko Mojzesa,” piše Janez in nadaljuje: “Milost in resnica sta prišli po Jezusu Kristusu” (Janez 1,17). Janez je videl nasprotje med zakonom in milostjo, med tem, kar počnemo in kar nam je dano. Vendar Jezus ni uporabil besede milosti. Toda vse življenje je bilo zgled milosti in njegove prispodobe ponazarjajo milost. Včasih je uporabil besedo milost, da bi opisal, kaj nam Bog daje. “Blagor milostnim,” je rekel, “ker bodo prejeli usmiljenje” (Mt 5,7). S to izjavo je navedel, da vsi potrebujemo usmiljenje. Omenil je, da bi morali biti v tem pogledu podobni Bogu. Če cenimo milost, bomo tudi milost drugim ljudem. Kasneje, ko so ga vprašali, zakaj se ukvarja z zloglasnimi grešniki, je ljudem rekel: “Ampak pojdi in se nauči, kaj to pomeni: usmiljen sem na milost in ne na žrtvovanje” (Mt 9,13, citat iz Hos 6,6) ). Bog je bolj zaskrbljen, da pokaže milost, kot da je perfekcionist pri izpolnjevanju zapovedi. Ne želimo, da bi ljudje grešili. Ker pa so prestopki neizogibni, je milost nujno potrebna. To velja za naše medsebojne odnose in naš odnos z Bogom. Bog hoče, da prepoznamo našo potrebo po usmiljenju in da pokažemo milost drugim ljudem. Jezus je dal primer tega, ko je jedel z davkoplačevalci in govoril z grešniki – s svojim vedenjem je pokazal, da Bog želi komunicirati z vsemi nami. On je prevzel vse naše grehe in nam odpustil, da imamo to sožitje. Jezus je povedal priliko o dveh dolžnikih, ki so dolgovali ogromno vsoto, in drugi, ki je dolgovala veliko manj. Gospodar je odpustil služabniku, ki mu je veliko dolgoval, toda ta služabnik ni odpustil kolegu uslužbencu, ki mu je bil manj dolžan. Učitelj je bil jezen in rekel: »Ali se tudi ti nisi usmilil do svojega služabnika, kako sem se ti usmilil?« (Mt 18,33). Lekcija te prilike: Vsak od nas bi se moral videti kot prvi služabnik, ki mu je bilo odpuščeno ogromno vsoto. Vsi smo do dolge poti izpolnili zahtev zakona, zato nam Bog pokaže usmiljenje – in hoče, da tudi mi pokažemo milost. Seveda, tako na področju milosti kot v pravu, naša dejanja ne dosegajo pričakovanj, zato moramo še naprej zaupati v Božjo milost. Prilika o dobrem Samarijancu se konča s pozivom k milosti (Lk 10,37). Avtor, ki je prosil za milost, je bil tisti, ki je stal pred Bogom (Lk 18,13-14). Izgubljeni sin, ki je zapravil svoje bogastvo in se potem vrnil domov, je bil sprejet, ne da bi kaj storil, da bi ga “zaslužil” (Lk 15,20). Niti vina iz Naina niti njen sin niso storili ničesar, da bi dobili vstajenje; Jezus je to naredil iz sočutja (Lk 7,11-15).

    Milost našega Gospoda Jezusa Kristusa
    Jezusovi čudeži so služili za dušenje začasnih potreb. Ljudje, ki so jedli kruh in ribe, so spet postali lačni. Sin, ki je bil dvignjen, je na koncu umrl. Toda milost Jezusa Kristusa bo dana vsem nam z najvišjim dejanjem božanske milosti: Njegovo žrtveno smrt na križu. Tako se je Jezus sam dal za nas – z večnimi, ne zgolj začasnimi posledicami. Ko je Peter dejal: »Namesto tega verjamemo, da smo rešeni z milostjo Gospoda Jezusa« (Apostolska dela 15,11). Evangelij je sporočilo Božje milosti (Akti 14,3, 20,24, 32). Mi smo upravičeni po milosti “z odrešenjem, ki je bilo storjeno po Jezusu Kristusu” (Rom 3,24). Božja milost je povezana z žrtvovanjem Jezusa na križu. Jezus je umrl za nas, za naše grehe, in mi smo rešeni zaradi tega, kar je storil na križu (v. 25). Odrešitev imamo po njegovi krvi (Eph 1,7). Toda Božja milost gre dlje od odpuščanja. Luka nam pove, da je bila Božja milost z učenci, ko so oznanjali evangelij (Act 4,33). Bog jih je podpiral tako, da jim je dajal pomoč, ki je niso zaslužili. Toda, ali to ne počnejo človeški očetje? Ne samo, da svojim otrokom dajemo, če niso storili ničesar, da bi jih zaslužili, temveč jim dajemo tudi darila, ki jih ne bi mogli zaslužiti. To je del ljubezni in odraža naravo Boga. Milost je velikodušnost. Ko so člani kongregacije v Antiohiji poslali Pavla in Barnabo na misijonsko potovanje, sta jim ukazali na Božjo milost (Apostolska dela 14,26, 15,40). Z drugimi besedami, naročili so jim, naj skrbijo za Boga in zaupajo, da bo Bog zagotovil potnike in da jim bo dal tisto, kar potrebujejo. To je del njegove milosti. Duhovna darila so tudi delo milosti. “Imamo drugačne darove,” piše Pavel, “po milosti, ki nam je bila dana” (rimski 12,6). “Vsakemu od nas je dana milost po merilu Kristusovega darila” (Ef. 4,7). “In služite drug drugemu, vsak z darilom, ki ga je prejel, kot dobri upravitelji mnogih Božjih milosti” (1Pt 4,10).
    Pavel se je zahvalil Bogu za duhovne darove, ki jih je podaril zvestim (1Kor 1,4-5). Prepričan je bil, da bo Božja milost med njimi bogata in jim bo omogočila, da se še povečajo v vsakem dobrem delu (2Kor 9,8). Vsako dobro darilo je dar od Boga, rezultat milosti, namesto tega, kar si zaslužimo. Zato bi morali biti hvaležni za najpreprostejše blagoslove, za petje ptic, vonj rož in smeh otrok. Tudi življenje je samo po sebi razkošje, ne nujnost. Pavlova služba mu je bila podeljena po milosti (Rim 1,5, 15,15, 1Kor 3,10, Gal 2,9, Ef 3,7). Vse, kar je delal, je hotel storiti v skladu z Božjo milostjo (2Kor 1,12). Njegova moč in sposobnosti so bili dar milosti (2Kor 12,9). Če bi Bog lahko rešil in uporabil najhujše od vseh grešnikov (kot je opisal Pavel), lahko zagotovo odpusti in uporabi vsakega od nas. Nič nas ne more ločiti od njegove ljubezni, od njegove želje, da nam jo da.

    Naš odgovor na milost
    Kako naj se odzovemo na Božjo milost? Z milostjo, seveda. Moramo biti usmiljeni, ker je Bog poln usmiljenja (Lk 6,36). Drugim bi morali odpustiti prav tako, kot smo bili odpuščeni. Služiti moramo drugim, tako kot smo bili vročeni. Moramo biti prijazni do drugih, tako da jim izkazujemo dobro voljo in prijaznost. Naše besede morajo biti polne milosti (Kol 4,6). Moramo biti prijazni in milostljivi, odpuščati in dati v zakonu, poslu, delu, cerkvi, prijateljih, družini in neznanci. Pavel je tudi opisal finančno velikodušnost kot milostno dejanje: “Mi pa vam sporočamo, dragi bratje, Božja milost, dana v makedonskih cerkvah. Njihovo veselje je bilo živahno, ko je bilo dokazano z veliko stisko, in čeprav so zelo revni, so jih obilno dali v svoji preprostosti. Ker, kar se mene tiče, pričam, in celo glede njihovih pooblastil, ki so jih dali prostovoljno (2Kor 8,1-3). Prejeli so veliko in so bili pripravljeni dati veliko. Dajanje je dejanje milosti (v. 6) in velikodušnost – bodisi v smislu financ, časa, spoštovanja ali drugače – in je ustrezen način, da se odzovemo na milost Jezusa Kristusa, ki je sam za da bi nam dali obilne blagoslove (V. 9).

    Die Gnade Gottes, Joseph Tkach, medmrežje Weltweite Kirche Gottes Schweiz

    Kaj je potemtakem milost? Katekizem pravi: »Milost je naklonjenost, podarjena pomoč, ki nam jo Bog daje, da odgovorimo na njegov klic, naj postanemo božji otroci« (KKC 1996). Milost je svobodno podeljeni dar, je delovanje božje ljubezni v človeštvu in je navzočnost Svetega Duha. Imenujemo jo tudi »posvečujoča milost«, saj je »trajen dar, nadnaravna dispozicija, ki izpolnjuje dušo samo tako, da jo naredi sposobno živeti z Bogom« (KKC 2000). Samo v posvečujoči milosti je človek zmožen notranje prenove. Ampak človekov odgovor na milost je svoboden in milost pride do polnega izraza le v okolju svobode (prim. KKC 2002).

  24. Hvala says:

    EKSORCIST : TUDI SLOVENIJA NI IMUNA NA SATANIZEM

    PATER PETER VRABEC- FRANČIŠKAN IN URADNI EKSORCIST NOVOMEŠKE ŠKOFIJE (Priloga)

    https://si.aleteia.org/2018/06/13/eksorcist-tudi-slovenija-ni-imuna-na-satanizem/

  25. Hvala says:

    NE BERITE HOROSKOPOV-HUDO NAROBE! TO JE POT, S KATERO SE ODPREMO OKULTIZMU!

    https://si.aleteia.org/2018/10/30/tudi-vi-kar-tako-malo-za-salo-berete-horoskop/

  26. Hvala says:

    KO NE ZAUPAMO BOGU, SE ZAPREMO PRED MILOSTMI.
    OBSTAJA PA NEKAJ, ČESAR SATAN NE MARA IN TO MU LAHKO ODVZAME MOČ.. TO PA JE PONIŽNOST.

    ČE ŽELIMO PREMAGATI ZLO, VEDIMO, DA JE POT DO ZMAGE TLAKOVANA S PONIŽNOSTJO IN DAROVANJEM ,
    SAMO, KO SE BOMO PREDALI BOGU, BOMO LAHKO UNIČILI ZLO.

    https://si.aleteia.org/2018/08/22/veste-katera-je-satanova-najvecja-sibkost/

  27. Miro says:

    RESNIČNA VELIČINA JE VELIČINA BOGA, ČIGAR SLAVA JE SLUŽITI; USUŽNJEVATI DRUGE JE LASTNO NEUSPELEMU ČLOVEKU!

    BOŽJA BESEDA: Tedaj je stopila k njemu mati Zebedejevih sinov s svojima sinovoma in se poklonila pred njim do tal, da bi ga nekaj prosila. Rekel ji je: »Kaj hočeš?« Dejala je: »Ukaži, naj ta dva moja sinova sedita v tvojem kraljestvu, eden na tvoji desnici in eden na tvoji levici.« Jezus je odgovoril in rekel: »Ne vesta, kaj prosita. Ali moreta piti kelih, ki ga moram jaz piti?« Dejala sta mu: »Moreva.« Rekel jima je: »Moj kelih bosta pila; dati, kdo bo sedel na moji desnici ali levici, pa ni moja stvar, ampak bodo tam sedeli tisti, katerim je to pripravil moj Oče.« Ko je drugih deset to slišalo, so se razjezili nad bratoma. Jezus jih je poklical k sebi in jim rekel: »Veste, da vladarji gospodujejo nad narodi in da jim velikaši vladajo. Med vami pa naj ne bo tako, ampak kdor hoče postati med vami velik, naj bo vaš strežnik, in kdor hoče biti med vami prvi, naj bo vaš služabnik, tako kot tudi Sin človekov ni prišel, da bi mu stregli, ampak da bi stregel in dal svoje življenje v odkupnino za mnoge« (Mt 20, 20-28).

    https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Mt+20%2C20-28&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

    Gospod nam govori: »Med vami pa naj ne bo tako, ampak kdor hoče postati med vami velik, naj bo vaš strežnik, in kdor hoče biti med vami prvi, naj bo vaš služabnik …« (Mt 20, 26-27).

    Iz razlage p. Silvana Faustija, Skupnost bere Matejev evangelij: Resnična veličina je veličina Boga, čigar slava je služiti (prim. Jn 13,1 sl.). Usužnjevati druge je lastno neuspelemu človeku. Prav je, da smo veliki oziroma popolni kot on, čigar sinovi smo (5,48). Služiti v NZ izraža konkretnost ljubezni.

    Ne samo da moramo biti veliki, ampak tudi prvi. Prvi je tisti, ki je postal zadnji iz ljubezni. Strežnik je človek, čigar delo pripada drugemu; suženj je, kdor sam pripada drugemu. Popolnost ljubezni je v »biti od drugega«, kakor Bog. To je obrnitev na glavo prazne slave človeka, ki vse namenja praznini niča. Slava ni porabljati drugega, temveč služiti mu; ni posedovati ga, temveč pripadati mu iz ljubezni. Svoboda je biti v ljubezni »sužnji« drug drugega (Gal 5,13), med drugim razlaga p. Silvano Fausti.

    Molimo, da bi doumeli Gospodovo slavo in v Njegovi moči z ljubeznijo služili drug drugemu, in sicer tako, kakor Gospod služi nam!
    Darove, ki jih prejemamo pri obhajanju sv. Evharistije, prelivajmo v dela umiljenja do bližnjega! Z ljubeznijo v srcu objemimo tudi vse sestre in brate, ki se priporočajo v molitev v sporočilih, ki so jih zapisali: Kras, Mirjam, Žametna vrtnica, Hvala, Klara K, Sija, Janez, Jasna, Alenka, Brigita, Minako, Irena, Grega, Tjaša, Helena, Nadnu, Sofija, Slavica, Anna, Frančiška, Katarina, Kristina, Tanja, Ljubica, Sasa, Viktorija, Kristjan, Angelika, Boštjan, Klara in drugi prosilci milosti v rubriki »Prosim za molitev«. Vse trpeče osebe in njihove prošnje z zaupanjem izročimo Božjemu usmiljenju, pa tudi sami bodimo čim bolj usmiljeni do bližnjih. Vedno pa pogumno izrekajmo: Zgodi se presveta Božja volja! (še zlasti v molitvi Oče naš).

    Naj nam s priprošnjo pri Bogu še naprej pomaga Preblažena Devica Marija, ki nam daje veličasten zgled popolne izročitve Bogu in služenja ljudem. Marija, hvala ti za vse pri Bogu izprošene milosti. Vsa slava Odrešeniku Jezusu in tebi, zdaj in vekomaj. Amen.

    ANGEL GOSPODOV

    Angel Gospodov je oznanil Mariji – in spočela je od Svetega Duha. Zdrava Marija…
    Glej, dekla sem Gospodova – zgodi se mi po tvoji besedi. Zdrava Marija…
    In Beseda je meso postala – in med nami prebivala. Zdrava Marija…

    Božje usmiljenje, ki si nam dalo Presveto Devico Marijo za Mater usmiljenja, zaupamo vate!
    Božje usmiljenje, navzoče v postavitvi in delitvi svetih zakramentov, zaupamo vate!
    Božje usmiljenje, ki nas napolnjuješ z milostjo, zaupamo vate!

    • Miro says:

      Hvala vsem molivcem, ki vsak dan redno molite za trpeče sestre in brate, še zlasti za njih prosite pri sveti maši ter v molitvi svetega rožnega venca in rožnega venca Božjega usmiljenja! Kdor moli vztrajno, s čistim in iskrenim srcem, lahko tako moli zato, ker ga pri tem obilno podpira sam Sveti Duh. Sami po sebi nič ne zmoremo, zato se v srcu odpirajmo delovanju Božje milosti! Bogu hvala za vse, kar nam nenehno podarja iz trenutka v trenutek.

  28. Janez says:

    KAJ SO POSTAJE KRIŽEVEGA POTA NAŠEGA BOGA IN KAJ SE LAHKO NAUČIMO IZ NJIH ZASE?
    Postaje križevega pota, znane tudi v Rimu in Jeruzalemu kot Via Dolorosa (Pot Trpljenja Jezusa), vsebujejo opis dogodkov v Kristusovem pasijonu [opis dogodkov v času Kristusovega trpljenja, smrti], ki spodbujajo kristjane, ko premišljujejo o neprimerljivi žrtvi, ki jo je naredil Bog za njihovo večno odrešitev prekletstva greha in smrti. Postaje križevega pota služijo kot močni opomniki na veliko ljubezen, zaradi katere je Jezus odložil svoje božanske privilegije in umrl, da bi dosegel odrešitev s svojo nadomestno spravno žrtvijo za Božje izvoljene. Obstaja široko sprejeta izročilna verzija, ki opisuje zadnje ure Kristusovega ponižanja za vse tiste ljudi, ki jih je odkupil in Odrešil s svojo smrtjo na Križu na Golgoti. Dejanski dogodki križevega pota Jezusa, ki priča o Jezusovi odločilni zmagi nad hudičem, ki jih Sveto pismo vseh ne navaja (to so predvsem postaje Jezusovega križevega pota 3, 4, 6, 7 in 9, ki jih ni v Bibliji) so:
    1. Jezus je obsojen na smrt.
    2. Jezusu dajo križ.
    3. Jezus prvič pade.
    4. Jezus vidi mater Marijo.
    5. Simon iz Cirene je prisiljen nositi križ.
    6. Veronika obriše kri z Jezusovega obraza.
    7. Jezus drugič pade.
    8. Jezus vidi žene iz Jeruzalema.
    9. Jezus tretjič pade.
    10. Jezusu slečejo oblačila.
    11. Jezusa pribijejo na križ – križanje.
    12. Jezus umre na križu.
    13. Jezusovo telo snamejo s križa – snetje telesa ali žalostinka.
    14. Jezusovo telo položijo v grob.

    V nadaljevanju so podani opisi vseh štirinajstih postaj svetopisemskega križevega pota Odrešenika Jezusa na Golgoti po Evangeliju z navedbo evangelistov.

    Prva postaja križevega pota: Jezus na Oljski gori (Evangelij po Mateju 26,36–46; Evangelij po Marku 14,32–42; Evangelij po Luku 22,39–46).
    V pričakovanju strašne napovedane smrti z grozljivim mučenjem Jezus vpraša svojega Očeta, ali je mogoče, da gre ta kelih srda nad grehom mimo njega. Ali se lahko odkupitev za Božje ljudstvo doseže kako drugače kot z njegovo smrtjo na križu? Njegova molitev je še en prikaz njegove resnične, ponižne, človeške poslušnosti, predane volji njegovega Očeta. Jezus je na robu vstopa v trpljenja polno krivico, sovraštvo, posmehovanje, izdajo in telesno bolečino, ki si jih sploh ne moremo predstavljati. A zaradi ljubezni do svoje neveste, Cerkve, in spoštovanja do svojega Očeta se Jezus odloči, da bo prestal vse, kar je potrebno, da nas osvobodi krivde in prekletstva greha. Čeprav je bilo to izredno boleče, se je Jezus odkrito predal Očetovi volji za naše dobro in njegovo slavo. »Nihče nima večje ljubezni, kakor je ta, da dá življenje za svoje prijatelje« (Evangelij po Janezu 15,13).

    Druga postaja križevega pota: Juda izda Jezusa in Jezusa primejo (Evangelij po Mateju 26,47–56; Evangelij po Marku 14,43–50; Evangelij po Luku 22,47–53; Evangelij po Janezu 18,2–11).
    Juda ravna v imenu vseh Adamovih namerno uporniških potomcev. Mi vsi, ko smo še vedno v duhovno mrtvem stanju izvirnega greha, ravnamo samo uporniško in izdajalsko. Nekateri kot Juda si želijo politično revolucionarnega Mesija, orodje za njihovo lastno željo po moči. Drugi, kot nekateri v Jezusovi skupini, se želijo boriti z orožjem in taktiko tega padlega sveta. Jezus zavrne vse samopromocijske igre moči, saj ve, da je resnična bitka proti hudiču, grehu, smrti in peklu. Prostovoljno in mirno gre svoji smrti naproti, da bi porazil sovražnike Boga in njegovega ljudstva. Sile teme nimajo moči nad njim, vendar se jim preda, da bi dosegel njihov propad.

    Tretja postaja križevega pota: Peter zataji Jezusa (Evangelij po Mateju 26,69–75; Evangelij po Marku 14,66–72; Evangelij po Luku 22,54–62; Evangelij po Janezu 18,15–18. 25–27).
    Peter, ki še ni na novo rojen po Božjem Svetem Duhu (Evangelij po Janezu 20,22; Apostolska dela 1,4–5.8), je tipičen primer spodletelih prizadevanj vsake neobnovljene religiozne osebe, ki skuša ohranjati predanost Kristusu z omahljivo močjo grešne človeške volje. V svojem mesu, brez Svetega Duha, se je Peter hvalil, da je pripravljen umreti z Jezusom, Jezus pa je napovedal njegovo izdajo. Peter, podobno kot vsi neprerojeni ljudje, se ne more niti identificirati kot Jezusov učenec, kaj šele umreti z njim. Čeprav je Peter tako blizu, da vidi Jezusa, ne more brez neposrednega, fizičnega posredovanja Gospoda storiti ničesar s svojo predanostjo Kristusu. Ob svojem popolnem porazu se bridko razjoče. Za takšne je Kristus dal svoje življenje, da bi jih rešil. Tisti, ki spoznajo, da so popolni neuspehi po Božjih popolnih, svetih in pravičnih merilih, to storijo, ker so dobili milost spreobrnitve in vere v Kristusa (Pismo Rimljanom 2,4; Pismo Efežanom 2,8–9).

    Četrta postaja križevega pota: Jezusa obsodi sanhedrin [tj. véliki zbor] (Evangelij po Mateju 26,57–68; Evangelij po Marku 14,53–65; Evangelij po Luku 22,66–71; Evangelij po Janezu 18,19–24).
    Véliki zbor starešin (sanhedrin), ki ga je sestavljalo sedemdeset duhovnikov, pismoukov in en véliki duhovnik, je bil politično in moralno pokvarjena, najvišja verska oblast v judovstvu. Jezus je neposredno izzval in spodkopal njihovo oblast v svojem javnem učenju. Zato so skovali zaroto, da bi ga nezakonito ubili kot krivega bogokletja. Ker niso poznali niti Svetega pisma niti Boga, ki ga je razodevalo, niso spoznali Jezusa kot Kristusa, utelešenega Boga, prerokovanega Mesija. Ker so bili zaslepljeni s svojo željo po začasni politični moči, so zavrnili svojega dolgo pričakovanega večnega Kralja, ker ni prišel, da bi jih rešil pred Rimljani, ampak pred prekletstvom večne smrti kot Božje pravične kazni za njihov greh. Zatom je Jezus naš Učenik in Odrešenik.

    Peta postaja križevega pota: Jezus pred političnimi voditelji (Evangelij po Mateju 27,11–23; Evangelij po Marku 15,1–15; Evangelij po Luku 23,1–25; Evangelij po Janezu 18,28–40).
    Niti kralj Herod niti Poncij Pilat nista našla krivde na Jezusu in oba sta ga želela osvoboditi, ampak véliki zbor je zmanipuliral Pilata, da je ukazal njegovo usmrtitev. Ker je véliki zbor vladal judovstvu v skladu z izkrivljeno, legalistično verzijo Mojzesove postave, prepleteno s človeškim izročilom (npr. Mišna in Talmud), je Jezus, ki je živel v popolni poslušnosti čisti Mojzesovi postavi od Boga, predstavljal veliko grožnjo njihovi vladajoči oblasti nad Judi. Jezus je zvesto učil zavezno odrešitev samo po Božji milosti, samo po veri v nasprotju z legalistično, na delih temelječo, farizejsko religijo rabinskega judovstva v zavezništvu s politično močjo vélikega zbora. Zato ni le spodkopal njihove verske oblasti, ampak je tudi predstavljal resno grožnjo njihovemu družbenemu položaju in preživljanju. Še danes je Božje sporočilo o odrešitvi samo po njegovi suvereni milosti brez primesi človeških prizadevanj nepriljubljeno. Brezbožneži z arogantno, padlo naravo hočejo vedno sami doseči svojo odrešitev ali vsaj imeti svoj delež v njej, zato da si lahko pripišejo vsaj del slave. Ampak odrešitev je samo od Boga, ki ne deli svoje slave z nikomer (Izaija 42,8). Verski legalisti in farizeji tega ne morejo prenesti, zato obsodijo sami sebe z obsodbo Boga in izpustitvijo morilca, kakršni so bili sami.

    Šesta postaja križevega pota: Jezusa prebičajo in ga okronajo s trnjem (Evangelij po Mateju 27,24–31; Evangelij po Marku 15,15–20; Evangelij po Janezu 19,1–3).
    Več kot petsto let prej je Izaija v 53. poglavju prerokoval, da bo Jezus ranjen zaradi naših prestopkov, strt zaradi naših krivd in da bo njegovo ljudstvo ozdravljeno po njegovih ranah. Ozdravljenje, ki se omenja v peti vrstici, je duhovno ozdravljenje – ozdravljenje prekletstva greha, večne duhovne smrti v peklu. Odpuščanje grehov, ki je prineslo obnovljen odnos z Bogom, je ozdravljenje, ki ga je prinesla Kristusova prebičanost za njegove izvoljene. Zdaj pa je naša sprava v Kristusu le duhovna, vendar bo v polnosti poslednjih stvari prinesla tudi popolno fizično ozdravljenje z vstalim telesom, ki bo živelo večno nepropadljivo kakor Jezus zdaj (Prvo pismo Korinčanom 15; Razodetje 21–22).

    Sedma postaja križevega pota: Jezus vzame svoj križ nase (Evangelij po Janezu 19,16–17).
    Ko je Jezus vzel nase svoj križ, je nosil več kot les. S križem je nosil grehe tistih, za katere je prišel, da bi umrl kot odkupnina zanje. Jezus, Božje Jagnje, je postal nadomestilo namesto nas, da bi trpel kazen, ki so si jo zaslužili naši grehi. Umrl je, da bi pravzaprav odkupil in jamčil odrešitev svojih izvoljenih (Evangelij po Janezu 10,11–16). Kristusova žrtev ni splošna spravna žrtev, ki bi preprosto omogočala odrešitev vsakomur. Je posebna spravna žrtev, darovana izrecno za tiste, ki so bili vnaprej določeni za odrešitev. Kristusove ovce se odzovejo na njegov glas in so mu pripravljene slediti v smrt (Prvo Petrovo pismo 2,21–25; Evangelij po Mateju 10,38; 16,24–25). Vzeti svoj križ, orodje počasne, mučne smrti, pomeni umreti sebi vsak dan, ker zdaj živimo v Kristusu kot popolnoma nove stvaritve (Drugo pismo Korinčanom 5,17–21). Kristusovi učenci, tako kot Jezus, živijo predani Bogu in se odrečejo vsemu za Božjo slavo.

    Osma postaja križevega pota: Simon iz Cirene nosi Jezusov križ (Evangelij po Mateju 27,32; Evangelij po Marku 15,21; Evangelij po Luku 23,26).
    V Božji previdnosti je Simon iz Cirene, za katerega se zdi, da hodi po svojih opravkih, v mogoče običajnem delu svojega rutinskega dne, prisiljen v službo za Kralja, ki koraka proti zmagi. Preprosto je »prihajal s polja,« ko so mu nenadoma rimski vojaki ukazali, naj nese Jezusov križ. Zaradi silne moči cesarstva se rimskim vojakom ni upiralo. V nasprotju z Jezusom, ki je bil pripravljen sam nositi svoj križ, ga je bil Simon iz Cirene prisiljen nositi. Bodite pozorni, da je nosil križ za Jezusom (Evangelij po Luku 23,26, glej Evangelij po Luku 9,23–24). Zagotovo to ni naključje, saj je vse pod Božjim suverenim nadzorom. Isti Bog, ki je deloval po ribi (Jona 1,17; Evangelij po Mateju 17,27), deluje po vojakih. Mi vsi, ki nosimo svoj križ za Jezusom, smo tudi »prisiljeni« v to (Apostolska dela 9,1–17; Drugo pismo Korinčanom 5,14; Pismo Galačanom 2,20; Pismo Kološanom 3,3). Jezus izbere svoje učence in jim naroči, naj hodijo za njim (Evangelij po Mateju 8,22; 9,9; Evangelij po Janezu 1,43; 15,16; 21,22). Da, kralj vesolja nas je prestregel, ko smo bili ovce, ki so tavale, hodile po svojih opravkih, in nam »vsilil« svoj milostni, ljubeči in odrešujoči neustavljivi klic ter nas pripravil, da se prostovoljno predamo v njegovo službo. Da, kristjani slišijo Gospodov obvezujoči glas, zaradi katerega se prostovoljno pridružijo Jezusu v njegovem trpljenju (Drugo pismo Timoteju 1,8).

    Deveta postaja križevega pota: Jezus sreča žene iz Jeruzalema (Evangelij po Luku 23,27–31).
    Celo ko je Jezus trpel hude bolečine in ponižanje, ga ni skrbelo zase, ampak za duše tistih, tako Judov kot poganov, ki so se spopadali z neopisljivim začasnim pomanjkanjem in večno obsodbo za njihov greh, ker so ga zavrnili kot svojega Kralja. Velika stiska prihaja – preganjanje Jezusovih učencev s strani zlobnih sil tega padlega sveta in Božja nepotešljiva jeza nad tistimi, ki se nočejo spreobrniti. Prihaja leto 70 po Kr. Ker so Judje zavrnili Jezusa, bodo rimske legije uničile Jeruzalem na najstrašnejši način (Evangelij po Luku 19,41–44; 21,5–24), kar je zaznamovalo Božjo začasno zavrnitev Judov kot izvoljenega ljudstva (Pismo Rimljanom 11). Jezus prerokuje, da je njegovo križanje prelomna točka, ki bo pognala v tek konec sedanjega sveta. S tem se začne sedanji čas milosti, dokler ne pokliče vseh izvoljenih, potem pa uniči svoje sovražnike, ki preganjajo njegovo Cerkev, in sproži njegovo večno vladanje nad vsem (Evangelij po Mateju 24,1–35; Evangelij po Marku 13; Razodetje). Naša osebna situacija, kot se nanaša na te stvari, bi morala biti naša glavna skrb.

    Deseta postaja križevega pota: Jezus je križan (Evangelij po Mateju 27,33–54; Evangelij po Marku 15,22–39; Evangelij po Luku 23,33–47; Evangelij po Janezu 19,16–30).
    Božjega usmiljenja in človeške brutalnosti si skoraj ne moremo predstavljati. Jezus moli za tiste, ki se mu posmehujejo, ga zlorabljajo in ga bodo ubili! Kolikim izmed njih je bila kasneje podarjena odrešujoča vera? On nakloni večno življenje zločincu, ki se pokesa, medtem ko skupaj umirata. Triurni popolni sončni mrk dramatično pokaže v fizičnem kraljestvu popolno temo, ki se dogaja nevidno v duhovnem svetu. Jezus trpi v popolni temi ločenosti od Boga Očeta za vse grehe vseh tistih, ki bodo kdaj koli odkupljeni z njegovo krvjo. Jezus je gotov, stanoviten, zvest in zmagoslaven do konca. Samo utelešeni Bog je lahko dosegel to spravo! Čeprav nihče od prisotnih ni v celoti razumel, kar se je pravkar zgodilo, je teža in pomembnost teh dogodkov močno pritiskala na nekatere. Če se ozremo nazaj, vemo, da je bilo to hudobno dejanje ljudi v skladu z večno božanskim namenom in odlokom Boga za odrešitev vseh, ki bodo verovali v Kristusa. Zdaj ko smo slišali: »Le kako bomo ušli mi, če nam ni mar za tako veliko odrešenje« (Pismo Hebrejcem 2,3). »V nikomer drugem ni odrešenja; zakaj pod nebom ljudem ni dano nobeno drugo ime, po katerem naj bi se mi rešili« (Apostolska dela 4,12). Jezus je naš Brat, Odrešenik in Učenik!

    Enajsta postaja križevega pota: Jezus obljubi raj tatu, ki začne verovati (Evangelij po Luku 23,39–43).
    Razširjeno poznavanje Jezusovega učenja, pristnih čudežev in trditev, da je on edina pot sprave z Bogom, dejansko jamči, da je ta obsojeni zločinec točno vedel, s kom govori. Prebral je lahko napis nad Jezusovo glavo in slišal posmehljive obtožbe množice, da je Jezus kralj Judov. Videl je lahko, kako se je Jezus vedel v smrti, kot se ne bi mogel noben smrtnik. Priča je Jezusu, ki umira, tako kot je napovedal, da bo (Evangelij po Janezu 3,13–16). In nekaj se mu zgodi, kar se ne zgodi drugim. V Božji previdnostni milosti mu je podarjeno srce, pripravljeno verovati (Pismo Efežanom 2,8–9). Takoj po svoji smrti tistega dne je bil v raju. Ni opravil nobenega verskega obreda niti dobrih del. Nič časa ni preživel v bajeslovnih vicah. Rešen je bil samo po Božji milosti, samo po veri samo v Jezusa Kristusa, samo v skladu s Svetim pismom, samo v Božjo slavo.

    Dvanajsta postaja križevega pota: Jezus na križu govori s svojo materjo in učencem (Evangelij po Janezu 19,25–27).
    Še nekaj trenutkov pred smrtjo je Jezus dal potrebe drugih pred svoje. Nesebično je predal svojo mater v skrb svojega ljubljenega učenca Janeza. Njegovo celotno zemeljsko življenje, vse do svoje smrti in vključno z njo, je služba ljubeče skrbi za potrebe drugih. Nič čudnega, da je to univerzalna značilnost njegovih učencev (Evangelij po Janezu 13,34; Pismo Rimljanom 12,10; Pismo Efežanom 5,21; Pismo Filipljanom 2,3; Pismo Kološanom 3,12; Prvo Petrovo pismo 3,8; Prvo Janezovo pismo 4,7).

    Trinajsta postaja križevega pota: Jezus umre na križu (Evangelij po Mateju 27,45–51; Evangelij po Marku 15,33–39; Evangelij po Luku 23,44–47; Evangelij po Janezu 19,28–30).
    V najtemnejši uri je Jezus zmagoslavno porazil greh, smrt, pekel in hudiča (Psalm 22)! Prostovoljno je daroval svoje življenje, kot je bilo načrtovano še pred samim stvarstvom (Prva Mojzesova knjiga 22,1–14; Pismo Efežanom 1,4; Pismo Titu 1,2; Prvo Petrovo pismo 1,20–21; Razodetje 13,8). V trenutku Jezusove smrti se je zagrinjalo v templju, ki je ločevalo sveto od najsvetejšega, pretrgalo od vrha do tal. Kristus, popolno Božje Jagnje, je bil popolna in dokončna žrtev za grehe Božjega ljudstva. Dosegel je neposreden in popoln dostop do Boga za vse, ki se mu bodo približali po njegovi spravni smrti (Evangelij po Janezu 1,35–36; Pismo Kološanom 2,13–15). Končno je zmagal tisti, za katerega je bilo prerokovano v Prvi Mojzesovi knjigi 3,15, da bo strl kači glavo! Samo v Kristusu imamo neposreden dostop do Boga (Evangelij po Janezu 10,7–10; 14,6; Pismo Hebrejcem 6,19–20; 10,18–22)!

    Štirinajsta postaja križevega pota: Jezusovo telo položijo v grob (Evangelij po Mateju 27,57–61; Evangelij po Marku 15,42–47; Evangelij po Luku 23,50–56; Evangelij po Janezu 19,38–42).
    Jožef iz Arimateje, član vélikega zbora, ki je obsodil Jezusa na smrt, je na skrivaj verjel, da je Jezus Mesija, vendar se je bal posledic javnega priznanja svojega prepričanja. Vendar se ni strinjal z načrtom vélikega zbora, da obsodijo Jezusa. Potem ko je bil priča dogodkom ob usmrtitvi, je drzno prišel z Nikodemom, drugim očitno spreobrnjenim verskim voditeljem (Evangelij po Janezu 3,1), da bi pokopal Jezusovo telo (Izaija 53,9; Evangelij po Mateju 27,57–60; Evangelij po Marku 15,42–46; Evangelij po Janezu 19,38–40). Ali sta bila ta dva med tistimi, za katere je Jezus prosil za odpuščanje (Evangelij po Luku 23,34)?

    Jezusova nadomestna, spravna žrtev, namesto nas grešnikov, je dolgo pričakovana zmaga, ki je premagala prekletstvo večne smrti (Prva Mojzesova knjiga 3,15; Pismo Galačanom 4,4–5), fizično smrt in večno ločenost od Božje dobrohotne dobrote, ki bi bile drugače neizogibna usoda vseh nas, ki smo se rodili pod prekletstvom greha. Bog je popolnoma pravičen in mora zato zahtevati plačilo za kazen za greh nas grešnikov, ki se brez Jezusa ne bi mogli Odrešiti!. Bog pa je tudi ljubeč in usmiljen, zato je poslal svojega edinorojenega Sina, da plača kazen za vse tiste, ki jih milostno reši. Drugače bi bili vsi pogubljeni za vso večnost (Evangelij po Janezu 3,14–19.35–36). »Kajti ko smo bili še slabotni, je Kristus v času, ki je bil za to določen, umrl za brezbožne. Težkó namreč, da bi kdo umiral za pravičnega: morda bi si kdo še upal umreti za dobrega. Bog pa izkazuje svojo ljubezen do nas s tem, da je Kristus umrl za nas, ko smo bili še grešniki. Veliko bolj bomo torej po njem rešeni jeze zdaj, ko smo opravičeni z njegovo krvjo. Kajti če smo se po smrti njegovega Sina spravili z Bogom, ko smo bili še grešniki brez Odrešitve, bomo veliko bolj rešeni po njegovem življenju, odkar smo prišli do sprave. Pa ne samo to, ampak se celo ponašamo v Bogu po našem Gospodu Jezusu Kristusu, po katerem smo zdaj dosegli spravo« (Pismo Rimljanom 5,6–11). Bog nas Ljubi, zato nas je z Sinom Jezusom Odrešil!

    Odložimo svoje jambranje, pritoževanje, samopomilovanje, kritiziranje in se podučimo zase kar nam govori Jezusovo Trpljenje na Golgoti za naše Odrešenje! Ukrepal je in daroval za nas svoje življenje, da bi mi Živeli! Bodimo Veseli in Širimo Evangeljsko Veselje med ljudi, saj smo Odrešeni! In Bog nam želi le vse dobro. Čaka nas, da pridemo k Njemu in se mu opravičimo za naše grehe ter zaživimo ponovno kot Novi porenovljeni Ljudje in Kristjani! Ne le v molitvah, ampak z aktivno in gorečo Vero, ki vključuje dobra dela in Ljubezen.
    Amen. Janez

  29. Janez says:

    KAJ POMENI STRAH BOŽJI ZA VERUJOČE KRISTJANE?
    »Strah božji ne pomeni, imeti strah pred Bogom, pravi papež Frančišek. Dobro vemo, da je Bog Oče tisti, ki nas ljubi in želi naše odrešenje; vedno nam odpušča, vedno! Zato nimamo razloga za strah pred Njim. Strah božji je dar Svetega Duha, ki nas spominja, kako majhni smo pred Bogom in njegovo ljubeznijo, in da je naše dobro v izročitvi v njegove roke s ponižnostjo, spoštovanjem in zaupanjem. Ravno to je strah Božji: izročitev dobroti našega Očeta, ki nas ima zelo rad. Za neverujočega pa je strah Božji lahko tisti strah pred Božjo sodbo in večno smrtjo, ki je večna ločenost od Boga (Evangelij po Luku 12,5; Pismo Hebrejcem 10,31). Za verujočega pa je strah Božji nekaj zelo drugačnega. Strah verujočega je strahospoštovanje do Boga. Pismo Hebrejcem 12,28–29 je dober opis tega: »Ker torej prejemamo neomajno kraljestvo, bodimo hvaležni in tako Bogu s spoštovanjem in strahom služimo, kakor je Njemu všeč. Kajti naš Bog je ogenj, ki požira.« Spoštovanje in strah sta točno to, kar pomeni strah Božji za kristjane. To je motivacijski dejavnik za nas, da se predamo Stvarniku vesolja in ga kot Očeta ubogamo in spoštujemo ter ga Ljubimo.

    Vrstica Pregovori 1,7 pravi: »Strah Gospodov je začetek znanja.« Dokler ne razumemo, kdo je Bog, in dokler ne razvijemo strahospoštovanja in ubogljivosti do njega, ne moremo imeti prave modrosti. Prava modrost izhaja samo iz razumevanja, kdo je Bog in da je Bog svet, pravičen in pošten ter Ljubeč. Peta Mojzesova knjiga 10,12.20–21 pravi: »In zdaj, Izrael, kaj zahteva od tebe GOSPOD, tvoj Bog? Samo to, da se bojiš GOSPODA, svojega Boga, da hodiš po vseh njegovih poteh, ga ljubiš in služiš GOSPODU, svojemu Bogu, z vsem srcem in z vso dušo. GOSPODA, svojega Boga, se boj, njemu služi, njega se dŕži in pri njegovem imenu prisegaj! On je tvoja Hvalnica, on je tvoj Bog, ki ti je storil velike in strašne reči, ki so jih videle tvoje oči.« Strah Božji je osnova za našo hojo po njegovih poteh, za služenje Njemu in za našo ljubezen do njega. Nekateri po novem definirajo strah Božji za verujoče kot »spoštovanje« do njega. Čeprav je spoštovanje nedvomno vključeno v strah Božji, je več kot le to. Svetopisemski strah Božji za verujočega vključuje razumevanje, kako zelo Bog sovraži greh, in strah pred njegovo sodbo zaradi greha – celo v življenju verujočega. Pismo Hebrejcem 12,5–11 opisuje Božje vzgajanje verujočega, da ostane stanoviten v Veri in spolnjevanju Božje Volje. Čeprav Bog vzgaja v Ljubezni (Pismo Hebrejcem 12,6), je to še vedno nekaj strašnega. Ko smo bili otroci, nam je strah pred kaznijo staršev nedvomno preprečil kakšne hudobije, ker nas je to odvračalo od greha. Enako bi moralo biti v našem odnosu z Bogom. Bati bi se morali njegovega discipliniranja in si prizadevati, da bi živeli tako, kot mu je všeč in kot nas Oče Uči. Verujoči kristjani naj se ne bi bali Boga, saj je Naš Oče. Nimamo razloga, da bi se ga bali. Bog nas Neskončno Ljubi. Tudi takrat, ko nas preizkuša v trpljenju in bolezni. Imamo obljubo, da nas ne more nič ločiti od njegove ljubezni (Pismo Rimljanom 8,38–39). Imamo njegovo obljubo, da nas ne bo nikoli zapustil ne pozabil (Pismo Hebrejcem 13,5). Imeti strah Božji pomeni imeti takšno strahospoštovanje do Boga, da ima to velik vpliv na naš način življenja. Strah Božji pomeni, da ga spoštujemo, smo mu poslušni, se podrejamo njegovemu discipliniranju in ga s strahospoštovanjem častimo. Nikoli ne prenehajmo moliti k Bogu in Upati na Božje Usmiljenje in Božjo Ljubezen. Spokorimo se, spovejmo se Bogu, prosimo ga Odpuščanja, molimo iskreno in goreče za Božjo Milost, Odpuščanje in Odrešitev ter prosimo Boga za pomoč, da se spreobrnemo in poboljšamo.

    Ko smo prežeti s strahom Božjim, smo po papežu Frančišku usmerjeni v sledenje Gospodu s ponižnostjo, poslušnostjo in pokorščino. A ne z držo predaje in pasivnosti, ampak z aktivnim delovnim čudenjem in veseljem; z veseljem Božjega otroka, ki vidi, kako mu Oče streže in ga ljubi. Strah Božji torej iz nas ne naredi boječe in popustljive ter boječe in mlačne kristjane, ampak daje pogum in moč. Je dar, ki iz nas dela prepričane, navdušene kristjane, ki ne ostajajo pokorni Gospodu iz strahu, ampak ker jih je ganila in osvojila njegova ljubezen. Biti osvojen z Božjo ljubeznijo, kar je nekaj zelo lepega. Pustiti se osvojiti tej ljubezni Očeta, ki nas zelo ljubi, ljubi nas z vsem svojim srcem. Strah božji pomeni tudi ‘alarm’ pred vztrajanjem v grehu. Ko oseba živi v slabem, preklinja Boga, ko izkorišča druge in jih tiranizira, ko živi samo za denar, nečimrnost, oblast ali ponos, takrat v nas strah božji povzroči alarm, preplah. Z vso oblastjo, z vsem denarjem, z vsem tvojim ponosom in nečimrnostjo ne boš srečen. Nihče ne bo odnesel s sabo na drugo stran ne denarja ne oblasti ne ponosa, ničesar. Odnesemo lahko samo ljubezen, ki nam jo daje Bog Oče, gotovosti, ki smo jih z ljubeznijo sprejeli od Boga. Odnesemo lahko samo tisto, kar smo storili za druge. Svojega upanja ne polagajmo v denar, ponos, moč, saj nam te stari ničesar ne obljubljajo. Mislite, da bo pokvarjena oseba srečna na drugi strani? Težko ji bo pristopiti h Gospodu.

    Prosimo Gospoda Milosti, da bi svoj glas združili z glasom revnih, ubogih ter bolnih, sprejeli dar strahu Božjega in skupaj z njimi, napolnjeni z Božjim Mirom, Usmiljenjem in Ljubeznijo Boga, priznali, da je Bog naš Nebeški Oče.

    Medmrežje gotquestions, kateheza papeža Frančiška, druga krščanska verska gradiva in lastni premisleki

    Bog je Ljubezen in je tam, kjer se Ljudje Ljubijo, si Odpuščajo in se medsebojno Razumejo in si Pomagajo. In smisel Življenja je, da zgradimo Božje kraljestvo med nami na Zemlji in živimo v medsebojni Ljubezni tako, kot nas Uči Jezus. Amen. Janez

  30. Janez says:

    KRŠČANSKA SKRIVNOST PONIŽNOSTI IN USMILJENJA
    Spomnimo se Jezusovega evangelija: »Kadar te kdo povabi na svatbo ali praznovanje, ne sedaj na prvo mesto…«, »… povabi uboge, pohabljene, hrome, slepe, in blagor tebi, ker ti ne morejo povrniti.« Jezus upošteva načelo: »Kdor se povišuje, bo ponižan, in kdor se ponižuje, bo povišan.« Lahko se vprašava: V čem je ponižnost? Zakaj ponižnost sama po sebi doseže to, kar veličina lahko le sanja? Povabljenec, ki išče zase pomemben prostor, se v resnici hoče delati pomembnega pred drugimi. Sploh ne misli na tistega, ki ga je povabil, ali na to, da bi si želel domačnosti z gostiteljem. Če torej na obed povabimo svoje prijatelje, ki so nam enaki, ne presežemo svojega interesa, da bi tudi nas povabili in nam s tem dali javno priznanje, ki ga hočemo. Na ta način si med seboj delimo svojo namišljeno veličino. S tem smo zgrešili globino in lepoto življenja. Ne dojamemo tega, kar je v življenju zares v igri. Le ponižnost nama omogoči dojeti, kaj je v življenju zares v igri in kaj je resnično pomembno. Ponižnost ni v tem, da se delam majhnega zato, da bi me priznali in pred vsemi drugimi povišali ali pohvalili. Ponižnost je v tem, da prepoznam, da me je Bog povabil v življenje za nekaj tako velikega, da se čutim nevrednega tega povabila. Ne delam se majhnega sedaj, da bi me potem poveličevali, ampak sem majhen zato, ker je prejeti dar tako neskončno velik in me presega. Ponižnost je v tem, da dojamem veličino tistega, ki me je na gostijo življenja povabil. Bolj se počutim majhnega, bolj bom dojel veličino njega, ki me vabi. Ta drža odpre nebeška vrata. Duši pritegne Nebeške darove življenja v izobilju, katerega podoba je gostija. Ko življenja nič več ne gradiva na kakršnem koli nasprotovanju do drugih, tedaj je najino življenje že trdno zasidrano v domačnosti in zaupnosti z Njim, ki mi ga je podaril. Zaznavava njegovo skrivnost in se počutiva majhna, zelo majhna. Tudi odlomek iz Sirahove knjige lahko bereva v tem smislu. Po besedah: Večji si, bolj se ponižuj, tako boš našel milost pred Gospodom, je potrebno dodati še naslednji stavek: »Mnogi so ponosni in slavni, a svoje skrivnosti razodeva ponižnim, kajti veliko je Božje usmiljenje, ki ljudem napihovanje, ošabnost, razkriva svojo skrivnost.« To je skrivnost Božjega veselja do revnih in grešnih, kakršni smo. Pokazal pa jo je v Jezusu.

    Mož iz evangeljskega odlomka je okusil prav to veselje, ki ga Bog daje ne glede na osebo. Daje ga zaradi svoje ljubezni do nas, zaradi svojega Božjega Usmiljenja in Ljubezni, ne zaradi naših zaslug in položaja ter veljave v družbi in bogastva. Če mi še vedno trmasto vztrajamo in delamo razlike med ljudmi, če zahtevava zase čast ali pa se pred drugimi napihujemo s posebnimi častmi, s tem kažemo, da še vedno nismo spoznali in okusili zaupnosti in domačnosti z ljubečim Bogom in lahko njegovo prijazno ponudbo celo zavrnemo. Kdor ne pozna domačnosti in zaupnosti z ljubečim Bogom, ne more reči, da je ponižen. Zato nas Jezusov evangeljski odlomek ne vabi, naj prosimo, da bi se naučili ponižnosti, kakor da je ena izmed kreposti. Vabi nas, naj prosimo, da bi se naučili tako močno zaznavati veličino Božje skrivnosti, ki nam je darovana in dana v Jezusu, da bomo zaničevali vsako drugo stvar ali svojo namišljeno človeško veličino in pomembnost. Čudna, a zelo zdrava evangeljska posledica takšne drže je, da nas bo manj skrbelo za lastno veličino, bolj pa nam bo pri srcu veličina vseh bližnjih. Kajti ponižen in pravičen je, kdor se veseli darov, ki jih Bog daje vsem ljudem. Ponižen in pravičen je, kdor se skupaj z Bogom veseli za uboge in grešnike in ki je pravičen in ponižen in ki prinaša evangeljsko veselje in upanje med ljudi.

    Pater dr. Vili Lovše, živi in deluje Radlje ob Dravi na Koroškem

    Addendum h krščanski ponižnosti
    Ljubezen je največja krepost, toda vsi duhovni pisci se bodo strinjali, da je ponižnost temeljna vrlina. To zato, ker so bili prvi krščanski pisci menihi, ki so živeli bolj v miru, če so tekmovali v tem, kdo bo bolj ponižen, kot če so tekmovali v uspešnosti. In ponižnost je veliko laže živeti v samostanu med enako mislečimi kot v resničnem svetu, kjer se vsakdo preriva za prvo mesto. Ponižnost je krščanska krepost. Rimskim in grškim filozofom je ponižnost predstavljala le lastnost otrok in starčkov, ki so imeli za kaj biti ponižni. Drugače pa je ponižnost veljala za šibkost.Najbolj znano krščansko razpravo o ponižnosti je napisal sveti Benedikt v šestem stoletju. Natančno je opisal lestev ponižnosti, ki jo sestavlja 12 stopnic. Moderni filozofi so njegovo misel skrčili na 3 vidike ponižnosti: umiranje sebi, milost rešitve in posnemanje Kristusa. Poglejmo, o čem govorijo.Umirati sebi. Ljudje smo ustvarjeni po Božji podobi, zato smo nagnjeni k dobroti. Toda odkar so naši predniki padli v greh, se naravno gibamo k zlemu. Padec je bil posledica ponosa, ponižnost pa je ponosu nasprotna vrlina. Če je ponos prekomeren izraz iskanja sebe, potem je prostistrup nesebičnost, način umiranja sebi: ponižnost.Milost rešenja. Ko naravno željo po preživetju podpre še greh ponosa,posamezniki pričnejo verjeti, da si lahko sami pridobijo vse, kar potrebujejo. Lahko zapadejo v nesveto prepričanje, da lahko rešijo celo sami sebe. Ponižnost nam da zavedanje o moči greha in zato smo lahko hvaležni za milost ponižnosti, ki ve, da je Bog edini, ki me more (od)rešiti.Posnemanje Kristusa. Povsem jasno je, da je Jezus blagoslavljal revne, imel rad šibke otroke, da je pozdravljal ponižne in udrihal po bogatih in ponosnih. Še pomembnejše je to, da je bil tudi sam ponižen. In če nas Jezus uči ponižnosti, če nam je vzornik za moralno vedenje, potem moramo vsi, ki mu sledimo, posnemati njegovo ponižnost.

    Sveti Benedikt ima prav: Kristusova ljubezen nas spodbuja, da umremo sebi, se predamo milosti in posnemamo križanega Odrešenika. Papež Benedikt XVI. je izmed treh kreposti izpostavil predvsem velik pomen ponižnosti, kreposti, ki je sestavni del skupne hoje za Jezusom: »Ponižnost je predvsem resnica, živeti v resnici, spoznati resnico, spoznati svojo majhnost, ki je pravzaprav veličina.« Ponižnost pomeni prepoznati, da »sem sam misel Boga«, nenadomestljiv del v zgodovini človeštva, ki si jo je zamislil Bog. Velik samo v svoji majhnosti. Živeti to resnico je začetek krščanskega življenja. Ta krepost pomaga tudi sprejemati drugega v njegovi drugačnosti, brez nje ni edinosti. Ponižnost pa navsezadnje lahko še pomaga biti in ostati svoboden in pravičen z ozirom na prevladujočo miselnost, ne popustiti mnenjem tega sveta in mu ne poskušati ugajati. Iz tega razloga pa je potrebno znati sprejemati tudi vsakodnevna ponižanja in ostati krotak in ponižen, ker vemo kdo in kaj smo in da živimo pošteno in pravično v Božjih Očeh, pa naj ljudje porečejo o nas in naredijo kar hočejo. vir: http://celebrationpublications.org (skrajšan prevod)

  31. Janez says:

    Sobota, sv. Jakob, 25.7.2020, Mt 20,20-28 »Jezus jih je pa poklical k sebi in jim rekel: »…Kakor Sin človekov ni prišel, da bi mu stregli, ampak da bi on stregel in dal svoje življenje v odkupnino za mnoge.«

    Jezus nas kliče in vabi, da spoznamo Njegovo slavo, ki je čisto drugačna od naše predstave. Jeza vseh učencev kaže na njihovo tekmovalnost in sebično dojemanje slave. Božja slava je človek, ki se ne izgublja v lastni sebičnosti. Učenci pa si želijo le slave posvetnih vladarjev. Mogočniki vladajo in zasužnjujejo, ne služijo in ne osvobajajo. Delajo nasprotno od Boga. Resnična oblast, ki nas dela podobne Bogu in razvija naše zmožnosti pa je ljubezen, ki služi vsem in nikogar ne zatira. Božja resnična slava in veličina je služiti drugim. Neuspeli stari človek pa druge zasužnjuje. Prvi sem, če služim in sem zadnji iz ljubezni, če moje delo pripada drugemu.

    Pater dr. Vili Lovše

  32. Miro says:

    SV. KRIŠTOFU SE PRIPOROČAJMO NE SAMO ZA BOŽJE VARSTVO V PROMETU, AMPAK NA VSEH NAŠIH ŽIVLJENJSKIH POTEH, DA NAS BODO VEDNO VARNO VODILE K NAŠEMU ODREŠENIKU JEZUSU!

    Pri Bogu je vse mogoče. Tako nas uči sveta vera, ki je varna vodnica skozi življenje. Njeno pomoč naj nam od Gospoda nebes in zemlje posreduje tudi sv. Krištof, mučenec, katerega god obhajamo in ga častimo posebej kot zavetnika šoferjev. Da pa bomo deležni pomoči pri sveti maši, najprej priznajmo svojo grešnost in jo obžalujmo … (Kristusove priče, Stanko Lorber).

    Več o sv. Krištofu na http://svetniki.org/sveti-kristof-mucenec

    MOLIMO ZA SREČNO VOŽNJO

    Dobri Bog,
    na priprošnjo svetega Krištofa
    nas varuj pred nevarnostmi in nezgodami.
    Utrdi v nas zavest odgovornosti
    in nas z vsake poti srečno pripelji domov.
    Po Kristusu, našem Gospodu. Amen

    Sveti angel, varuh moj,
    bodi vedno ti z menoj …

    Sv. Krištofu se večkrat priporočajmo za božje varstvo ne samo na cesti, ampak na vseh naših življenjskih poteh, da nas bodo vedno varno vodile k našemu Odrešeniku Jezusu!

    Božje usmiljenje, ki k popolnosti vodiš svete, zaupamo vate!
    Božje usmiljenje, ki vedno in povsod spremljaš vse ljudi, zaupamo vate!
    Sv. Krištof, prosi za nas!

  33. Hvala says:

    Favstina Kowalska je napisala:

    MED NEKIM ČEŠČENJEM ME JE GOSPOD PROSIL, DA BI SE MU ŽRTVOVALA ZA POSEBNO TRPLJENJE, KI BO BOGU V ZADOŠČENJE, IN TO NE SAMO NA SPLOŠNO ZA GREHE SVETA, AMPAK POSEBEJ ZA NAPAKE, ZAGREŠENE V TEJ HIŠI. TAKOJ SEM OBLJUBILA. JEZUS MI JE DAL SPOZNATI, KAJ BOM TRPELA. TAKOJ SE JE PRED MOJIMI DUHOVNIMI OČMI PRIKAZALO IN ODVIJALO VSE TRPLJENJE, KI ME BO DOLETELO.

    PRVIČ- MOJI NAMENI NE BODO PRIZNANI; RAZNE OBDOLŽITVE IN NEZAUPANJE, RAZLIČNE VRSTE PONIŽEVANJA IN NASPROTOVANJA BODO- TU JIH VSEH NE NAŠTEVAM.

    VSE JE BILO PRED OČMI MOJE DUŠE KAKOR TEMNI NEVIHTNI OBLAKI, IZ KATERIH BODO VSAK TRENUTEK ZAČELE ŠVIGATI STRELE, KI SAMO ČAKAJO NA MOJO PRIVOLITEV. ZA TRENUTEK SEM SE PRESTRAŠILA. TAKRAT SE JE ZASLIŠAL ZVONEC ZA KOSILO. NEODLOČNO IN DRHTE SEM ZAPUSTILA KAPELO. PRED SABO SEM NEPRESTANO VIDELA ŽRTEV, KER SE JE NISEM ODLOČILA NITI SPREJETI NITI JE GOSPODU ODKLONITI. HOTELA SEM SE PREDATI NJEGOVI VOLJI. ČE MI JO JEZUS SAM NALOŽI, SEM ŽE PRIPRAVLJENA. TODA JEZUS MI JE DAL SPOZNATI, DA SE MORAM SAMA PROSTOVOLJNO ODLOČITI IN JO ZAVESTNO SPREJETI, KER BI SICER V TEM PRIMERU NE IMELA NOBENEGA POMENA.

    VSA MOČ ŽRTVE JE V MOJEM PROSTOVOLJNEM DEJANJU SPRIČO NJEGA, OBENEM PA MI JE GOSPOD DAL SPOZNATI, DA JAZ ODLOČAM , ALI BOM ALI NE BOM TEGA STORILA.

    TAKOJ SEM ODGOVORILA:” JEZUS , VSE SPREJMEM, KAR KOLI MI HOČEŠ POSLATI. ZAUPAM V TVOJO DOBROTO.” V TRENUTKU SEM ZAČUTILA, DA SEM S TEM DEJANJEM BOGU IZKAZALA VELIKO ČAST. OBOROŽILA SEM SE S POTRPEŽLJIVOSTJO . KO SEM ODŠLA IZ KAPELE , SEM SE SREČALA Z RESNIČNOSTJO.
    NE ŽELIM OPISOVATI TEGA PODROBNO, TODA BILO JE TOLIKO, DA SEM KOMAJ ŠE ZMOGLA PRENESTI, TUDI KAPLJICE VEČ NE BI ZMOGLA (Dn 190).

    Večkrat sem že poudarila, kako ljudje grešimo s svojimi komentarji o drugih, posmehovanjem, obtoževanjem, natolcevanjem, zaničevanjem itd, čeprav v srce človeka vidi samo Bog, mi pa komentiramo in obtožujemo. Bog je edini , ki ve pravo stanje človeka, ne potrebuje naših komentarjev. Zato lahko prosimo Jezusa, naj nas obvaruje grehov jezika.

  34. Miro says:

    USMILJENI JEZUS: »NE OZIRAJ SE TOLIKO NA SAMO POSODO MILOSTI, AMPAK BOLJ NA MILOST, KI TI JO DAJEM!« (Dn 1599)

    Besede življenja, ki jih je Usmiljeni Jezus zaupal sv. Favstini Kowalski, veliki glasnici Božjega usmiljenja, po njej pa jih govori tudi nam (Dnevnik sv. Favstine Kowalske): »Moja hči, ne oziraj se toliko na samo posodo milosti, ampak bolj na milost, ki ti jo dajem. Kajti posoda ti vedno ne ugaja, tedaj pa tudi milosti pešajo. Tega te hočem obvarovati in želim, da bi se nikoli ne ozirala na posodo, v kakršni ti pošiljam svoje milosti. Naj bo vsa pozornost tvoje duše usmerjena k temu, da bi čimbolj zvesto odgovorila moji milosti« (Dn 1599).

    Več o tem na http://www.sticna.com/Dnevnik_Svete_Favstine_Kowalske.pdf

    Priporočimo se Svetemu Duhu, da nas v globini srca razsvetli glede pravilnega umevanja omenjenih besed življenja, da bi čimbolj zvesto odgovorili Njegovi milosti. Naj žarki Božjega usmiljenja obilno objamejo vse trpeče sestre in brate, posebej tiste, ki še niso spoznali, kako dober in usmiljen je Gospod do nas grešnikov! V molitvi rožnega venca kličimo Božje usmiljenje tudi na vse osebe, ki se priporočajo v molitev v rubriki »Prosim za molitev«, v sporočilih pod: Mirjam, Žametna vrtnica, Janez, Klara K, Sija, Hvala, Jasna, Alenka, Brigita, Minako, Irena, Grega, Tjaša, Helena, Nadnu, Sofija, Slavica, Anna, Frančiška, Katarina, Kristina, Tanja, Ljubica, Sasa, Viktorija, Kristjan, Angelika, Boštjan, Klara … Zgodi se presveta Božja volja!

    ROŽNI VENEC BOŽJEGA USMILJENJA

    Na prvih treh jagodah:
    – Oče naš
    – Zdrava, Marija
    – Vera

    Pri vseh petih desetkah molimo:

    a) Pri velikih jagodah:
    Večni Oče, darujem Ti telo in kri, dušo in božanstvo tvojega preljubega Sina, našega Gospoda Jezusa Kristusa, v spravo za naše grehe in za grehe vsega sveta.

    b) Pri malih jagodah (desetkrat):
    Po njegovem prebridkem trpljenju, usmili se nas in vsega sveta.

    Na koncu dodamo (trikrat):
    Sveti Bog, sveti Močni, sveti Nesmrtni, usmili se nas in vsega sveta.

    Božje usmiljenje, ki se na nas izlivaš iz Kristusovih ran, zaupamo vate!
    Božje usmiljenje, ki si nam dalo Presveto Devico Marijo za Mater usmiljenja, zaupamo vate!
    Božje usmiljenje, studenec bolnim in trpečim, zaupamo vate!

  35. Hvala says:

    SAMOPOMILOVANJE JE SOČUTJE, KI JE BILO UGRABLJENO IN POKVARJENO!

    JE NENEHNA OSREDOTOČENOST NA NAS SAME, KO SE ODVRNEMO PROČ OD BOGA, KI JE LAHKO IN BI MORAL BITI PRAVO VESELJE NAŠIH SRC!
    ——————————————————————————————————————————————————————————————————————————————————————————————————————
    KO SMO OBRNJENI VAS, SOVRAŽNIK ZAČNE ŠEPETATI V NAŠI TEMI IN NAM PRIPOVEDUJE, DA SMO ZAPUŠČENI, DA SMO DUHOVNE SIROTE IN ZA NAS NIHČE NE SKRBI.
    ——————————————————————————————————————————————————————————————————————————————————————————————————————

    ČE SPREJMEMO TI DVE LAŽI, TO V NAS SPROŽI DVA STRAŠNA PROCESA!!!
    ——————————————————————————————————————————————————————————————————————————————————————————————————————
    NAJPREJ SPROŽI ZAMERO DO TISTIH, KI SO NAM MORDA STORILI KRIVICO- NE GLEDE NA TO ALI TO DRŽI, ALI SI TO LE DOMIŠLJAMO.
    ZAMERA JE MATI MNOGIH OBLIK ZLA, ŠE POSEBEJ HUDOBIJE IN MAŠČEVANJA, KI IZ NAŠIH SRC PREGANJA LJUBEZEN.
    ——————————————————————————————————————————————————-
    DRUGIČ; SAMOPOMILOVANJE PRIPRAVI PROSTOR ZA IZGOVORE ZA NEBRZDANOST, KI NAS VODI V GREH.
    ——————————————————————————————————————————————————–

    SOVRAŽNIK NAM PRAVI:”DAJ ZASLUŽIŠ SI ! SAMO TOKRAT! ŽIVLJENJE NI POŠTENO IN EDINO PRAV JE, DA MORALNI ZAKONI NE VELJAJO ZATE. ”
    ———————————————————————————————————————————————————
    KO PRISLUHNEMO TEMU STRUPENEMU GLASU, SMO NA TEM, DA ZNAMO OPRAVIČITI CELO NAJBOLJ S SRAMOTNE GREHE! (Aleteia) .

    Odpovejmo se v Jezusovem imenu duhu samopomilovanja! Odpovejmo se vsakršnemu strahu! To ni od Boga!
    Sovražnih- hudobec nas na vsakem koraku nagovarja in spušča strupene puščice v nas, da se ne bi veselili v Gospodu, ker ne mara nas, ker nas je Gospod ustvaril za življenje v izobilju, ne mara slišati o Usmiljenem Jezusu!. Na vse pretkane načina poskuša vsak dan uničiti človeka! Potopimo se v Gospodovo Usmiljenje!

    • Hvala says:

      Pripis! Ne izgovarjamo besede, kot so: Veliko sem že pretrpel, zaslužim si boljše ; ali pa dosti imam tega trpljenja, celo življenje me zaničujejo, preveč trpim v bolezni, preveč trpim zaradi ……itd, itd…

  36. Hvala says:

    ZAKAJ JE SAMOPOMILOVANJE SMRTNONOSEN STRUP IN 3 ZDRAVILA ZANJ???!!!!

    SAMOPOMILOVANJE JE DALEČ NAJBOLJ ŠKODLJIVO NEKEMIČNO MAMILO: OD NJEGA SMO ODVISNI, DA NAM TRENUTNO ZADOVOLJSTVO IN ŽRTEV LOČI OD STVARNOSTI. POTREBNI SO VSE VEČJI IN POGOSTEJŠI ODMERKI SNOVI, OD KATERE SMO ODVISNI!!! (John Gardner _Aleteia).

    https://si.aleteia.org/2020/06/10/zakaj-je-samopomilovanje-smrtonosen-strup-in-3-zdravila-zanj/

  37. Janez says:

    Petek, 16 TML, 24.7.2020, Mt 13,18-23 Kadar kdo sliši besedo kraljestva in je ne razume, pride hudi duh in mu ugrabi, kar mu je vsejano v srce: ta je tisti, ki je vsejan ob potu… kamniti zemlji … med trnjem… na dobri zemlji… posluša in umeva… obrodi in daje sad.«

    Jezus in njegova beseda v nas doživljata težave in uspeh. Spodbuja, da presodiva lastno srce. Koliko je upiranja in koliko je prepustitve njegovi ljubezni? V vsakem izmed nas so vse štiri vrste »zemlje« in ovir za seme Besede. Samoumevnosti, strahovi, skrbi, sebičnosti. V čem se prepoznavam? Moč Božje besede prodre skozi vse ovira in navlako naših src. Jezus nam kaže naše polje boja in zmage. Rezultat ni odvisen samo od našega napora. Sad je dar Boga, On daje samega sebe. On je seme, mi njegovo polje. Dovolimo mu, da nas osvobodi in prečisti, za sprejem tega, kar nam želi podariti. Javno mnenje je prva ovira za vero. A vse kar prihaja od Njega premaga svet, vse moje malike, sebičnosti, skrbi in strahove. Vera raste sredi moje neverne prakse, ko se skušam nasititi pri gostiji malikov. Če se odločim za svobodo, se odločim za boj s skritimi strahovi, da vstopi Gospod in postane vladar srca.

    Pater dr. Vili Lovše živi in dela v Radljah ob Dravi na Koroškem

  38. Hvala says:

    NAUČITI SE BITI ZADOVOLJEN V KAKRŠNEM KOLI POLOŽAJU SEM. ZAKAJ?KER HODIM PO VERI, NE PO GLEDANJU IN KER JE IZVIR MOJE SREČE KRISTUS!

    NEVARNOST LEŽI, DA LAHKO V NASPROTNEM PRIMERU ZAPRAVIMO CELO ŽIVLJENJE, VEDNO ČAKAJOČ, DA SE DOLOČENA ŽELJA URESNIČI.
    SATAN NAS LAHKO PUSTI ČAKATI NA KAJ CELO ŽIVLJENJE.
    ———————————————————————————————————————————————————

    Filipljanom 2: 3 Ne delajte ničesar iz prepirljivosti in ne iz praznega slavohlepja, ampak imejte v
    ponižnosti drug drugega za boljšega od sebe. 4 Naj nobeden ne gleda samo nase, temveč tudi na
    druge.
    Ne pozabimo, kaj so prinesle misli ljubosumja Jožefovim bratom. Jožef je bil prodan v suženjstvo ( Bc Celje-Zahvala pot do zmage).
    15
    Prav tako se spomnimo, kam so vodila čustva ljubosumja farizeje in učitelje postave. Jezus je bil
    predan Rimljanom v smrt!
    RESNICA: NIHČE NAM NIČ NE DOLGUJE IN TUDI NIČESAR SI NE ZASLUŽIMO!
    MISLI, DA NAM NEKAJ PRIPADA, SO POVEZANE Z ZLOM!
    Ne smemo razmišljati, da smo to in ono storili za določeno osebo, sedaj pa nam ta oseba dolguje… ČE
    NAM KDO KAJ DOLGUJE, MU TEGA NISMO DALI!! Pomeni, da ni bilo dano iz Božje ljubezni, ker sedaj
    iščemo nazaj! Gospod nikoli ne deluje na takšen način!

    NEMOGOČE JE IZKAZATI KAKRŠNO KOLI MILOST NEKOMU, KI ČUTI ALI MISLI, DA SI TO ZASLUŽI!

    Rasti duhovno pomeni rasti v ljubezni. Ljubezen pa ni sebična in usmerjena k sebi.

    Z Gospodom pa: 13 Vse zmorem v njem, ki mi daje moč. Filipljanom 4: 13

    NE BOM ŽIVELA V SVOJEM SVETU! ZAVEDAM SE KRISTUSA IN DRUGIH LJUDI OKOLI SEBE! TO PA JE
    VESELO ŽIVLJENJE! Bodimo zadovoljni!
    SEDAJ SEM ŽE ZADOVOLJNA! MOJA SREČA NI ODLOŽENA, PRELOŽENA NA ČAS, KO SE MI ŽELJA
    URESNIČI!!! NAUČILA SEM SE, DA SEM ZADOVOLJNA V KAKRŠNEM KOLI POLOŽAJU SE NAHAJAM!
    ZAKAJ? KER HODIM PO VERI IN NE PO GLEDANJU IN KER JE IZVIR MOJE SREČE KRISTUS!
    Nevarnost leži, da lahko v nasprotnem primeru zapravimo celo življenje, vedno čakajoč, da se
    določena želja, molitev uresniči. Satan nas lahko pusti čakati na kaj celo življenje!
    NOTRANJE ZADOVOLJSTVO NE PRIDE PO STVARI, OSEBI, OKOLIŠČINI! ŽE SEDAJ LAHKO IMAMO IZVIR
    ŽIVE VODE (KRISTUSA) V SVOJI NOTRANJOSTI. Naše življenje mora biti zaključeno in zadovoljno v
    Jezusu, preden lahko uživamo v čemerkoli drugem! Če imamo Jezusa, je vse ostalo le okrasek na jelki (Bc Celje-Zahvala je pot do zmage).

  39. Janez says:

    DUHOVNI ODMIK V TIŠINI
    Različne znanosti ugotavljajo, da je korenina vseh bolezni stres ali strah. Hiter ritem življenja, vpetost v službo in pehanje za vsakdanji kos kruha, izkoriščanje družbenega sistema, ki temelji na ekonomizmu, vse večja nebogljenost v medsebojnih odnosih in ne obvladanje umetnosti dobre komunikacije, pritiski s strani medijev in umetno prebujen strah zase in še in še. Vse to nam lahko jemlje sapo in veselje do življenja. Pozabimo na lepoto, hvaležnost, zastonjskost, pozornost, nežnost, dobrohotnost.
    Pravimo, da se naše notranje jedro izprazni. Doživljamo se kot ujetniki praznine, neprijetne tišine in dolgočasja. Navadili smo se na hrup raznih medijev. Tišina nas boli in moti. Ropot medijev, podob in splošna duhovna onesnaženost so postali naš bivalni prostor. Namesto raja, živimo vsakdanji pekel. Zaradi hitrosti se ne moremo več ujeti, se zavedati svojega srca in sebe, kaj šele drugih. Vztrajanje v odnosih se nam zdi vse težje in neizvedljivo. Poslušanje sebe in drugega je pravi izziv, ki se ga ne upamo vsak dan lotiti. Če čakamo na počitnice se lahko zgodi, da bo vsega preveč naenkrat in ne bomo zmogli. Številni se zaradi tega najbolj bojimo skupnih počitnic z najbližjimi. Ne želimo si več resničnega stika s seboj, niti z bližnjimi, kaj šele z naravo in vso lepoto, sredi katere vsak dan odpremo svoje oči, potem, ko nas Stvarnik ponoči obnovi in nam povrne moči. Duhovni odmik v tišini je nova priložnost, ki si jo podarimo za lepše in bolj pristno življenje. Ne gre za beg, ampak za približevanje Zakladu iz katerega lahko živimo svojo stresno vsakdanjost. Ali hočem? Morda še ne letos? Morda še ne sedaj? Ali me mora res še bolj stisniti v kot in mi podreti še nekaj odnosov, me zapreti v še nekaj dodatnih depresij in stisk? Tihi spremljevalec mojega življenja me spoštljivo pričakuje, da bi me okrepil. Lahko mu dam priložnost. Duhovni odmik v tišini je ponujena roka za korak naprej v skrito kamrico, kjer me greje Sonce, ki ga nihče ne more ugasniti. Povezuje me z menoj in z vsemi ter vsem kar živim. Kaj se mi zdi? Ali hočem?

    Pater dr. Vili Lovše živi in deluje v Radljah ob Dravi na Koroškem

  40. Miro says:

    SOL DA OKUS IN ŠČITI PRED POKVARLJIVOSTJO, POLEG TEGA JE SIMBOL MODROSTI, PRIJATELJSTVA IN POŽRTVOVALNOSTI!

    BOŽJA BESEDA: »Vi ste sol zemlje. Če pa se sol pokvari, s čim naj se osoli? Ni za drugo, kakor da se vrže proč in jo ljudje pohodijo. Vi ste luč sveta. Mesto, ki stoji na gori, se ne more skriti. Svetilke tudi ne prižigajo in ne postavljajo pod mernik, temveč na podstavek, in sveti vsem, ki so v hiši. Takó naj vaša luč sveti pred ljudmi, da bodo videli vaša dobra dela in slavili vašega Očeta, ki je v nebesih« (Mt 5, 13-16).

    https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Mt+5%2C13-16&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

    »Vi ste sol zemlje,« pravi Jezus. Sol da okus in ščiti pred pokvarljivostjo, poleg tega je simbol modrosti, prijateljstva in požrtvovalnosti. Skupnost je sol, kadar ima okus po blagrih. Ti nam dajejo naše znanje in okus (znati = imeti okus), nas ščitijo pred pokvarljivostjo, nam dajejo modrost, sposobnost prijateljstva, pripravljenost, da plačamo ceno zanj: so naša istovetnost Očetovih sinov … (odlomek iz knjige Skupnost bere Matejev evangelij, p. Silvano Fausti).

    Molimo zase in za vse, ki se na tej spletni strani priporočajo v molitev, da bi živeli po smernicah Jezusovega govora na gori in tako bili «sol zemlje« in »luč sveta«!

    Božje usmiljenje, ki nam v Besedi, ki je postala človek, daješ opravičenje, zaupamo vate!
    Božje usmiljenje, ki si nas poklicalo k sveti veri, zaupamo vate!
    Božje usmiljenje, v spreobrnjenju grešnikov, zaupamo vate!

  41. Janez says:

    KRŠČANSKA VERA V BOGA
    Več kot 90 % svetovnega prebivalstva pripada kakšni obliki religije. Problem je v tem, da obstaja toliko različnih religij in verovanj. Dva najpogostejša elementa religij sta pravila in obredi. Nekatere religije v bistvu niso nič drugega kot seznam pravil, kaj smeš in česa ne smeš, ki ga mora človek upoštevati, da bi ga imeli za zvestega pristaša te religije in da bi bil spravljen z Bogom te religije. Dva primera religij, ki temeljijo na pravilih, sta islam in judovstvo. Islam ima pet stebrov, ki jih je treba izpolnjevati. Judovstvo ima stotine zapovedi in tradicij, ki jih je treba izpolnjevati. Obe religiji do neke mere trdita, da bo človek spravljen z Bogom, če bo izpolnjeval pravila religije. Druge religije se osredotočajo bolj na izpolnjevanje obredov kot na poslušnost seznamu pravil.
    Krščanska Vera je nenehen vsebinski in iskren goreč ali obnovljen odnos z Bogom, ki temelji na milosti Boga zaradi Njegove Ljubezni do vseh Ljudi, saj se lahko vsi ljudje na Zemlji Zveličamo, če Verujemo v Boga in tudi po Veri v Jezusa dejansko živimo, kot nam veleva Jezus Odrešenik in Učenik. Vera je sad Božje Milosti za ljudi. Dve stvari, ki jih verjamejo vse religije, sta, da je človeštvo danes odtujeno ali nekako ločeno od Boga in se moramo zato zaradi greha ljudi spraviti z Njim in zaživeti z Bogom. Ne zadošča le vera oz. religija, ki skuša rešiti ta problem z legalističnih izpolnjevanjem verskih pravil in obredov. Krščanska vera v Boga Odrešenika in Učenika se zaveda naslednjega:
    ● Vsi ljudje smo grešniki in smo zato ločeni od Boga (Pismo Rimljanom 3,23).
    ● Brez odkupnine Odrešenika Jezusa je pravična kazen za greh smrt in večna ločenost od Boga po smrti (Pismo Rimljanom 6,23).
    ● Bog je prišel k nam v osebi Jezusa Kristusa in umrl namesto nas, tako da je prevzel nase kazen, ki si jo zaslužimo mi, ter vstal od mrtvih in s tem pokazal, da je bila njegova smrt zadostna žrtev (Pismo Rimljanom 5,8; Prvo pismo Korinčanom 15,3‒4; Drugo pismo Korinčanom 5,21).
    ● Tistim, ki sprejmejo Jezusa za Odrešenika in Gospoda, z Milostjo po Veri zaupajo, da je njegova Smrt na Križu celotno plačilo za grehe, je odpuščeno, so odrešeni, odkupljeni, spravljeni in opravičeni pred Bogom (Evangelij po Janezu 3,16; Pismo Rimljanom 10,9‒10; Pismo Efežanom 2,8‒9).

    Pri Veri v Boga in Odrešenika Jezusa Kristusa gre za naše iskreno in goreče spolnjevanje Božje Volje, molitve in Vero ter naše zaupanje v Boga, pri čemer se verska pravila in obredi v Cerkvi izpolnjujejo kot posledica hvaležnosti Jezusu za Odrešitev, ki jo je Bog dosegel za nas in v nas, ko ga sprejmemo in zaupamo ter Verujemo Vanj. Prava vera pomeni biti duhovno krščansko prerojen, spreobrnjen in obnovljen v odnosu z Bogom po njegovem daru po veri v Jezusa Kristusa kot Gospoda in Odrešenika, po katerem se lahko Odrešimo kot dobri ljudje in dobri kristjani. Zato ne zadošča v Cerkvi le legalizem z spoštovanjem verskih pravil. Vera nam predvsem pomaga, da duhovno rastemo in smo dobri ljudje in dobri kristjani, ki so Usmiljeni, ki Ljubijo in Odpuščajo drugim. V tem nenehno obnavljajočem, stalnem, ljubečem in vsebinsko pravem odnosu z Bogom Verujoči Boga iskreno in goreče molijo, prosijo, spolnjujejo vse Božje nauke in zahteve, izpolnjujejo pravila in obrede iz ljubezni do Boga in želje, da bi ga hvaležno poveličali in častili ter se mu zahvalili za Njegovo Ljubezen, Dobroto in Usmiljenje. Živeti in delati pa moramo tako, da dejavno in iskreno Verujemo v Boga, spolnjujemo Božjo Voljo in Jezusov Evangelij veselega Oznanila Odrešitve Človeštva in da krščanskoVero dejavno prelijemo v molitve in naše dejavno Življenje v Ljubezen ter s služenjerm in dobrimi deli kot usmiljeni Samaritani. Da smo iz Vere v Boga Odrešenika in Učenika dobri Ljudje in dobri Kristjani, ki radi Molimo k Bogu in Spolnjujemo Voljo Boga in smo tako podobni Jezusu Odrešeniku. Pomembna je poleg izvajanja Molitev, Evharistije in zakramentalizacije v Cerkvi tudi evangelizacija ali izvajanje Jezusovega Evangelija v dejavno in Življenje. Ne moremo biti dobri kristjani, če nismo obenem dobri ljudje. Ljubimo Boga in spolnjujmo Božjo Voljo tako, da bomo v vsem čimbolj podobni Jezusu. Bog je Ljubite se med seboj!

    Vsebinsko dopolnjen povzetek iz medmrežja gotquestions in lastni doprinos.

  42. Janez says:

    KAJ JE SMISEL ŽIVLJENJA IN KAKO ŽIVETI KOT VESEL IN ZADOVOLJEN KRISTJAN?
    Kristjani verujemo, molimo, delamo in tudi razmišljamo o smislu življenja. Sprašujemo se razne stvari. Kdo sem? Kam grem? Kakšen je smisel in cilj mojega življenja? V tem kratkem času bivanja na zemlji, ki nam je na voljo v našem zemeljskem življenju, vsak človek poskuša razmisliti in si odgovoriti na ta vprašanja. Dušeslovci, kot psihologi in psihiatri nas danes prepričujejo, da so odgovori v nas samih, da moramo sami sebe dobro analizirati in spoznati, da je naša identiteta odvisna od našega samozavedanja, da je pot, cilj in smisel našega življenja odvisen samo od kvantitativnih in merljivih dosežkov in rezultatov v času tega življenja. Da je smisel življenja vera v odrešitev, zadovoljstvo, pridno delo, ljubezen, skrb in služenje za druge oziroma neka prava pot, ki jo sprejmemo in ki nas vodi k našim ciljem, kar pa je nemerljiva kakovostna kategorija. Tako se kristjani znajdemo v začaranem krogu dela, žrtvovanja za druge, ljubezni do moža, otrok, družine, delovnega truda, naporov in uspehov in neuspehov, ko lahko dobimo občutek, da naše življenje nima smisla, če uspešno ne zaključimo šolanja, ali ne dosežemo položaja in kariere v službi, ko izgubimo službo, ki smo jo z veseljem opravljali, ko morda pride do ločitve v zakonu, ko zbolimo ipd. A če premislimo globoko v sebi spoznamo, da naša identiteta ni odvisna le od kvalitete življenja in materialnega zadovoljstva, od naših dosežkov, zaslužkov, raznih uspehov, niti od priznanj ali pohval drugih ljudi. Smisel našega življenja ni le teh nekaj let, ki jih preživimo tukaj, na zemlji. Cilj našega življenja ni življenje samo po sebi, imeti mora nek smisel in nek dober razlog. Kajti obstaja tisto pravo, večno Življenje pri Bogu, ki nikoli ne mine in naša življenjska pot, naš smisel in naš cilj so v resnici odvisni od naše odločitve, kjer verni in neverni to različno razmišljajo in se odločajo. V Svetem Pismu namreč piše: »Bog je namreš svet tako vzljubil, da je dal svojega edinorojenega Sina, da bi se nihče, kdor vanj veruje, ne pogubil, ampak bi imel večno življenje.« (Jn 3,16). Odločiti se moramo za edinorojenega Božjega Sina, Jezusa Kristusa in imeli bomo večno življenje. V tem življenju nam je torej potrebno le eno: sprejeti Jezusa Kristusa v svoje srce. S tem, ko ljudje sprejmemo Jezusa, Sveti Duh vstopi v vaše srce in postanemo Božji otrok, ki je Bogu v Veselje. Tako dobimo odgovor na prvo vprašanje- »Kdo sem?«. Sem Božji otrok, saj v Svetem Pismu piše: »Sam Duh pričuje našemu duhu, da smo Božji otroci.« (Rim 8,16). Hkrati dobimo odgovor na drugo vprašanje- »Kam grem?« Imam Pot k Bogu – sledim Jezusu, saj Jezus sam pove: »Jaz sem pot, resnica in življenje.« (Jn 14,6). Odgovor na tretje vprašanje- »Kakšen je smisel in cilj mojega življenja«, pa je še bolj preprost: smisel in cilj mojega življenja je tista večna nagrada Odrešenja, če živim in delam po Božjih Postavah, Bibliji in Evangeliju, ki me po tem kratkem življenju čaka v Božjem kraljestvu, v večnosti. Večno življenje je in bo v miru, Božji ljubezni, brez žalosti in bolečin, brez skrbi in problemov, bolezni, brez žalosti in solz, saj v Svetem Pismu piše: »Naša trenutna lahka stiska nam namreč pripravlja čez vso mero težko, večno bogastvo slave…« (2 Kor 4,17). Naša identiteta človeka kristjana, naša pot, naš cilj in smisel našega življenja so torej odvisni od naše odločitve za Jezusa.

    Danes se razvita civilizirana družba pa se že nekaj časa počasi oddaljuje od Kristusa, ker ljudem pomenijo materialne dobrine, užitek, denar, potovanja, skrb zase ipd. nove cilje življenja. Kapitalizem je prinesel materializem in egoizem, kjer ni časa za Boga. Kaj to pomeni in kje se to vidi? Da se oddaljujemo od Kristusa, pomeni, da se oddaljujemo od poti, od resnice in od življenja, ker Kristus to za človeka po Svetem Pismu je. Če zapustiš Jezusovo pot, si v brezpotju, če zapustiš Resnico, si nekje v laži in če zapustiš življenje, si v smrti. In zgodovina to dokazuje. Samo pomislite, kako malo se danes Kristus omenja v današnjem času. Taylor smisel vsakega delovanja, tudi če je še tako dolgočasno, vidi v tem, da nekam vodi, ima nek cilj, neko smer, razlog in namen. Brezciljnost je torej tista vsebina nesmisla, ki človeka ne vodi nikamor. Smisel človekovega življenja je biti dober in srečen človek, ki ga preizkušnje trpljenja ne potrejo in mu vzamejo smisel življenja, ker najde oporo v veri v Boga, da vztraja in dela dobro, je srečen in zadovoljen, pravi pokojni profesor Janez Janžekovič, nekdanji profesor filozofije na TF v Ljubljani. Dober je tisti, ki teži za resničnim dobrim. Pri tem pa odkrivamo tudi smisel trpljenja: ko gre za vprašanje smiselnosti vsakdanjega napora in trpljenja, ki nam ga povečuje naša zavest. Človek, ki veruje v posmrtno življenje, lahko najde tudi smisel razumsko nerazložljivega trpljenja. Za kristjane trpljenje postane odrešujoče. Kristjani, ki poznamo Resnico o smislu življenja, ki vemo za Pot k Jezusu, ki nas vodi do Življenja samega, ne bi smeli pozabiti, da je pokazati ljudem smisel, ki je bil podarjen tudi nam, naša prva in najosnovnejša naloga. Le veren človek lahko najde odgovor na smisel vsakega trpljenja. Lahko rečemo, da je sreča v trpljenju mogoča, če razrešimo vprašanje njegovega smisla. Pri tem pa je veren človek, ki v svoji veri že živi neke drobce za večno življenje že na zemlji, v očitni prednosti pred neverujočimi. Lahko rečemo, da je sreča v trpljenju človeka mogoča, če razrešimo vprašanje njegovega smisla, ki ima razlog in vero v Boga. Pri tem pa je veren človek, ki v svoji veri že živi večno življenje, v očitni prednosti. K sreči človeka po mnenju filozofa Janžekoviča pripomore globoko zaupanje v Boga, »v največjo oporo v trpljenju pa bi nam morala biti resnica, da je Bog naš oče, ki ljubi svoje Otroke in je daroval Jezusa za naše Odrešenje«.

    Zato je za kristjana pomembno, da se pri iskanju smisla življenja odloči za našo lastno Hojo za Jezusom, saj nas tudi v Svetem Pismu Bog nagovarja: »Če danes zaslišite njegov glas, ne zakrknite svojih src kakor ob uporu!« (Heb 3, 15). Povabite Jezusa v svoje srce in zaživite polno in srečno življenje v zavedanju, da ste Božji otrok, nadvse ljubljen od Boga Najvišjega, na poti v večno življenje z Njim! Pridobiti vero in odgovor kaj je smisel življenja pomeni pridobiti lepoto življenja, odkriti, da je lepo živeti, ljubiti, roditi, zaupati življenje tistemu, ki zaupa svoje življenje v tvoje roke. Lepo je biti duhovnik, redovnik, družinski oče ali mati, kajti vse ima pozitiven smisel, vse se premika proti življenju, svetlobi in večnosti, ne proti smrti. “Prišel je čas, da nehamo govoriti o veri kot žrtvi, odpovedi, omejitvi. Čas je, da govorimo o lepoti in prijetnosti verovanja v Boga”. “Zanima nas vse tisto, ki omogoča, da raste in cvete in človekova vera v Boga in človeško Odrešenje, ki je cilj Poti k Jezusu. Vse Božje, ki se pomaga človeku in se ujema z bujno rastjo človeškega, je pomembno, da se mu odpremo in posvečamo”. Več Boga pomeni več mene, ki mi daje moč! Več evangelija stopi v moje življenje, bolj zaživim v Bogu! P. Giovanni Vannucci, eden največjih mistikov 20. stoletja, je dejal: Božje kraljestvo bo prišlo – kot dar in sad Božje Milosti in blagoslova vseh mojih prizadevanj – s cvetenjem vere in pobožnega življenja v vseh njegovih oblikah. “To je moja vera v Boga, ki nam pravi: »Jaz sem Pot, Resnica in Življenje. Če boste sledili Meni in Mojemu nauku, se bo vaše življenje spremenilo«. Kristjan ki hoče začeti graditi oseben odnos z Jezusom Kristusom, pa ga moramo najprej povabiti in sprejeti v svoje srce. Odkar od otroka naprej verujem in sledim Gospodu, se je v moje srce naselila globoka radost, ki ni podobna ničemur, kar sem do sedaj v življenju izkusil. Jezus Kristus je v moje življenje prinesel smisel. Bog želi, da bi ga mi poznali in izkusili njegovo ljubezen, radost in mir. S tem, ko ga sprejmemo v svoje srce, prejmemo njegovo odpuščanje in začnemo skupaj z njim graditi osebni odnos, ki traja na veke. Jezus pravi: »Glej, stojim pred vrati in trkam. Če kdo sliši moj glas in odpre vrata, bom stopil k njemu«.

    Pravi smisel življenja najdemo le s priznavanjem Jezusa kot osebnega Odrešenika in Gospoda ter začnemo Jezusu slediti kot učenci, se od Njega učiti, preživljati čas z Njim v Njegovi besedi, Svetem pismu, se z Njim v molitvi pogovarjati in z Njim hoditi skozi življenje v poslušnosti in ubogljivosti (Evangelij po Mateju 11,28-30). Smisel življenja je ovit v božjo slavo. Ko kliče svoje izvoljence Bog pravi: »Pripelji moje sinove iz daljave, moje hčere s konca zemlje, vsakega, ki ima ime po meni, ki sem ga sebi v slavo ustvaril, upodobil in naredil.« (Izaija 43, 6b-7) Razlog, da smo bili ustvarjeni, je za božjo slavo. Kadar koli nadomestimo božjo slavo s svojo, zgrešimo smisel življenja (Evangeliju po Mateju 16, 24–27). Sveto pismo pravi, da lahko nadaljujemo iskanje hedonističnega življenja, katerega rezultat je prazno življenje in večna poguba ali pa lahko hodimo za Jezusom in živimo življenja s srci polnimi zadovoljstva, zadoščenja in z večnostjo v nebesih. »Razveseljuj se v GOSPODU, pa ti bo dal, kar želi tvoje srce« (Psalm 37,4).

    Če sklenemo, pravi smisel življenja, na zemlji in v večnosti najdemo samo v pravem odnosu z Bogom, ki smo ga vsi izgubili že v času Adama in Eve, ko sta le-ta padla v grešnost. Ta odrešujoča obnova je mogoče samo po božji milosti, samo po veri in samo v božjega Sina, Jezusa Kristusa, ki izvoljenega spravi z Bogom (Evangelij po Janezu 1,12; 14,6; Apostolska dela 4,12; Pismo Rimljanom 5,10). Bog sam priskrbi večno življenje vsakemu, ki ga kliče k veri. Srčno se pokesajo svojih grehov (odvrnejo se od grehov, ker jih je Sveti Duh spremenil in napravil iz njih novo osebo) in se začnejo obračati na Jezusa Kristusa kot svojega Odrešenika (za več informacij o tej pomembni temi poglej vprašanje »Kaj je načrt odrešitve?«). Vse življenja postane napredujoče potovanje posvečanja skozi težave, nadloge in uspehe življenja v zaupanju in zanašanju v Jezusa. Z Bogom ni za nas grešne ljudi nič nemogoče, z Njim pa zmoremo narediti vse.

    Odlomki iz Svetega Pisma na obravnavano tematiko …
    »Kdor ima Sina, ima življenje; kdor nima Božjega Sina, nima življenja.« (1 Janez 5,12)
    »Tistim pa, ki so jo sprejeli, je dala moč, da postanejo Božji otroci, vsem, ki verujejo v njeno ime.« (Janez 1,12)
    »Bog je namreč svet tako vzljubil, da je dal svojega edinorojenega Sina, da bi se nihče, kdor vanj veruje, ne pogubil, ampak bi imel večno življenje.« (Janez 3,16)
    »Z milostjo ste namreč odrešeni po veri, in to ni iz vas, ampak je Božji dar. 9 Niste odrešeni iz del, da se ne bi kdo hvalil.« (Efežanom 2,8-9)
    »Če je torej kdo v Kristusu, je nova stvaritev. Staro je minilo. Glejte, nastalo je novo.« (2 Korinčanom 5,17)
    »Večno življenje pa je v tem, da spoznavajo tebe, edinega resničnega Boga, in njega, ki si ga poslal, Jezusa Kristusa.« (Janez 17,3)

    Vir: Janez Janžekovič: Smisel življenja; RTV oddaja Duhovna Misel: Kako živeti kot radosten kristjan, Ognjišče Norman Waren: Ali ima življenje smisel? Addendum: Medmrežje gotquestions et altro, lastni razmisleki in doprinosi.

    Dopolnjen in razširjen že objavljen prispevek na tem medmrežju darovan v branje in premislek kristjanom.

  43. Miro says:

    NAJ TUDI NAS VEDNO VNEMA KRISTUSOVA LJUBEZEN NA PRIPROŠNJO SV. BRIGITE!

    God svete Brigite Švedske, redovne ustanoviteljice, ki ga danes obhajamo, nas vabi, naj se tudi mi vedno bolj poglabljamo v skrivnost neskončne Zveličarjeve ljubezni do nas in naj Zveličarju njegovo ljubezen vedno vračamo s svojo ljubeznijo do Njega. Priznajmo pa, da na to sveto dolžnost včasih pozabljamo. Obžalujmo to, da bomo svete skrivnosti vredno obhajali (Kristusove priče, Stanko Lorber).

    Ime Brigita je irskega izvora in pomeni močna, krepostna. S svojo domovino je tako povezana kakor Devica Orleanska s Francijo ali Klara z Italijo. Rodila se je leta 1302 blizu Upsale na Švedskem. Bila je visokega rodu in v sorodu s kraljevskimi rodbinami, ki so se menjavale na Švedskem. Enajstletni ji je umrla mati. Šestnajsletna se je poročila. Pred poroko se ji je prikazala podoba Križanega, ki ji je ostala neizbrisno v spominu vse življenje …

    Več o tem na: http://svetniki.org/sveta-brigita-svedska-redovna-ustanoviteljica

    Na priprošnjo sv. Brigite danes Božjemu usmiljenju priporočimo Slovenijo, Evropo in širni svet, da bi se voditelji držav modro odločali in delovali v skladu z Božjo voljo! Božjemu usmiljenju izročimo tudi vse prošnje za trpeče in preizkušane osebe, navedene v rubriki »Prosim za molitev«, v sporočilih, ki so jih zapisali Mirjam, Žametna vrtnica, Janez, Klara K, Sija, Hvala, Jasna, Alenka, Brigita, Minako, Irena, Grega, Tjaša, Helena, Nadnu, Sofija, Slavica, Anna, Frančiška, Katarina, Kristina, Tanja, Ljubica, Sasa, Viktorija, Kristjan, Angelika, Boštjan, Klara …

    Številne so dušne in telesne stiske ljudi, neprimerno večja pa je Božja ljubezen, ki nas odrešuje! Naš Odrešenik Jezus nenehno trka na vrata našega srca in čaka, da ga svobodno sprejmemo, ter z Njim sodelujemo pri uresničevanju Njegovega odrešenjskega načrta. »Glej, stojim pred vrati in trkam. Če kdo sliši moj glas in odpre vrata, bom stopil k njemu in večerjal z njim, on pa z menoj« (Raz 3,20).

    Gospod nam v svetem Evangeliju govori: »Prosíte in vam bo dano! Iščite in boste našli! Trkajte in se vam bo odprlo« ( Mt 7,7). Vztrajno prosimo za uslišanje naših prošenj tako pri sv. maši kot v redni molitvi svetega rožnega venca in rožnega venca Božjega usmiljenja, ter vršimo dela usmiljenja do bližnjih! Naj nam sv. Brigita pomaga s svojo priprošnjo, da bo tudi nas vedno vnemala Kristusova ljubezen. Zgodi se presveta Božja volja!

    Božje usmiljenje, ki si nam dalo Presveto Devico Marijo za Mater usmiljenja, zaupamo vate!
    Božje usmiljenje, studenec bolnim in trpečim, zaupamo vate!
    Sv. Brigita Švedska, prosi za nas!

  44. Janez says:

    »Ne pojde v nebeško kraljestvo vsak, kdor mi pravi: ›Gospod, Gospod,‹ ampak kdor uresničuje voljo mojega Očeta, ki je v nebesih« (Mt 7,12).

    BOŽJA VOLJA
    Božja oziroma Očetova volja (gr. thélema toû patrós / theoû) je, da bi se noben človek ne pogubil, temveč da bi živel odrešeno in dosegel večno življenje (Jn 6,39sl.).

    To je od vekomaj Božji odrešenjski načrt, ki pa se ne more uresničiti brez svobodne človekove privolitve. Prav zato je Božja volja prizorišče boja za človekovo svobodo ali suženjstvo: na strani prvega je Bog Oče, ki je po sklepu svoje volje »vnaprej določil, naj bomo po Jezusu Kristusu njegovi posinovljeni otroci« (Ef 1,5), na strani drugega pa hudobec satan, ki je skušnjavec, tožnik in lažnik in ki se »preoblači v angela luči« (2 Kor 11,14), da bi premamil človeka s ponudbo svoje lažne svobode. Čeprav je njegovo taktiko Jezus razkrinkal že na začetku svojega delovanja (Mt 4,1sl.), je njegova logika kljub temu premagala tudi prvega izmed dvanajsterih in ga je Jezus zato moral posvariti z najtršo besedo: »Poberi se! Za menoj, satan, ker ne misliš na to, kar je Božje, ampak na to, kar je človeško!« (Mr 8,33). Tudi Božji Sin sam, čigar jed je, da izpolni voljo tistega, ki ga je poslal (Jn 4,34; 5,30; 6,38), se je moral v agoniji Getsemanija za Očetovo voljo boriti in se zanjo ponovno svobodno odločiti (Mt 26,42). Tudi za Petra in njegove tovariše do konca sveta, da bi jih satan ne imel v oblasti (Lk 22,31). Jezusov učenec je tisti, ki veruje, da je sreča in izpolnitev njegovega življenja v ljubeči Očetovi volji. Zato kristjan ne preneha moliti: »Zgôdi se tvoja volja« (Mt 6,10).

    Gospod prosim razsvetli nas in nas vodi in nas poduči, da bomo vedeli, kakšna je Tvoja Božja Volja za nas. Pomagaj nam, da bomo zmeraj vedeli kaj je prav in kaj ni prav in se ogibali stranpoti greha. Tvoja je oblast in Slava vekomaj. Amen.

    http://eksegeza.net/enew/index.php/biblicna-pastorala/duhovna-misel/37-bozja-volja

  45. Janez says:

    Četrtek, sv. Brigita, 23.7.2020, Mt 5,13-16 »Vi ste sol zemlje; če se pa sol spridi, s čim se bo solila? Ni za nič drugega več, kakor da se proč vrže in jo ljudje pohodijo.«

    V vsakem izmed nas poteka velik boj med modrostjo ljubezni in miselnostjo sebičnosti. Modrost sveta – sebičnosti ni modrost križa – podarjene ljubezni. Prvo je farizejski in satanski kvas, drugo je sol, ki daje pravi okus in ščiti pred pokvarljivostjo. Sol je sopomenka za modrost, prijateljstvo in požrtvovalnost. Krščanska skupnost je sol, če ima okus po blagrih, po modrosti križa – podarjajoči ljubezni. Blagri so resnična modrost in dajejo pravi okus naši človeški identiteti, da se ne sprevrže, ne pokvari. Blagri omogočajo prijateljstvo in pripravljenost, da svoje življenje podarimo, ker smo ga za to prejeli v dar. Blagri opisujejo kaj pomeni biti Očetov sin/hči. Ta istovetnost osmišlja obstoj vsakega človeka vseh časov. Zato je sol. Sinovsko in bratovsko življenje je za vse sam okus življenja. Če kdo ni nikomur sin in brat, kratko malo ne obstaja. Zlahka izgubimo okus po Kristusu: dati življenje z ljubeznijo in ponižnostjo. Beseda nas dela sinove, v nas lahko tudi ovene, se posuši in zaduši. Tako smo brez okusa po Kristusu in ne služimo več ničemur.

    Pater dr. Vili Lovše živi in deluje v Radljah ob Dravi na Koroškem.

  46. Janez says:

    MOLITEV ZA TVOJO LJUBEZEN GOSPOD JEZUS
    Moj Najvišji Gospod in Posvečevalec ter Stvarnik. Prosim pomnoži v meni Milost Ljubezni in ne glej na mojo človeško ničevost. Vem za reklo v molitvi ob smrti: Prah si in v Prah se Povrneš ali Pulvere sest et pulvere reventeris, ki nas opozori, da dolgost življenja našega na Zemlji našega je kratka in da gremo v Nebeško domovino takrat, če hodimo po Poti za Jezusom. Tvoja nesebična in goreča ter iskrena Ljubezen Gospod do nas grešnih ljudi na Zemlji nas je odrešila. Tvoja milostna in nezaslužena Ljubezen do nas grešnih ljudi je bolj dragocena kot vsi zakladi sveta. V zameno za vse, kar more ljudem nuditi materialni svet, Te prosim za Tvojo Dobroto in Ljubezen Gospod, Tvoje Usmiljenje, Tvojo Vodstvo in Tvoj Nasmeh, ko zatavam in Te obupan iščem na brezpotjih, ko sem razočaran zaradi ljudi in njihive nezvestobe in egoizma. Pomagaj mi, da izidem ven iz labirinta in me odreši ter me varno Vodi k tebi Gospod. Samo majhen ničeven grešni človek sem, ki te potrebuje, ki mi daješ smisel Življenja, ki mi daješ Vir Življenja, da mi daješ Luč Ljubezni, ki mi kažeš Pot in ki me blagoslavljaš, ko spolnjuje Tvojo Voljo in Jezusov Evangelij. Gospod Ti si vse kar potrebujem in Ti veš kaj rabim, še preden te za kaj prosim. Pomagaj mi, bodi vedno ob meni in v meni. Gospod Jezus Tvoja Ljubezen je najkrajša Pot, ki vodi k Tebi. Kratka je ta Pot brez ovinkov, jasna brez nevihtnih oblakov, varna brez nevarnosti, prijetna Pot v veseli družbi s Teboj Jezus Odrešenik, ki si moj Učitelj in moj najljubeznivejši Vodnik. Ta Pot vodi v Večne radosti in popotniku ne dovoli, da bi skrenil na desno, ko mu gre dobro in ne na levo, ko ga pestijo in stiskajo težave. V Svoji Dobroti Gospod prosim mi daj to veliko Milost, da te iskreno in goreče vzljubim v srcu in da zavržem vsako prazno Ljubezen, ki Ti ni všeč, saj Ti Gospod veš kaj je dobro zame in kaj ne. Mnogokrat si me že obvaroval Gospod pred razoćaranji, saj smo ljudje nepopolni grešniki, ki zaslediujemo svoje človeške cilje in nam za drugo ni mar. Naj Te Ljubim Gospod nad vse stvari z vztrajno nenehno Ljubeznijo in prosim daj, da se nikdar ne ločim od Tvoje Ljubezni. Pomagaj mi prosim, da v Njej ostanem zdaj in Vekomaj. Prosim Gospod pošlji mi Tolažnika, da se umirim in potolažim zaradi izgube ljubezni ljubljene osebe, ki je odšla drugam. Gospod prosim Te za Božji Mir in Uteho, da bom zmogel iti naprej in pozabiti na ljubljeno osebo, ki je odšla drugam in da bom po Tvoji Milosti in Ljubezni našel Ljubezen ki ne mine nikdar. Pridi k meni Gospod, ostani z menoj in me objemi ter me vodi in mi pomagaj, da se bo vse uredilo po Tvoji Dobroti in Usmiljenju. Morda pa hočeš Jezus, da bi našel nekaj drugega in nekoga drugega, ki mi je namenjeno po Božji Volji in me bo osrečilo za zmerom. Amen.

    Dopolnjeno in razširjeno po Raimondu Giordanu, Kristjan Moli, Družina 1982.

    ZAVEDANJE LASTNE NIČEVOSTI
    Če se soočimo z Bogom v molitvi in tišini, nam Bog spregovori. Takrat se zavemo, da smo nič. Šele tako se zavemo svoje ničevosti, svoje praznosti, tega, da nas lahko napolni samo Bog s samim Seboj. Ko postanemo polni Boga, potem lahko Bogu dajemo. »Iz polnosti srca, usta spregovorijo.« In ko smo polni Boga, bomo vsa naša dela opravili dobro – naredili jih bomo s celim srcem.
    Sveta Mati Terezija

  47. Hvala says:

    JEZUS OZDRAVLJA Z ZDRAVILOM LJUBEZNI

    http://nadskofija-ljubljana.si/laiki/8206-2/

  48. Hvala says:

    BOLJ KO SPOZNAVAMO , KAJ JE PRAV, BOLJ SE ZAVEDAMO, KAKO NEPRAVIČNI SMO.

    SAMO DOMIŠLJAVI IN OŠABNI SI MISLIJO, DA JIM JE USPELO DOSEČI NEKO STOPNJO OSEBNE DOBROTE.

    SAMO PO KRISTUSOVEM BIVANJU V NAS LAHKO POSTANEMO BOLJŠI OD NAJHUJŠEGA GREŠNIKA, KI JE KDAJ KOLI ŽIVEL!
    ——————————————————————————————————————————————————— S ČIM SE TOREJ LAHKO PONAŠAMO, DA BI ZASLUŽILI ODREŠENJE? Z NIČEMER ! ZAKAJ? KER NAŠ ODKUP NE TEMELJI NA NAŠIH DOBRIH DELIH; TEMELJI PA NA TE, KAR JE KRISTUS STORIL ZA NAS IN NA NAŠI VERI VANJ.

    SVETI PAVEL JE ZAPISAL:”ODREŠENJE JE DAR”, ČE BI SI GA ČLOVEK LAHKO PRISLUŽIL Z OPRAVLJANJEM DOBRIH DEL, NE BI BIL ZASTONJSKI DAR.- TO PA VENDAR JE. BOG GREŠNIKE OPRAVIČUJE, ČE VERUJEJO, DA JIH BO KRISTUS REŠIL BOŽJE JEZE” (prim. Rim 4,5).

    BI ŽELELI DRUGIM PRIPOVEDOVATI, KAKO PREPROSTO JE POSTATI KRISTJAN? ŠE PREDOBRO VEDO, DA JIM NE BO NIKOLI USPELO POSTATI DOVOLJ DOBER. KAKO OBUPNA IN MEDLA SE ZDI NJIHOVA PRIHODNOST. KAKO ZELO POTREBNO JE, DA SLIŠIJO BLAGOVEST. !

    BOŽJI DAR JE ZASTONJ! SVETI PAVEL JE ZAPISAL:” ČE SMO REŠENI PO BOŽJI MILOSTI, NISMO REŠENI PO SVOJIH DOBRIH DELIH, SICER ZASTONJSKI DAR NE BI BIL VEČ ZASTONJ.- NI ZASTONJ, ČE JE PRISLUŽEN” (prim Rim 11,6).

    NAMEN SKORAJ VSAKE JEZUSOVE PRILIKE IN NJEGOVEGA NAUKA JE, DA NAS PREPRIČA, DA POTREBUJEMO ODREŠENIKA. SVETI PAVEL JE DEJAL, DA JE VERA V KRISTUSA EDINI NAČIN IZPOLNJEVANJA CELOTNE POSTAVE.

    ČE BI POSKUŠALI SVOJE TELO Z BIČEM PRISILITI K DISCIPLINI IN BI VAM TUDI V RESNICI USPELO IZPOLNJEVATI VSAJ DEL POSTAVE, KAJ BI S TEM DOSEGLI???? NIČ!!!
    ——————————————————————————————————————————————————

    JEZUS JE RAZLOČNO POVEDAL, DA ČE V POPOLNOSTI NE IZPOLNJUJEŠ VSE POSTAVE, GREŠIŠ ZOPER VSO POSTAVO.

    KRISTUS NAM NI HOTEL VZETI POGUMA, HOTEL NAS JE OPOGUMITI! OBLJUBIL JE, DA BO POSKRBEL ZA EDINO MOŽNO REŠITEV TEŽAV.
    KO KRISTUS VSTOPI V NAŠE ŽIVLJENJE, ŠE VEDNO OHRANIMO SVOJE FIZIČNO TELO. OPAZNA PA JE VELIKA RAZLIKA. KO NEKDO POSTANE KRISTJAN, POSTANE NOTRANJE POPOLNOMA NOV ČLOVEK (prim 2 Kor 5,17).

    ČE PA JE V VAS KRISTUS, BO VAŠE TELO SICER UMRLO ZARADI GREHA; TODA VAŠ DUH BO ŽIVEL, KER GA JE KRISTUS OPRAVIČIL Prim, Rim 8,10).

    ČE ŠE VEDNO TRDITE, DA BODO BOŽJI DEDIČI POSTALI TISTI, KI SO ” DOVOLJ DOBRI”, POTEM TRDITE, DA SO PRAZNE BOŽJE OBLJUBE TISTIM, KI VERUJEJO, VERA PA NESPAMET (prim, Rim. 4,14).
    ———————————————————————————————————————————————————
    DOBRO MORAMO DELATI, KER BOGA LJUBIMO IN GA ŽELIMO RAZVESELITI. ČE SE ZAVEDAMO, KAJ NAM POMENIJO NJEGOVA ČUDOVITA DARILA, BOMO NA NJEGOVO LJUBEZEN ODGOVORILI Z LJUBEZNIJO. ČE SE OKLEPATE MISLI, DA SI JE ZA BOŽJO MILOST TREBA PRIZADEVATI, SE NE BOSTE NIKOLI NAUČILI LJUBITI BOGA.
    ———————————————————————————————————————————————————

    BOG JE POSLAL JEZUSA KRISTUSA, DA BI VZEL KAZEN ZA NAŠE GREHE IN UKINIL BOŽJO JEZO ZOPER NAS. UPORABIL JE KRISTUSOVO KRI IN NAŠO VERO KOR SREDSTVO NAŠE REŠITVE PRED BOŽJO JEZO (prim,. Rim, 3,25).

    BOG JE LJUBEZEN. VSE, KAR DELA JE LJUBEZEN V AKCIJI. NAŠA TEŽAVA JE V TEM, DA IMAMO ZELO OMEJENO PREDSTAVO O TEM, KAJ JE LJUBEZEN. VSI SMO BILI RANJENI IN RAZOČARANI ZARADI ČLOVEŠKE LJUBEZNI, KI NAS NAGRAJUJE IN SPREJEMA KADAR SMO DOBRI, IN ZAVRAČA, KADAR SMO SLABI. BOŽJA LJUBEZEN ŠE ZDALEČ NI TAKŠNA.

    NIKODEM JE VEDEL, KDO JE JEZUS, TODA TO NI BILO DOVOLJ.
    JEZUSA KRISTUSA SPREJMEMO KOT SVOJEGA OSEBNEGA ODREŠENIKA, TAKO, DA GA POVABIMO V SVOJE ŽIVLJENJE. KO PO SVETEM DUHU VSTOPI, SE PONOVNO RODIMO. Z BOGOM LAHKO KOMUNICIRAMO SAMO V SVOJEM DUHU, ZATO SE MORAMO PONOVNO RODITI, DA BI BILI TAKO OPREMLJENI ZA SPOZNAVANJE BOGA.
    ČE NISMO PONOVNO ROJENI, SMO ŠE VEDNO DUHOVNO MRTVI.
    —————————————————————————————————————————————————–
    SKUPAJ S KRISTUSOM SEM KRIŽAN , NE ŽIVIM VEČ JAZ, AMPAK KRISTUS ŽIVI V MENI. KOLIKO PA ZDAJ ŽIVIM V MESU, ŽIVIM V VERI V BOŽJEGA SINA, KI ME JE VZLJUBIL IN DAROVAL SAM SEBE (Gal, 2,20).

    DANES KE V CERKVAH MNOGO NIKODEMOV. VSAK DAN BEREJO SVETO PISMO IN MOLIJO. OBISKUJEJO SVETOPISEMSKE KROŠKE IN MOLITVENA OBČESTVA, POUČUJEJO VEROUK. NEKATERI SO CELO PRIDIGARJI. VSE VEDO O KRŠČANSTVU. VEDO, DA JEZUS ŽIVI.

    NIKOLI PA MU NISO IZROČILI SVOJEGA ŽIVLJENJA IN GA POVABILI, DA BI V NJIHOVIH SRCIH POSTAL GOSPOD IN ODREŠENIK.
    ———————————————————————————————————————————————————

    DAR ODREŠENJA IN VEČNEGA ŽIVLJENJA JE ABSOLUTNO ZASTONJ. NIČESAR NE MORETE NAREDITI, DA BI SI GA PRISLUŽILI ALI ZASLUŽILI, MORATE PA GA SPREJETI, PREDEN LAHKO POSTANE VAŠ (Merlin Carothers-Moč slavljenja).

  49. Miro says:

    DANES GODUJE SV. MARIJA MAGDALENA, PRVA PRIČA, KI JE VIDELA VSTALEGA, IN PRVA GLASNICA, KI JE APOSTOLOM OZNANILA VSTAJENJE GOSPODA!

    Marija Magdalena je ostala Jezusu zvesta vse do konca do smrti na Kalvariji in še do groba. Pod križem je vztrajala z Jezusovo materjo Marijo in z edinim učencem Janezom, ki ni strahopetno pobegnil. Ko je minil praznični dan velike noči, so Marija Magdalena, Marija, mati Jakobova, in Marija Saloma kupile dišav, da bi Jezusovo telo v grobu mazilile. Evangelist Janez pa nam je ohranil čudoviti prizor srečanja Marije Magdalene z vstalim Jezusom. Ko je stoječ ob grobu jokala, jo je Jezus sočutno vprašal: »Žena, kaj jokaš? Koga iščeš?« Magdalena je mislila, da govori z vrtnarjem, zato je prosila, naj ji pokaže, kam je del Jezusovo telo. Ko jo je Jezus poklical po imenu: »Marija!«, pa ga je prepoznala. Trdno je bila prepričana, da je Gospod vstal od mrtvih in to veselo novico je nemudoma sporočila njegovim učencem.

    Več o tem na https://revija.ognjisce.si/iz-vsebine/pricevalec-evangelija/991-marija-magdalena

    Slavimo Gospoda in se mu zahvaljujmo: Slava tebi, Jezus! Ti si Kruh življenja, naše Odrešenje, Posvečenje, Opravičenje … Trpel in umrl si na križu, tretji dan pa vstal od mrtvih. Hvala Ti za vse, kar si za nas in naše odrešenje storil iz najčistejše, nam nedoumljive ljubezni. Hvala Ti, ker si v Božji moči pri koreninah premagal sleherno zlo in nam odprl vrata v nebeško slavo!

    Božje usmiljenje, ki nam daješ nesmrtno življenje, zaupamo vate!
    Božje usmiljenje, v spreobrnjenju grešnikov, zaupamo vate!
    Božje usmiljenje, tolažba in blagor vsem, ki so skesanega srca, zaupamo vate!
    Sv. Marija Magdalena, prosi za nas!

  50. Janez says:

    Bog ne ljubi samo tistega, ki si to zasluži. Ljubi tudi tistega, ki si tega ne zasluži
    Kako vem, da me ima Bog res rad? Povzetek iz medmrežja Aleteia (Pravičnost)
    Odgovor na to vprašanje je zelo lahek in nedvomen: Jezus ljubi čisto vsakogar. Ne le, da nas ljubi, nor je na nas Božje Otroke! Tu so navedeni še drugi razlogi iz Biblije za Božjo Ljubezen do Nas.
    1) Ker si drag v mojih očeh, spoštovan in Te ljubim, dam ljudi v zameno Zate in ljudstva v zameno za tvoje življenje. (Iz 43,4).
    2) Gospod Tvoj Bog, je v Tvoji sredi, Tvoj močni Rešitelj. Veseli se nad Teboj v radosti, nemi v svoji ljubezno, vriska nad Teboj v prepevanju. (Sof 3,17).
    3) Te besede so se sicer nanašale na Jezusa, a veljajo za vsakogar izmed nas. In glej glas iz Nebes je rekel: »Ta je moj Ljubljeni Sin in nad Njim imam Veselje«.(Mt3,17).
    4) Poglejte,kakšno Ljubezen nam je podaril Oče: »Božji Otroci se imenujemo in to tudi smo (1Jn 3,1).
    5) Bog je Svet namreč tako Vzljubil, da je dal Svojega Edinorojenega Sima, da bi se nihče, kdor Vanj Veruje, ne bi pogubil, ampak bi imel Večno Življenje. (Jn 3,16).
    6) Bog pa izkazuje svojo Ljubezen do nas s tem, da je Kristus umrl za nas, ko smo bili še grešniki. (Rim 5,8).
    7) Vem za načrte, ki jih imam z vami, govori Gospod: načrte Blaginje in ne Nesreče, da Vam dam Prihodnost in Upanje. (Jer29,11).

    Amen. BVB. Janez

  51. Janez says:

    »Prijatelj je darilo, ki si ga podarimo, je drugi del nas, naša zrcalna slika.«
    »Prijatelj je človek, ki ga dobro poznamo in do katerega gojimo naklonjenost in pristna čustva. Ne samo, da nas prijateljstvo zavezuje, začenja se pravzaprav pri nas. Privlačna sila prijateljstva se poraja iz posameznikovih dejanj. Kaj naredi prijatelj? Kako se obnaša? Kaj prijatelj pričakuje od prijatelja? Odgovori se vrtijo okrog ene same besede – ljubezen, ki je brezpogojna in ki ničesar ne terja nazaj, kar je iskreno darovala drugemu. Prijatelj ima rad! Kadar se plete prijateljstvo med dvema človekoma, gre za dvosmerno cesto, na kateri so možni tudi obvozi, kadar pride do nesoglasja. Človeški odnosi so le redko ves čas gladki. Prijatelje druži skupni interes, pa tudi strpnost, razumevanje, iskrena dobrota in topla čustva. Prijatelji si želijo miru, koeksistence, dopolnjevanja in skupnega razvoja ter dobro počutje v družbi.

    Prijatelj te ne prehiti, ampak hodi s teboj z ramo ob rami. Prijatelj te v nesreči ne zapusti ampak ti stoji ob strani in ti nesebično pomaga. Prijateljstvo pa se začenja tako, da se naučimo biti svoj najboljši prijatelj. Kako to storimo? Tako, da spoznamo svoj pravi jaz in nato z vsem srcem, dušo in telesom ostanemo to, kar smo. Ko spoznamo svoj pravi jaz in v sebi odkrijemo še drage čudovite darove, se bomo lažje imeli radi. Ko spoznamo svojo pravo duhovno identiteto, bomo pričeli verjeti, da smo modri, ljubeči in trdni. Pa ne samo to, ponižno se bomo zavedli, da smo res takšni. Takrat pa ni več težko biti komu prijatelj. Ljubezen ima vedno moč. Ljubezen se razdaja, daje in sprejema najlepše ter najdragocenejše, kar smo in kar premoremo. Kadar smo trdni v prijateljstvu do sebe, ko napolnimo kamrico svojega srca z mirom, ljubečo energijo in dobroto ter strpnostjo, tedaj smo sposobni nuditi dar prijateljstva tudi drugim«.

    »Prijatelj je človek, ki ve o tebi vse, ki te dobro pozna in te ima rad takšnega kot si, kljub vsem pomanjkljivostim, brez izjem.« Elbert Hubbard.

    Prijatelja čutita veselje in naklonjenost ter odgovornost drug za drugega, kajti vse življenje smo odgovorni za tistega, ki smo ga spoznali in ki nam je poklonil svoje iskreno prijateljstvo. (Exupery v knjigi: Mali princ).

    BVB. Janez

  52. Janez says:

    TEBI SE MORAM GOSPOD ZAHVALITI ZA VSE UBOGI GREŠNIK IN TVOJ OTROK
    Tebi Gospod se moram zahvaliti za vse ubogi grešni človek:
    da verujem V Tebe Gospod in v svojo prihodnost,
    da se ne sramujem in se ne bojim svoje revščine in težav pred nikomer,
    da se ne bojim svojih napak in pomanjkljivosti,
    da se ne bojim svoje človeške nepopolnosti in grešnosti,
    da potrpežljivo prenašam trpljenje in vse preizkušnje ter bolezni, ki prihajajo nadme,
    da razumem smisel trpljenja, ki je v utrjevanju volje in mojem prečiščenju duha ter misli.
    Tebi se moram tudi zahvaliti Gospod,
    da verujem v Božjo Dobroto, Vate, v Tvoje Usmiljenje in Odrešenje,
    da me ob stiskah in ko zaidem s Poti k Tebi, Ti varno vodiš naprej, in mi odpuščaš, ko se pokesam,
    da lahko zastonj dajem nesebično vse drugim, kar sem prejel od Tebe
    in da lahko ljubim z isto ljubeznijo, kot me Ti ljubiš Gospod.
    Samo iskrena ljubezen ustvarja dobre odnose, gradi mostove med ljudmi
    in nikdar ne preneha iskati poti in načinov do človeškega Srca in Duha.
    Tebi Gospod se moram tudi zahvaliti:
    da se ničesar ne bojim, saj si Ti pri Meni in v Meni,
    da verjem Vate in sem pogumen, ko me pestijo razne preizkušnje,
    da sem končno razumel in sprejel sebe in svoje omejene sposobnosti ter zmožnosti,
    da se veselim vseh dni življenja, ki so tu in ki mi prihajajo nasproti,
    da sem Te iskal in našel v Bližnjemu, Naravi, v Sebi, v Stvarstvu
    ter da razumem, kako smotrn in lep je Božji Svet, ki si ga ustvaril iz Ljubezni za Človeka.
    Vesel sem in umirjen, ker nas Tvoja Beseda:
    zbira kristjane v Tvoji Cerkvi, nas podpira in vodi, nas tolaži in poživlja, nas duhovno hrani in osrečuje,
    nas umirja in navdušuje, zakaj v Tvoji Besedi si prisoten za nas Ti sam Gospod.
    Po Tvoji Besedi si vedno z Nami in z vsemi ljudmi na Svetu, ki Vate Verjejo, Te pričakujejo in molijo.
    Jezus Ti nas tiho in pozorno gledaš in hrepeniš po Nas, da gremo in hodimo naprej k Tebi.
    Na Brezpotju nas pozorno in čuječno čakaš, ter nas pokličeš nazaj k Sebi, ko zaidemo vstran.
    Tiho nam sporočiš, da nas imaš Rad in da si v Naši Bližini ter da naj pridemo k Tebi Jezus.
    Čeprav nam pošlješ bolezni, probleme, preizkušnje in težave, je to križ, ki ga moramo nositi v življenju.
    Ta križ ni nikoli tako težak, da ga ne bi mogli nositi in s Tvojom Pomočjo preizkušnje razrešiti.
    Tudi Ti Jezus si ga voljno nosil in nas Odrešil, ker si spolnjeval Božjo Voljo.
    Vate zaupamo Jezus, v Tvoje Usmiljenje, v Tvojo Dobroto in Tvojo Ljubezen do nas ter da nas boš odrešil.
    Hočeš da bomo Stanovitni in Preizkušeni v vseh križih in težavah življenja in da bomo zdržali vse, kar si nam naložil tako kot je Bog naložil križ Sinu Jezusu na Golgoti.
    Reši nas Gospod prosim vseh bolezni in preizkušenj, ponižno se kesamo vseh grehov in te molimo.
    Ponižno bratje pokleknimo in Gospoda ponižno za rešitev v molitvah zaprosimo, da nas reši in pomaga.
    Ponižno in iskreno ter goreče vsi kristjani molimo ter se pokesajmo, da se nas Bog Usmili in Odreši.
    Pridi in bodi z nami, ne zapusti nas prosim v urah, ko razsaja koronavirus in obolevajo ter umirajo ljudje.
    Vemo, da nas Ljubiš Gospod in da hočeš, da smo podobni Jezusu in hodimo po Poti Odrešenja.
    Vemo, da bodo vse težave in preizkušnje po Tvoji Milosti minile in da Te bomo še bolj Ljubili in bili Zvesti.
    H komu pa naj gremo Gospod, Besede Večnega Življenja imaš in Vabiš nas k Sebi v Nebeško Domovino.
    Na Obalah Večnosti nas Čakaš vedno in zvesto, da gremo po Jezusovi Poti naprej in da pridemo k Tebi.

    Delno prirejeno in dopolnjeno Prihajam k Tebi, molitve in premišljevanja, kapucini, 1995.

  53. Miro says:

    ZATEKAM SE K TVOJEMU USMILJENJU, LJUBEZNIVI BOG, SAJ SI SAMO TI EDINI DOBER!

    SV. FAVSTINA KOWALSKA: »Zatekam se k tvojemu usmiljenju, ljubeznivi Bog, saj si samo ti edini dober. Čeprav je moja beda velika in moje pregrehe številne, zaupam tvojemu usmiljenju, ker si Bog usmiljenja. Od vekomaj ni bilo slišati, niti zemlja niti nebo ne pomnita, da bi duša, ki je zaupala v tvoje usmiljenje, ostala razočarana. O Bog usmiljenja, edino ti sam mi moreš odpustiti. Ti me nikoli ne zavrneš, ko se skesana napotim k tvojemu usmiljenemu Srcu, ki še nikogar ni zavrnilo, niti največjega grešnika ne«
    (Dnevnik sv. Favstine Kowalske, 1730).

    Več o tem na: http://www.sticna.com/Dnevnik_Svete_Favstine_Kowalske.pdf

    Priporočimo se sv. Favstini Kowalski in jo prosimo, naj nam pri Bogu izprosi pomoč za spreobrnjenje srca. Skesani se napotimo k Usmiljenemu Srcu. Odprimo se za čudovite darove, ki nam jih Jezus velikodušno podarja pri spovedi, sveti evharistiji … ter jih tudi sami podarjajmo bližnjim.

    Z zaupanjem prosimo Božje usmiljenje za vse trpeče sestre in brate, posebej za vse osebe, omenjene v rubriki “Prosim za molitev”, v zapisih pod: Mirjam, Žametna vrtnica, Klara K, Sija, Jasna, Alenka, Brigita, Minako, Irena, Grega, Tjaša, Helena, Nadnu, Sofija, Slavica, Anna, Frančiška, Katarina, Kristina, Tanja, Ljubica, Sasa, Viktorija, Kristjan, Angelika, Boštjan, Klara … Zgodi se presveta Božja volja!

    Slavimo Gospoda in se mu zahvaljujmo: Slava tebi, Jezus, ti si veličastvo Božjega usmiljenja! Hvala Ti, ker nas vedno sprejemaš in nam podarjaš vse, kar potrebujemo za odrešenje v moči Svetega Duha!

    Božje usmiljenje, ki nas rešuješ bede greha, zaupamo vate!
    Božje usmiljenje, neizmerno v zakramentu evharistije in duhovništva, zaupamo vate!
    Božje usmiljenje, tolažba in blagor vsem, ki so skesanega srca, zaupamo vate!

    • Miro says:

      Prosim, da v molitev svetega rožnega venca in rožnega venca Božjega usmiljenja vključimo tudi molitvene prošnje g. Janeza. Bogu hvala za vse, pa tudi vsem molivcem, predvsem najbolj preizkušanim – tistim, katerih glas se naj spletni strani ne sliši. Pa vendar v tihih molitvah vse svoje trpljenje in preizkušnje darujejo Jezusu v tiste namene, v katere se On daruje na naših oltarjih pri sveti maši!

  54. Janez says:

    ISKRENA LJUBEZEN, NE DENAR, JE TISTA, KI POLEG VERE GORE PREMIKA
    Iskrena ljubezen žene naprej ljudi in življenje, tudi tiste, ki so žalostni in še upajo, da bodo uslišani.
    Iskrena ljubezen pomeni duhovno izpolnitev zaljubljenim ter ničesar ne zahteva v zameno.
    Iskrena ljubezen ne postavlja nobenih pogojev in lahko premika gore in dela čudeže, če veruješ.
    Iskreno ljubezen daješ, če ne pričakuješ ničesar v zameno in to narediš vedno, takoj in z veseljem.
    Iskrena ljubezen je naše pravo notranje bistvo in smisel življenja in bivanja.
    Iskrena ljubezen je hvaležnost našim ljubljenim za vse tiste trenutke, ki smo jih
    z njimi preživeli v zadovoljstvu in sreči pa tudi v nesreči, ki nas je spremljala po poteh življenja.
    Iskrena ljubezen je odgovor na vibracije jezika ljubezni, ki ga začutimo in nas vodi srečne in izpolnjene skozi vse različne možne načine našega izražanja.
    Iskrena ljubezen je temelj doživljanja sreče in hrepenenja po resnici.
    Iskrena ljubezen je del naše narave, vse, kar je, in se izraža iskreno in resnično tam, kjer se imajo ljudje radi in je prisotna strpnost in dobrota.
    Iskrena ljubezen ne pozna meja in predsodkov, laži ter sprenevedanja; je ljubezen med bližnjimi v soseski, službi, šoli, med partnerjema, v parku, v tovarni, na službeni poti, je ljubezen staršev do otrok in otrok do staršev ter ljubezen med ljudmi, ki jih s svojo dobroto, toplino in radostjo odrešuje, kot nas je učil Jezus.
    Iskrena ljubezen prestopi ozek prag človekove materialnosti, zavesti in med iskrenimi, dobrimi ljudmi vstopi v novo kakovost življenja, kot tista tiha, neopazna, ljubezniva in mila glasba sorodne duše, ki jo imaš rad in ki je namenjena tebi brez posebnih zaslug.
    Iskrena ljubezen je rast in zorenje, ki jo omogoča povezovalna moč prijateljstva in dobrote.
    Iskrena ljubezen je na zmagovalnem pohodu tam, kjer se imajo ljudje radi in se razumejo, saj se porajajo in prebujajo čudoviti ljubeči občutki, ki sežejo do srca.
    Iskreno ljubezen dajem in prejemam in jo udejanjam vsaki dan tudi skozi partnersko življenje ženske in moškega v zakonu ali drugače, saj smo jo zastonj prejeli in jo zastonj dajemo drugim.
    Iskreno ljubezen izražam vsem tistim, ki jih spoštujem in imam rad, pa tudi tistim, ki so v srcu dobri in trpijo in rabijo dobro besedo.
    Iskrena ljubezen ozdravi še tak egoizem in podarja dobroto bližnjemu ali ljubljenemu kar tako, brez posebnega razloga, saj nas odrešuje in osmisli naše življenje in je zato najvišja Božja zapoved!

    Janez AKA Dichter Hansi

    Ljubezen je bistvo Jezusovega Evangelija za Ljudi.
    1 Korinčanom 13 Ljubezen
    Ko bi govoril človeške in angelske jezike, ljubezni pa bi ne imel, sem postal brneč bron ali zveneče cimbale. 2 In ko bi imel dar preroštva in ko bi poznal vse skrivnosti in imel vse spoznanje in ko bi imel vso vero, da bi gore prestavljal, ljubezni pa bi ne imel, nisem nič. 3 In ko bi razdal vse svoje imetje, da bi nahranil lačne, in ko bi izročil svoje telo, da bi zgorel, ljubezni pa bi ne imel, mi nič ne koristi. 4 Ljubezen je potrpežljiva, dobrotljiva je ljubezen, ni nevoščljiva, ljubezen se ne ponaša, se ne napihuje, 5 ni brezobzirna, ne išče svojega, ne da se razdražiti, ne misli hudega. 6 Ne veseli se krivice, veseli pa se resnice. 7 Vse prenaša, vse veruje, vse upa, vse prestane. 8 Ljubezen nikoli ne mine. Preroštva bodo prenehala, jeziki bodo umolknili, spoznanje bo prešlo, 9 kajti le delno spoznavamo in delno prerokujemo. 10 Ko pa pride popolno, bo to, kar je delno, prenehalo. 11 Ko sem bil otrok, sem govoril kakor otrok, mislil kakor otrok, sklepal kakor otrok. Ko pa sem postal mož, sem prenehal s tem, kar je otroškega. 12 Zdaj gledamo z ogledalom, v uganki, takrat pa iz obličja v obličje. Zdaj spoznavam deloma, takrat pa bom spoznal, kakor sem bil spoznan. 13 Za zdaj pa ostanejo vera, upanje, ljubezen, to troje. In največja od teh je ljubezen.
    Iz svetega evangelija po Mateju (Mt 7,21.24-27) Kdor spolnjuje Očetovo voljo, pojde v Božje kraljestvo
    Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem: Ne pojde v nebeško kraljestvo vsak, kdor mi pravi: »Gospod, Gospod«, temveč kdor spolnjuje voljo mojega Očeta, ki je v nebesih.

    • Janez says:

      Gospod prosim prenovi Nas in preženi iz naših človeških Src: našo nemoč, duhovno žalost, depresijo, črno temo, zmedenost, našo nagnjenost k plehkim in nepomembnim materialnim stvarem in skrbem, breizhodno nezaupanje glede izhoda iz raznih težav in problemov, mlačnost, čemernost, občutek zapuščenosti, prepirljivost in razdražljivost do drugih ter odtujenost od Tebe Oče, ki si Ljubezen in Luč Sveta. Pomagaj nam, da se bomo imeli radi in živeli kot Tvoji Otroci po Evangeliju, da bomo bolj optimistični in da bmo bolj Verjeli Vate in Ti Zaupali Gospod. Pomagaj nam prosim, da bomo skupaj s Teboj rešili probleme in težave v našem življenju, v naših družinah, v zakonskih zvezah, v naših soseskah in drugih okoljih kjer molimo, delamo, živimo, bivamo in smo. V Tebi premoremo Vse Gospod. Vedno zaupajmo v Gospoda in Verujmo, da je On naš Učenik in Odrešenik. Amen. BVB. Janez

  55. Hvala says:

    MISLI SVETE MATERE TEREZIJE

    Trpljenje, deljeno s Kristusovim trpljenjem

    Trpljenja je po svetu vedno več. Ljudje so lačni nečesa, kar je lepše, nečesa, kar je večje od tistega, kar jim drugi ljudje lahko dajo. Danes vlada na svetu velika lakota po Bogu. Povsod je veliko trpljenja, velika pa je tudi lakota po Bogu in medsebojni ljubezni.

    Trpljenje samo ni nič; toda trpljenje, ki je deljeno s Kristusovim trpljenjem, je čudoviti dar. Človekov najlepši dar je, da mora biti deležen Kristusovega trpljenja. Da, to je dar in znamenje Kristusove ljubezni; kajti tako je njegov Oče dokazal, da ljubi svet – dal je svojega Sina, da je umrl za nas.

    http://zupnija-brdo-zlatopolje.rkc.si/index.php/content/display/70/MISLI%20SVETE%20MATERE%20TEREZIJE/20

    • Janez says:

      VERA NAS MORA ZDRUŽITI ZA MIR IN LJUBEZEN
      Vera je Božji dar in nam pomaga, da smo eno srce polno ljubezni. Bog je naš Oče – in mi smo njegovi otroci – mi smo vsi bratje in sestre. Ne razlikujmo se po rasi, barvi kože ali vere. Ne uporabljajmo vere zato, da bi nas razdvajala. V vseh svetih knjigah vidimo, kako nas Bog poziva k Ljubezni. Karkoli storimo drugim, storimo Njemu, saj Bog je naš Oče. Vera je delo ljubezni – mora nas združevati, ne pa uničevati mir in edinost. Dela ljubezni so dela za mir – da bi ljubili, moramo poznati drug drugega. Če danes nimamo miru, je to zato, ker smo pozabili, da pripadamo drug drugemu – ta moški, ta ženska, ta otrok je moj brat, moja sestra. Ubogi morajo vedeti, da jih ljubimo, da so zaželeni. Oni sami ne morejo dati drugega kot ljubezen. Ukvarjamo se s tem, kako predati to sporočilo ljubezni in sočutja. Poskušamo prinesti mir na svet z našim delom. Ampak delo je Božji dar in dela ljubezni so dela miru in služenje ubogim. Če bi vsakdo lahko videl Božjo podobo v sosedu, mar mislite, bi še potrebovali puške in bombe ter vojne? Vera je mišljena kot delo ljubezni in služenja revnim in ubogim, ker Ljubimo Boga. Zato nas ne bi smela deliti in uničevati miru in edinosti. Uporabljajmo vero tako, da nam bo pomagala postati eno srce, polno ljubezni v srcu Boga. Z ljubeznijo do bližnjega bomo izpolnili razlog za naš nastanek – ljubiti in biti ljubljeni. Moji bratje in sestre, prosimo Boga, naj nas napolni z mirom, ki ga lahko le On da. Mir ljudem dobre volje – ki želijo mir in so se pripravljeni žrtvovati za dobro delo in izvajati dela miru in ljubezni. In Božjiu blagoslov vsem, ki Vero izkazujejo tako, da Jezusove Nauke prelivajo v dela usmiljenja in ljubezni in tako spolnjujejo Božjo Voljo.

      Sveta Mati Terezija

      Hvala vam sestra Hvala, zelo sem ganjen in vesel, da ste posredovali tudi misli svete Matere Terezije. Kako lepo je, da se duhovno spodbujamo in inspiriramo, da lepe misli prevevajo naša srca in duše. BVB. Jsnez

  56. Miro says:

    USMILJENI JEZUS: »DO MENE SE VEDEJO KAKOR DO NEČESA MRTVEGA, MOJE SRCE PA JE VENDAR POLNO LJUBEZNI IN USMILJENJA!« (Dn 1447)

    Besede življenja, ki jih je Usmiljeni Jezus zaupal sv. Favstini Kowalski, po njej pa tudi nam: »O kako me boli, da se kristjani tako malo združujejo z menoj v svetem obhajilu. Čakam nanje, oni pa so do mene tako brezbrižni. Ljubim jih tako nežno in iskreno, oni pa mi ne zaupajo. Želim jih obsipati z milostmi, oni pa jih nočejo sprejeti. Do mene se obnašajo kakor do nečesa mrtvega, moje Srce pa je vendar polno ljubezni in usmiljenja. Da bi vsaj malo spoznala mojo bolečino, si predstavljaj najnežnejšo mater, ki zelo ljubi svoje otroke, ti otroci pa zaničujejo njeno ljubezen. Premisli njeno bolečino, nihče je ne potolaži. To je medla prispodoba in podobnost moji ljubezni« (Dnevnik sv. Favstine Kowalske, 1447).

    http://www.sticna.com/Dnevnik_Svete_Favstine_Kowalske.pdf

    Slavimo Gospoda in se mu zahvaljujmo: Slava tebi, Jezus, ti si Kruh življenja, naša Jed in naš Kelih, naš Odrešenik! Hvala, ker nas tako močno ljubiš in nas želiš obsipati z milostmi. Naj po tvoji neizmerni milosti moje grešno srce zahrepeni po očiščenju od vsega hudega, kar me ločuje od Tebe in po živem srečanju s Teboj, v moči Svetega Duha!

    Usmiljeni Jezus nam podarja svete zakramente: spoved, sv. evharistijo … Smo se v srcu pripravljeni odpreti velikemu Darovalcu in spolnjevati Božjo voljo? Na stežaj odprimo srce delovanju Božje milosti! Mislimo pa tudi na stiske bližnjih ter molimo za vse, ki se priporočajo v molitev; glej prošnje v sporočilih: Klara K, Sija, Jasna, Alenka, Brigita, Minako, Irena, Grega, Tjaša, Helena, Nadnu, Sofija, Slavica, Anna, Frančiška, Katarina, Kristina, Tanja, Ljubica, Sasa, Viktorija, Kristjan, Žametna vrtnica, Angelika, Boštjan, Klara … Za vse trpeče osebe še posebej prosimo v vsakodnevni molitvi svetega rožnega venca in rožnega venca Božjega usmiljenja. Zgodi se presveta Božja volja!

    Božje usmiljenje, ki izviraš iz Presvetega Srca Jezusovega, zaupamo vate!
    Božje usmiljenje, neizmerno v zakramentu evharistije in duhovništva, zaupamo vate!
    Božje usmiljenje, studenec bolnim in trpečim, zaupamo vate!

  57. Hvala says:

    Misel tedna

    Potrebno je prositi Svetega Duha, da nas osvobodi in izžene tisti strah, ki nas vodi v to, da mu preprečujemo vstop v nekatere vidike našega življenja. Ob tem vidimo, da razločevanje ni domišljava samoanaliza, sebično samoopazovanje, ampak resničen izhod iz nas samih.

    (papež Frančišek, GE 175)

  58. Hvala says:

    SLAVLJENJE!

    SLAVLJENJE NAS OPOMINJA, DA NE GLEDE NATO, V KAKŠNIH OKOLIŠČINAH SMO SE ZNAŠLI, NAS BOG LJUBI IN SKRBI ZA NAS, ČETUDI TEGA NE ČUTIMO. KADAR SMO UTRUJENI, ŽALOSTNI IN POLNI SKRBI, NAM DA SLAVLJENJE POZITIVNEJŠI POGLED NA SVET, SAJ IMA BOG Z NAMI “NAČRT BLAGINJE IN NE NESREČE”, DA NAM DA PRIHODNOST IN UPANJE” (Jer, 9,11).

    https://si.aleteia.org/2018/07/08/ce-zelite-biti-ves-dan-veseli-zacnite-dan-takole/

  59. Miro says:

    KAKOR SONCE ŽARI IN ODDAJA SVOJO SVETLOBO ZEMLJI, TAKO JE EVHARISTIJA LUČ ZA DUHOVNO ŽIVLJENJE ČLOVEŠTVA!

    BOŽJA BESEDA: »Jaz sem živi kruh, ki sem prišel iz nebes. Če kdo jé od tega kruha, bo živel vekomaj. Kruh pa, ki ga bom dal jaz, je moje meso za življenje sveta« (Jn 6,51).

    Hočeš slaviti Boga?
    Se hočeš zahvaljevati Bogu?
    Hočeš moliti Boga?
    Hočeš ljubiti Boga?
    Hočeš reševati človeštvo?
    Torej se udeležuj svete evharistije …
    Kajti Gospod je vse to storil s pomočjo kalvarijske daritve.

    Svetilka brez olja ne sveti. Avto s praznim rezervoarjem goriva ne bo peljal. Duša apostola bo izgubila svojo moč, če se ne hrani s sveto evharistijo: »Ako ne boste jedli mesa Sinu človekovega in pili njegove krvi, ne boste imeli življenja v sebi« (Jn 6,53).

    Kakor sonce žari in oddaja svojo svetlobo zemlji, tako je evharistija luč za duhovno življenje človeštva in vir miru med narodi. »Kruh, ki ga bom dal jaz, je moje meso za življenje sveta« (Jn 6,51).

    Po evharistiji smo združeni v skrivnostno telo. Darovati mašo brez ljubezni je nemogoča možnost, nasprotje samo v sebi.

    Če ničesar nimaš ali si vse izgubil, imaš pa še Najsvetejši zakrament, ne bi smel biti zaskrbljen, kajti še vedno imaš vse, ker imaš Gospoda nebes, navzočega na zemlji.

    (vir: Pot upanja, msgr. Frančišek Ksaver Nguyen Van Thuan

    Božje usmiljenje, navzoče v postavitvi Cerkve, ki obsega vesoljni svet, zaupamo vate!
    Božje usmiljenje, navzoče v postavitvi in delitvi svetih zakramentov, zaupamo vate!
    Božje usmiljenje, neizmerno v zakramentu evharistije in duhovništva, zaupamo vate!

  60. Janez says:

    16. nedelja med letom, 19.7.2020, Rim 8,26-27; Mt 13,24-43 “Njegovi učenci so pristopili k njemu in rekli: »Razlôži nam priliko o ljuljki na njivi.« Odgovóril je in rekel: »Sejalec dobrega semena je Sin človekov. Njiva je svet. Dobro seme so sinovi kraljestva, ljuljka pa sinovi hudiča. Sovražnik, ki jo je zasejal, je hudič. Žetev je konec sveta, žanjci pa so angeli. Kakor torej pobirajo ljuljko in jo sežigajo v ognju, tako bo ob koncu sveta. Sin človekov bo poslal svoje angele in pobrali bodo iz njegovega kraljestva vse, kar je v spotiko, in tiste, ki delajo krivico. Vrgli jih bodo v ognjeno peč. Tam bo jok in škripanje z zobmi. Takrat bodo pravični svetili kakor sonce v kraljestvu svojega Očeta. Kdor ima ušesa, naj posluša.«

    Danes nama Jezus s tremi drugimi prilikami razlaga lastnosti Božjega kraljestva: govori o plevelu, zasejanem med pšenico, o gorčičnem zrnu in o kvasu. Pomagajva si z vprašanji:

    Z vidika Izraela – začudenje služabnikov v priliki izraža judovski najmočnejši očitek krščanski veri: če je Jezus Mesija, kako je mogoče, da kljub njegovemu prihodu sile zla še zmagujejo? Rimsko zatiranje Palestine se je namreč še okrepilo.

    Z vidika Cerkve – zakaj v njej sobivajo sveti in grešniki ter jih ni mogoče ločiti? Koliko herezij je zraslo iz obrambe čistosti Cerkve!

    Z vidika človeškega srca – zakaj naju zlo ne pusti pri miru niti takrat, ko si želiva in si prizadevava za dobro? Zakaj se zla ne moreva osvoboditi enkrat za vselej?

    Vsa ta vprašanja pomagajo razumeti priliko, s katero Jezus pojasnjuje, kaj se z Bogom dogaja v tvojem in mojem srcu.

    S priliko o plevelu odgovarja na vprašanje, zakaj je zlo pomešano z dobrim. Gospod naju nenehno vabi, da bi bila sinova njegovega kraljestva. Hkrati in skrito pa deluje hudobni duh, ki naju prav tako hoče imeti za svoja sinova. Izid tega tekmovanja je jasen: prevladalo bo Božje kraljestvo. Čeprav je Božje kraljestvo za naju in v nama resnično, je težava prav v tem, da ga še nisva sposobna videti. Samega sebe doživljava kot prizorišče napetosti in nasprotujočih si teženj. Jezusov prihod na vse te napetosti pokaže in še bolj poudari. Pravi, da je plevel zasejal sovražnik. Zagotavlja nama, da zlo ne prihaja iz najine notranjosti. Nisva ustvarjena za zlo, čeprav naju ves čas spremlja. Vedno ko se zaradi zla pritožujeva in stokava nad seboj in drugimi, je zlo doseglo še eno zmago več tudi v nama. Vse se dogaja, medtem ko so vsi spali. Zlo se širi zaradi pomanjkanja pozornosti in čuječnosti. Zaspimo.

    Med gospodarjevo potrpežljivostjo in gorečnostjo služabnikov iz prilike je veliko nasprotje. Gospodar je potrpežljiv, ker ve, da je zmaga nad zlom zagotovljena. Lažna gorečnost služabnikov pa razkrinka ozkost človeških pogledov in nepotrpežljivost človeka, ki popusti pred močjo nasilja, čeprav se skrije za plemenite ideale. Midva vedno tvegava, da prevzameva preveč odgovornosti ali da zanikava vsakršno odgovornost za zlo. Oboje je posledica bolne napihnjenosti jaza, ki naju naredi za sovražnika samega sebe in drugih. Nisva več sposobna častiti pravega Boga.

    Priliki o gorčičnem zrnu in o kvasu odgovarjata na vprašanje, ali bo kdaj mogoča zmaga Božjega kraljestva. Jezus gradi na nasprotju med majhnostjo semena in velikostjo rastline, majhno količino kvasa in prekvašenostjo vsega testa. S tem postavi v središče moč, ki jo imata v sebi seme in kvas. Končni izid je v obeh primerih zagotovljen. »Če bi imeli vero kakor gorčično zrno« (Lk 17,6). Ni pomembno, ali imava veliko ali majhno vero, ampak da je pristna. Taka ima moč, da dela čudeže in spremeni najino srce, dokler ne bo vsaka želja in misel našla svojega počitka in miru v Jezusu Kristusu.

    On je drevo, ki daje zavetje vsem pticam neba. Gospodova beseda je tako močna, da je dovolj, če v resnici sprejmeva eno, bo poenotila in povezala v sebi vse, kar sva. To je smisel podobe o prekvašenosti vsega testa. Jezus naju danes spodbuja, naj sredi drame zla, ki naju spremlja, ves čas še močneje zaupava v moč njegove Božje besede. V moč Njega, Besede, ki je postala človek, zato da bi tistega, ki ga v srcu sprejme, privedla k sebi in ga nosila v sebi. Ne bojva se zla, ki je že izgubilo tekmo, čeprav se zdi, da zmaguje.

    Pater dr. Vili Lovše, živi in dela v Radljah ob Dravi na Koroškem

  61. Hvala says:

    V BOŽJEM NAČRTU ZA NAŠA ŽIVLJENJA NI NIČ SLUČAJNEGA.

    NI MOGOČE, DA BI S SVOJIM OMEJENIM UMOM DOJELI VELIČASTNI OBSEG BOŽJEGA NAČRTA ZA NAS IN ZA TA SVET. PODOBNO KOT PREROK HABAKUK (3, 2-6, 3,17-19) SMO ZGROŽENI NAD TEM, DA BOG ZA IZVEDBO SVOJEGA NAČRTA UPORABLJA POTRESE, VOJNE, TRPLJENJE IN SMRT.

    TODA BOŽJI NAČRT JE POPOLNI NAČRT. JE EDINI NAČRT, KI JE KDAJ KOLI USPEVAL NA ZEMLJI, KJER VLADATA UPORNIŠTVO IN HUDOBIJA. OZRITE SE SAMO NA KRVAVO ZMEŠNJAVO, KI SO JO NAREDILI LJUDJE, KO SO SKOZI VSO ZGODOVINO POSKUŠALI UREDITI SVOJA ŽIVLJENJA.

    BOŽJI NAČRT NI PODOBEN TISTEMU , KAR BI LJUDJE SAMI NAREDILI, JE BOG DEJAL PREROKU IZAIJU, KAJTI BOŽJE MISLI SO MNOGO VIŠJE OD NAŠIH, BOŽJI POGLED PA MNOGO ČISTEJŠI.
    BOG ŽELI ZA NAS SAMO NAJBOLJŠE.

    BOG ŽELI RAZSIPNO DELITI BLAGOSLOVE NA NAS. ZA NAS ŽELI SKRBETI V VSEH NAJMANJŠIH PODROBNOSTIH ŽIVLJENJA.

    DOKLER VZTRAJAMO PRI TEM, DA BI BOŽJI NAČRT NAJPREJ PREUČILI IN GA ODOBRILI, PREDEN BI BOGU ŠE ZAUPALI, SE NAŠE RAZUMEVANJE ALI NERAZUMEVANJE SPREMINJA V ZID MED NAMI IN BOGOM.
    ———————————————————————————————————————————————————

    ČE HOČEMO BOŽJE DELO SPOZNATI IN RAZUMETI, MORAMO SVOJE ŽELJE NAMERNO POTISNITI VSTRAN TER TEŽO SVOJE VOLJE SPREMENITI V ODLOČITEV, DA BOMO ZAUPALI BOŽJI BESEDI.
    BOG JE IMEL ZA JOBA POPOLNI NAČRT. PREIZKUŠNJE JE IZVRŠIL SATAN, VENDAR Z DOVOLJENJEM BOGA, DA BI JOB TAKO PREJEL VEČJO VERO IN MODROST IN BI SPOZNAL, KAKO VELIK IN LJUBEČ JE BOG.

    BOG JE IMEL POPOLNI NAČRT TUDI ZA MOABKO RUTO. VSEM LJUDEM OKOLI NJE SE JE ZDELO, DA SE NEZGODE KAR LEPIJO NANJO. NAJPREJ JE IZGUBILA MOŽA. POTEM SE JE S SVOJO TAŠČO VRNILA V BETLEHEM. KER STA BILI ZELO REVNI, JE MORALA POBIRATI OSTANKE ŽETVE S POLJ BOGATAŠEV. TO GOTOVO NI PODOBNO KAKŠNEMU ČUDOVITEMU NAČRTU!.
    TODA RUTH JE ZAUPALA BOGU IN NA POLJU SPOZNALA BOAZA, BOGATEGA SORODNIKA SVOJEGA POKOJNEGA MOŽA. BOAZ SE JE ZALJUBIL V RUTH IN DE Z NJO POROČIL. BOŽJI NAČRT SE JE URESNIČIL IN RUTH JE POSTALA STARA MATI KRALJA DAVIDA.
    ——————————————————————————————————————————————————-

    KAJ PA POPOLNI BOŽJI NAČRT ZA JOŽEFA, KO SO GA LASTNI BRATJE PRODALI ZA SUŽNJA.?
    BOG JE NAČRTOVAL, DA BO JOŽEF V EGIPTU POSTAL FARAONOVA DESNA ROKA, KER GA JE NAMERAVAL RAVNO OB PRAVEM ČASU UPORABITI, DA BI PO NJEM IZRAELOVO DRUŽINO REŠIL PRED LAKOTO.

    JOŽEFA SO LASTNI BRATJE KOT SUŽNJA PRODALI KARAVANI TRGOVCEV, KI SO BILI NA POTI V EGIPT. TO JE BIL PRVI KORAK V BOŽJEM NAČRTU, TODA JOŽEFOVI BRATJE NISO IMELI POJMA, DA SLUŽIJO BOŽJEMU NAČRTU. SVOJEGA BRATA SO SOVRAŽILI IN MU HOTELI SAMO ŠKODOVATI.
    ———————————————————————————————————————————————————-
    KASNEJE JE JOŽEF POSTAL ZAUPNI SLUŽABNIK VPLIVNEGA EGIPČANA IN VIDETI JE BILO, DA SE VZPENJA PO DRUŽBENI LESTVI NAVZGOR. KER SO GA PO KRIVEM OBTOŽILI POSILSTVA EGIPČANOVE ŽENE, SO GA VRGLI V JEČO. ČE BI KAJ TAKEGA ZGODILO VAM, ALI BI MISLILI, DA JE ZMAGAL HUDIČ. ? ALI BI SPREJELI TO KOT DEL POPOLNEGA BOŽJEGA NAČRTA??????????
    ——————————————————————————————————————————————————-

    BOG JE JOŽEFU V JEČI PRIPRAVIL SREČANJE S FARAONOVIM STREŽAJEM, KATEREMU JE JOŽEF RAZLOŽIL SANJE. JOŽEF JE STREŽAJA PROSIL, NAJ MU PRI FARAONU IZPROSI POMILOSTITEV. STREŽAJ MU JE OBLJUBIL IN NA OBLJUBO POZABIL. JOŽEF JE V JEČI PREBIL ŠE NADALJNJI DVE LETI, KAR JE BILO GOTOVO VIDETI KOT NESLANA ŠALA USODE. TODA BOŽJI URNIK JE BIL POPOLN.
    ——————————————————————————————————————————————————
    FARAON JE IMEL ČUDNE SANJE, KI JIH NIHČE NI ZNAL RAZLOŽITI. NENADOMA SE JE POZABLJIVI STREŽAJ SPOMNIL FANTA, KI GA JE PRED NEKAJ LETI VIDEL V JEČI. JOŽEFA SO PRIPELJALI PRED FARAONA, BOG PA JE JOŽEFU RAZODEL POMEN FARAONOVIH SANJ. SLEDILO NAJ BI SEDEM LET OBILNIH ŽETEV, NATO PA SEDEM LET LAKOTE. FARAON JE SPREJEL RAZLAGO NJEGOVIH SANJIN JOŽEFA POOBLASTIL ZA ZBIRANJE IN SHRANJEVANJE ĆITA V ČASU SEDMIH BOGATIH LET TER ZA RAZDELJEVANJE HRANE V ČASU SEDMIH SUŠNIH LET.

    KO SO JOŽEFOVI BRATJE PRIŠLI V EGIPT , DA BI KUPILI ŽITO, SE JIM JE DAL SPOZNATI. OD STRAHU IN KESANJA SO PADLI PREDEN.

    BOG JE OBRNIL NA DOBRO!. JOŽEF JE VSE ODPUSTIL BRATOM.
    V BOŽJIH ROKAH JE BILA POBUDA, KO SO DO SMRTI KAMENJALI ŠTEFANA (Apd 7). ŠTEFAN JE BIL MOŽ POLN SVETEGA DUHA , KI JE ZVESTO SLUŽIL GOSPODU. KO SO GA KAMENJALI, JE POKLEKNIL IN Z MOČNIM GLASOM ZAKLICAL: “GOSPOD, NE PRIŠTEVAJ JIM TEGA GREHA!”. POTEM JE UMRL. VEDEL JE, DA BO BOG VSE OBRNIL V DOBRO, ČEPRAV SO MU PREGANJALCI HOTELI STORITI HUDO.

    ALI BI SE BILI ZMOŽNI ZAHVALITI BOGU ZA UMOR NAJBOLJ KRŠČANSKEGA ČLOVEKA, KI GA POZNATE, IN VEROVATI, DA BO BOG TRAGEDIJO UPORABIL ZA NEKO VIŠJE DOBRO????????????? (prepis _ MERLIN CAROTHERS -MOČ SLAVLJENJA).

    ——————————————————————————————————————————————————

    Sedaj pa dobro poglejmo napisane primere in se vprašajmo ali bi mi sklepali , da je bil tv omenjenih primerih to Božji načrt, ali bi ravnali po človeški slabosti in bi obsojali ljudi, delili nepotrebne komentarje, kritizirali itd..!?……..

    Vidite, BOG IMA VEDNO NAČRT ZA VSAKEGA ČLOVEKA!

    Zato mi v svoji slabosti velikokrat komentiramo, kritiziramo, nismo zadovoljni z voditelji sveta, ker se pač ne zavedamo, da jih je Bog postavil za vodenje (Rim, 13), itd…Skratka s takim početjem ne priznavamo BOŽJEGA NAČRTA IN DELUJEMO PROTI BOGU. S TEM PA SE VEDNO BOLJ ODDALJUJEMO OD NJEGA, KI JE LJUBEZEN:
    Lepo je napisal Pridigar:” VESELO SPREJEMAJ , KAR TI BOG DAJE (Prd 9, 7-10).

    Ali bi mi za vse zgoraj napisane primere imeli za BOŽJI NAČRT, BOŽJI POSEG, ali bi sklepali drugače?!
    V življenju se ničesar ne zgodi slučajno. Če pogledamo sedaj vsak v svoje življenje, kaj se nam dogaja? ALI VZAMEMO TO KOT BOŽJI NAČRT, ALI OBTOŽUJEMO LJUDI OKOLI SEBE IN DRUGE, DA SO KRIVI ZA TO, KAR SE NAM DOGAJA, ALI MOGOČE OČITAMO BOGU, ZAKAJ SE NAM TO DOGAJA?.

    Bog lahko naše trenutno stanje spremeni v sekundi, če to želi!

    V vseh zgoraj navedenih primerih, če ste opazili, pa so vsi ti ljudje tesno sodelovali z Bogom, sprejeli Njegovo voljo in so bili potrpežljivi!
    Z Bogom je potrebno res Tesno sodelovati in neprestano prositi za Svetega duha, za vodstvo in razsvetljenje, na svojo pamet, moči in sposobnosti pa se ne zanašati, kajti brez Njega ne moremo ničesar storiti, vse kar imamo in smo je Njegova milost nam podarjena.
    Vprašajmo se, kolikokrat smo zaničevali nekatere ljudi, niso nam po volji, so drugačni kot mi! Jezus ima rad vse ljudi, sovraži greh , ne pa ljudi! Če koga zaničujemo, se mu posmehujemo ali ga kritiziramo, se moramo zavedati, da s tem zaničujemo Jezusa, se posmehujemo Jezusu, kritiziramo Jezusa.

    Poglejmo Jezusa, ki je sprejel BOŽJI NAČRT, NAČRT OČETA, NI GA ZAVRNIL!

    Poglejmo SVETO MARIJO, ali se je mogoče pritoževala zakaj mora roditi v hlevu, zakaj ni nikjer prostora za njeno družino? Ali je mogoče obtoževala svojega moža Jožefa, da ni sposoben urediti in dobiti prenočišče v normalni hiši? Ne, ni tega počela, ker je sprejela BOŽJI NAČRT IN JE REKLA: “ZGODI SE MI PO BOŽJI VOLJI!”

  62. Hvala says:

    POPOLNO ZAUPANJE V BOGA!

    SPOSOBNOSTI:

    Brez Božje milosti ljudje ne moremo storiti popolnoma ničesar, NITI ENEGA KORAKA.

    PRAVO VESELJE IN LJUBEZEN DO SEBE ME ŽENE K VESELJU NAD LASTNIMI SPOSOBNOSTMI . TUDI, ČE SEM JIH SAM RAZVIJAL, JE BOG TISTI, KI MI JE DAL TO MOŽNOST, DA JIH RAZVIJEM. VSE KAR SMO LJUDJE IN IMAMO JE BOŽJI DAR. (Mirenski grd).
    ———————————————————————————————————————————————————
    BOG JE GOVORIL PO PREROKU JEREMIJI: ” TAKO GOVORI GOSPOD:”PREKLET MOŽ, KI ZAUPA V ČLOVEKA IN SE OPIRA NA MESO, NJEGOVO SRCE PA SE ODMIKA OD GOSPODA.
    JE KAKOR SUH GRM V PUSTINJI, NE VIDI, KO PRIDE KAJ DOBREGA, PREBIVA V IZSUŠENI PUŠČAVI, V SOLNATI, NEOBLJUDENI DEŽELI.

    BLAGOSLOVLJEN MOŽ, KI ZAUPA V GOSPODA IN JE GOSPOD NJEGOVO ZAUPANJE. JE KAKOR DREVO, ZASAJENO V VODI, KI STEZA SVOJE KORENINE K POTOKU, NE BOJI SE , KO PRIDE VROČINA, NJEGOVO LISTJE OSTANE ZELENO, V SUŠNEM LETU NE TRPI POMANJKANJA IN NE NEHA RODITI SADU “(Jer, 17 , 5-8).

    http://www.mirenski-grad.si/ljubiti-sebe

  63. Miro says:

    JEZUS SE TISTIM, KI GA IŠČEJO PREDSTAVI KOT USMILJENI SLUŽABNIK, KAKRŠNEGA JE NAPOVEDAL IZAIJA!

    BOŽJA BESEDA: Ko je Jezus to izvedel, se je umaknil od tam. Veliko jih je šlo za njim in vse je ozdravil. Zapovedal pa jim je, naj ga ne razglašajo, da se je izpolnilo, kar je bilo rečeno po preroku Izaiju:

    Glej, to je moj služabnik, ki sem ga izvolil,
    moj ljubljeni, nad katerim ima veselje moja duša.
    Svojega duha bom položil nanj
    in narodom bo oznanil sodbo.
    Ne bo se prepiral in ne vpil,
    nihče ne bo na ulicah slišal njegovega glasu.
    Nalomljenega trsta ne bo zlomil
    in tlečega stenja ne ugasil,
    dokler ne privede sodbe do zmage.
    In v njegovo ime bodo upali narodi.
    (Mt 12, 14-21)

    https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Mt+12%2C14-21&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

    Jezus je Sin Očeta, ker je služabnik bratov; je izvoljeni, ker ima samega njegovega Duha; ni prepirljiv, niti nasilen, niti spektakularen; je pa pozoren na osebe, na njihove krhkosti in negotovosti. Tako vodi do zmage na zemlji Božjo pravičnost in daje upanje vsem narodom (Skupnost bere Matejev evangelij, p. Silvano Fausti).

    Jezus se umakne pred farizeji, ki ga imajo za nasprotnika Boga. Tistim, ki ga iščejo, se predstavi kot usmiljeni služabnik, kakršnega je napovedal Izaija. Ne dela hrupa v javnosti, blizu je ljudem ob robu, grešnikom in ponižnim. Posnemal ga bom v skrbi za male in obrobne, da bi tudi v meni zaživelo Božje usmiljenje. Gospod, daj mi moč, da ne bom vračal tistim, ki me zasramujejo zaradi zvestobe v veri (Luč besede rodi življenje, Primož Krečič).

    Prosimo Gospoda za luč in moč, da bi spoznavali Duha Jezusa, Sina, služabnika bratov, ter tudi sami z deli usmiljenja služili Bogu in bližnjim! V tem duhu v molitev svetega rožnega venca in rožnega venca Božjega usmiljenja vključimo prošnje za spreobrnjenje grešnikov, za mir v domovini in po svetu, za Božjo pomoč pri premagovanju korona virusa …, pa tudi vse zahvale na naši spletni strani ter prošnje za uslišanje trpečih oseb v zapisih pod: Minako, Irena, Grega, KRISTINA, Tjaša, Jasna, Helena, Nadnu, Sofija, Hvala, Slavica, Janez, Anna, Frančiška, Katarina, Kristina, M, Tanja, Ljubica, Sasa, Viktorija, Kristjan, Sija, Žametna vrtnica, Angelika, Boštjan, Klara, Irena, Mata, Helena, MamiM, Simona, Manja, Marjetka, Ida, Zaskrbljena, Tina, Simon, Olga, Vesna … Zgodi se presveta Božja volja!

    Z zaupanjem v srcu ponesimo imena trpečih sester in bratov ter njihove prošnje k sveti maši, pred Najsvetejši zakrament, kjer se dogajajo največji čudeži Božjega usmiljenja! »Glej, na obe dlani sem te napisal, tvoje obzidje je vedno pred menoj« (Iz 49,16).

    SPRAVNA MOLITEV

    Bog bodi hvaljen.
    Hvaljeno bodi njegovo sveto ime.
    Hvaljen bodi Jezus Kristus, pravi Bog in pravi človek.
    Hvaljeno bodi ime Jezusovo.
    Hvaljeno bodi njegovo presveto Srce.
    Hvaljena bodi njegova predragocena Kri.
    Hvaljen bodi Jezus v najsvetejšem oltarnem Zakramentu.
    Hvaljen bodi Bog Sveti Duh, Tolažnik.
    Hvaljena bodi vzvišena Mati božja, presveta Devica Marija.
    Hvaljeno bodi nje sveto in brezmadežno spočetje.
    Hvaljeno bodi njeno slavno vnebovzetje.
    Hvaljeno bodi ime Device in Matere Marije.
    Hvaljen bodi njen prečisti ženin sveti Jožef.
    Hvaljen bodi Bog v svojih angelih in svetnikih.

    Božje usmiljenje, ki si nam dalo Presveto Devico Marijo za Mater usmiljenja, zaupamo vate!
    Božje usmiljenje, neizmerno v zakramentu evharistije in duhovništva, zaupamo vate!
    Božje usmiljenje, studenec bolnim in trpečim, zaupamo vate!

  64. Janez says:

    Veruj v Njega, zaupaj v sebe in v svoje sposobnosti in talente ter bodi dober in ljubezniv do ljudi ter prosi Njega za Pomoč

    Razvij svoje sposobnosti in talente, uči se novih spretnosti, ki so Njegov dar, preberi kakšne nove zanimive knjige, pojdi na potovanje po svetu, preplezaj nekaj hribov, začni se ukvarjati s športom in začni se zanimati za bližnje ljudi, ki jih srečuješ. Odkrij kako lahko je življenje lepo, ko se iskreno nasmehneš starki, ki jo pelješ čez cesto, pomagaš z darom beraču na cesti, ki že več ur ni jedel in je brezdomec, pomagaš sosedovim otrokom pri učenju matematike, ki jim ne gre v šoli in vzameš uzde svojega življenja v svoje roke. Z dejavno dobroto, ko se razdajaš izhlapijo težkoče in samopomilovanje, z aktivnim angažiranim življenjem se odprejo nove neslutene poti, ki jih preje nisi uzrl. In samemu sebi si najboljši prijatelj. Zato prosi Boga za Milost, Vodstvo in Pomoč in prvo uredi svoje življenje po Njegovem Evangeliju; potem boš imel ogromno moči in energije, da boš z dobroto kot dober Samaritan in Človek brezpogojno pomagal tudi bližnjim. In to te bo osrečevalo. In On, kakorkoli ga že pojmuješ in imenuješ, bo blagoslovil Tvoja pota Ljubezni, Strpnosti in Dobrote in Ti prinesel Notranji mir in srečo. Sreča prihaja iz notranjosti, ko si vse dal Ljudem, kar si zastonj prejel od Boga. Zastonj ste prejeli, zastonj dajajte.

  65. Janez says:

    Sobota, 15 TML, 18.7.2020, Mt 12,14-21 »Ne bo se prepiral in ne vpil, nihče ne bo na ulicah slišal njegovega glasu. Nalomljenega trsta ne bo zlomil in tlečega stenja ne ugasil, dokler ne privede sodbe do zmage. In v njegovo ime bodo upali narodi.«

    Jezus se umakne, da se ne bi prepiral in vpil v svojo obrambo, ker so ga hoteli pokončati. Ni uveljavljal svoje pravice tako, da bi se upiral hudobnežu. On je zlo v sebi zaustavil, ker ga ni vračal. Vpitje služi za sebično uveljavitev in gospodovanje. To je stara praksa, ki dobiva danes v medijih in tudi parlamentih nezaslišano moč. Jezus ne uveljavlja svojega gospodovanja, ampak služi. Ne išče reklame in ne zahteva pomembnosti v očeh ljudi. On posreduje krotko in ponižno modrost Sina: on stoji pred Bogom in iz tega živi svoj odnos do vseh nas in tudi do sebe. On je dobrohoten do vseh nalomljenih in tlečih. Na križu bo privedel do zmage svojo sodbo: božja kazen je odpuščanje in usmiljenje, brezpogojna ljubezen do konca. Zato lahko vsi upamo v njegovo »Ime«: Jezus, Bog-ki-rešuje, je Emanuel, Bog-z-nami (1,21-23). »V nikomer drugem ni odrešenja; zakaj pod nebom ljudem ni dano nobeno drugo ime, po katerem naj bi se mi rešili« (Apd 4,12). »Vsak, kdor bo klical Gospodovo ime, bo rešen« (Jl 3, = Apd 2,21). Ne samo verni, ampak tudi pogani bodo in že upajo vanj.

    Pater dr. Vili Lovše

  66. Janez says:

    Petek, 15 TML, 17.7.2020, Mt 12,1-8 »Če bi vedeli, kaj pomeni: Usmiljenja hočem in ne žrtve, ne bi obsodili teh nedolžnih. 8Sin človekov je nam- reč Gospod (SSP: gospodar, op. prev.) sobote.«

    Farizejska drža (ego središče in sodišče vsega) mi onemogoča dojeti smisel Božje besede, čeprav jo preučujem. Sem modri in razumni, ki ne vem, da sem sin/hči. Sveto pismo ni seznam kulturnih in moralnih predpisov. Pripoveduje mi o »nori in nežni ljubezni« Bog do vsakega človeka in vsakega bitja. Vsa narava in zgodovina ima en sam vzrok in cilj: njegovo večno usmiljenje (Ps 136). Jezus je ta psalm vsak dan molil skupaj z učenci in potem dal v hrano svoje telo. Božja svetost je njegovo usmiljenje. Zato nam Jezus kliče: »Bodite usmiljeni, kakor je usmiljen tudi vaš Oče!« (Lk 6,36). Vse dokler kogarkoli brez usmiljenja obsojam sem farizej in ne vidim in ne živim Božjega daru. Samo »usmiljenje pa slavi zmago nad sodbo« (Jak 2,13). To je s svojo besedo in življenjem pokazal in dokončno podaril Jezus. Zato je On Gospod sobote, Gospodovega dne. On je Mesija, duhovnik, prerok in Gospod sobote. On je Emanuel, Bog z nami (1,23), za vedno (28,20), tisti, ki so ga modri prišli počastit (2,2.11) in ki ga bodo na koncu tudi učenci častili (28,17) in hodili za njim. Od njega se lahko učim in naučim, da je njegova edina sodba in obsodba usmiljenje, ki ga je izkazal na križu in z vstajenjem. Do vsakega človeka. Vse zajame.

    Pater dr. Vili Lovše

  67. Miro says:

    GOSPOD JEZUS NAS VABI, NAJ HODIMO ZA NJIM IN SPREJMEMO NJEGOV NAUK, KI JE NEIZČRPEN IZVIR TOLAŽBE IN VESELJA!

    Božja beseda: »Pridite k meni vsi, ki ste utrujeni in obteženi, in jaz vam bom dal počitek. Vzemite nase moj jarem in učite se od mene, ker sem krotak in v srcu ponižen, in našli boste počitek svojim dušam; kajti moj jarem je prijeten in moje breme je lahko« (Mt 11,28-30).

    https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Mt+11%2C28-30&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

    Farizeji nalagajo ljudem težke predpise in zahteve, Jezus pa jih vabi, naj hodijo za njim in sprejmejo njegov nauk, ki je neizčrpen izvir tolažbe in veselja. Trudil se bom živeti po Jezusovi besedi in ljubezni, da se bo v meni naselil njegov mir. Gospod, hvala, ker morem ob bolečini, težavah in nemiru vedno znova prihajati k tebi in najti v tvoji ljubezni tolažbo, veselje in mir (Luč Besede rodi življenje, Primož Krečič).

    Gospod Jezus nas vabi, naj hodimo za njim in sprejmemo njegov nauk, ki je neizčrpen izvir tolažbe in veselja. V moči Njegove besede v molitvi svetega rožnega venca kličimo Božje usmiljenje na preizkušene osebe, omenjene v zahvalah in prošnjah v zapisih: Minako, Irena, Grega, KRISTINA, Tjaša, Jasna, Helena, Nadnu, Sofija, Hvala, Slavica, Janez, Anna, Frančiška, Katarina, Kristina, M, Tanja, Ljubica, Sasa, Viktorija, Kristjan, Sija, Žametna vrtnica, Angelika, Boštjan, Klara, Irena, Mata, Helena, MamiM, Simona, Manja, Marjetka, Ida, Zaskrbljena, Tina, Simon, Olga, Vesna … Zgodi se presveta Božja volja!

    V času, ko svet še vedno pesti pandemija koronavirusa, odprimo oči za stiske trpečih sester in bratov ne samo v domovini, temveč tudi v širnem svetu. Še posebej veliko molimo po namenih, ki jih je v zvezi s tem že večkrat omenil papež Frančišek!

    MOLITEV K MARIJI (priporočil papež Frančišek)

    »Pod tvoje varstvo pribežimo, o sveta Božja Porodnica.«

    V sedanjem dramatičnem položaju, ki je nabit s trpljenjem in stiskami, ki žalostijo ves svet, se zatekamo k tebi, Božja Mati in naša mati, in pribežimo pod tvoje varstvo.

    O Devica Marija, obrni torej svoje milostljive oči v nas v tej pandemiji koronavirusa in potolaži tiste, ki so se izgubili in jokajo zaradi smrti najdražjih, ki so jih ponekod pokopali tako, da boli duša. Podpiraj tiste, ki so v stiski zaradi bolnikov, katerim ne morejo biti blizu, da ne bi širili okužbe. Vlij zaupanje v tiste, ki so v tesnobi zaradi negotove prihodnosti in zaradi posledic v gospodarstvu in na področju dela.

    Božja Mati in naša mati, izprosi nam od Boga, Očeta usmiljenja, da se ta huda preizkušnja konča in se na obzorje vrneta upanje in mir. Kakor v Kani stopi k svojemu Božjemu Sinu in ga prosi, naj potolaži družine bolnikov in žrtev in naj jim odpre srce za zaupanje.

    Obvaruj zdravnike, bolničarje, zdravstveno osebje in prostovoljce, ki so v tem obdobju negotovosti v prvih bojnih vrstah in tvegajo svoje življenje, da bi reševali druga življenja. Spremljaj njihove junaške napore in jim dajaj moči, dobrote in zdravja.

    Bodi blizu tistim, ki noč in dan pomagajo bolnikom; bodi blizu duhovnikom, ki s pastirsko skrbjo in evangeljsko zavzetostjo skušajo pomagati vsem in vse podpirati.

    Sveta Devica, razsvetli um znanstvenikov, da bodo našli prave rešitve in premagali ta virus.

    Podpiraj odgovorne v politiki, da bodo delovali z modrostjo, skrbjo in velikodušnostjo, da bodo pomagali tistim, ki jim manjka življenjskih potrebščin, da bodo z daljnovidnostjo in v duhu solidarnosti začrtali socialne in ekonomske rešitve.

    Presveta Mati, dotakni se vesti, da bodo neizmerne vsote, porabljene za kopičenje in izpopolnjevanje oborožitve, namesto tega namenili za pospeševanje ustreznega študija za preprečitev podobne katastrofe v prihodnosti.

    Preljuba Mati, daj, da bo rasel v svetu čut pripadnosti eni veliki družini, da se bomo zavedali vezi, ki vse povezujejo, da bomo v bratskem in solidarnem duhu priskočili na pomoč v tolikerih revščinah in bedah. Okrepi trdnost v veri, vztrajnost v služenju, stanovitnost v molitvi.

    O Marija, Tolažnica žalostnih, objemi vse svoje preskušane otroke in izprosi od Boga, da nas bo s svojo vsemogočno roko osvobodil te strašne epidemije, tako da se bo lahko življenje v vedrini vrnilo v svoj običajni tek.

    Izročamo se tebi, ki siješ na naši poti kot znamenje rešitve in upanja, o milostljiva, o dobrotljiva, o sveta Devica Marija. Amen.

    Božje usmiljenje, ki si nam dalo Presveto Devico Marijo za Mater usmiljenja, zaupamo vate!
    Božje usmiljenje, neizmerno v zakramentu evharistije in duhovništva, zaupamo vate!
    Božje usmiljenje, studenec bolnim in trpečim, zaupamo vate!

  68. Hvala says:

    NEPRENEHOMA MOLITE!

    KAKO SMO 24 UR POVEZANI Z BOGOM!

    NE ZAČNIMO KAKŠNEGA DELA ALI NE DAJAJMO ODGOVORA, PREDEN ZA TO NE PREJMEMO BOŽJE POBUDE (Priloženo- Aleteia)
    ———————————————————————————————————————————————————

    https://si.aleteia.org/2020/01/18/neprenehoma-molite/

  69. Hvala says:

    Steza pravičnega je ravna, uravnal si pot pravičnega. Gospod, čakali smo te na stezi tvojih sodb, po tvojem imenu in tvojem spominu hrepeni naša duša. Moja duša hrepeni po tebi ponoči, s svojim duhom te iščem v svoji notranjosti. Ko tvoje sodbe zadevajo zemljo, se prebivalci na svetu učijo pravičnosti. Gospod, priskrbiš nam mir; kar koli se je zgodilo z nami, si ti izvršil. (Iz , 26,7-9,12).

    Izaija pravi: Vse, karkoli se je z nami zgodilo je izvršil Gospod. Gospod je pravičen.

    Zato se Mu zahvaljujmo , Ga slavimo za vsak dogodek, za ljudi, za delo, za Njegov popoln načrt…. itd. On je ustvaril vse ljudi, tudi tiste, ki nas zaničujejo, nam niso po volji. Slavimo Ga, da nam je dal starše, stare starše, slavimo Ga za delo, četudi je težko in naporno, slavimo Ga za sodelavce, tudi tiste, ki nas zaničujejo, zahvaljujmo se za najmanjšo podrobnost , blagoslavljajmo vse ljudi in molimo za žive in mrtve.

    Če človek sredi hudih stisk, duhovnih , telesnih in duševnih , itd …ko ne vidi izhoda, ko ni rešitve, če se takrat obrne stran od Boga, Ga ne slavi, in se MU ne zahvaljuje oz. ne izpolnjuje zapovedi, potem to NI LJUBEZEN do Boga. Prava LJUBEZEN VSE PRENESE, je rekel Pavel. Ne molimo in živimo po zapovedih samo takrat ko nekaj pričakujemo , ampak v vsakem času, dobrem in težkem.
    Ljubezen NI- ” DAJ_DAM “, jaz ti nekaj dam, ti pa meni.

    Če kličemo Svetega Duha, se MU prepustimo, nas bo vodil v globine Božje ljubezni. Sposobni bomo slavljenja, zahvaljevanja, odpuščanja, blagoslavljanja ljudi, smeha, veselja. Sveti Duh nam bo odkrival, kaj je Božja volja za nas.

    Ker sami ne zmoremo ničesar, prosimo Gospoda, za to pomoč.

  70. Janez says:

    KRISTJANOVA SLAVILNA MOLITEV S STVARSTVOM
    Slavimo te, Oče, z vsemi bitji,
    ki jih je ustvarila tvoja mogočna roka.
    Tvoje so in zvrhane tvoje miline.
    Hvaljen, moj Gospod!
    Božji Sin, Jezus,
    po tebi so bile ustvarjene vse stvari.
    Učlovečil si se v telesu matere Marije,
    postal si del te zemlje
    in gledal ta svet s človeškimi očmi.
    S slavo vstalega
    živiš danes v vsakem bitju.
    Hvaljen, moj Gospod!
    Sveti Duh, ki s svojo lučjo
    vodiš ta svet k Očetovi ljubezni
    in spremljaš ječanje stvarstva.
    Ti živiš v naših srcih,
    da bi nas spodbujal k dobremu.
    Hvaljen, moj Gospod!
    Gospod Bog, eden in troedini,
    čudovito občestvo neskončne ljubezni,
    uči nas premišljevati
    o lepoti vesolja,
    kjer vse govori o tebi.
    Spodbudi našo hvalo in zahvalo
    za vsako bitje, ki si ga naredil.
    Nakloni nam milost,
    da se bomo čutili globoko povezane z vsem, kar biva.
    Bog ljubezni, pokaži nam naše mesto v tem svetu,
    da bomo orodje tvoje ljubezni
    do vseh bitij na zemlji,
    kajti nobenega nisi pozabil.
    Razsvetli gospodarje moči in denarja,
    da ne bodo podlegli grehu brezbrižnosti,
    da bodo ljubili skupno dobro, spodbujali slabotne
    in skrbeli za svet, na katerem živimo.
    Reveži in zemlja nam kličejo:
    Gospod, s svojo oblastjo in lučjo nam pomagaj,
    da bomo branili vsako življenje,
    zidali boljšo prihodnost,
    da bi prišlo tvoje kraljestvo
    pravičnosti, miru, ljubezni in lepote.
    Hvaljen, moj Gospod!
    Amen.

    Laudato si Domine. Slavimo Gospoda. Dano v Rimu, pri sv. Petru, 24. maja, na binkošti, leta 2015, v tretjem letu Frančiškovega papeževanja.

    Papež Frančišek

  71. Janez says:

    BOG NAS NESKONČNO LJUBI. ALI PA SE ZARADI NAŠIH GREHOV BOG TUDI PREMISLI?
    Vrstica Malahija 3,6 pravi: »Da, jaz, GOSPOD, se ne spreminjam, vi pa niste nehali biti Jakobovi sinovi.« Podobno nam Jakobovo pismo 1,17 pravi: »Vsak dober dar in vsako popolno darilo prihaja od zgoraj, od Očeta luči, pri katerem ni spremembe ne sence menjave.« Pomen vrstice iz Četrte Mojzesove knjige 23,19 ne bi mogel biti bolj jasen: »Bog ni človek, da bi lagal, ne sin človekov, da bi se kesal. Ali morda reče in ne stori, govori in ne izpolni?« Ne, Bog se ne premisli. Te vrstice potrjujejo, da je Bog nespremenljiv, se ne spreminja. Kako potem razlagamo vrstice, kot je Prva Mojzesova knjiga 6,6: »GOSPODU je bilo žal, da je naredil človeka na zemlji, in bil je žalosten v svojem srcu«? Prav tako vrstico Jona 3,10, ki pravi: »Bog je videl njihova dela, kako so se obrnili od svoje slabe poti; in Bog se je kesal hudega, o katerem je govoril, da jim ga bo naredil, in ga ni naredil.« Podobno Druga Mojzesova knjiga 32,14 pravi: »Tedaj je bilo GOSPODU žal zaradi hudega, o katerem je govoril, da bi ga storil svojemu ljudstvu.« Te vrstice govorijo, da je bilo Gospodu »žal« za nekaj, in zdi se, kot da nasprotujejo nauku o Božji nespremenljivosti. Vendar natančno preučevanje teh odlomkov odkrije, da ti odlomki v resnici ne kažejo, da se Bog lahko spreminja. V izvirnem jeziku je beseda, ki se jo ponekod prevaja kot »kesal se je«, hebrejski izraz za »žal mu je bilo«. Biti nekomu žal za nekaj ne pomeni, da je prišlo do spremembe; pomeni preprosto obžalovanje nečesa, kar se je zgodilo.

    Poglejmo si vrstico Prva Mojzesova knjiga 6,6: »GOSPODU je bilo žal, da je naredil človeka na zemlji.« Ta vrstica se celo nadaljuje z besedami »in bil je žalosten v svojem srcu.« Ta vrstica pravi, da je Bog obžaloval, da je bil ustvaril človeka. Vendar očitno ni spremenil svoje odločitve. Namesto tega je po Noetu dovolil človeku, da še naprej obstaja. Dejstvo, da smo danes živi, je dokaz, da se Bog ni premislil glede stvarjenja človeka. Poleg tega lahko iz sobesedila tega odlomka vidimo, da opisuje grešno stanje, v katerem je živel človek, in človekova grešnost je sprožila Božje obžalovanje, ne človekov obstoj. Poglejmo si še vrstico Jona 3,10: »Bog se je kesal hudega, o katerem je govoril, da jim ga bo naredil, in ga ni naredil.« Ponovno je tukaj uporabljena ista hebrejska beseda, ki bi jo dobesedno prevedli kot »bilo mu je žal«. Zakaj je bilo Bogu žal za to, kar je načrtoval za Ninivljane? Ker so spremenili svoje srce in so zaradi tega spremenili svojo neposlušnost v poslušnost. Bog je popolnoma dosleden. Bog je nameraval soditi Ninivam zaradi njihove hudobije. Vendar pa so se Ninive pokesale in spremenile svoje poti. Zaradi tega se je Bog usmilil Niniv, kar je povsem skladno z njegovim značajem.

    Pismo Rimljanom 3,23 nas uči, da vsi ljudje grešimo in smo brez Božje slave. Pismo Rimljanom 6,23 pravi, da je posledica tega smrt (duhovna in telesna). Zato so si Ninivljani zaslužili kazen. Vsi smo v enaki situaciji enakem položaju; naše grešno uporništvo nas ločuje od Boga. Človek ne more narediti Boga odgovornega za svojo težavno situacijo. Zato bi bilo v nasprotju z Božjim značajem, da ne bi kaznoval Ninivljanov, če bi še naprej živeli v grehu. Vendar so Ninivljani postali poslušni in zato se je Gospod odločil, da jih ne bo kaznoval, kot je prvotno nameraval. Ali je sprememba v Ninivljanih obvezovala Boga, da mora storiti, kar je? Nikakor ne! Boga se ne da postaviti v položaj, ko bi bil človeku kaj dolžan. Bog je dober in pravičen in se je odločil, da ne bo kaznoval Ninivljanov zaradi njihove spremembe srca. Ta odlomek torej kaže dejstvo, da se Bog ne spreminja, saj če Gospod ne bi ohranil Ninivljanov pri življenju, bi bilo to v nasprotju z njegovim značajem.

    Naše človeške besede razmišljanj, ki se jih razlaga, kot da se Bog premisli, so človeška prizadevanja, da bi razložili Božja dejanja. Bog je nameraval nekaj storiti, toda namesto tega je storil nekaj drugega. Nam se to zdi, kot da se je premislil. Ampak za Boga, ki je vseveden in suveren, to ne pomeni, da se je premislil. Bog je vedno vedel, kaj bo dejansko storil. Bog dela, kar hoče, da bi človeštvo izpolnilo njegov popolni načrt. »… Od začetka oznanjam konec, od davnine to, kar se še ni zgodilo. Pravim: Moj sklep obvelja in vsako svojo željo izpolnim. Kakor sem govoril, tako bom izpeljal, kakor sem oblikoval, tako bom to naredil« (Izaija 46,10–11). Bog je grozil Ninivam z uničenjem, a je vedel, da se bodo Ninive zaradi tega spreobrnile. Bog je grozil Izraelu z uničenjem, a je vedel, da bo Mojzes posredoval in prosil Boga za Milost. Bog ne obžaluje svojih odločitev, vendar ga žalosti to, kar človek včasih stori kot odziv na njegove odločitve. Bog se ne premisli, ampak deluje v skladu s svojo Besedo kot odziv na naša dejanja. Zahvalimo se za vse hvaležno Gospodu Našemu Svetemu Bogu in prosimo ga Božje Milosti in Usmiljenja, da nam bo pomagal k pravičnemu življenju in spolnjevanju Božje Volje.

    Gotquestions et altro

    ZAHVALA GOSPODU BOGU
    Hvaljen, Gospod, Bog naših očetov,
    obiskal je svoje ljudstvo in nas odrešil.
    Obudil nam je mogočnega Zveličarja
    v hiši svojega služabnika Davida.
    Napovedal ga je po svojih svetih prerokih,
    ki so ga oznanjali od davnih vekov.
    Rešil nas bo naših sovražnikov,
    otel iz rok vseh, ki nas črtijo.
    Izkazal nam je usmiljenje,
    kakor je obljubil očetom,
    spomnil se je svoje svete zaveze.
    Prisegel je Abrahamu. našemu očetu,
    da bomo rešeni iz rok sovražnikov.
    Brez strahu bomo služili Gospodu
    v svetosti in pravičnosti vse dni življenja.
    In ti, dete, boš prerok Najvišjega,
    pojdeš namreč pred Gospodom,
    pripravljat mu pota.
    Po tebi bo ljudstvo spoznalo Odrešenika,
    ki ga bo rešil njegovih grehov.
    Obiskal nas bo po prisrčnem usmiljenju
    Vsemogočnega
    kakor sonce, ki vzhaja z višave.
    Razsvetlil bo vse, ki sedijo v temi in smrtni senci,
    in naravnal na pot miru vse naše korake.
    Slava Očetu in Sinu
    in Svetemu Duhu,
    kakor je bilo v začetku,
    tako zdaj in vselej
    in vekomaj.
    Amen.

  72. Janez says:

    Čertetk, 15 TML, 16.7.2020, Mt 11,28-30 »Pridite k meni vsi, ki ste utrujeni in obteženi, in jaz vam bom dal počitek. Vzemite nase moj jarem in učite se od mene, ker sem krotak in v srcu ponižen, in našli boste počitek svojim dušam; kajti moj jarem je prijeten in moje breme je lahko.«

    Jezus je modrost, ponujena preprostim in neizkušenim. Je zastonj in prijetna, lahko jo je najti in daje velik mir. Dostopna je vsem kot ljubezen med Očetom in Sinom. Ponujena je nam, utrujenim in obteženim od zapovedi in krivde zaradi njihovega neupoštevanja. On nam daje počitek, tako da nam daje Boga, ki je naš pravi in resnični dom: vzajemna ljubezen med Očetom in Sinom. Njegov jarem je radodarnost Boga Očeta, ki deli ljubezen, s katero me je vzljubil in dal zame samega sebe. Ponuja mi jarem Sinove svobode, novo postavo sinovskega in bratovskega življenja. Jezus nas vabi, da sprejmemo ta dar in odgovorimo nanj. Jezus nam pove, kdo smo in kaj moramo storiti. Lahko smo, to kar smo: veseli, da smo sinovi in bratje našega Očeta. Lahko delujemo tako, da uresničujemo to, kar smo. Ljubezen me prosi, da svobodno odgovorim na dar z ljubeznijo. Ljubljena ljubezen je odrešenje, neljubljena ljubezen je poguba. Nihče ne more predpisati tega, kar mati iz ljubezni svobodno naredi za otroka. Gospod nauči me, da bom svoboden podložnik tvoje ljubezni.

    Pater dr. Vili Lovše

  73. Janez says:

    Ali je večno zagotovilo naše odrešitve »dovoljenje« za greh? Večno zagotovilo naše odrešitve »ni dovoljenje« za greh!

    Najpogostejše nasprotovanje nauku večnega zagotovila odrešitve je, da ta domnevno dovoljuje ljudem, da živijo, kakor hočejo, in so še vedno odrešeni. Čeprav je morda to »teoretično« res, v resničnem življenju temu ni tako. Človek, ki ga je Jezus Kristus resnično odrešil, ne bo živel življenja, ki ga zaznamuje nenehen, nameren greh. Razlikovati moramo med tem, kako naj bi kristjan živel, in tem, kaj mora storiti človek, da prejme odrešitev. Sveto pismo jasno govori, da je odrešitev samo po milosti, samo po veri, samo v Jezusu Kristusu (Evangelij po Janezu 3,16; Pismo Efežanom 2,8–9; Evangelij po Janezu 14,6). V trenutku, ko človek resnično začne verovati v Jezusa Kristusa, je odrešen in ima zagotovilo odrešitve. Ni tako, da bi odrešitev dobili po veri, potem pa jo ohranjali z deli. Apostol Pavel govori o tej temi v Pismu Galačanom 3,3, ko vpraša: »Tako nespametni ste? Začeli ste z Duhom, zdaj pa končujete z mesom?« Če smo odrešeni po veri, se naša odrešitev tudi ohranja in je zagotovljena po veri. Svoje odrešitve si ne moremo prislužiti. Prav tako si ne moremo prislužiti ohranjanja svoje odrešitve. Bog je tisti, ki ohranja našo odrešitev (Judovo pismo 1,24). Božja roka je tista, ki nas trdno drži v svojem prijemu (Evangelij po Janezu 10,28–29). Božja ljubezen je tista, od katere nas ne more nič ločiti (Pismo Rimljanom 8,38–39).

    Kakršnokoli zanikanje večnega zagotovila odrešitve je v bistvu prepričanje, da moramo ohranjati svojo odrešitev s svojimi dobrimi deli in prizadevanji. To je v popolnem nasprotju z odrešitvijo po milosti. Odrešeni smo po zaslugi Kristusa, ne po svojih zaslugah (Rim 4,3–8). Trditi, da moramo biti poslušni Božji besedi ali živeti pobožno življenje, da bi ohranjali svojo odrešitev, pomeni reči, da Jezusova smrt ni bila dovolj, da plača kazen za naše grehe. Jezusova smrt je bila popolnoma dovolj, da plača za vse naše grehe – pretekle, sedanje in prihodnje, pred odrešitvijo in po odrešitvi (Pismo Rimljanom 5,8; Prvo pismo Korinčanom 15,3; Drugo pismo Korinčanom 5,21). Ali to pomeni, da lahko kristjan živi, kakorkoli želi, in je še vedno odrešen? To je v bistvu hipotetično vprašanje, ker Sveto pismo jasno pove, da pravi kristjan ne bo živel »kakorkoli hoče«. Kristjani so nove stvaritve (Drugo pismo Korinčanom 5,17). Kristjani kažejo sadove Duha (Pismo Galačanom 5,22–23), ne dejanja mesa (Pismo Galačanom 5,19–21). Prvo Janezovo pismo 3,6–9 jasno pravi, da pravi kristjan ne bo živel v nenehnem grehu. Kot odziv na obtožbo, da milost spodbuja greh, je apostol Pavel izjavil: »Kaj bomo torej rekli? Naj vztrajamo v grehu, da se pomnoži milost? Nikakor ne. Le kako bomo mi, ki smo odmrli grehu, mogli še živeti v njem?« (Pismo Rimljanom 6,1–2).

    Večno zagotovilo odrešitve ni dovoljenje za greh. Pač pa je zagotovilo spoznanja, da Bog jamči svojo ljubezen do tistih, ki verujejo v Kristusa in živijo pravično po Božji Volji. Spoznanje in razumevanje Božjega neverjetnega daru odrešitve doseže ravno nasprotno od dovoljenja za greh. Kako bi lahko kdorkoli, ki pozna ceno, ki jo je Jezus Kristus plačal za nas, še naprej živel življenje greha (Pismo Rimljanom 6,15–23)? Kako bi lahko kdorkoli, ki razume Božjo brezpogojno in zajamčeno ljubezen do tistih, ki verujejo, vzel to ljubezen in jo nehvaležno zavrnil in hudobno vrgel nazaj v Božje obličje? Takšen človek ne kaže, da mu je večno zagotovilo odrešitve dalo dovoljenje za greh, ampak da ni resnično izkusil odrešitve po Jezusu Kristusu. »Kdor ostaja v njem, ne greši; kdor pa greši, ga ni videl in ga ni spoznal« (Prvo Janezovo pismo 3,6).

    Gotquestions et altro

  74. Hvala says:

    ” ČE SE SPREOBRNETE IN OSTANETE MIRNI, BOSTE REŠENI, KAJTI V MIROVANJU IN ZAUPANJU JE VAŠA MOČ” (Iz 30,15).

    POPOLNO ZAUPANJE BOGU.
    KAKO BI TE JEZUSOVO BESEDE PRAVILNO RAZUMELI IN JIH RES UPORABILI V VSAKDANJEM ŽIVLJENJU? Nekako bomo razumeli bolje z življenjem NOETA:

    POPOLNOMA ZAUPATI BOGU POMENI, DA BOG VE, KAJ JE NAJBOLJŠE ZA NAŠE ŽIVLJENJE IN ZAVEDATI SE , DA NAM BO POMAGAL TUDI V NEMOGOČIH SITUACIJAH.

    TISOČE LET NAZAJ JE ŽIVEL BOŽJI PRIDIGAR, KI JE GREŠNIKOM PRIDIGAL CELIH 120 LET . PA GA VSEENO NI NIHČE POSLUŠAL, NITI SE POKESAL ZA GREHE. TA BOŽJI PRIDIGAR JE BIL NOE (NOAH), ČIGAR IME V PREVODU POMENI MIROVANJE.
    TO, DA JE BIL POPOLN, PA POMENI, DA NI DOVOLIL, DA BI SE OKUŽIL S HUDOBIJO SVETA IN JI PODLEGEL. Ž

    NOE JE ŽIVEL V TEŽKEM ČASU IN TUDI MI ŽIVIMO V TEŽKEM ČASU. NOE JE DOKAZ, DA JE MOŽNO ŽIVETI SVETO, ČISTO IN POBOŽNO DOMA, V ŠOLI, NA DELOVNEM MESTU, ULICI…..

    1, NOE JE ŽIVEL PO VERI, NE PO GLEDANJU
    ———————————————————————————————————————————————————
    OSNOVA KRŠČANSKEGA ŽIVLJENJA JE ŽIVLJENJE PO VERI. “PO VERI JE BIL NOE VPELJAN V STVARI, KI ŠE NISO BILE VIDNE IN V SVETEM STRAHU JE NAREDIL , DA BI REŠIL SVOJO DRUŽINO ( Heb 11,7).

    PRI NOETOVI VERI NI ŠLO ZA VPRAŠANJE ALI BOG OBSTAJA ALI NE. ŠLO JE ZA VPRAŠANJE ALI LAHKO NOE TEMU BOGU ZAUPA. KDO LAHKO EDINO VERUJE BOGU S TOLIKŠNIM ZAUPANJEM KOT JE TO DOKAZAL NOE? SAMO TISTI, KI LJUBI, KAJTI “LJUBEZEN VSE VERUJE..” (1 vKor 13,7). VERA JE TEMELJ, VENDAR ŠELE LJUBEZEN NAREDI VERO POPOLNO IN ŽIVO.

    KAJTI VEČJA KOT JE LJUBEZEN DO NEKOGA, VEČJE JE ZAUPANJE VANJ. POT VERE PA SE VEDNO ZAČNE S POSLUŠNOSTJO.
    ———————————————————————————————————————————————————
    NOETOVA VERA JE TEMELJILA NA BOŽJI BESEDI. VERA, KI TEMELJI NA ČLOVEŠKEM OBČUTJU JE ŠARLATANSTVO IN NIMA NIČ OPRAVITI Z BOGOM; JE SENZUALNA IN SUBJEKTIVNA.
    TISTI, KI SLONI NA OBČUTJU SE ZAVEDA SAMEGA SEBE, NE PA BOGA.

    NOE JE HODIL S BOGOM, DRUŽIL SE JE, POGOVARJAL SE JE Z NJIM, PREMIŠLJEVAL JE O NJEM IN TAKO JE NJEGOVA VERA RASLA. UBOGAL JE BOGA.

    BOG JE SVOJEMU PRIJATELJU PRAVOČASNO RAZKRIL SKRIVNOST :”TI PA SI IZDELAJ LADJO IZ CIPRESOVEGA LESA……………….GLEJ ZLIL BOM VODE POTOPA NA ZEMLJO IN VSE BO PREMINILO. S TEBOJ PA SKLENEM ZAVEZO. POJDI TOREJ V LADJO IN ………….(1 Mz 6,14-21).

    NOE JE TO ZVEDEL 120 LET V PRIHODNOST( živel je 950 let), KO ŠE NI BILO NOBENEGA ZNAMENJA POPLAVE.
    NOE ŠE NIKOLI NI VIDEL DEŽJA. KAJTI BOG ŠE NI POSLAL DEŽJA NA ZEMLJO.
    ———————————————————————————————————————————————————
    V PREDPOTOPNI KLIMI SO POZNALI SAMO ROSO.

    ZDAJ PA SE VPRAŠAJMO ALI BI V TAKŠNIH OKOLIŠČINAH ZAUPALI IN VERJELI BOGU??????
    .——————————————————————————————————————————————————–
    BOŽJA BESEDA JE BILA TEMELJ VERE, NE PA MNENJE, OPAZKE, POSMEH IN KRITIKE DRUGIH.
    DOLGIH 120 LET, KO BI PADLA VSAJ ENA KAPLJA DEŽJA. KO BI VSAJ OBČASNO ZAGRMELO IN BI SE POKAZAL OBLAK. TAKO PA SO MU VSI GOVORILI, DA JE VERSKI BLAZNEŽ. IZOGIBALI SO SE GA . A ZGODILO SE, PRIŠLO JE IZNENADA. TAKO KOT DANES LJUDJE NE VERJAMEJO V VNOVIČNI JEZUSOV PRIHOD. ŽAL BODO ZATEČENI NEPRIPRAVLJENI , A BO PREPOZNO.

    2. NOETOVA NEVIDNA VERA JE BILA VIDNA V DEJANJIH.
    ——————————————————————————————————————————————————–
    VERA NE SME OSTATI NEVIDNA. PRAVA ŽIVA VERA JE VEDNO V AKCIJI. NOE JE SVOJO POSLUŠNO VERO POKAZAL S PRIDIGANJEM IN Z GRADNJO VELIKE LADJE. S SINOVI JE ŠEL V GOZD. VZTRAJAL JE, GARAL JE.

    3. NOETOVA VERA JE ŽIVELA V TIŠINI PREIZKUSA NJENE USTREZNOSTI, PRAVILNOSTI IN UČINKOVITOSTI.
    ———————————————————————————————————————————————————
    SVETO PISMO PRAVI, DA JE PRENEHALO DEŽEVATI ŠELE PO 150 DNEH. PRIČAKOVALI BI, DA JE PO VSEM TEM NOE USPEŠNO KONČAL IZPIT VERE.
    ZDAJ SI PA PREDSTAVLJAJMO, KAKO SE JE PO POTOPU POČUTIL NOE PO POTOPU. VSE NAOKOLI JE BILA SAMA SMRT IN TIŠINA. V LADJI PA TEMA. NOE NI VEDEL KAKŠNO JE ZUNAJ IN ALI SE JE ŽE VSA VODA UMAKNILA.

    ALI STE OPAZILI, DA MU JE DOSLEJ BOG STALNO GOVORIL IN DAJAL NAVODILA, ZDAJ PA JE BIL 150 DNI TIHO.
    NOE NI DOBIL VEČ NOBENEGA POJASNILA.
    ——————————————————————————————————————————————————–
    KAKO JE NEGOVAL SVOJ ODNOS Z BOGOM, KO PA JE BOG UTIHNIL? PRI BOGU STA GOVOR IN MOLK ISTO.

    MORDA ZDAJ KDO PREŽIVLJA PREIZKUS USTREZNOSTI SVOJE VERE V TIŠINI, KER JE BOG TIHO.

    “BOG PA SE JE SPOMNIL NOETA………..(1 Mz 8,1 ). BOG NIKOLI NE POZABI NA SVOJO LASTNINO. “MAR POZABI ŽENA SVOJEGA OTROČIČA IN SE NE USMILI SVOJEGA TELESA?”

    GOSPOD NI POZABIL NA NOETA, ZATO JE POSLAL VETER , VODA JE ODTEKALA, LADJA PA JE PRISTALA NA GORI ARARAT.

    SI LAHKO PREDSTAVLJATE KAKŠNA OLAJŠAVA BI BILA ZA NOETA, ČE BI VEDEL, DA ZAPRTA LADJA NE BO NJEGOV DOM ZA VEDNO.

    IN SPET JE MORAL ČAKATI ŠE NADALJNJIH 150 DNI. VSE DNI SKUPAJ JE NOE DOŽIVLJAL SKORAJ ENO LETO TIŠINE.

    NOE SE JE DAL BOGU NA RAZPOLAGO.

    GOSPOD NAS NE OCENJUJE PO NAŠEM INTELIGENČNEM KVOCIENTU, NITI PO NAŠIH REZULTATIH , AMPAK PA PO PRIPRAVLJENOSTI, VZTRAJNOSTI IN POSLUŠNOSTI.
    DELNA POSLUŠNOST NI POSLUŠNOST.
    ——————————————————————————————————————————————————-

    IZKAZAL SE JE V POTRPEŽLJIVOSTI IN ČAKANJU. NAJPREJ JE ČAKAL 120 LET, DA SE BO ZGODILO, KAR MU JE BOG POVEDAL. SI LAHKO ZAMISLIMO KAKO DOLGA DOBA MIROVANJA JE BILA TO?.

    ZA KAKO OBSEŽEN PREIZKUS NJEGOVE VZTRAJNOSTI IN POTRPEŽLJIVOSTI V MIROVANJU JE ŠLO?
    ——————————————————————————————————————————————————-
    ” ČE OSTANETE MIRNI, BOSTE REŠENI, KAJTI V MIROVANJU IN ZAUPANJU JE VAŠA MOČ (Iz 30,15).
    ——————————————————————————————————————————————————————————————————————————————————————————————————————
    O BLAGOSLOVLJENA TIŠINA! PO TEM JE BILO TREBA ČAKATI ŠE 2X PO 150 DNI. POTEM ŠE 3 MESECE. NATO ŠE 40 DNI NATO ŠE 7 DNI, KER SE JE GOLOBICA VRNILA V LADJO, SAJ SI ZARADI VODE NI NAŠLA POČIVALIŠČA. IN PO TEM
    VSEM JE NOE ČAKAL VNOVIČ 7 DNI, NATO PA JE SPET SPUSTIL GOLOBICO, A SE JE ZVEČER VRNILA Z OLJČNO VEJICO V KLJUNU. ČEPRAV JE NOE VEDEL, DA SO VODE ODTEKLE, JE MORAL POČAKATI ŠE 7 DNI, NAKAR JE SPUSTIL GOLOBICO, KI PA SE NI VEČ VRNILA.

    KOLIKŠNO ČAKANJE IN MIROVANJE.
    ——————————————————————————————————————————————————–

    ALI TUDI MOJA VERA ZORI V TIŠINI PREIZKUSA NJENE USTREZNOSTI , PRAVILNOSTI IN UČINKOVITOSTI.
    ——————————————————————————————————————————————————————————————————————————————————————————————————————
    4. NOETOVA LJUBEZEN DO SLUŽENJA BOGU NI NIKOLI PRENEHALA.
    ——————————————————————————————————————————————————-
    NOE JE VZEL V LADJO PO DVOJE ŽIVALI, KI NISO ČISTE, SAMCA IN SAMICO, OD VSEH ČISTIH ŽIVALI PA KAR PO 7 PAROV. ZAKAJ JE VZEL TOLIKO VEČ ČISTIH ŽIVALI V LADJO? ZATO, DA JIH JE DAROVAL SVOJEMU BOGU KOT DARITEV. ČEPRAV JE V LADJI NA VARNEM, SE BOGU NI NEHAL ZAHVALJEVATI. . IN TAKOJ , KO JE PO POTOPU PRIŠEL IZ LADJE, JE NAJPREJ POSTAVIL GOSPODU OLTAR IN OD ČISTIH ŽIVALI DAROVAL DARITVE. TO JE BILA PRVA STVAR. BOGA JE DAL NA PRVO MESTO. KAJTI, ČE JE BOG NA PRVEM MESTU, SO TUDI VSE OSTALE STVARI NA PRAVEM MESTU.

    MAVRICA NAM POMAGA, DA VIDIMO LEPOTO BOGA.

    TAKO JE NOE BIL 950 LET Z BOGOM. TUDI, KO JE NOE PADEL, (GREH), GA JE OPRAVIČILA BOŽJA MILOST.

    5. NOETOVA LADJA JE SIMBOL ODREŠENJA. JE SIMBOL VERE IN KRSTA V VODI.
    ———————————————————————————————————————————————————
    JEZUS KRISTUS SE PONOVNO VRNE. POSVARIL NAS JE, DA BO TAKRAT TAKO , KOT JE BILO V ČASU NOETA. BREZBOŽNOST BO VELIKA (Mt 24).

    NOE JE BIL NA BOŽJI STRANI! KAJ PA JAZ? KAJ , ČE BI MORAL BITI JAZ NOE???????????

    V mirovanju in zaupanju v Boga je naša moč in rešitev. BOG uči ljudi skozi vso zgodovino človeštva, kaj je najbolj pomembno: VERA, POSLUŠNOST, POTRPEŽLJIVOST, PONIŽNOST, brez tega ni rešitve.

    Potrpežljivo moramo čakati na rešitev in izhod iz situacij, kajti Bog ima za vsak dogodek, ki pride ali mine, točno določen svoj čas. Če se tega ne bomo držali, če bomo delali po svoje in iskali svoje rešitve, če ne bomo potrpežljivo čakali, da Gospod po svoje reši situacije ,v času, ki ga je predvidel, saj On vodi našo usodo, potem to ni POSLUŠNOST BOGU.

  75. Janez says:

    Sreda, sv. Bonaventura, 15.7.2020, Mt 11,25-27
    »Slavim te, Oče, Gospod neba in zemlje, ker si to prikril modrim in razumnim, razodel pa otročičem. Da, Oče, kajti tako ti je bilo všeč. Vse mi je izročil moj Oče in nihče ne pozna Sina, razen Očeta, in nihče ne pozna Očeta, razen Sina in tistega, komur hoče Sin razodeti.«

    Sveta Trojica žaluje za tistim, ki ne sprejme Božje ljubezni in se veseli in pleše za tistega, ki jo sprejme. Sovraštvo do zla in ljubezen do dobrega, žalost in veselje sta vedno skupaj in jasno ločena. Jezus zato slavi Očka v eni sami ljubezni. Beseda Očka je središče krščanstva. V naših srcih to besedo nenehno izreka Duh Sina (Rim 5,5; 8,15). Vernik sem, če sem spoznal ljubezen s katero me Bog ljubi in verujem vanjo. Ko se rodimo, se ločimo od matere. Zdi se nam, da bomo umrli, a ugledamo luč sveta in vidimo materino obličje. Ko se bomo ločili od zemeljskega življenja, bomo ugledali Očetovo obličje in bomo podobni njemu. Dar poznavanja Boga je dan tistemu, ki si ga želi. Želim ga, če ga potrebujem. Potrebujem pa ga, če sem brez njega. Bog je Ljubeči Oče, ki me čaka in po meni hrepeni. Ne stoji pred oknom moje pameti, ampak trka na vrata mojega srca. Pridi k Nam Bog in Ostani pri nas in v nas.

    Pater dr. Vili Lovše

  76. Janez says:

    Odpuščanje
    Odpuščanje osvobaja. Ko nekomu nekaj odpustimo, se osvobodimo vezi z njim. Zamera je neprijetno čustveno stanje, še posebej, če je usmerjena proti najbližjim, saj človeku jemlje energijo in bistveno zmanjšuje kvaliteto življenja. Tudi v Očenašu molimo, kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom. Gospod Bog nam odpušča ko se spokorimo in spovemo, odpustimo tudi mi drugim ljudem in prispevajmo k Miru in Razumevanju med nami.

    Lahko oprostim, a pozabiti ne morem
    Nekateri menijo: “Lahko pozabim, kaj mi je storil/-a, vendar odpustiti ne morem.”Ob tem se sprašujem, zakaj je v nas, ljudeh, tako vse zakomplicirano, da vse, česar se dotaknemo, nekako postane zastrupljeno in nič več ne deluje. Ali smo res tako zelo negativni v dojemanju okolja ali smo le izjemno sebični in vidimo samo sebe in lastne potrebe in želje?

    Mogoče pa delujemo vedno tako, da sebe branimo in ščitimo in pri tem nas ne zanima, kako se počutijo drugi ljudje, ki nas obkrožajo.Poskusimo na tej točki prelomiti običajno in dosedanje obvladovanje svojih misli in občutkov ter si recimo, da smo lahko pozitivni in konstruktivni. Gre? V resnici gre za globoko korelacijo, ki se je lahko zavedamo šele, ko smo sami v situaciji in izkusimo, kako je nekomu odpustiti neko dejanje ali besedo, s katero nas je prizadel in neskončno užalil, hkrati pa imamo to osebo radi.

    Torej moramo nekaj narediti, da si olajšamo težke in boleče občutke, hkrati pa s tem sprostimo nakopičeno energijo jeze in zamere. Ko odpustimo partnerju, da nas je prizadel, se s tem sami v veliki meri osvobodimo negativnih silnic, ki nas vežejo na neko dejanje ali verbalni napad, s tem pa si olajšamo percepcijo, da na enako situacijo pogledamo z drugega zornega kota. Z odpuščanjem drugemu sebi naredimo uslugo in lažje zadihamo, saj nismo več obremenjeni s prejšnjo težko izkušnjo ali bolečino. Oprostimo lahko takrat, ko vemo in ko razumemo, zakaj se nam je nekaj bolečega zgodilo, zakaj se počutimo kot žrtev okoliščin, vendar ko zmoremo pogledati čez to oviro, lahko sočloveku oprostimo za bolečino ali prizadetost, ki smo jo doživeli.

    Oprostiti sami sebi
    V življenju se srečamo tudi z okoliščinami, ko pridemo do tega, da si moramo za neka dejanja oprostiti tudi sami. S tem lahko sebi naredimo veliko uslugo in si kreiramo prostor, v katerem lažje preživimo.
    A sebi je tako težko oprostiti, sploh če smo si sami dovolili, da so drugi z nami ravnali kot s smetjo, kot z nekom, ki ni vreden biti bitje, če smo bili deležni poniževanja, zapostavljanja ali zasmehovanja, pa smo zbrali moč in se končno uprli. Če smo lahko zbrali pogum in presekali situacijo, v kateri smo se počutili zlorabljene, potem je prav, da najdemo tudi notranjo moč in sami sebi oprostimo, ker smo dovolili drugim, da hodijo po nas. Ko odpustimo, pustimo bolečini, da odide od nas, se odvežemo od težav in frustracij ter s tem pridobimo svojo svobodo in notranji mir. Odpuščanje pomeni, da sebe odvežemo od dogodka ali posledice, ki nas je prizadela, in bolečine ne nosimo več s seboj in je ne tlačimo v svojo notranjost, temveč gremo z razbremenjeno in dvignjeno glavo naprej v novo življenje.

    Odpustiti je težko je pa potrebno za lažje življenje
    A tisti, ki to zmore narediti iz srca, si naredi veliko uslugo. Ko odpustimo, se lahko počutimo olajšane, srečne, a se pri tem običajno zavedamo, da prizadetosti ne bomo mogli kar pozabiti. Zato so ti trije pojmi: odpuščanje, oproščanje in pozabljanje tesno povezani. Morda je izhod v tem, da se rajši iskreno, z vso močjo in konstruktivno posvetimo pozitivnim in ljubečim vsebinam življenja, ne pa da pasivno glodamo bolečino in trpimo, ne da bi dosegli spravo in odpuščanje tako, da bi mi dali za to pobudo. Kajti s tem bomo pomagali sebi in koristili bližnjim s konkretnimi dejanji. In ko smo dejavni, izhlapijo negativne misli in odprejo se nova vrata, ko nenadoma uzremo nove priložnosti in nove rešitve, ki jih doslej nismo videli.

    Frančišek Asiški – Da ne iščem tolažbe
    Da ne iščem tolažbe, temveč da tolažim;
    da ne iščem razumevanja, temveč da razumem;
    da ne iščem ljubezni, temveč da ljubim;
    kajti skozi dajanje dobimo,
    v oproščanju nam je oproščeno
    in skozi smrt se rodimo v večno življenje.

    Naj se zgodi, o Bog,
    da si bom bolj želel tolažiti kot biti tolažen,
    razumeti kot biti razumljen,
    ljubiti kot biti ljubljen.
    Kajti ko se človek razdaja, dobiva;
    ko pozabiš nase, te najdejo;
    ko oprostiš, ti je oproščeno.
    Amen.

    ŠEST KORAKOV K ODPUŠČANJU SAMEMU SEBI (Dr. Joan Borysenko: Čudežna preobrazba)
    1. Prevzemite odgovornost za to, kar ste narobe storili.
    2. Priznanje krivde in/ali žalitve drugega/ napake, kar ste pač naredili narobe.
    3. Odstranitev bridke potrtosti iz sebe, da spet dobimo samozaupanje in pogum za naprej.
    4. Opravičite se in prosite odpuščanja osebo, ki ste jo ranili in/ali prizadeli.
    5. Prosite Boga pomoči z molitvijo ali prebiranjem psalmov (vodnik k odpuščanju in tolažbi). Modrost »Tudi to bo minilo« uporabimo, ko je notranja bolečina res velika.
    6. Kaj smo se naučili? Ko koga prizadenemo, ko to priznamo in gremo skozi stopnje odpuščanja samemu sebi, se o sebi nekaj novega naučimo, zato je to dragoceni nauk za duhovno rast in boljše ravnanje v prihodnje.

    ŠEST KORAKOV K ODPUŠČANJU DRUGIM (Dr. Joan Borysenko: Čudežna preobrazba)
    1. Prevzemite odgovornost za tisto, česar se oklepate, na čemer vztrajate in ste prizadeti vi in nekdo drugi.
    2. Izpovejte svojo zgodbo nevtralni osebi, ki vas bo poslušal.
    3. Poiščite dobre plati zase in za drugo osebo.
    4. Premislite ali je treba kaj konkretnega storiti za spravo in odpuščanje npr. s sporazumevanjem in pogovorom.
    5. Poiščimo za pomoč Boga, saj je odpuščanje dar milosti, da nam pomaga odpustiti, da nas osvobodi naše jeze in prizadetosti.
    6. Kaj smo se naučili? Ko koga prizadenemo, ko to priznamo in gremo skozi stopnje odpuščanja samemu sebi, se o sebi nekaj novega naučimo, zato je to dragoceni nauk za duhovno rast in boljše ravnanje v prihodnje.

    Smo del velikega, živega vesoljstva. Če mislimo, da lahko prizadenemo drugega človeka ali drugo živo bitje, ne da bi prizadeli sebe, se žalostno motimo. Ko smo odprti in razsvetljeni in ko res vidimo ne le opazimo stvari okrog nas, ko slišimo ptičje petje, žuborenje potočka, vidimo ljudi okrog nas, vidimo gozd, travnike in planine v daljavi, sonce ki sveti in rožo v vazi poleg nas, ki nam jo je prinesel sosedov otrok, si lahko rečeno: »To sem jaz, to je del mene«. Povezani smo z vsemi stvarmi in če pošiljamo pozitivno energijo, smo osredotočeni na vse to, pošiljamo ljubeznive vibracije okrog sebe, smo srečni. Bog vse vidi in vse ve, ko bomo mi odpuščali drugim bomo z lahkim srcem prosili, da nam Bog tudi nam odpusti naše grehe.

  77. Miro says:

    PO ZGLEDU SV. KAMILA DE LELLISA SE TUDI MI RADI POSVEČAJMO SKRBI ZA BOLNIKE!

    Na god svetega Kamila de Lellisa, duhovnika, ki je velik heroj krščanske ljubezni do bolnikov, prosimo Gospoda, naj tudi v nas pospeši rast krščanske ljubezni, zlasti še do bolnikov in trpečih. Najprej pa vse, kar smo dobrega opustili ali slabega storili, obžalujmo, da bomo svete skrivnosti vredno obhajali … Kamilova ljubezen do bližnjega je bila neizčrpna. Če je bilo treba bolniku olajšati trpljenje, mu nobeno delo ni bilo pretežko. Najrajši bi sam prevzel vse njihove bolezni, samo, da bi jim olajšal bolečine in jih rešil trpljenja. V dušah je gledal samega Kristusa. Rad je ponavljal tiste lepe Jezusove besede: “Bolan sem bil in ste me obiskali.”
    Umrl je 14. julija leta 1614 … (iz knjige Kristusove priče, Stanko Lorber).

    Več o življenju tega svetnika na: http://svetniki.org/sveti-kamil-de-lellis-duhovnik-redovni-ustanovitelj

    Z molitvijo svetega rožnega venca in rožnega venca Božjega usmiljenja objemimo dušne in telesne stiske trpečih oseb po namenih, ki so omenjeni v zapisih pod: Tjaša, Jasna, Helena, Nadnu, Irena, Sofija, Hvala, Slavica, Janez, Anna, Frančiška, Katarina, Kristina, M, Tanja, Ljubica, Sasa, Viktorija, Kristjan, Sija, Žametna vrtnica, Angelika, Boštjan, Klara, Irena, Mata, Helena, MamiM, Simona, Manja, Marjetka, Ida, Zaskrbljena, Tina, Simon, Olga, Vesna … Zgodi se presveta Božja volja!

    Božje usmiljenje, studenec bolnim in trpečim, zaupamo vate!
    Božje usmiljenje, upanje tistim, ki obupavajo, zaupamo vate!
    Sv. Kamil, prosi za nas!

  78. Hvala says:

    KAJ POMENI VEROVATI V BOGA???

    VEROVATI POMENI STATI NA ROBU TEMNEGA IN SLIŠATI GLAS, KI VPIJE :”VRZI SE, MOJE ROKE TE BODO UJELE”

    • Hvala says:

      POPRAVEK! POZABILA SEM NAPISATI- PREPADA

      PRAVILNO JE: VEROVATI POMENI STATI NA ROBU TEMNEGA PREPADA IN SLIŠATI GLAS, KI VPIJE:” VRZI SE, MOJE ROKE TE BODO UJELE”.
      ————————————————————————————————————————————————

  79. Hvala says:

    SVETOPISEMSKI TEMELJI ZA NOTRANJE OZDRAVLJENJE

    http://prenova.rkc.si/images/revija/PrenovaFebruar2015.pdf

  80. Janez says:

    Ali je narobe, če smo jezni na Boga, ko se zgodi kaj tragičnega?
    Jeza na Boga je čustvo, s katerim se tako verujoči kot neverujoči spoprijemajo že od nekdaj. Ko se zgodi kaj tragičnega, marsikdo vpraša Boga: »Zakaj?« Do neke mere je tak odziv naraven. Kaj hitro pa se utegnemo od vprašanja »Bog, zakaj?« pomakniti k vprašanju »Bog, zakaj jaz?«. Tak odziv kaže na dve napaki v našem razmišljanju. Prvič, razkriva napačno predpostavko, da nam Bog dolguje láhko življenje brez vsakršnih težav. Če ne izpolni vseh naših zmotnih pričakovanj, se nanj razjezimo. Drugič, tak odziv razodeva naše nerazumevanje Božje suverenosti in vsemogočnosti – to pa spodkopava naše zaupanje v njegovo sposobnost, da nadzoruje okoliščine, druge ljudi in način, kako to dvoje vpliva na nas. Posledica je, da se razjezimo na Boga, češ da je izgubil nadzor nad vesoljem in predvsem nadzor nad stvarmi, ki zadevajo nas osebno. Ko se nam dogajajo »dobre« stvari, to pogosto pripisujemo lastnim dosežkom in osebni uspešnosti. Ko pa se zgodijo »slabe« stvari, zanje kaj hitro okrivimo Boga in se nanj razjezimo, ker da jih ni preprečil. Vse to kaže na prvo napako v našem razmišljanju, namreč da si zaslužimo biti imuni na neprijetne okoliščine.

    Pogosto domnevamo, da smo sposobni in dolžni nadzorovati izid življenjskih okoliščin. Toda »tragedije« jasno kažejo, da nad tem nimamo nadzora. V resnici ima nadzor nad vsem svojim stvarstvom Bog. Kar koli se zgodi, je posredno ali neposredno povzročil Bog. Niti vrabec ne pade na zemljo, ne da bi bilo to po Božji volji (Evangelij po Mateju 10,29). Lahko se pritožujemo, se jezimo in za dogajanje krivimo Boga – ali pa mu sredi trpljenja zaupamo in se izogibamo zameri. Če se bomo upirali grehu ošabnega uveljavljanja svoje volje nad Božjim delovanjem, bomo prejeli njegov mir in moč, da bomo lahko prestali vsakršne težavne situacije (Prvo pismo Korinčanom 10,13). To lahko potrdijo številni kristjani. Potencialnih razlogov za jezo na Boga imamo veliko. Če se torej želimo izogibati grehu, moramo sprejeti dejstvo, da s svojim omejenim umom marsičesa ne moremo razumeti, kaj šele nadzorovati.

    Potrjevanje Božje suverenosti nad vsemi situacijami mora biti osnovano na drugih Božjih atributih: ljubezni, usmiljenju, blagosti, dobrotljivosti, pravičnosti in svetosti, če navedemo le nekatere. Tako na svoje »težave« gledamo skozi leče dejstva, da Bog v vsem deluje v dobro tistih, ki ga ljubijo in ki so bili poklicani po njegovem načrtu (Pismo Rimljanom 8,28). Okrepljeni smo v vednosti, da ima Bog popoln načrt in namen za svoje ljudstvo in da se tega načrta ne dá onemogočiti (Izaija 14,24; 46,9–10). Tako začnemo na svoje »težave« gledati v luči ljubeče Božje previdnosti. Pojem Božja previdnost pomeni, da Bog nosi absolutno vse, kar je, in vodi vse, kar se zgodi. Zato mu lahko zaupamo in smo mu dolžni zaupati. Življenje na tem grešnem planetu nikoli ne bo življenje nepretrgane sreče. Job nas spomni, da je človek »rojen za trpljenje in tisti, ki jih čaka strela, letajo visoko« (Job 5,7) ter da človek »živi malo časa in je poln trepetanja« (Job 14,1). Da smo na novo rojeni v Kristusu in s tem odrešeni večnih posledic greha, nam ne zagotavlja življenja brez težav. Pravzaprav je Jezus rekel: »Na svetu imate stisko, toda bodite pogumni: jaz sem svet premagal.« (Evangelij po Janezu 16,33) To nam prinaša notranji mir in radost kljub preizkušnjam, s katerimi se spoprijemamo (Evangelij po Janezu 14,27).

    Nekaj pa je gotovo: neprimerna jeza je greh (Pismo Galačanom 5,20; Pismo Efežanom 4,26–27.31; Pismo Kološanom 3,8). Nepobožna jeza je samouničujoča, saj hudiču odpira vrata v naše življenje ter nas ropa radosti in miru v Gospodu. Vztrajanje pri grešni jezi poraja zagrenjenost in zamero v srcu. Moramo se pokesati, s tem ko Gospodu izpovemo greh nepravične jeze. V njegovi odpuščajoči milosti bomo opustili grešno jezo. Ključ za premagovanje nepobožne zagrenjenosti, jeze in zamere je vsakodnevna molitev. V Drugi Samuelovi knjigi 12,15–23 beremo o Davidovi neuslišani molitvi za ozdravljenje bolnega otroka. Ko je otrok umrl, je David vstal in častil Gospoda, saj ni želel gojiti zamere do njega in se nanj jeziti (»moliti v Gospodovi hiši« je pomenilo častiti Boga). David je klical h Gospodu, ko je bil otrok bolan; po tem pa se je priklanjal pred Bogom v čaščenju. To je čudovito pričevanje, da se moramo prepustiti Božji previdnosti. David je resno molil za to, kar si je želel od Boga, a je hkrati sprejemal Božjo voljo, s tem ko je bil poln zaupanja poslušen Božji suvereni previdnosti. Ponižno moramo Bogu izraziti svoje srčne želje, nato pa sprejeti njegovo odločitev o tem, kako bo deloval v nas in prek nas v procesu posvečevanja – ter nas tako oblikoval v vse večjo podobnost sebi (Pismo Rimljanom 8,28–30). Bog torej pričakuje, da mu bomo zaupali v vsem, vključno s svojim življenjem in življenjem naših dragih. Naš Bog je sočuten, poln milosti in ljubezni; kot Kristusovi učenci mu lahko zaupamo glede vsega. V preizkušnjah vemo, da jih Bog načrtno uporablja, da bi nas privedel bližje k sebi ter da bi rasli v veri in zrelosti kot učenci (Jakobovo pismo 1,2–4). Tako nas Bog usposablja, da lahko tolažimo druge v njihovi stiski (Drugo pismo Korinčanom 1,3–7). Seveda je lažje o tem govoriti kot tako živeti. Za takšno življenje se moramo zavestno vsakodnevno prepuščati Božji volji, zvesto proučevati njegove atribute, kot so prikazani v Svetem pismu, veliko moliti in spoznanja dosledno uresničevati v praksi. Na tak način bomo postopoma zoreli v krščanski veri ter postajali bolje usposobljeni za spoprijemanje s prihodnjimi tragedijami (te so namreč neizogibne).

    Če torej odgovorimo naravnost: da, narobe je, če smo jezni na Boga. Jeza na Boga razodeva nesposobnost ali nepripravljenost, da bi zaupali Bogu, kadar ne razumemo, kaj počne. Jeza na Boga je v bistvu obtoževanje Boga, da počne nekaj napačnega. To je seveda grešna, zmotna obtožba. Ali Bog razume, kadar smo zmedeni, razočarani in preplašeni? Da, on pozna naše srce in ve, kako težko in boleče je lahko življenje na tem svetu. Ali je potemtakem jeza na Boga upravičena? Nikakor ne. Namesto da se jezimo na Boga, mu raje izlijmo srce v molitvi, nato pa zaupajmo, da ima on vse pod nadzorom in da je njegov načrt popoln. Bog nosi absolutno vse, kar je, in vodi vse, kar se zgodi. Zato mu lahko zaupamo in smo mu dolžni zaupati. Verujmo v Boga in Ljubimo Jezusa in ljudi tako, da se bo naša Vera konkratno prelila in udejanila v Življenje. Prinesimo Luč in Ljubezen kamorkoli gremo in pridemo ter razsipajmo z Veseljem in Upanjem, da bomo ljudem prinesli Radost veselega Oznanila.

    Gotquestions et altro

  81. Janez says:

    Pojasnilo evangelija dr. Vili Lovše
    Ponedeljek, 15 TML, 13.7.2020, Mt 10,34-11,1 »Ne mislite, da sem prišel zato, da prinesem mir na zemljo; nisem prišel, da prinesem mir, ampak meč. Prišel sem, da ločim človeka od njegovega očeta, hčer od njene matere, snaho od njene tašče; in človekovi sovražniki bodo njegovi domači.«

    Čemu je prišel Jezus? Da prinese mir Božjih sinov in hčera. Ta mir ni spokojen. Izziva zlo in gre skozi hude boje, ko sproža bridka nasprotovanja. Zlo ga ne trpi in hoče imeti »pogubni mir«, ki se prilagaja hudemu, sprejema in uporablja manipulacijo, izsiljevanje, laž, pohlep, nasilje in se mu ukloni ali pa vse to celo imenuje za dobro. Jezusov mir ni »pax romana« ali »pax americana«. Njegov mir je mir Jagnjeta, nad katerim se znese nasilje volkov, tako drugačen od »pogubnega miru«. To je mir kraljestva, ki gre »silnim« (Mt 11,12), ki se ne prepustijo zlu in strahu pred smrtjo. Meč, ki ga bo Jezus uporabil, ni tak, kot ga izvleče Peter (Mt 26, 1 sl.). Jezusov meč je zaupanje v Očetovo besedo, ki je dvorezni meč (Ps 149,6): vstopa v kaos greha, ki preveva in sprevrača vse odnose (prim. Mih 7,6). Beseda razkrinka laž zla, ga loči od dobrega in s tem vrne življenje, ljubezen in svobodo. Za Jezusom tudi njegovi učenci vstopamo v zlo sveta: najprej v svojem lastnem srcu. V njem Jezus najprej izvrši svoje rešenje, razločevanje in osvoboditev. Vendar ne gre vse zlahka in brez odporov in bojev. Jezus je prišel med svoje in ga niso sprejeli (prim. Jn 1,11; Mt 13, 3- 8; Mr 3,20 sl.). Učenci sami so ga ob preizkušnji prodali, zatajili in zapustili; njegovo ljudstvo ga je obsodilo skupaj s svojimi voditelji, v zavezništvu s pogani. Zavrnili so ga vsi tisti, ki se jih on ni sramoval imenovati brate (Heb 2,11). Temelj miru je njegova brezpogojna ljubezen do slehernega izmed nas. Hrepeni po mojem odgovoru nanjo. Šele iz Njegove ljubezni imam lahko zares rad svoje najbližje in tudi sovražnike. Drugače živim v utvarah, ki me slej ko prej prevarajo in naredijo razdor, v meni in med nami.

    Pater dr. Vili Lovše blog na medmrežju

    Pojasnilo evangelija dr. Vili Lovše
    Torek, 15 TML, 14.7.2020, Mt 11,20-24 »Mestom, v katerih se je zgodilo največ čudežev, je tedaj Jezus začel očitati, da se niso spokorila: »Gorjé ti, Korozíin, gorjé ti, Betsajda!«

    Mama grozi otroku, da se ne bi poškodoval in padel v nekaj slabega. Včasih ga iz modrosti kaznuje, da se bo znal varovati hudega in neumnosti ne bo ponavljal. Grožnja razkrije in pokaže na zlo in hkrati razkrijejo tudi ljubezen tistega, ki grozi. Mama, ki otroku grozi, da bi ga obvarovala zla, zares ljubi. Njega grožnja je učinkovita, kadar se ne uresniči. Gre le za odvrnitev od zla. Zastraševanje za odvrnitev od zla. V tem smislu moramo razumeti Jezusove grožnje: »Gorje ti!« Kazen ima pozitiven pomen. Bog ne kaznuje nikogar. Kazen je v samem zlu, ki ga storimo. Prav to zlo nam škodi. Razbija našo istovetnost in kvari odnose ter življenje. Zato je nek svetnik dejal: »Raje vidim, da mi sodi Bog kot moja mati!« Na kakšno zlo torej opozarja Jezus v tem odlomku? Izraža sodbo nad tistim, ki Jezusa pozna, pa ga ne sprejme. Jezus grozi pred zakrknjenostjo v zlu in vabi, da odpremo oči in se znebimo zaslepljenosti. Zlo nas pribije in priveže nase potem nas pa obsoja. Jezus pa se pusti sam pribiti na zlo, nas pa osvobodi. Odločno razkriva zlo in kaže na njegove posledice. S svojim odgovorom si kujemo večno srečo ali večno nesrečo. Svoboden sem, da rečem »da« Njegovi ljubezni.
    Pater dr. Vili Lovše
    https://pvililovse.wixsite.com/duhovni-odmiki/blog

    Torek, 15 TML, 14.7.2020, Mt 11,20-24 »Mestom, v katerih se je zgodilo največ čudežev, je tedaj Jezus začel očitati, da se niso spokorila: »Gorjé ti, Korozíin, gorjé ti, Betsajda!«

    Mama grozi otroku, da se ne bi poškodoval in padel v nekaj slabega. Včasih ga iz modrosti kaznuje, da se bo znal varovati hudega in neumnosti ne bo ponavljal. Grožnja razkrije in pokaže na zlo in hkrati razkrijejo tudi ljubezen tistega, ki grozi. Mama, ki otroku grozi, da bi ga obvarovala zla, zares ljubi. Njega grožnja je učinkovita, kadar se ne uresniči. Gre le za odvrnitev od zla. Zastraševanje za odvrnitev od zla. V tem smislu moramo razumeti Jezusove grožnje: »Gorje ti!« Kazen ima pozitiven pomen. Bog ne kaznuje nikogar. Kazen je v samem zlu, ki ga storimo. Prav to zlo nam škodi. Razbija našo istovetnost in kvari odnose ter življenje. Zato je nek svetnik dejal: »Raje vidim, da mi sodi Bog kot moja mati!« Na kakšno zlo torej opozarja Jezus v tem odlomku? Izraža sodbo nad tistim, ki Jezusa pozna, pa ga ne sprejme. Jezus grozi pred zakrknjenostjo v zlu in vabi, da odpremo oči in se znebimo zaslepljenosti. Zlo nas pribije in priveže nase potem nas pa obsoja. Jezus pa se pusti sam pribiti na zlo, nas pa osvobodi. Odločno razkriva zlo in kaže na njegove posledice. S svojim odgovorom si kujemo večno srečo ali večno nesrečo. Svoboden sem, da rečem »da« Njegovi ljubezni.

    Pater dr. Vili Lovše, blog na medmrežju

    Z zanimanjem preberimo pojasnilo Jezusovih evangelijev za dva dni zgoraj. Kogar zanima naj si odpre blog povezavo za vsakodnevno branje razlag evangelijev s strani patra dr. Vilija Lovšeta. Verniki imamo pravico vedeti in se podučiti ter pravilno razumeti verske stvari, ki nam jih pojasni kompetenten teolog. Janez

    • Janez says:

      Oprostite za napako pri objavi blog strani patra dr. Vilija Lovšeta, kii so nastale zaradim tehničnih potežkoč. Hvala. Janez

  82. Janez says:

    Pojasnilo evangelija dr. Vili Lovše
    Ponedeljek, 15 TML, 13.7.2020, Mt 10,34-11,1 »Ne mislite, da sem prišel zato, da prinesem mir na zemljo; nisem prišel, da prinesem mir, ampak meč. Prišel sem, da ločim človeka od njegovega očeta, hčer od njene matere, snaho od njene tašče; in človekovi sovražniki bodo njegovi domači.«

    Čemu je prišel Jezus? Da prinese mir Božjih sinov in hčera. Ta mir ni spokojen. Izziva zlo in gre skozi hude boje, ko sproža bridka nasprotovanja. Zlo ga ne trpi in hoče imeti »pogubni mir«, ki se prilagaja hudemu, sprejema in uporablja manipulacijo, izsiljevanje, laž, pohlep, nasilje in se mu ukloni ali pa vse to celo imenuje za dobro. Jezusov mir ni »pax romana« ali »pax americana«. Njegov mir je mir Jagnjeta, nad katerim se znese nasilje volkov, tako drugačen od »pogubnega miru«. To je mir kraljestva, ki gre »silnim« (Mt 11,12), ki se ne prepustijo zlu in strahu pred smrtjo. Meč, ki ga bo Jezus uporabil, ni tak, kot ga izvleče Peter (Mt 26, 1 sl.). Jezusov meč je zaupanje v Očetovo besedo, ki je dvorezni meč (Ps 149,6): vstopa v kaos greha, ki preveva in sprevrača vse odnose (prim. Mih 7,6). Beseda razkrinka laž zla, ga loči od dobrega in s tem vrne življenje, ljubezen in svobodo. Za Jezusom tudi njegovi učenci vstopamo v zlo sveta: najprej v svojem lastnem srcu. V njem Jezus najprej izvrši svoje rešenje, razločevanje in osvoboditev. Vendar ne gre vse zlahka in brez odporov in bojev. Jezus je prišel med svoje in ga niso sprejeli (prim. Jn 1,11; Mt 13, 3- 8; Mr 3,20 sl.). Učenci sami so ga ob preizkušnji prodali, zatajili in zapustili; njegovo ljudstvo ga je obsodilo skupaj s svojimi voditelji, v zavezništvu s pogani. Zavrnili so ga vsi tisti, ki se jih on ni sramoval imenovati brate (Heb 2,11). Temelj miru je njegova brezpogojna ljubezen do slehernega izmed nas. Hrepeni po mojem odgovoru nanjo. Šele iz Njegove ljubezni imam lahko zares rad svoje najbližje in tudi sovražnike. Drugače živim v utvarah, ki me slej ko prej prevarajo in naredijo razdor, v meni in med nami.

    Pater dr. Vili Lovše

    Pojasnilo evangelija dr. Vili Lovše
    Torek, 15 TML, 14.7.2020, Mt 11,20-24 »Mestom, v katerih se je zgodilo največ čudežev, je tedaj Jezus začel očitati, da se niso spokorila: »Gorjé ti, Korozíin, gorjé ti, Betsajda!«

    Mama grozi otroku, da se ne bi poškodoval in padel v nekaj slabega. Včasih ga iz modrosti kaznuje, da se bo znal varovati hudega in neumnosti ne bo ponavljal. Grožnja razkrije in pokaže na zlo in hkrati razkrijejo tudi ljubezen tistega, ki grozi. Mama, ki otroku grozi, da bi ga obvarovala zla, zares ljubi. Njega grožnja je učinkovita, kadar se ne uresniči. Gre le za odvrnitev od zla. Zastraševanje za odvrnitev od zla. V tem smislu moramo razumeti Jezusove grožnje: »Gorje ti!« Kazen ima pozitiven pomen. Bog ne kaznuje nikogar. Kazen je v samem zlu, ki ga storimo. Prav to zlo nam škodi. Razbija našo istovetnost in kvari odnose ter življenje. Zato je nek svetnik dejal: »Raje vidim, da mi sodi Bog kot moja mati!« Na kakšno zlo torej opozarja Jezus v tem odlomku? Izraža sodbo nad tistim, ki Jezusa pozna, pa ga ne sprejme. Jezus grozi pred zakrknjenostjo v zlu in vabi, da odpremo oči in se znebimo zaslepljenosti. Zlo nas pribije in priveže nase potem nas pa obsoja. Jezus pa se pusti sam pribiti na zlo, nas pa osvobodi. Odločno razkriva zlo in kaže na njegove posledice. S svojim odgovorom si kujemo večno srečo ali večno nesrečo. Svoboden sem, da rečem »da« Njegovi ljubezni.
    Pater dr. Vili Lovše
    https://pvililovse.wixsite.com/duhovni-odmiki/blog

    Torek, 15 TML, 14.7.2020, Mt 11,20-24 »Mestom, v katerih se je zgodilo največ čudežev, je tedaj Jezus začel očitati, da se niso spokorila: »Gorjé ti, Korozíin, gorjé ti, Betsajda!«

    Mama grozi otroku, da se ne bi poškodoval in padel v nekaj slabega. Včasih ga iz modrosti kaznuje, da se bo znal varovati hudega in neumnosti ne bo ponavljal. Grožnja razkrije in pokaže na zlo in hkrati razkrijejo tudi ljubezen tistega, ki grozi. Mama, ki otroku grozi, da bi ga obvarovala zla, zares ljubi. Njega grožnja je učinkovita, kadar se ne uresniči. Gre le za odvrnitev od zla. Zastraševanje za odvrnitev od zla. V tem smislu moramo razumeti Jezusove grožnje: »Gorje ti!« Kazen ima pozitiven pomen. Bog ne kaznuje nikogar. Kazen je v samem zlu, ki ga storimo. Prav to zlo nam škodi. Razbija našo istovetnost in kvari odnose ter življenje. Zato je nek svetnik dejal: »Raje vidim, da mi sodi Bog kot moja mati!« Na kakšno zlo torej opozarja Jezus v tem odlomku? Izraža sodbo nad tistim, ki Jezusa pozna, pa ga ne sprejme. Jezus grozi pred zakrknjenostjo v zlu in vabi, da odpremo oči in se znebimo zaslepljenosti. Zlo nas pribije in priveže nase potem nas pa obsoja. Jezus pa se pusti sam pribiti na zlo, nas pa osvobodi. Odločno razkriva zlo in kaže na njegove posledice. S svojim odgovorom si kujemo večno srečo ali večno nesrečo. Svoboden sem, da rečem »da« Njegovi ljubezni.

    Pater dr. Vili Lovše

    https://pvililovse.wixsite.com/duhovni-odmiki/blog

    Z zanimanjem preberimo pojasnilo Jezusovih evangelijev za dva dni zgoraj. Kogar zanima naj si odpre medmrežno povezavo za vsakodnevno branje razlag evangelijev s strani patra dr. Vilija Lovšeta. Verniuki imamo pravico vedeti in se podučiti ter pravilno razumeti verske stvari, ki nam jih pojasni kompetenten teolog. Janez

  83. Hvala says:

    MIR IN MEČ

    “NE MISLITE, DA SEM PRIŠEL ZATO, DA PRINESEM MIR, AMPAK MEČ” (Mt 10,34) .

    JEZUSOVA BESEDA JE MEČ, KI NE PUSTI NIKOGAR, KI JO SPREJME, V NEKEM NAVIDEZNEM MIRU. TO JE BESEDA, KI VZNEMIRJA, KI TERJA ODLOČEN ODGOVOR.

    KAJ POMENI TA JEZUSOVA IZJAVA???? ( Preberite v prilogi ).

    https://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/clanek/56-5-Duhovnost-5?Open

    • Janez says:

      Draga sestra Hvala, rajši bi vas imenoval po vašem imenu, zahvaljujem se vam, da ste mi pomagali odvozlati pomen iz evangelija Mir in Meč in me spodbudili, da sem iskal pojasnila še drugod. Našel sem jih na blogu patra dr. Vilija Lovšeta, kar objavljam zgoraj. Brez zadostne in kvalificirane teološke izobrazbe verniki težko pravilno razumemo Jezusove Evangelije. Iskal pa jih bom uporno tudi drugod. Kako narobe lahko laično tolmačimo Jezusove Besede ! Vesel sem, da se trudite po svojih močeh naprej in objavljate. BVB. Janez

      • Hvala says:

        Bogu zahvala, da nas vodi, pa tudi vam in vsem ostalim, bodimo skupaj tesno povezani z Jezusom v tej skupini!.

        Vse dobro želim!

  84. Miro says:

    ODPRL SE BOM JEZUSU IN NJEGOVIM ZAHTEVAM, DA BO ZARES MOJA PRVA LJUBEZEN!

    BOŽJA BESEDA: »Ne mislite, da sem prišel zato, da prinesem mir na zemljo; nisem prišel, da prinesem mir, ampak meč. Prišel sem, da ločim človeka od njegovega očeta, hčer od njene matere, snaho od njene tašče; in človekovi sovražniki bodo njegovi domači. Kdor ima rajši očeta ali mater kakor mene, ni mene vreden; in kdor ima rajši sina ali hčer kakor mene, ni mene vreden. Kdor ne sprejme svojega križa in ne hodi za menoj, ni mene vreden. Kdor najde svoje življenje, ga bo izgubil, in kdor izgubi svoje življenje zaradi mene, ga bo našel.

    Kdor sprejme vas, sprejme mene; in kdor sprejme mene, sprejme tistega, ki me je poslal. Kdor sprejme preroka, ker je ta imenovan prerok, bo dobil plačilo preroka; in kdor sprejme pravičnega, ker je ta imenovan pravični, bo dobil plačilo pravičnega. Kdor dá piti samo kozarec hladne vode enemu izmed teh malih, ker je ta imenovan učenec, resnično, povem vam, ne bo izgubil svojega plačila« (Mt 10, 34-42).

    https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Mt+10%2C34-42&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

    Jezusova navzočnost zaznamuje vse odnose, da prihaja celo do ločitve znotraj družin. To je svoboda vere, ki je pripravljena sprejeti vse skozi križ. Odprl se bom Jezusu in njegovim zahtevam, da bo zares moja prva ljubezen. Gospod, strah me je, da te nisem sposoben tako ljubiti. Reši me strahu in me okrepi v ljubezni (Luč Besede rodi življenje, Primož Krečič).

    Odprimo srca Božji besedi in Gospoda Jezusa ljubimo nadvse, a ne samo z lepimi besedami, temveč predvsem s konkretnimi deli usmiljenja do bližnjega, v moči Svetega Duha! Vedno, ko v življenju postavljamo Jezusa na prvo mesto, z božjo pomočjo odpiramo pot tudi do urejenih odnosov z bližnjimi.

    V tem duhu Božjemu usmiljenju izročimo trpeče osebe in prošnje za uslišanje v rubriki »Prosim za molitev«! Molimo sveti rožni venec in rožni venec Božjega usmiljenja po namenih, ki so navedeni v zapisih pod: Helena, Nadnu, Irena, Sofija, Hvala, Slavica, Janez, Anna, Frančiška, Jasna, Katarina, Kristina, M, Tanja, Ljubica, Sasa, Viktorija, Kristjan, Sija, Žametna vrtnica, Angelika, Boštjan, Klara, Irena, Mata, Helena, MamiM, Simona, Manja, Marjetka, Ida, Zaskrbljena, Tina, Simon, Olga, Vesna … Zgodi se presveta Božja volja!

    POD TVOJE VARSTVO PRIBEŽIMO

    Pod tvoje varstvo pribežimo,
    o sveta božja Porodnica,
    ne zavrzi naših prošenj
    v naših potrebah,
    temveč reši nas
    vselej vseh nevarnosti,
    o častitljiva in blagoslovljena Devica,
    naša gospa, naša srednica,
    naša besednica!

    S svojim Sinom nas spravi,
    svojemu Sinu nas priporoči,
    svojemu Sinu nas izroči!

    Božje usmiljenje, ki si nam dalo Presveto Devico Marijo za Mater usmiljenja, zaupamo vate!
    Božje usmiljenje, navzoče v postavitvi Cerkve, ki obsega vesoljni svet, zaupamo vate!
    Božje usmiljenje, tolažba in blagor vsem, ki so skesanega srca, zaupamo vate!

  85. Janez says:

    Papež Frančišek o Božjem kraljestvu

    Jezusovo kraljestvo ni od tega sveta
    Jezus je najprej odgovoril, da njegovo kraljestvo »ni od tega sveta« (v. 36). Potem pa je potrdil: »Ti praviš: Kralj sem« (v. 37). Iz vsega Jezusovega življenja je razvidno, da On nima političnih ambicij. Spomnimo se, da je bila po pomnožitvi kruha množica navdušena nad čudežem in ga je hotela razglasiti za kralja, da bi vrgla rimsko oblast in vzpostavila izraelsko kraljestvo. Toda za Jezusa je kraljestvo nekaj drugega, ki se prav gotovo ne udejanji z uporom, nasiljem in močjo orožja. Zato se je sam umaknil na goro, da bi molil (prim. Jn 6,5-15). Sedaj, ko odgovarja Pilatu, mu da vedeti, da se njegovi učenci niso bojevali in ga branili. Pravi: »Ko bi bilo moje kraljestvo od tega sveta, bi se moji služabniki bojevali, da ne bi bil izročen Judom, toda moje kraljestvo ni od tod.«

    Božje kraljestvo je utemeljeno na ljubezni
    Jezus hoče dati razumeti, da je nad politično oblastjo še ena druga veliko večja in se je ne doseže s človeškimi sredstvi. On je prišel na zemljo, da bi izvajal to oblast, ki je ljubezen in bi pričeval za resnico (prim. v. 37). Gre za božansko resnico, ki je dejansko osrednje sporočilo evangelija: »Bog je ljubezen« (1Jn 4,8) in hoče vzpostaviti na svetu svoje kraljestvo ljubezni, pravičnosti in miru. Jezus je kralj tega kraljestva, ki se razteza vse do konca časov. Zgodovina nas uči, da so kraljestva, utemeljena na moči orožja in goljufije, krhka in prej ali slej razpadejo. Toda Božje kraljestvo pa je utemeljeno na ljubezni ter se zakorenini v srce. Božje kraljestvo se zakorenini v srce in tistemu, ki ga sprejme, podeli mir, svobodo in polnost življenja. Vsi mi hočemo mir, vsi mi hočemo svobodo, vsi mi hočemo polnost. Kako se to stori? Pusti, da se Božja ljubezen, Božje kraljestvo, Jezusova ljubezen ukorenini v tvojem srcu in imel boš mir, imel boš svobodo in imel boš polnost. Toda ne smemo pozabiti, da Jezusovo kraljestvo ni od tega sveta. On bo lahko dal novi smisel našemu življenju, ki je včasih postavljeno na težko preizkušnjo tudi zaradi naših napak ter naših grehov, vendar samo pod pogojem, da ne sledimo logikam tega sveta in njegovim »kraljem«.

    Kaj je nebeško kraljestvo?
    Jezus se ne trudi, da bi to razložil. Oznanja ga od začetka svojega evangelija. ‘Nebeško kraljestvo je blizu.’ Tudi danes je blizu. Vendar ga nikoli naravnost ne pokaže, temveč posredno preko delovanja gospodarja, kralja, desetih devic… Preko prilik in primer nam pusti, da ga zaslutimo. Pokaže pa na učinke, da je nebeško kraljestvo sposobno spremeniti svet; kot kvas, ki je skrit v testu, kot majhno in ponižno gorčično seme, ki pa postane veliko kot drevo. Po dveh prilikah, o katerih želimo razmišljati, lahko razumemo, da je Božje kraljestvo navzoče v Jezusu osebno. On je skriti zaklad in dragoceni biser. Razumljivo je kmetovo in trgovčevo veselje: našla sta! To je veselje vsakega od nas, ko odkrijemo Jezusovo bližino in navzočnost v našem življenju. To je navzočnost, ki spreminja bivanje in nas odpira za potrebe bratov. To je navzočnost, ki nas vabi sprejeti vsako drugo navzočnost, tudi tisto od tujca in begunca. Je sprejemajoča navzočnost, vesela navzočnost, rodovitna navzočnost. Tako je kraljestvo v nas.

    Kako najti Božje kraljestvo?
    Vi bi me lahko vprašali; lahko bi me kdo vprašal: ‘Toda oče, kako najti Božje kraljestvo?’ Vsak od nas ima posebno pot. Vsakdo ima v življenju svojo pot. Za nekoga je srečanje z Jezusom dolgo pričakovano, želeno in iskano, kakor je predstavljeno v priliki o trgovcu, ki kroži po svetu, da bi našel nekaj vrednega. Drugim se zgodi nenadoma, skoraj po naključju, kakor v priliki o kmetu. To nas spominja, da se Bog vsekakor pusti srečati, saj je on tisti, ki se prvi želi srečati z nami in je prvi, ki išče, da bi nas srečal. Prišel je namreč, da bi bil ‘Bog z nami’. In Jezus je med nami, danes je tu. On je namreč rekel: ‘Kadar ste zbrani v mojem imenu, sem jaz med vami.’ Gospod je tukaj, je z nami, je med nami. On je, ki nas išče in se pusti najti tudi tistemu, ki ga ne išče. On je, ki nas išče in se pusti najti. Včasih se pusti najti na nenavadnih krajih in v nepričakovanih trenutkih. Ko pa najdemo Jezusa, smo očarani, prevzeti in z veseljem opustimo naš običajen, včasih pust in brezvoljen način življenja, da objamemo evangelij in se pustimo voditi novi logiki ljubezni ter ponižnemu in nesebičnemu služenju.

    Papež Frančišek

    MOLIMO BOGA, DA PRIDE K NAM BOŽJE KRALJESTVO
    Taizé: Kaj pomeni »sprejeti Božje kraljestvo kot otrok?
    Nekega dne so ljudje pripeljali otroke k Jezusu, da bi jih blagoslovil. Učenci so bili nezadovoljni. Jezus je postal nejevoljen in jim je rekel, naj pustijo otroke k njemu. Nato je rekel: »Kdor ne sprejme Božjega kraljestva kakor otrok, nikakor ne pride vanj« (Mr 10,13-16). Pomembno se je spomniti, da je pred tem Jezus istim učencem rekel: »Vam je dana skrivnost Božjega kraljestva« (Mr 4,11). Zaradi Božjega kraljestva so pustili vse in šli za Jezusom. Iščejo Božjo navzočnost, hočejo biti del njegovega kraljestva. Zdaj pa jih Jezus opozori, da si z zavračanjem otrok zapirajo edini vhod v Božje kraljestvo, kamor si tako zelo želijo. Toda kaj pomeni »sprejeti Božje kraljestvo kot otrok«?

    V splošnem si to razlagamo kot »sprejeti Božje kraljestvo, kakor ga sprejme otrok«. To se ujema z nekaterimi drugimi Jezusovimi besedami v Matejevem evangeliju: »Če se ne spreobrnete in ne postanete kakor otroci, nikakor ne pridete v nebeško kraljestvo« (Mt 18,3). Otrok zaupa brez razmišljanja. Otroci ne morejo živeti, ne da bi zaupali ljudem okoli sebe. Njihovo zaupanje ni vrlina, je življenjska nuja. Najboljše, kar imamo za srečanje z Bogom, je naše otroško srce, ki se spontano odpre, ki si preprosto upa spraševati, ki hoče biti ljubljeno. Toda stavek bi lahko pomenil tudi »sprejeti Božje kraljestvo, kakor sprejmeš otroka«. Uporabljeni glagol »sprejeti« ponavadi pomeni »sprejeti nekoga«, kar je razvidno nekaj vrstic pozneje, ko Jezus govori o »sprejemanju otroka« (Mr 9,37). V tem primeru bi Jezus primerjal sprejemanje Božje navzočnosti s sprejemanjem otroka. Med Božjim kraljestvom in otrokom obstaja neka povezava.

    Sprejeti otroka pomeni sprejeti obljubo. Otrok raste in se razvija. Na enak način tudi Božje kraljestvo na zemlji ni nikoli zaključeno dejstvo, ampak bolj obljuba, dinamičen in nezaključen proces rasti. In otroci so nepredvidljivi. V evangeljski zgodbi pridejo, kadar pridejo, v nobenem primeru pa ne ob pravem času za učence. Toda Jezus vztraja, da jih morajo sprejeti, saj so tam. Na enak način moramo sprejeti Božjo navzočnost, ko se nam razkrije, ne glede na to, ali je trenutek pravi ali ne. Moramo igrati igro. Sprejeti Božje kraljestvo tako, kot sprejmemo otroka, pomeni ostati čuječi in moliti, da ga bomo lahko sprejeli, ko bo prišlo, vedno nepričakovano, ob primernem trenutku ali ne.

    Zakaj je bil Jezus tako pozoren do otrok?
    Nekega dne se je dvanajstero apostolov prerekalo o tem, kdo je največji (Mr 9,33-37). Jezus je uganil, o čem govorijo, in izrekel nekaj presenetljivih besed, ki so obrnile njihovo razmišljanje na glavo: »Če kdo hoče biti prvi, naj bo izmed vseh zadnji in vsem služabnik.« Nato je naredil nekaj v skladu s svojimi besedami. Odšel je iskat otroka. Je bil to zapuščen otrok na eni izmed ulic Kafarnáuma? Vzel je otroka, ga postavil na sredo med bodoče voditelje Cerkve in jim rekel: »Kdor sprejme enega takih otrok v mojem imenu, mene sprejme.« Jezus se je poistovetil z otrokom, ki ga je vzel v svoje naročje. Potrdil je, da ga »eden takih otrok« najbolje predstavlja in da je sprejetje takega otroka enakovredno sprejetju njega, Kristusa.

    Malo pred tem je Jezus izrekel težko razumljive oziroma zagonetne besede: »Sin človekov bo izročen v človeške roke« (Mr 9,31). »Sin človekov« je Jezus sam in istočasno vsi »sinovi človeka«, vsi ljudje. Jezusove besede lahko pomenijo, da »smo ljudje izročeni v oblast drug drugega«. Še posebej med aretacijo in krutim ravnanjem z Jezusom je znova postalo jasno, da ljudje z nemočnimi soljudmi ravnajo, kot se jim zdi. Zato ni presenetljivo, da se Jezus prepozna v otroku, ki ga je šel iskat, saj so otroci pogosto popolnoma predani v milost tistih, ki imajo moč nad njimi. Jezus je pokazal posebno skrb za otroke, ker je hotel, da bi bili njegovi nasledniki posebej pozorni do ubogih in nemočnih. Do konca časov bodo ti ljudje njegovi predstavniki na zemlji. Kar bo storjeno njim, bo storjeno njemu, Kristusu (Mt 25,40). »Najmanjši bratje«, ti, ki skoraj nič ne veljajo in se z njimi nekaznovano grdo ravna, ker nimajo ne moči ne prestiža, so pot, ki jo je treba prehoditi, da bi zaživeli v skupnosti s Kristusom.

    Če je Jezus postavil otroka med svoje učence, je to storil tudi zato, da bi oni sami postali majhni in se pomirili s tem. To jim razloži z besedami, ki sledijo: »Kdor vam da piti kozarec vode zaradi imena, ker ste Kristusovi – resnično, povem vam –, zagotovo ne bo izgubil svojega plačila.« (Mr 9,41) Ko bodo hodili po svetu in razglašali Božje kraljestvo, bodo tudi apostoli »izročeni v oblast drug drugega«. Nikoli ne bodo vnaprej vedeli, kako bodo sprejeti. Toda tudi za tiste, ki jih bodo sprejeli s preprostim kozarcem vode, brez da bi jih jemali zelo resno, bodo prinašalci Božje navzočnosti.

    Pismo iz Taizéja

    Kdor je zvijačnega srca, ne bo našel sreče, kdor je lažnivega jezika, bo padel v hudobijo. Pridigar »Ni se vam treba nenehno zahvaljevati, delajte tudi vi dobro in pomagajte. Kar je narobe z našim svetom je to, da smo pozabili, kako drug drugega ljubiti. Kajti, ne pozabimo: sočutje spreminja svet na bolje, pa naj bo v še tako majhnih količinah.« Neznani avtor.

  86. Janez says:

    Iskanje odgovorov na vprašanja o življenju in Bogu

    Duševni mir v nestanovitnem svetu
    Iskanje duševnega miru: Kako lahko v tako nezanesljivem času dosežemo notranji mir ter premagamo skrb in strah?
    Ali obstaja na tem svetu kakšna ustanova ali oseba, na katero se lahko obrnemo brez ozira na to, kaj se dogaja okoli nas ali v nas samih? Je mogoče z upanjem gledati na prihodnost ne glede na okoliščine, ki nam jih življenje nameni? Dandanes se čedalje več študentov zateka h Gospodu, saj ga vidijo kot nekakšno stalnico; svet okoli nas se namreč nenehno spreminja, medtem ko ostaja On vedno isti. Bog je vselej neomajen in vreden zaupanja, saj je tudi sam rekel: »Ali je še kakšen Bog razen mene? Ni je skale, ne poznam je. Jaz, GOSPOD, se ne spreminjam.«1 Na Boga se lahko vedno zanesemo in nanj računamo. On, ki je »isti, včeraj in danes in na veke«,2 pa nam je dal možnost, da ga osebno spoznamo in tako preko njega dosežemo notranji mir. Le z Njim lahko naše srce doseže trden počitek.

    Pravi notranji mir – grajenje na skali
    Ste se že kdaj vprašali, na čem gradite svoje življenje? Lahko ste prepričani, da mora vsak človek življenje na nečem osnovati – vsak izmed nas ima nekakšen temelj, na katerega postavi vse svoje upe in pričakovanja. Morda smo ta temelj mi sami: »Prepričan sem, da bom v življenju uspel, če se bom le dovolj potrudil.« Morda je to naš način življenja: »Če bom imel veliko denarja, bo moje življenje čudovito.« Morda je naš temelj kakšno časovno obdobje: »Novo tisočletje bo naredilo korenite spremembe.«

    Bog pa ima za nas v mislih drugačen temelj. On pravi, da ni varno graditi upe in pričakovanja na nas samih, na drugih ljudeh ali na čemerkoli, kar nam lahko ta svet ponudi. Želi si, da bi položili svoje zaupanje vanj. Jezus pravi: »Zato je vsak, ki posluša te moje besede in jih uresničuje, podoben preudarnemu možu, ki je zidal svojo hišo na skalo. Ulila se je ploha, pridrlo je vodovje in zapihali so vetrovi ter se zagnali v to hišo, in vendar ni padla, ker je imela temelje na skali. Kdor pa te moje besede posluša in jih ne uresničuje, je podoben nespametnemu možu, ki je zidal hišo na pesku. Ulila se je ploha, pridrlo je vodovje in zapihali so vetrovi; zagnali so se v to hišo in padla je in njen padec je bil velik.«5

    Res je, da se je modro obrniti na Gospoda vsakič, ko nas tarejo križi in težave, toda Božji načrt za človeka je življenje v izobilju ne glede na to, kakšne so okoliščine. On si želi, da bi imel na nas pozitiven vpliv v vsakem trenutku našega življenja, zato pravi, da vsi ljudje, ki položijo svoje zaupanje vanj in v njegovo besedo, gradijo svoje življenje na trdi skali.

    Temeljni duševni mir
    Mnogo ljudi se počuti varne, če se rodijo kot otroci milijonarja ali če vedo, da lahko z lahkoto dobijo dobre ocene. Toda največji občutek varnosti dobimo, če imamo oseben odnos z Gospodom.

    Bog je mogočen. Za razliko od nas Bog natančno ve, kaj se bo zgodilo jutri, naslednji teden, čez eno leto ali čez desetletje. On ve celo, kaj se bo zgodilo v novem tisočletju, saj pravi: »Jaz sem Bog in drugega ni, Bog, in ni ga kakor jaz. Od začetka oznanjam konec.«6 Najpomembnejše pa je dejstvo, da on ve za vse, kar se bo v našem življenju zgodilo, in nam je pripravljen vsak trenutek stati ob strani, če se le odločimo za življenjsko pot z njim. On je »zatočišče in moč, pomoč v stiskah, vedno navzoča.«7 Vse, kar moramo narediti, je to, da ga vsak dan vdano iščemo. On namreč pravi: »Iskali me boste in me boste našli. Ko me boste iskali z vsem srcem.«8

    Toda to še ne pomeni, da bo tistim, ki imajo osebni odnos z Bogom, vse zlo prizaneseno. Če bodo na primer teroristi v novem tisočletju na naš narod izvršili kakšen napad, bodo morda trpeli tudi tisti, ki Boga poznajo. Kljub vsemu pa bodo čutili nekakšen notranji mir in z močjo, ki jim jo bo dal Gospod, bodo lahko pot nadaljevali. Eden izmed Jezusovih privržencev je zapisal tako: »Od vseh strani pritiskajo na nas, pa nismo utesnjeni. Ne vidimo poti, pa jo še najdemo. Preganjajo nas, pa nismo zapuščeni. Ob tla nas mečejo, pa nismo uničeni.«9 Vsi lahko iz preteklih izkušenj potrdimo, da se moramo v resničnosti pogosto soočati s težavami. A če se v te težavne vode podamo skupaj z Gospodom, se lahko nanje odzovemo na drugačen način in jih prebrodimo z močjo, ki ne izvira iz nas samih. Na svetu namreč ni nobene težave, ki je Gospod ne bi mogel premagati. On je večji od vsega, kar nas lahko v življenju zadane, in ne bo nikoli pustil, da se s težavami spopadamo sami.

    Bog skrbi za nas. Poleg Božje mogočnosti lahko ljudje v svojem življenju izkusimo tudi njegovo globoko ljubezen. Od novega tisočletja lahko ljudje pričakujemo marsikaj: morda bo to čas svetovnega miru, kot ga ni še nihče videl, morda pa bo več sovraštva, etične nestrpnosti in nasilja kot kdajkoli prej. Toda ne glede na to, kaj se bo zgodilo, smo lahko prepričani, da nas nihče ne more ljubiti tako močno, kot nas ljubi Gospod, in nihče ne more za nas skrbeti s takšno vnemo, kot skrbi On. Bog nam preko Svetega pisma sporoča: »GOSPOD je dober, utrdba ob dnevu stiske, in pozna tiste, ki se zatekajo k njemu.«10 »Vso svojo skrb vrzite nanj, saj on skrbi za vas.«11 »GOSPOD je pravičen na vseh svojih poteh, dobrotljiv v vseh svojih delih. GOSPOD je blizu vsem, ki ga kličejo, vsem, ki ga kličejo v zvestobi. Izpolni željo svojih častilcev, usliši njihovo klicanje in jih reši.«12

    Jezus Kristus je svoje učence pomiril z naslednjimi besedami: »Ali ne prodajajo dveh vrabcev za en novčič? In vendar nobeden od njiju ne pade na zemljo brez vašega Očeta. Vam pa so celo vsi lasje na glavi prešteti. Ne bojte se torej! Vi ste vredni več kakor veliko vrabcev.«13 Če se predate Gospodu, bo on za vas skrbel na način, kakršnega do sedaj še niste poznali; kajti nihče ni za vas skrbel tako, kot Gospod, saj nihče ni tega zmožen.

    Doseči duševni mir preko Boga
    Še sanja se nam ne, kaj bi lahko novo tisočletje prineslo. Toda Boga potrebujemo v vsakem primeru. Če nas v prihodnosti čakajo težavne vode, bo Bog ob nas, da nam jih pomaga prebroditi; če pa bodo leta mirna, bomo potrebovali Boga, da nam zapolni tisto notranjo praznino in da v naša življenja prinese smisel. Toda kaj je na koncu resnično pomembno? Ko pridemo do konca poti, ima pomen le še naša povezanost z Gospodom. Ga resnično poznamo? Pozna On nas? Smo pred njim zaprli vrata našega srca ali smo ga povabili, naj vstopi? Tistim, ki so ga resnično spoznali, je spremenil pogled na svet in jim dal upanje; če namreč gojimo z njim osebni odnos, lahko naše srce občuti mir v vsaki situaciji. Toda zakaj moramo Boga postaviti ravno v središče našega življenja? Če on ne živi v našem srcu, ne moremo nikoli občutiti notranjega miru in živeti v upanju. Moramo se zavedati, da nismo Bogovi saj smo le ustvarjeni ljudje On pa je Bog od Nekdaj. Ni odvisen od nas, mi pa se moramo v vsaki stvari zanašati nanj, saj smo bili ustvarjeni tako, da v življenju potrebujemo njegovo navzočnost. Tako je jalov vsak poskus polnega življenja brez njega. Bog si želi, da bi ga iskali. Želi si, da bi ga našli in ga povabili v svoje življenje. A tu nastane problem: ljudje smo pred njim zaprli vrata naših src. V Svetem pismu piše: »Mi vsi mo tavali kakor ovce, obrnili smo se vsak na svojo pot.«14 Vsi ljudje smo že kdaj poskušali živeti brez Boga in takšno življenje Sveto pismo poimenuje »greh«.

    Resnični mir = Božji mir
    Časi se spreminjajo in tehnologija napreduje – toda vse to v končni fazi nima tako velikega pomena, kot se nam v danem trenutku zdi. Zakaj? Ker naši glavni problemi niso materialni, fizični, temveč duhovni. Osnovni problem človeka je to, da smo se oddaljili od Boga. Bog se zaveda našega problema in nam je zato priskrbel rešitev; postavil je pot, po kateri se lahko vrnemo k njemu … in ta pot je Jezus Kristus. Sveto pismo nam sporoča: »Bog je namreč svet tako vzljubil, da je dal svojega edinorojenega Sina, da bi se nihče, kdor vanj veruje, ne pogubil, ampak bi imel večno življenje.«15 Jezus Kristus je na križu umrl za naše grehe (križanje je namreč starodavni način usmrtitve), umrl je namesto nas, bil v grob položen in tretji dan je od mrtvih vstal. Zaradi njegove daritve na križu, lahko ljudje zopet stopimo v občestvo z Bogom in imamo z njim osebni odnos: »Tistim pa, ki so jo [Besedo] sprejeli, je dala moč, da postanejo Božji otroci, vsem, ki verujejo v njeno ime.«16

    Pravzaprav je vse zelo preprosto: Bog si želi, da bi imeli z njim poln odnos in nam je to tudi omogočil preko svojega sina Jezusa Kristusa. Sedaj pa je odvisno od naše odločitve, ali Boga iščemo ali ne. Večina vernikov išče Boga preko molitve, saj je le-ta nekakšen iskren pogovor z Gospodom. Tudi vi se lahko še ta trenutek odločite ter ga povabite v svoje življenje z naslednjimi besedami: »Bog! Želim si te spoznati. Res je, da te do danes še nisem povabil v svoje življenje, toda sedaj bi rad to spremenil. Rad bi se ti približal in se oklenil možnosti odrešitve, ki si mi jo omogočil preko svojega Sina. Svoje zaupanje polagam v moč Jezusove smrti na križu in v posledico te daritve, odpuščanje grehov. Želim si, da bi vstopil v moje življenje in od današnjega dne naprej hodil z menoj. Pridi k meni in ostani z menoj.«

    Sedaj pa se vprašajte, če ste te besede izgovorili iskreno. Pravilni odgovor na to vprašanje veste le vi in On, Jezus, ki je naš Bog. Če je odgovor pritrdilen, potem se lahko veselite svetle prihodnosti, saj nam je Gospod obljubil, da bomo imeli življenje v izobilju, če bomo le pripravljeni živeti v osebnem odnosu z njim.17 Bog nam zagotavlja, da bo prebival v našem srcu18 in da nam bo podaril večno življenje.19 Melisa, študentka v Novi Angliji, nam npr. o Bogu pripoveduje naslednje: »Moja starša sta se ločila, ko sem bila sama še zelo mlada in zato nisem mogla doumeti vsega, kar se je dogajalo okoli mene. Vedela sem le, da očeta ni bilo več domov. Ko sem prišla nekega dne na obisk k svoji babici, sem ji povedala za svojo zmedenost in jo vprašala, zakaj me je oče prizadel in zapustil. Ona me je nežno objela in mi zašepetala v uho, da obstaja nekdo, ki me ne bo nikoli zapustil – Jezus. Potem mi je prebrala dva odlomka iz Svetega pisma, ki pravita: »Nikakor te ne bom pustil samega, nikakor te ne bom zapustil.« (Hebrejcem 13,5) in »Oče sirotam … je Bog« (Psalm 68,5). Od takrat naprej sem bila vedno navdušena nad dejstvom, da imam Boga, ki si želi biti moj oče.«

    Ne glede na to, kaj se dogaja okoli nas, lahko v Gospodu vedno najdemo duševni mir, če se mu le predamo in se zavedamo, da nam vedno stoji ob strani. Novo tisočletje lahko prinese marsikaj in ravno zato potrebujemo Boga kot stalnico v našem življenju. V Njem namreč premoremo vse, ki nam daje Moč. Bog je Ljubezen, ki nas ima kot svoje Otroke Brezpogojno in Neskončno Rad. Ali imamo tudi mi radi Boga?

    Najdeno in povzeto iz medmrežja v prevodu iz angleščine: Iskanje odgovorov na vprašanja o življenju in Bogu za ameriške študente.

    ADDENDUM
    Najbolj dragocena stvar, ki jo imamo, je spoznati, da je vse, kar imamo, darilo od Boga, in da mir in svobodo, ki jo imamo, pravilno uporabljamo je povedal salezijanec Tom Uzhunnalil, ki je bil 557 dni ujetnik islamskih skrajnežev: “Najbolj dragocena stvar je biti z Bogom”. V ujetništvu je prestal več kot leto in pol. “Reševala me je molitev pravi. Verjamem, da je naš Bog živi Bog. In ker je živi Bog, lahko odgovori na vsako moje vprašanje ali molitev. Odgovoril je na vse moje goreče in iskrene molitve, čeprav je zame trajalo več kot leto in pol, da sem potem dobil in videl ta odgovor Njegove rešitve iz ujetništva, kar je bil prelom v mojem življenju.

  87. Janez says:

    KAJ POMENI EVANGELIZIRATI?
    Evangelizirati pomeni za Cerkev prinašati veselo oznanilo v vse plasti človeštva in z vplivom tega oznanila od znotraj spreminjati in prenavljati človeštvo!

    Evangelij je treba oznanjati predvsem s pričevanjem. Zgled: kristjan ali skupina kristjanov znotraj človeške družbe, v kateri živi, razodeva, da zna razumeti in sprejemati druga, da zna z njim deliti življenje in usodo, da je solidaren z delom vseh za vse tisto, kar je plemenitega in dobrega… S takim pričevanjem brez besed ti kristjani prebujajo v srcih tistih, ki vidijo njihovo življenje, neustavljiva vprašanja: Zakaj so taki? Zakaj tako žive? Kaj ali kdo jih navdihuje? Zakaj so sredi med nami? Tako pričevanje je že tiho, vendar zelo močno in učinkovito razglašanje veselega oznanila.

    Vendar ostane to pričevanje vedno nezadostno; zakaj tudi najlepše pričevanje se v daljšem razdobju izkaže kot neučinkovito, če ga ne osvetli in utemelji to, čemur Apostol Peter pravi navedba „razloga za svoje upanje“ (prim. 1 Pt 3,15) – in če ni to pričevanje razvito z jasnim in nedvoumnim oznanilom o Gospodu Jezusu. Veselo oznanilo, ki ga razglašamo s pričevanjem življenja, je torej prej ali slej treba razglasiti z Besedo življenja in Dobrimi deli iz Vere v Jezusa. Ni prave evangelizacije, če ni oznanila o imenu, nauku, življenju, obljubah, kraljestvu in skrivnosti Jezusa iz Nazareta kot Božjega Sina, ki ne odseva tudi naše Dobrote, Ljubezni, Odpuščanja, Usmiljenja in služenja bližnjim. Naj se Vera in naša molitev, naša Ljubezen do Boga in Ljudi prelije v naše življenje, da bomo vedno z Božjo Pomočjo spolnjevali Božjo Voljo in Jezusov Evangelij.

    (Evangelii Nuntiandi – O evangelizaciji današnjega sveta)

    Addendum
    Bog zahteva, da opustimo hudobna dejanja Berilo iz knjige preroka Izaija (Iz 1,11-17)
    Čujte Gospodovo besedo: »Čemú mi je obilica vaših klavnih daritev? Naveličal sem se žgalnih daritev ovnov in tolšče pitane živine; ne maram krvi bikov, jagnjet in kozlov. Ko prihajate gledat moje obličje, kdo terja od vas, da hodite po mojih dvorih? Ne darujte mi več nevrednih daritev; kadilo mi je gnusoba! Mlaji, sobote, pozivi k shodu: ne prenesem slovesnosti in praznika. Vaše mlaje in vaše praznike sovraži moja duša; v breme so mi postali, naveličal sem se jih prenašati. Ko razprostirate svoje roke, zapiram pred vami svoje oči; četudi še toliko molite, vas ne poslušam, vaše roke so polne krvi. Umijte se, očistite se, odpravite svoja hudobna dejanja izpred mojih oči, nehajte zlobno delati! Učite se dobro delati, skrbite za pravico, pomagajte zatiranemu, prisojajte pravico siroti, branite pravdo vdove!«

  88. Janez says:

    Človek se ne spreobrne zaradi besed, ampak zaradi Tvoje Ljubezni in Dobrote (Omrežje Operando)

    Če želiš, da bi se ljudje okoli tebe spreobrnili, potem jih ljubi in tako izpolnjuj Božjo Voljo. Več kot besede jim bo o Bogu povedala tvoja ljubezen. Morda poznaš bolečino ob tem, ko drugi ne želijo slišati in sprejeti veselega oznanila o Božji ljubezni. To je del tvoje poti, je bolečina, ki lahko postane rodovitna. To so lahko polja, kjer rasteta tvoja ponižnost in potrpežljivost. Je najboljši način, da rasteš v ljubezni. Da ljubiš, tudi če ne vidiš rezultatov. Če misliš, da se mora nekdo še posebno spreobrniti, potem ga ljubi s še večjo ljubeznijo. Če mu želiš povedati, kako veliko dostojanstvo ima kot Božji otrok, potem ga spoštuj. Če bi mu rad govoril o usmiljenem Bogu, bodi z njim usmiljen in prizanesljiv. Če bi ga rad spodbudil, da se vrne k Očetu, ki mu odpušča, potem mu odpuščaj najprej ti sam. Najtežje bo sprejel sporočilo o Bogu nekdo, ki v svoji okolici ni izkusil ljubezni. Če mu želiš približati Boga, potem ga ljubi. Bog je ljubezen. Prihajaj k Bogu, dopusti mu, da ti podari izkušnjo svoje ljubezni. Šele ko boš prežet z Njegovo lučjo, boš lahko svetil drugim. Takrat mnogokrat niti ne bo treba besed. Če boš v sebi nosil obilje Božjega miru, če boš dobrohoten in v srcu vesel kristjan, bodo ljudje sami prihajali k tebi. Želeli bodo priti k luči, ki bo žarela v tebi. Včasih bi radi drugim oznanjali, a si ne vzamemo časa za molitev, ampak ta čas namenjamo zgolj oznanjevanju, govorjenju o Bogu. Takrat so naše besede prazne in ne morejo nagovoriti. Posvečaj svoj čas temu, da napolniš svojo dušo pri izviru žive vode.Veruj v Boga in Spolnjuj Njegovo Voljo ter Jezusov Evangelij. Bog je Ljubezen in Usmiljenje, ki je vedno pri nas in v nas.

    MOLITEV (Barbara Rajgelj Operando)
    Ljudem sem govoril o Tebi, Gospod. Niso želeli slišati Tvojega oznanila. Mislil sem, da zavračajo mene, na koncu pa sem se zavedel, da zavračajo Tebe. Pomislil sem, kako pogosto moraš biti zavrnjen Ti, ki si sama ljubezen. Takrat sem si zaželel le to, da bi Te mogel še bolj ljubiti. Obljubil sem si, da bom storil vse, kar je v moji moči, da Ti služim. Gledal sem Te in opazil, da daješ prav vsem, tudi tistim, ki Te zavračajo. Vem, da stvari ne morem storiti bolje, kot jih delaš Ti. Zato te poskušam v vsem posnemati. Ljubiti hočem vse, še posebno pa tiste, ki nočejo slišati zate. Če je to način, na katerega jim bom govoril o Tebi, ga hočem z vso silovitostjo živeti. Zdaj sem tu, pred Teboj, da napolnim svoje srce s Tvojo ljubeznijo. Nato bom to ljubezen ponesel v svet, da začuti lakoto in žejo po Tebi, ki si žarišče ljubezni. Želim, da se vsi ljudje vrnejo k Tebi. Amen

  89. Hvala says:

    KARIZME SVETEGA DUHA (PATER HANS BUOB-nadaljevanje)

    ČE SEM POPOLNOMA VDAN KRISTUSU, POTEM MU TUDI VSE PRIPADA. POTEM ON DELUJE PO MOJI BESEDI NE LE ČLOVEŠKO, MARVEČ JE POTEM V TEJ BESEDI SAM NAVZOČ IN ZADENE LJUDI V SRCE.
    ——————————————————————————————————————————————————
    MORAM VAM POVEDATI PRIMER, DA BOSTE ZAČUTILI , KAKO POMEMBNE STVARI SO TO:

    PRED NEKAJ ČASA SEM BIL V NEKI REDOVNI SKUPNOSTI, IN SICER V SKUPNOSTI, KJER SE VSI POZNAJO MED SEBOJ.
    TAM ME JE NEKA SESTRA PROSILA, NAJ MOLIM Z NJO, DA BI JI BOG DAL MOČ IN JO OZDRAVIL.
    TEDAJ SEM SKORAJ KOT AVGUŠTIN ODPRL SVETO PISMO IN PROSIL BOGA, NAJ NAM DA MORDA KAKŠEN NAMIG, ZAKAJ NAJ MOLIMO. BRAL SEM. MED BRANJEM SEM MISLIL: “LJUBI BOG, TO VENDAR NIMA POPOLNOMA NOBENE ZVEZE Z NAJINO SITUACIJO. KAKO NAJ SE SEDAJ REŠIM IZ TE ZADREGE? NAJPREJ MORAM VZPOSTAVITI POVEZAVO S KONKRETNO SITUACIJO.

    KO SEM PREBRAL VRSTICO , JE VSTALA NEKA MLADA SESTRA IN REKLA:”PATER , TO JE ZAME!” VSE DRUGE SO ZAČUDENO GLEDALE. TEDAJ PA JE SESTRA NADALJEVALA IN JAVNO PRIZNALA: “POLOŽILA SEM ŽE VEČNE ZAOBLJUBE; TODA V SAMOSTAN SEM VSTOPILA Z NAMENOM, DA BI ŠTUDIRALA MEDICINO IN PO ZAKLJUČNEM ŠTUDIJU SPET IZSTOPILA. ZDAJ SEM KONČALA ŠTUDIJ. SEM ZDRAVNICA IN SEM SE SKRIVAJ ŽE ZANIMALA ZA AMBULANTO. BILA SEM TRDNO ODLOČENA, DA GREM. TODA VESTE, KAJ TAKEGA ŠE VSE SVOJE ŽIVLJENJE NISEM DOŽIVELA. ZDAJ MI JE BILO TAKO, KOT DA BI KRISTUS STAL PRED MENOJ. BILO MI JE, KOT DA S TO BESEDO MISLI OSEBNO MENE. ZDAJ VEM, DA IMAM RESNIČNI POKLIC, TO SEM ZDAJ DOŽIVELA. TA SESTRA JE SEDAJ ŽE TRI LETA DEJAVNA KOT ZDRAVNICA V MISIJONIH.
    ——————————————————————————————————————————————————-

    ZDAJ PA PREMISLITE. KAKO STORITI TO S ČLOVEŠKO MODROSTJO, ČE NIHČE NE VE, KAJ NAMERAVA TA SESTRA????NIHČE NI VEDEL!
    ——————————————————————————————————————————————————–
    IN RAVNO NJO JE ZADELA TA BESEDA, KI JE NITI SAM NISEM RAZUMEL. BILA JE TOREJ PREROŠKA BESEDA. BILA JE BOŽJA BESEDA, DANA ZA DRUGEGA.
    ——————————————————————————————————————————————————–

    POMISLITE: TA BESEDA JE NEKEGA ČLOVEKA V TRENUTKU POPOLNOMA SPREMENILA; ČLOVEKA, KI JE VEČ LET IMEL TAKŠNE NAMENE IN JE SVOJE OBLJUBE NAREDIL S TAKŠNIM NAMENOM- NJEGA JE ZADELO.!
    ——————————————————————————————————————————————————–
    DRUGI PRIMER IZ MOJEGA DUŠNEGA PASTIRSTVA. PRI MOJIH TEČAJIH SODELUJE TUDI SODELAVKA, KI IMA DAR PREROKOVANJA.
    NAJVEČKRAT SE JI POKAŽE SLIKA, KI JO POTEM RAZLOŽI. PRED KRATKIM JE PRIŠLA K NJEJ NEKA ŽENA PO DUŠNOPASTIRSKI NASVET. TA ŽENA JE GLOBOKO ŽALOVALA, KAJTI NJEN MOŽ, PO RODU AFRIČAN, JE UMRL. ZELO GA JE LJUBILA IN NI MOGLA PREBOLETI NJEGOVE SMRTI.

    PREDEN JE PRIŠLA TA GOSPA, JE IMELA MOJA SODELAVKA SANJE. V SANJAH JE VIDELA, KAKO JE VSE SORODSTVO SOVRAŽILO MOŽA, KER JE POSTAL KATOLIČAN.
    PREKLELI SO GA, ZASTRUPILI IN UMORILI.

    TE STVARI, TAKO JE VIDELA V SANJAH, TA PREKLETSTVA SO GLOBOKI VZROK DEPRESIJ UBOGE ŽENE.

    KER TO PAČ NI BILA ORGANSKA BOLEZEN, JI SEVEDA NOBEN ZDRAVNIK NI MOGEL POMAGATI.
    ———————————————————————————————————————————————————
    MOJA SODELAVKA JE GOVORILA S TO ŽENO. ŽENI JE POJASNILA SITUACIJO, TAKO DA JE SPOZNALA POVEZAVE IN KONČNO Z NJO MOLILA.

    MOLILA JE ZA OSVOBODITEV IN OZDRAVLJENJE.
    ——————————————————————————————————————————————————-
    V KRATKEM ČASU JE BILA ŽENA POPOLNOMA OZDRAVLJENA SVOJIH DEPRESIJ.
    ———————————————————————————————————————————————————

    KAJ BI V TEJ SITUACIJI STORILA BREZ DARU DUHA????????????
    —————————————————————————————————————————————————–
    —————————————————————————————————————————————————–
    ŽENA BI PRIHAJALA DNEVE IN TEDNE- MORDA ŠE DANES———-IN ŠE NE BI BILA OZDRAVLJENA.

    TI PRIMERI NAJ VAS SPODBUDIJO. VSEMU TELESU CERKVE SO TI DAROVI DUHA PONUJENI. TAKO JE TO GLEDAL ŽE KONCIL. V KONSTITUCIJI O DUHOVNIKIH JE ZAPISANO, DA NAJ DUHOVNIKI ODKRIVAJO TE DAROVE DUHA V LAIKIH; IN SICER VSE DAROVE, SIJAJNEJŠE IN BOLJ PREPROSTE. DUHOVNIKI NAJ TE DAROVE SKRBNO NEGUJEJO. TO JE ENA OD NALOG DUHOVNIKOV PO II. VATIKANSKEM KONCILU. KONCILSKI OČETJE GOVORIJO VEDNO ZNOVA O PRENOVI, NE DA BI POZNALI NAČIN NJENEGA URESNIČEVANJA.

    VSE, KAR IMENUJEMO PRENOVA, NI NIČ DRUGEGA KOT NASLEDEK II. VATIKANSKEGA KONCILA!

    TO VAM GOVORIM, KER IMAM POGOSTO VTIS, DA VEČKRAT GLEDAMO NA DAROVE DUHA KOT NA PRIVATNO ZADEVO.
    —————————————————————————————————————————————————–

    PO NAUKU CERKVE PA SO TI DAROVI POMEMBNE STVARI, KI JIH MORAMO SPREJETI ZA GRADNJO KRISTUSOVEGA TELESA OBČESTVU!

    ZATO JE BILA PRVA ZAHTEVA : “PRIZADEVAJTE SI!”

    DRUGA ZAHTEVA PA SE JE GLASILA:” POSTANITE BOLJ SVOBODNI V ČAŠČENJU IN HVALJENJU!”

    PROSITE GOSPODA ZA NJEGOVO BESEDO , NAMENJENO NAM!
    ——————————————————————————————————————————————————-
    TU GRE ZATO, DA GOSPODA RESNIČNO PROSIMO, DA NAM SPREGOVORI PO DRUGEM- IN SICER V KAKRŠNI KOLI OBLIKI BESEDNE KARIZME.
    —————————————————————————————————————————————————————————————————————————————————————————————————————–

    VELIKA OVIRA ZA IZVRŠEVANJE DUHOVNIH DAROV JE LAHKO V TEM, DA BOGA NE PUSTIMO DO BESEDE.
    —————————————————————————————————————————————————————————————————————————————————————————————————————–
    MOLIMO NEPREKINJENO IN S TEM GOSPODA NE PUSTIMO GOVORITI.
    ———————————————————————————————————————————————————
    MI GA NEPRESTANO NAGOVARJAMO, ON PA NAM NIKOLI NE SME SPREGOVORITI.
    BOGA MORAMO PUSTITI GOVORITI, ZAKAJ DRUGAČE SE TAKŠNI DAROVI NE MOREJO URESNIČITI.

    NA VSAK NAČIN PRISLUHNIMO BOGU, PRIČAKUJMO BESEDO OD NJEGA IN JO IZPROSIMO.

    BOG NAM DAJE SVOJE DAROVE VEDNO V PREPROSTOSTI, NIKOLI VSILJIVO. ON JE VENDAR TA NEVSILJIVO LJUBEZNIVI BOG.
    ———————————————————————————————————————————————————
    NI SMISEL SKUPNE MOLITVE V TEM, DA VEDNO PREMIŠLJAM, KAJ BOM MOLIL. S TEM SE LE OVIRAM. SMISEL SKUPNE MOLITVE JE, DA POSLUŠAM, ALI MI HOČE BOG PRAV PO TEJ MOLITVI KAJ POVEDATI, IN DA NAREDIM TO MOLITEV ZA SVOJO LASTNO MOLITEV, PREDEN SAM NAPREJ MOLIM (Prepis- Karizme Svetega Duha).
    ——————————————————————————————————————————————————–
    Bog dela čudovite stvari, če človek prosi Boga, da je orodje v Njegovih rokah, potem bo ON izvajal preko človeka čudovite stvari, načrt.
    Če hoče Bog po nas storiti kaj posebnega, tedaj nam bo poslal določene ljudi. Potem je to Njegov problem , kaj bo s temi ljudmi storil , ne pa naš, pravi še pater Hans.

    Ja, kako zelo pomembno je POSLUŠNOST BOGU, POTRPEŽLJIVOST, PONIŽNOST, POKORŠČINA. Gospoda prosimo, da nam pokaže, kaj želi od nas, kakšen je Njegov načrt, kaj naj mi naredimo. MORAMO PA MU DOPUSTITI, DA BO SPREGOVORIL. ČE BOMO SAMO MI GOVORILI, RAZMIŠLJALI, SE DRŽALI SVOJIH IDEJ IN NAČRTOV, NAM NE BO MOGEL SPREGOVORITI!

    POSLUŠAJMO GA, KAJ NAM GOVORI!

    ——————————————————————————————————————————————————-

  90. Janez says:

    RAZNI KRATKI POVZETKI O PRAVIČNOSTI V RAZMISLEK

    Na različnih področjih človeškega življenja je treba doseči neko družbeno pravičnost, po meri in pameti človeka. Vendar to je človeško gledanje in ne Božje. V gospodarskem ali finančnem smislu je to npr. člkveško pravična smotrna porazdelitev bogastva med člani družbe, zmernost cen in pravičnost v smislu pogodbe znana kot lastniški kapital, pravično sojenje glede na pravne norme in resnico, ki je podprta in dokazana z dokazi itd. Pomembno je tudi poudariti, da je na področju vere pogosto tudi uporaba koncepta, ki nas zadeva. Natančneje, v okviru katoliške cerkve je npr. uveljavljeno načelo pravičnosti, ki naj bi se nanašalo na uporabo Biblije kot Božjega zakona vernikom z jasnim ciljem, da lahko oseba reši svojo dušo, če dela in živi po Božjih postavah in Evangeliju in veruje v Boga.

    Pravičnost: »Tisti, ki prejemajo obilje milosti in daru pravičnosti, bodo KRALJEVALI V ŽIVLJENJU po enem, Jezusu Kristusu. Rimljanom 5:17«.

    Evangelij po Mateju, Mt 5,20-26
    » Kajti povem vam: Če vaša pravičnost ne bo večja kakor pravičnost pismoukov in farizejev, nikakor ne pridete v nebeško kraljestvo.” Slišali ste, da je bilo starim rečeno: Ne ubijaj! Kdor pa ubije, bo kriv pred sodbo. Jaz pa vam pravim: Vsak, kdor se jezi na svojega brata, bo kriv pred sodbo. Kdor pa reče bratu raká, bo kriv pred vélikim zborom; in kdor mu reče norec, bo kriv in obsojen na peklensko dolino ognja! Če torej prineseš svoj dar k oltarju in se tam spomniš, da ima tvoj brat kaj proti tebi, pústi dar tam pred oltarjem, pojdi in se najprej spravi z bratom, potem pa pridi in daruj svoj dar. Spravi se hitro s svojim nasprotnikom, dokler si z njim še na poti, da te nasprotnik ne izroči sodniku, sodnik pa pazniku in te ne vržejo v ječo. Resnično, povem ti: Ne prideš od tam, dokler ne plačaš vse do zadnjega novčiča.”
    Mt 5,20-26

    Človek skuša uveljaviti svoj prav po človeški pameti in volji. Človek dosikrat ni hotel poslušati Boga in je bil uporniški v zgodovini. »Mi vsi smo tavali kakor ovce, obrnili smo se vsak na svojo pot …« (Izaija 53,6). Človek si je »vzel pravico«, da določa svoj PRAV. »Marsikatera pot se zdi človeku prava, njen konec pa so poti smrti.« (Pregovori 14: 12).

    Človekova samopravičnost je poskus človeka da bi vpeljal neko svojo pravičnost po svoje.
    Jezus, ki je Resnica, je ljudem, ki so se naslanjali na postavo, da bi po njej dosegli pravičnost, razodel, da po postavi pravičnosti ne more doseči nihče. »Kajti povem vam (Jezus): Če vaša pravičnost ne bo večja kakor pravičnost pismoukov in farizejev, nikakor ne pridete v nebeško kraljestvo.« Matej 5,20.

    Ne glede na to, kako so se trudili izpolnjevati postavo, so se pismouki, farizeji in drugi naslanjali le na svoja dobra dela. Ta pa so pred Bogom kakor umazana cunja. Gospod namreč gleda na misli in hotenja srca, ta pa so bila v hudem. Zato je Gospod Jezus take imenoval pobeljeni grobovi, ki se lepšajo le od zunaj, znotraj pa so polni mrtvaških kosti – brez Božjega življenja. Postava v teh ljudeh ni storila to, za kar je bila dana. Ni jih pripeljala do spoznanja grešnosti, ampak so na njenih določilih gradili »lastno pravičnost«. Gospod Jezus jim je ob vsaki priložnosti skušal odkriti njihovo hinavščino. Samopravičniška drža človeku preprečuje, da bi sprejel Božji dar. Samo oseba, ki spozna svojo popolno nemoč in prodanost grehu, lahko v celoti ceni in sprejme Božji dar rešitve. Takšni so bili na primer cestninarji in prostitutke. Vedeli so, da so krivi in da nimajo nič, s čemer bi se lahko odkupili. »Vse ljudstvo, ki ga je slišalo, in tudi cestninarji so priznali Božjo pravičnost, kajti dali so se krstiti z Janezovim krstom.« (Luka 7,29).

    Postava ali zakon sta od človeka zahtevala pravična dejanja. A človek teh dejanj nima, saj je v njem grešna narava, ker je človek nepopoln. Postava je razkrila človekovo popolno nezmožnost, da bi bil pravičen ali da bi delal pravično iz svojih moči. Človek rabi Božjo milost! Božja pravičnost je zahtevala pravično življenje za odkupitev človeka. A takega med ljudmi ni. Če bi se s to sodbo končalo Božje dejanje, bi bili vsi ljudje popolnoma brez upanja. Večno zaklenjeni v smrt! Božja beseda odklene upanje: Plačilo za greh je namreč smrt. Božji milostni dar pa je večno življenje v Kristusu Jezusu, našem Gospodu. (Rimljanom 6:23).

    Gospod Jezus, kralj pravičnosti, je začel svoje rešilno poslanstvo na zemlji z oznanilom, da je skupaj z Njim prišla vladavina Nebeškega kraljestva. To kraljestvo je neznansko močnejše od vladavine zla, ki je s padcem človeka v greh zajela ves svet. Božje kraljestvo je kraljestvo pravičnosti, ki vlada s pravico od znotraj navzven. Zato je Jezus vabil: »Iščite najprej Božje kraljestvo in njegovo pravičnost in vse to vam bo navrženo.« Matej 6,33. Božji evangelij ali dobra novica kraljestva se glasi: »Ne sramujem se evangelija, saj je vendar Božja moč v rešitev vsakomur, ki veruje, najprej Judu in potem Grku. V njem se namreč razodeva Božja pravičnost (Tj. pravičnost, ki prihaja od Boga), iz vere v vero, kakor je zapisano: Pravični bo živel iz vere.« (Rimljanom 1: 16, 17)

    »Izrael pa, ki je iskal postavo pravičnosti, ni prišel do tega. Zakaj ne? Zato, ker pravičnosti ni pričakoval iz vere, temveč je mislil, da jo bo dosegel iz del.« (Rimljanom 9: 31, 32). »Ker namreč niso poznali Božje pravičnosti in so skušali uveljaviti svojo, se niso podredili Božji pravičnosti.« (Rimljanom 10,3). Nihče torej, ki misli, da bo sam dosegel pravičnost, je ne doseže.

    Sad Božje pravičnosti Božja beseda je popolnoma jasna, da Bog od nas ne pričakuje naše pravičnosti. Ljudje je v Božjih očeh nimamo in do nje sami ne moremo priti, ne glede na to, kako iskreno in goreče se trudimo. Tu vsaka religija poklekne. Še več, bolj ko se trudimo za lastno pravičnost, glasneje govorimo Bogu, da je Kristusova žrtev za nas zaman. Božja pravičnost se daruje zastonj vsakemu, ki veruje v Kristusovo delo rešitve in ga sprejme. Vsakemu, ki je rojen od zgoraj, iz Boga. Tu moramo poudariti, da je nanovo rojen naš duh. Naš novi človek, v Bogu ustvarjen v pravičnosti, je v duhu. »… in oblečete novega človeka, ki je po Bogu ustvarjen v pravičnosti in svetosti resnice.« (Efežanom 4,24). Naša duša (misli, razum in čustva) in telo nista prerojena. Zato se naša dejanja in nasploh življenje navzven avtomatično ne usklajujejo z Božjo popolno voljo (z Njegovim popolnim življenjem), če se ne naučimo živeti po Duhu oziroma biti vodeni po Duhu. »Pravim torej: žívite v Duhu in nikakor ne boste stregli poželenju mesa. Kajti meso si želi, kar je zoper Duha, Duh pa, kar je zoper meso. Ta dva si namreč nasprotujeta, da ne bi delali tega, kar hočete. Toda če se daste voditi Duhu, niste pod postavo.« (Galačanom 5: 16-18).

    Božji Duh nas vodi in vzgaja, da živimo (mislimo, govorimo in ravnamo) v skladu z Božjo pravičnostjo, ki je v nas. Ko se odločamo po Božji naravi v nas, rojevamo sad Njegovega življenja v nas – torej sad pravičnosti. Pri Bogu je Ljubezen, Modrost in Pravičnost, ki jo s človeško pametjo ne razumemo in ne zmoremo izvajati v življenju. Z Božjo Pomočjo, pa je za ljudi mogoče vse, če le Verjemo v Jezusa in ga prosimo.

    Razni povzetki iz gradiv

    ČLOVEŠKA PRAVIČNOST NI TUDI BOŽJA PRAVIČNOST

    Brez Tebe ne morem živeti in pošteno delati Bog moje pravičnosti in dobrote!
    Ti me ljubiš in me vodiš po svoji poti Odrešenja,
    da ne zaidem na stranpoti neresnice, nepoštenosti in greha.
    Bog, vnaprej si mi dal in povedal vse Božje zakone, postave in Evangelij,
    da dobro vem, kaj smem in česa ne smem storiti, reči ali misliti,
    da bom pravično ter pošteno živel in delal vse, kar je v veselje v Tvojih Očeh.
    Ko ljudje mislimo, sodimo, živimo in ravnamo po Božjih postavah v nas,
    tedaj zajemamo sad pravičnosti iz Tvoje Narave v nas in iz Tvojega Življenja, ki je popolno.
    Vsa presoja pravičnosti, ki izhaja iz človeških pravil in postav ni popolna,
    ker smo mi ljudje grešni in nepopolni in ne zasledujemo vedno resnice.
    Zato se moramo ljudje naučiti živeti in delati po Božjem Duhu
    in tudi biti vodeni po Božjem Duhu tako,
    da bomo pravični in delali tisto, kar je resnično in prav v Božjih Očeh.
    Tedaj ne bo krivic, neresnic, nepoštenih presoj in sodb ljudi
    na sodiščih, v službah, v podjetjih, v raznih ustanovah in drugod,
    tedaj bo med nami Resnica in Pravica,
    ki je Jezus naš Gospod.
    Zato človek potrebuje Boga, njegov blagoslov in vodstvo, sam ne zmore storiti nič.
    Kajti kar je prav v človeških očeh ni prav tudi v Božjih Očeh.
    Preveč je tistih opeharjenih in razočaranih, ki iščejo zaman pravico pri ljudeh,
    ki je ne zmorejo dati, saj smo vsi preveč kratkovidni, grešni in nepopolni ter
    zaradi lastnih koristi dostikrat tudi neresnicoljubni in nepošteni farizeji.
    Bog v njihovih srcih ni videl dobrote in pravičnosti,
    čeprav so farizeji dobro poznali vse preroke in postave.
    Vendar niso vsi taki licemerci: so tudi dobri, pošteni in pravični verni ljudje,
    ki so vodeni po Duhu in živijo po Duhu
    in delajo v strahu Božjem tisto, kar je prav v Božjih Očeh.
    To so verni, dobri ljudje, pošteni in pravični in delajo vse v večjo Božjo Čast in Slavo.
    To so oni, ki spolnjujejo Božjo Voljo in ki vedo, kaj je Ljubezen, Božji Mir in Pravičnost,
    ker vse to izpričujejo z Vero, delom, služenjem ubogim in svojim življenjem.

    Janez AKA Dichter Hansi

  91. Hvala says:

    KARIZME SVETEGA DUHA (PATER HANS BUOB- Spremna beseda -ZORAN KODELA EXODUS televizija)

    Zoran Kodela pravi: Knjižica darovi Svetega Duha, ki je pred vami, je duhovna literatura, ki ima namen duhovno graditi, ter voditi posameznika in molitveno občestvo v bolj oseben odnos z BOGOM.

    Odločila sem se nekaj pomembnih misli in resnic iz te knjižice navesti zaradi razumevanja, kako pomembna je osebna predaja Bogu in kaj iz tega sledi, kako se ne zanašajmo na človeško modrost , resnice o preprostih darovih Svetega Duha, ki niso nič manjši, celo večji so, čeprav jih komaj opazimo ter zato, da se posreduje duhovno gradivo.

    Mi ljudje v svoji slabosti pač hrepenimo, iščemo nekaj velikega, ekstremnega, da bi doživeli zelo vzbujajoče stvari pred ljudmi, da bi prejeli velike darove od Svetega Duha , skratka nekaj naj, naj naj.
    Tudi, če seme pade na kamnita tla, lahko BOG naredi rodovitno prst, ki bo obrodila obilne sadove .

    ZAUPAJTE, DA NAM GOSPOD HOČE DATI DAROVE DUHA!

    JEZUS NAM JE REKEL, DA NAM BO DAL VSE, ZA KAR BOMO PROSILI OČETA V NJEGOVEM IMENU (Mt 7, 7-11).
    BOGU MORAMO PUSTITI VSE MOŽNOSTI. ON POŠILJA DAROVE, KAKOR HOČE. NJEGOVO MNOGOVRSTNOST MORAMO HOTETI ODKRIVATI; ZATO POTREBUJEMO DOBER MOLITVENI KROŽEK. TA BOŽJA MNOGOVRSTNOST SE KAŽE V TEM, DA VČASIH OPAZIMO, DA NAJMANJŠE MALENKOSTI OBRODIJO BOGATE SADOVE ZA RAST SKUPINE.

    KONCIL GOVORI O PREPROSTIH IN BOLJ POZORNOST ZBUJAJOČIH DUHOVNIH DAROVIH.
    PREPROSTI DAROVI PA NISO MANJŠI; POGOSTO SO VEČJI, ČEPRAV JIH KOMAJ OPAZIMO.
    —————————————————————————————————————————————————–
    GOSPOD HOČE VSAKOMUR DATI DAROVE DUHA!
    NIKAR NE MISLITE : TO ZAME NE VELJA.VSAKEMU JE DAR DUHA PODARJEN, VSAKEMU NA ČISTO OSEBEN NAČIN.
    —————————————————————————————————————————————————–
    LAHKO CELO DOŽIVITE , KAKO LAHKO PRIDE DO PRISTNEGA OZDRAVLJENJA PREPROSTO Z RAZLAGO MISLI.
    ————————————————————————————————————————————————–
    V PREPROSTEM POGOVORU LAHKO GLOBOKO GANETE SVOJEGA PARTNERJA, NE DA BI VEDELI ZA VZROK. STVARI, PO KATERIH DELUJE GOSPOD, SO PRAV NEOPAZNE. ČE SE V VAŠEM POGOVORU ZGODIJO STVARI, KI JIH NE MORETE RAZLOŽITI, TEDAJ VENDAR IZKORISTITE SVOJ POGOVOR IN MOLITE.! SAJ SPLOH NI NUJNO , DA BI ZMERAJ NATANČNO VEDELI, KATERI DAR JE ZDAJ KONKRETNO NA DELU. ALI DELUJE MODROST, SPOZNANJE ALI KAJ DRUGEGA, TO JE VENDAR VSEENO. GLAVNO JE, DA DAR DELUJE. !
    ——————————————————————————————————————————————————-
    NE IŠČITE TISTEGA , KAR ZBUJA POZORNOST, MARVEČ TO, KAR HOČE STORITI BOG. DELUJTE PO DARU, KI VAM GA PODARJA BOG!
    ——————————————————————————————————————————————————————————————————————————————————————————————————————
    TUDI PRI KRITIKI DRUGIH MORAMO VEDNO PREIZKUŠATI, KAJ BI PRI NJEJ LAHKO BILO RES. ČE SAMO GOVORIMO:”TI ME NE RAZUMEJO”, LAHKO S TEM PRIKRIJEMO MARSIKAK EGOIZEM. TUDI ČE LJUDJE REČEJO:”TEM SE BLEDE”, SE PREIZKUSITE IN PREMISLITE: KJE PRETIRAVAM? KJE ODVRAČAM, NAMESTO, DA BI PRIVLAČIL?.”
    VEDNO MORAMO BITI POŠTENI IN SE PREIZKUŠATI. TUDI TU MORAMO BITI POŠTENI, ČEPRAV SO TAKI NAPADI NORMALNI.

    NEKDO, KI POŠTENO SLEDI KRISTUSU, SE BO DRUGIM ZDEL NAJPREJ SMEŠEN. TO JE PREPROSTO MEČ, KI LOČUJE MATER IN HČER, OČETA IN SINA. TA MEČ BO DOŽIVELA VSAKA ŽIVLJENJSKA SKUPNOST.
    ——————————————————————————————————————————————————-
    MNOGIM REDOVNIM PREDSTOJNIKOM SEM ŽE REKEL: “ČE HOČETE IMETI DUHOVNE VAJE, JIH BOM VODIL SAMO, ČE STE PRIPRAVLJENI PUSTITI VSTOPITI BOŽJEMU DUHU.
    ——————————————————————————————————————————————————–
    TODA POVEM VAM: “ČE HOČETE IMETI SVOJO SKUPNOST TAKO LEPO IN MIRNO, POTEM BOŽJEMU DUHU NE SMETE PUSTITI VSTOPITI. TEDAJ BO PRIŠLO DO RAZKOLA. TA RAZKOL NE IZVIRA OD BOŽJEGA DUHA. PRIHAJA OD IZZIVA, KI PROVOCIRA.
    ČE TEGA NOČETE , ČE NOČETE NEMIRA, POTEM BOŽJEMU DUHU NE SMETE PUSTITI VSTOPITI.”

    TO VELJA TUDI ZA DRUŽINO!!! TO JE RESNIČNOST, KI JE ZAPISANA ŽE V APOSTOLSKIH DELIH.
    ——————————————————————————————————————————————————–

    BESEDNE KARIZME

    PRI BESEDNI KARIZMI SE LAHKO ZGODI, DA VAM PRIDE BESEDA. KOMAJ JO IZGOVORITE, PRIDE DRUGA IN TRETJA..
    PRI TEM PA NE VESTE, KAKO SE BO STAVEK KONČAL. LAHKO PA DOBITE TUDI CELO MISEL NAENKRAT, JO IZGOVORITE IN OBLIKUJETE. TO JE POPOLNOMA RAZLIČNO. ODLOČILEN JE ISTOČASNI NASTOP DOMISLEKA IN TELESNE REAKCIJE. NEKATERI SE POČUTIJO NEMIRNI. NE V SMISLU MRAČNEGA NEMIRA ALI ZMEDENOSTI. GRE ZA TIH, PRIGANJAJOČ NEMIR. NEKDO DRUGI ZAČNE TEŽKO DIHATI, ALI PA OPAZIMO- KOT ŽE REČENO-, DA SRCE MOČNEJE BIJE.

    JEREMIJA JE TO NEKOČ OPISAL KOT OGENJ V SVOJIH PRSIH. TOREJ NI NENAVADNO, ČE TISTI, KI TAKŠNO BESEDO SPREJME, ZELO MOČNO DOŽIVI GOSPODOVO PRIGANJANJE.
    ——————————————————————————————————————————————————-
    NE REAGIRAJMO PA SAMO NA MOČNE, MARVEČ TUDI NA TIHE DOTIKE, IN IMEJMO POGUM V USTREZNEM OKOLJU TO POSKUSITI.

    OBENEM Z NAROČILOM ZA PREROŠKO BESEDO DAJE SVETI DUH TUDI SPOROČILO.
    ——————————————————————————————————————————————————
    KO PREPOZNAMO NAROČILO, SE NAJPREJ PREPROSTO OBRNIMO K GOSPODU.
    “GOSPOD STORI KAR HOČEŠ”!

    PRI PREROKOVANJU MORAMO PRETEHTATI, KAJ BOMO POVEDALI, ODKRITI MORAMO JEDRO IN BITI SPREJEMLJIVI ZA TO, KAR JE OD BOGA.

    KAKO LAHKO PREIZKUSIMO PREROŠKO BESEDO?

    ČE STE NOTRANJE USMERJENI POVSEM NA BOGA, BOSTE ŽE ZAČUTILI, DA NAPR. NEKAJ NI PRAV. NI NUJNO, DA , GRE SAMO ZA RESNICO; ZAČUTITE LAHKO TUDI:” TU JE PREVEČ NAVZOČ ČLOVEK, PREMALO PA KRISTUS. KOLIKOR BOLJ JE KAKŠNA MOLITVENA SKUPINA NARAVNANA NA SVETEGA DUHA, TOLIKO BOLJ OBČUTLJIVA POSTAJA NA TEH PODROČJIH. DOBI TA BOŽJI ČUT ZA TO , KAR SE DOGAJA ( Prepis_karizme Svetega Duha).

    • Hvala says:

      Pripis!
      Ne glejmo v življenju, kar bi mi želeli s svojo pametjo storiti, vprašajmo Gospoda, kaj naj storimo?, kako naj storimo? kaj želi od nas?, ne zanašajmo se na sebe!!!!

  92. Janez says:

    Molitev za Božjo pomoč, ker Bog lahko neomejeno deluje v nas
    Ta molitev je predvsem Vera v Boga in prošnja Bogu za Njegovo pomoč in usmiljenje. Spoznati pa moramo obenem tudi Božjo Voljo in ne Omejevati Boga tako, da v nas neomejeno deluje tako, da bo lahko delal čudeže v našem življenju.
    Molitev umiri in spodbudi človekovo nemirno in žalostno srce ter ga odpre Bogu. V molitvi zaslutimo in začutimo Dobrega Boga, tako, da se pripravimo in naravnamo Nanj, na Njegov pogled, na Njegovo Pomoč in delovanje. V molitvi zaznamo Njegov obraz in Njegov pogled in se presvetlimo v topli sončni svetlobi njegove milosti, ko izhlapijo vse naše skrbi in negativne energije iz mene, ker On deluje preko mene, ker je Vsemogočen in večji kot vsi problemi. Tako na meni odseva Milostna Božja Dobrota, to je tisto, kar gledam in kar vidim v sebi, čeprav vsega ne razumem s svojo človeško pametjo. Bog počasi skozi mojo molitev in prošnje pronica v moje telo, dušo in duha ter gre čedalje globlje v mene. Jaz se kot Človek manjšam, On pa zavzema vedno večje mesto v mojem življenju in me blagoslavlja ter začne delovati. V moje srce vsak dan vedno bolj vstopa Odrešenik in izstopajo moje skrbi in problemi, ki me pestijo in zaradi česar trpim. Verjeti moramo da: »On je vsemogočen in je večji kot vsi naši problemi ». On najprej ozdravi vse tisto, kar je v nas potrebno ozdravljenja: skrbi, bojazni, probleme z zdravjem, težave v zakonskih odnosih, težave z otroci, finančne probleme zaradi dolgov, skrbi zaradi brezposelnosti, nezaceljene stare rane, zdavnaj zakopane boleče spomine in drugo. On mi na mojo prošnjo Milostno prinese mir v Duši in me potolaži brez Besed. Odstrani tisto, kar je v meni nepotrebno in odvečno, vse tisto, kar me blokira in zapira pred odnosi z Ljudmi in zavira Bogu Svetemu Duhu, da bi vstopil v naša življenja in deloval v nas brez omejitev ter deloval v nas. Tako bi z vstopom Boga v nas obenem postajali vedno bolj odprti za Boga in za druge ljudi oziroma za bližnjega in bi bili pripravljeni na srečanje z Bogom. V našem srcu pa bi bilo tudi vedno več miru, zadovoljstva, radosti in upanja ter Njegove Milosti. Miru in upanja tudi za tiste, ki ga nimajo več, za vse tiste, ki so se začeli izgubljati v brezizhodnih situacijah, ki se vrtijo v krogu brez izhoda in so nemirni in potrti in iščejo pomoč in tolažbo. Gospod v moje srce po molitvi in prošnji za pomoč polaga ljubezen in usmiljenje do mene in drugih trpečih, žalostnih ubogih: »Pridite in jaz vas bom poživil«. Daje mi moč, vztrajnost in iznajdljivost, da lahko poiščem poti do samega sebe, do bližnjega ter do Boga, ki mi želi pomagati, ko sem ga k sebi povabil in ko ga ne omejujem na noben način.

    Molitev pa je lahko tudi dar bližnjemu človeku, ki rabi našo molitev in pomoč. Ko vidim nekoga v stiski, ga v duhu lahko prinesem pred Boga. Tako kot so to fizično storili možje v evangeliju: »Prav tedaj so možje prinesli na postelji človeka, ki je bil hrom. Skušali so ga prinesti noter in položiti predenj. Ker pa zaradi množice niso našli poti, kjer bi ga nesli noter, so se z njim povzpeli na streho in ga skoz opeko spustili s posteljo vred ravno pred Jezusa« (Lk 5, 18-19). Po molitvi dobivam tudi novo moč, da odpuščam drugim in ko gojim zamere zaradi žalitev ter krivic drugih. Ko trpim, ko sem ranjen, ko me je nekdo ali neka situacija prizadela, takrat po molitvi v moje srce vstopi Bog s svojim odpuščanjem in On odpušča v meni, jaz pa odpuščam sebi in drugim. In to je začetek moje spreobrnitve ter začetek ozdravljenja od stisk, zamer in trpljenja.

    Ko se prepustimo Njegovi volji, nas On postavi na točno tisto mesto v svojem stvarstvu, ki nam je najbolj prav in kjer lahko najbolj ljubimo in pomagamo drugim. Vsak v svojem položaju, stanju, glede na svoje moči ter zmožnosti in na način, na katerega Stvarnikova podoba v njem lahko najlepše odseva ter ga obsije z Dobroto in Pomaga z Usmiljenjem. Ne glede na to, kakšna je naša situacija, ko vanjo povabimo Boga brez vseh Omejitev, On vstopi s svežimi silami Ljubezni in Dobrote, prinese v nas Novo Upanje in pozitivno deluje v nas in nam pomaga tudi zato, ker smo ga povabili, se na Gospodov prihod in vstop v nas ustrezno pripravili in ga po Njegovi Milosti tudi dočakali. Dopustimo Bogu, da v nas neomejeno deluje tako, da bo delal čudeže v našem življenju, saj je Bog veliko večji kot vsi problemi, ki nas pestijo. In kdor ima vero v Boga, bo deležen čudežev.

    Vir: Izpiski Morris Cerullo Ne omejuj Boga, razni članki Aleteia na medmrežju, druga verska literatura in lastni prispevek misli.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja