Članki za dušo

Tu se dodaja članke, ki so povzeti po drugih internetnih straneh. Prosim, da se navedejo viri kje je bilo povzeto.

This entry was posted in Domov. Bookmark the permalink.

13.614 Responses to Članki za dušo

  1. Miro says:

    MARIJIN “DA” POMENI SPREJEM BOŽJEGA OTROKA, KI NAM PRINAŠA ODREŠENJE!

    BOŽJA BESEDA: V šestem mesecu je Bog poslal angela Gabriela v galilejsko mesto Nazaret, k devici, zaročeni z možem, ki mu je bilo ime Jožef, iz Davidove hiše, in devici je bilo ime Marija. Angel je vstopil k njej in rekel: »Pozdravljena, obdarjena z milostjo, Gospod je s teboj!« Pri teh besedah se je vznemirila in premišljevala, kakšen pozdrav je to. Angel ji je rekel: »Ne boj se, Marija, kajti našla si milost pri Bogu. Glej, spočela boš in rodila sina, in daj mu ime Jezus. Ta bo velik in se bo imenoval Sin Najvišjega. Gospod Bog mu bo dal prestol njegovega očeta Davida in kraljeval bo v Jakobovi hiši vekomaj; in njegovemu kraljestvu ne bo konca.« Marija pa je rekla angelu: »Kako se bo to zgodilo, ko ne poznam moža?« Angel ji je odgovoril: »Sveti Duh bo prišel nadte in moč Najvišjega te bo obsenčila, zato se bo tudi Sveto, ki bo rojeno, imenovalo Božji Sin. Glej, tudi tvoja sorodnica Elizabeta je spočela sina v starosti; in to je šesti mesec njej, ki so jo imenovali nerodovitno. Bogu namreč ni nič nemogoče.« Marija pa je rekla: »Glej, Gospodova služabnica sem, zgôdi se mi po tvoji besedi!« In angel je šel od nje (Lk 1,26-38)

    https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Lk+1%2C26-38&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

    Drugače kot duhovnik Zaharija izpove svojo popolno predanost Božji volji Marija. Njen “da” pomeni sprejem Božjega otroka na svet. Marijina izkušnja je enkratna, obenem pa me tudi nagovarja, naj ji sledim v vsej odprtosti in zaupanju Bogu. Božja Mati, pomagaj mi, da bom vsak dan pozorno izrekel svoj “da” Božji besedi in povabil tvojega sina Jezusa na svet (iz knjige Luč Besede rodi življenje, Primož Krečič).

    Ob navedenem evangeljskem odlomku ponovno obudimo zaupanje v Božje usmiljenje! Nebeški Oče nam je v svojem neizmernem usmiljenju podaril Devico Marijo, ki je v moči Svetega Duha spočela in rodila Božjega Sina – Jezusa, ki nas na naši življenjski poti odrešuje od greha za večno življenje v Bogu!

    Božje usmiljenje, ki si nam dalo Presveto Devico Marijo za Mater usmiljenja, zaupamo vate!
    Božje usmiljenje, tolažba in blagor vsem, ki so skesanega srca, zaupamo vate!
    Božje usmiljenje, ki nas napolnjuješ z milostjo, zaupamo vate!

  2. hvala says:

    DELA USMILJENJA (PAPEŽ 19. februar 2016)’
    DELA USMILJENJA-VSEH SKUPAJ JE 14 ; 7 telesnih del usmiljenja in 7 duhovnih del usmiljenja

    TELESNA DELA USMILJENJA SO:

    – LAČNE NASIČEVATI,
    – ŽEJNE NAPAJATI.
    – POPOTNIKE SPREJEMATI,
    – NAGE OBLAČITI, –
    – BOLNIKE OBISKOVATI,
    – JETNIKE REŠEVATI,
    – MRLIČE POKOPAVATI.

    DUHOVNA DELA USMILJENJA SO:

    – GREŠNIKE SVARITI,
    – NEVEDNE UČITI,
    – DVOMLJIVCEM PRAV SVETOVATI,
    – ŽALOSTNE TOLAŽITI,
    .- KRIVICO VOLJNO TRPETI,
    – ŽALJIVCEM IZ SRCA ODPUSTITI,
    – ZA ŽIVE IN MRTVE BOGA PROSITI.

    TELESNA DELA USMILJENJA POVEČINI IZHAJAJO IZ SEZNAMA, KI GA OMENJA JEZUS KRISTUS V SVOJEM OPISU POSLEDNJE SODBE, SEZNAM DUHOVNOH DEL USMILJENJA JE CERKEV POVZELA IZ BESEDIL SVETEGA PISMA TER IZ DRŽE NAUKA SAMEGA JEZUSA KRISTUSA:

    ODPUŠČANJE, BRATKI OPOMIN, TOLAŽBA, PRENAŠANJE TRPLJENJA.

    Božje usmiljenje, ki si višje od nebes, vate zaupamo!

    • Janez says:

      Molitev papeža Frančiška:
      Devica sveta in Brezmadežna,
      nate, ki si čast našega ljudstva
      in skrbna varuhinja našega mesta,
      se obračamo z zaupanjem in ljubeznijo.

      Ti si vsa lepa, o Marija!
      V tebi ni greha.

      Prebudi v nas vseh obnovljeno željo po svetosti:
      naj v naših besedah zasveti sijaj resnice,
      v naših dejanjih odmeva pesem dejavne ljubezni,
      v našem telesu in v našem srcu naj prebivata čistost in nedolžnost,
      naj se v našem življenju udejanji vsa lepota evangelija.

      Ti si vsa lepa, o Marija!
      Božja Beseda je v tebi postala meso.

      Pomagaj nam ostati v pozornem poslušanju Gospodovega glasu:
      naj ob kriku revnih nikoli ne ostanemo ravnodušni,
      naj nas trpljenje bolnikov in tistih, ki so pomoči potrebni ne najde raztresenih,
      naj nas ganeta osamljenost ostarelih ter krhkost otrok,
      naj bo vsako človeško bitje od vseh nas vedno ljubljeno in spoštovano.

      Ti si vsa lepa, o Marija!
      V tebi je polnost veselja blaženega življenja z Bogom.

      Stôri, da ne izgubimo pomena naše zemeljske poti:
      da bo nežna luč vere razsvetljevala naše dni,
      da bo tolažeča moč upanja usmerjala naše korake,
      da bo nalezljiva toplota ljubezni poživljala naše srce,
      in bodo oči vseh nas ostale zazrte tja, v Boga, kjer je pravo veselje.

      Ti si vsa lepa, o Marija!

      Poslušaj našo molitev, usliši našo prošnjo:
      naj bo v nas po Jezusu lepota usmiljenje Božje ljubezni,
      naj ta božanska lepota reši nas, naše mesto in ves svet. Amen.

      Veliko je Božjih zahtev do nas ljudi in predvsem je prav, da kristjani spolnjujemo Božjo Voljo in živimo po Evangeliju. To pa pomeni, da Božjo Voljo in nauke in sporočila iz Evangelija tudi konkretno izvajamo v življenju, to je da jih živimo. Vera ki ne proizvaja dobrih del in ne zagotavlja s strani kristjanov služenja bližnjim je mrtva. Mislim da številni svetniki s tem niso imeli težav, ker so vse to spolnjevali. Temelj krščanstva pa je Jezusov Evangelij, tam nas spregovori direktno Jezus v prilikah na preprost in razumljiv način, da ga razumemo in vemo, kaj od nas zahteva. Tudi Biblija je nastala po navdihu Svetega Duha nabožnim pisateljem. In zato raje tekmujmo v dobroti, ljubezni, odpuščanju ter služenju drugim vsak na svoj način v svojem življenu zato, da bomo prispevali k boljšemu svetu in bili boljši ljudje in boljše kristjani. Preveč je vojn, bolezni, hudobije in sovraštva, zato je dela veliko delavcev pa malo, kot je rekel Jezus. Niso ustvarjeni Ljudje zaradi Biblije, ampak nam je darovana Biblija zaradi nas ljudi; niso ustvarjeni ljudje zaradi sobote, ampak je ustvarjena sobota zaradi ljudi. In tudi v soboto se lahko delajo dobra dela in služi ubogim. In več krščanske vsebine je dobro pred obliko in formalizmi ter legalističnim spolnjevanjem črke zapovedi in Božjih zahtev tako, da je v ospredju Ljubezen, ki je temelj spolnjevaja Božje Volje. Tega farizeji niso hoteli/ali mogli razumeti in jih je Jezus grajal. V soboto je namreč zdravil ljudi. Božjo Voljo pa je treba vseskozi, vsak dan spolnjevati. Janez

      • Janez says:

        MOLITEV ZA VSAKDANJE DELO (SVETA MATI TEREZIJA IZ KALKUTE)
        O Gospod, v čigar rokah je zdravje,
        Poklekujem in molim pred Teboj ,
        kajti vsak dober in popoln dar,
        mora priti od Tebe, za vse nas Ljudi.
        Prosim Te, podeli spretnost mojim rokam,
        jasen pogled mojemu razumu in pameti,
        prijaznost, sočutje in razumevanje mojemu srcu.
        Daj mi prosim iskrenosti in vztrajanja v vseh prizadevanjih pomoči in dobrih namenih
        In moči, da bom dvignila vsaj del bremena teh trpečih in upajočih ljudi.
        Prosim dopusti mi in blagoslovi moje delo, da izpolnim nalogo,
        ki čaka prav na mene.
        Prosim odvzemi iz mojega srca sleherno krivdo in zavoro,
        da bom tako mogla zaupati vate z Vero, ki jo premore Otrok.
        Amen.
        Molitev svete Matere Terezije iz Kalkute.

        De gustibus non est disputandum ali o različnih okusih nas ljudi se ne more razpravljati. Vsak ima svoj okus kaj je lepo in dobro in kaj je prav zanj, da se dobimo kljub različnim Potem na Vrhu kjer je Jezus Odrešenik. Tu je nskazana ena izmed številnih Poti k Jezusu, ki poleg molitve in Ljubezni do Boga izkazuje tudi Ljubezen in usmiljenje do ubogih in bolnih v Kalkuti. To je dejavna Vera, ki se kaže v polnjevanju Božje Volje. Tudi Mati Terezija je imela Božjo podporo, Blagoslov in Navdih, da je vztrajala za svoje uboge so smrti. In ker je neumorno delala, bolje rečeno garala za uboge 24 un na dan, ni imela časa za filozofiranje. Dala jim je s sestrami vso Ljubezen, Tolažbo in Usmiljenje ter jim dala nesebično Pomoč. Šla je preko vseh zaprek, nagajanj, barier, kritik, dvomov in nasprotovanj ter služila bližnjim v kalkuti iz Ljubezni do Boga. Ne hania me mnenje drugih, vem samo, da je to izmed številnih Poti, ki vodijo h Kristusu. Pozabila je s sestrami nase, delala je brez prestanka, trošila je vse svoje moči, prosila je Jezusa za Navdih, mislila je le na Ljubljenega Boga in na svoje Uboge. Janez

  3. Miro says:

    K PRAZNOVANJU BOŽIČA V SRCU NAJBOLJ PRISPEVAJO DOBRA SVETA SPOVED, BOŽJE USMILJENJE, POSVEČUJOČA MILOST, OBHAJANJE SVETE EVHARISTIJE IN DELA USMILJENJA DO BLIŽNJEGA!

    V tem času, ko se pripravljamo na praznovanje Božiča, se vrstijo darila, voščila, nakupi, čiščenje, krašenje stanovanj, prizadevanja za lepo obloženo mizo, ipd. Kako pa je z našimi prizadevanji za očiščenje srca, za sprejem Božjih milosti in darov, za osvetlitev srca v posvečujoči milosti, za dela usmiljenja do ljudi v stiski? Jezus nam (še posebej v postnem in adventnem času) podarja zakrament pokore in sprave, ki se imenuje tudi sveta spoved.

    ZAKRAMENT POKORE IN SPRAVE – SVETA SPOVED

    Kako se imenuje ta zakrament?
    Imenuje se zakrament pokore, sprave, odpuščanja, spovedi, spreobrnjenja.

    Zakaj obstaja zakrament sprave po krstu?
    Novo življenje milosti, prejeto pri krstu, ni zatrlo slabotnosti človeške narave, tudi ne nagnjenja h grehu (se pravi poželjivosti). Zato je Kristus ustanovil ta zakrament za spreobrnjenje krščenih, ki so se z grehom oddaljili od njega.

    Kdaj je bil ustanovljen ta zakrament?
    Vstali Gospod je postavil ta zakrament, ko se je na velikonočni večer prikazal svojim učencem in jim rekel: “Prejmite Svetega Duha! Katerim grehe odpustite, so jim odpuščeni; katerim jih zadržite, so jim zadržani” (Jn 20,22-23).

    Ali krščeni potrebujejo spreobrnjenje?
    Kristusov klic k spreobrnjenju še naprej odmeva v življenju krščenih. Spreobrnjenje je nenehna naloga za vso Cerkev, ki je sveta, a ima v svoji sredi grešnike.

    Kaj je notranja pokora?
    Notranja pokora je vzgib “strtega srca” (Ps 51,19), ki ga božja milost nagiba k temu, da odgovori na usmiljeno ljubezen Boga. Vključuje žalost ter odpor do storjenih grehov in trden sklep v prihodnje nič več ne grešiti, in zaupanje v božjo pomoč. Hrani se z upanjem na božje usmiljenje.

    V kakšnih oblikah se izraža pokora v krščanskem življenju?
    Pokora se izraža na zelo različne načine, zlasti s postom, z molitvijo in miloščino. Kristjan more te in mnoge druge oblike spokornosti uresničevati v vsakdanjem življenju, zlasti v postnem času in v petek, na dan pokore.

    Katere so bistvene prvine zakramenta sprave?
    Bistveni sta dve prvini: dejanje človeka, ki se spreobrne po delovanju Svetega Duha, in odveza duhovnika, ki v Kristusovem imenu podeli odpuščanje in določi način zadoščevanja.

    Katera so spokornikova dejanja?
    Spokornikova dejanja so: skrbno spraševanje vesti; kesanje, ki je popolno, kadar izvira iz ljubezni do Boga, in nepopolno, če temelji na drugih nagibih, ter vključuje sklep, nič več ne grešiti; izpoved, ki obstaja v priznanju grehov pred duhovnikom; zadoščevanje ali pokora, ki jo spovednik naloži spokorniku, da popravi škodo, katero je povzročil greh.

    Katerih grehov se je treba spovedati?
    Spovedati se je treba vseh še ne spovedanih velikih grehov, katerih se človek spomni po skrbnem spraševanju vesti. Spoved velikih grehov je edina redna pot, da dosežemo odpuščanje.

    Kdaj smo se dolžni spovedati velikih grehov?
    Vsak vernik, ki je prišel v leta razločevanja, se je dolžan spovedati svojih velikih grehov vsaj enkrat v letu, in prav gotovo pred prejemom svetega obhajila.

    Zakaj se je mogoče pri zakramentalni spovedi spovedati tudi malih grehov?
    Cerkev živo priporoča spoved malih grehov, tudi če ni nujna v strogem smislu. Spoved malih grehov nam pomaga pravilno oblikovati vest, se bojevati zoper zla nagnjenja, se dati Kristusu, da nas ozdravi, in napredovati v življenju Duha.

    Kdo je delivec tega zakramenta?
    Kristus je zaupal službo sprave svojim apostolom in njihovim naslednikom škofom, kakor tudi njihovim sodelavcem duhovnikom, ki postanejo zato orodje božjega usmiljenja in pravičnosti. Oblast opuščati grehe izvršujejo v imenu Očeta in Sina in Svetega Duha.

    Komu je pridržana odveza nekaterih grehov?
    Odveza za nekatere posebno velike grehe (kakor tudi za tiste, ki nakopljejo kazen izobčenja) je pridržana apostolskemu sedežu ali krajevnemu škofu ali od njiju pooblaščenim duhovnikom. V smrtni nevarnosti pa more vsak duhovnik odvezati od vsakega greha in od vsakega izobčenja.

    Ali je spovednik dolžan držati spovedno tajnost?
    Spričo kočljivosti in veličine te službe ter spričo ljudem dolžnega spoštovanja je vsak spovednik brez izjeme in pod zelo strogimi kaznimi dolžan ohranjati zakramentalni pečat, to je popolno tajnost glede grehov, za katere je zvedel v spovednici (spovedna molčečnost).

    Katere učinke ima ta zakrament?
    Učinki zakramenta pokore so: sprava z Bogom in torej odpuščanje grehov; sprava s Cerkvijo; ponovna pridobitev stanja milosti, če je bilo izgubljeno; odpustitev večne kazni, nakopane s smrtnim grehom, ter vsaj delna odpustitev časnih kazni za greh; mir in vedrost vesti ter duhovna tolažba; povečanje duhovnih moči za krščanski boj.

    Ali je mogoče ta zakrament v nekaterih primerih obhajati s splošno spovedjo in skupno odvezo?
    V primerih velike potrebe (recimo v grozeči smrtni nevarnosti) se je mogoče zateči k skupnostnemu obhajanju sprave s splošnim priznanjem grehov in s skupno odvezo. Pri tem je treba upoštevati navodila Cerkve; spokorniki pa morajo imeti namen, da se bodo v zahtevanem času spovedali v posamični spovedi velikih grehov.

    Povzeto po Kompendiju Katekizma katoliške Cerkve: http://www.vatican.va/archive/compendium_ccc/documents/archive_2005_compendium-ccc_sl.html

    Kot je opozoril sveti oče Frančišek, sami sebi ne moremo odpuščati grehov, za to moramo prositi pri spovedi. Če to dopustimo, pri tem začutimo mir, ki nam ga lahko podeli samo Jezus. Odpuščanje ni sad naših prizadevanj, ampak je poklon, dar Svetega Duha.
    Vsakokrat, ko se spovemo, nas Bog objame in pripravi gostijo, kot jo je pripravil oče v priliki o izgubljenem sinu (delno povzeto po Radiu Onjišče).

    Božje usmiljenje, navzoče v postavitvi in delitvi svetih zakramentov, zaupamo vate!
    Božje usmiljenje, neomejeno v zakramentu krsta in pokore, zaupamo vate!
    Božje usmiljenje, neizmerno v zakramentu evharistije in duhovništva, zaupamo vate!

  4. Janez says:

    Kaj je Božja Milost?
    To je tista kakovost v srcu Boga, ki mu povzroča, da se ne ukvarja z nami po naši grehih ali pa da ukrepa proti naši krivdi. To je Božja zvestoba do nas, tudi ko mu nismo zvesti. Bog je pripravljen, da se odzove, in sicer ne glede na zasluge. To je nezaslužena zasluga. Božja milost izliva ljubezen, prijaznost, naklonjenost vsem, ki Mu bodo zaupali. Morate biti v odnosu z Njim, da lahko sprejmete Njegovo milost. Mi najbolj potrebujemo Božjo milost, ko se zavemo, da določeni deli našega življenja niso ustrezni, kot so recimo slabe odločitve, navade, vedenja, katerih se sramujemo, območja, za katera želimo, da bi jih Bog spremenil, vendar se bojimo Njegove obsodbe. Če smo sprejeli Kristusa v naše srce, smo bili razglašeni za Njegove, odpuščeno nam je in zdaj smo pod Njegovo milostjo. To je Njegova milost, ki nas osvobaja in nas spreminja.

    Pridi iskren in v veri k Njemu
    Če se ne ponižamo in ne sprejmemo Božje milosti, potem to ni odnos z Bogom. Ko pridemo h Gospodu in mu povemo, kako na določenih področjih nismo uspešni, nam bo On pomagal v teh potrebah z Njegovo milostjo. Bog ne zahteva, da se spremenimo, ampak nas prosi, da pridemo k njemu iskreni in v veri, in da mu damo vse naše skrbi. (1 Peter 5,5–7). Najbolj zdravi ljudje so tisti, ki vedo, kje jim ne uspeva. In namesto, da bi iskali izgovore, zakaj jim ne uspeva, lahko rečejo: »Gospod, bodi milostljiv do mene, grešnika.« Farizeji so se trudili biti sveti in so se natančno držali postave, ampak želeli so narediti vtis na druge z legalističnim spolnjevanjem Judovskih postav brez Ljubezni in Usmiljenja, brez služenja drugim. Jezus jih je imenoval »pobeljeni grobovi«. Na zunaj so bili v redu, znotraj pa so bili mrtvi; v svojih srcih so čutili grenkobo proti Jezusu. Šli so v ekstrem, da bi uveljavili zakon, da »se na soboto ne sme delati«. Ko je Jezus iz sočutja nekoga ozdravil na soboto, so ga zaradi tega kritizirali.

    Včasih nam je lažje imeti odnos s postavo kakor odnos z Gospodom. In satan bi raje videl, da se osredotočimo na postavo (Božje zapovedi), kot pa da se osredotočimo na Gospoda Boga in na Božjo Voljo. Ali želimo izkusiti Božjo milost? K Njemu moramo priti v resnici in ponižnosti. V Jakobu 4,6 piše: »Bog se prevzetnim upira, ponižnim pa daje milost.« Duh veje, kjer hoče.

    »Zdaj ni torej nobene obsodbe za tiste, ki so v Kristusu Jezusu. Kajti postava Duha življenja v Kristusu Jezusu te je osvobodila postave greha in smrti. Kar je bilo namreč nemogoče postavi, ker je bila zaradi mesa brez moči, je Bog uresničil s tem, da je poslal svojega sina v podobi grešnega mesa; da bi premagal greh, je obsodil greh v mesu. Zapovedi postave naj bi se tako izpolnile v nas, ki ne živimo po mesu, ampak po Duhu.« (Rimljanom 8,1–4). »Bog se prevzetnim upira, ponižnim pa daje milost. Ponižajte se pod močno Božjo roko, da vas ob svojem času poviša. Vso svojo skrb vrzite nanj, saj on skrbi za vas.« (1 Peter 5,5–7). »Če je Bog za nas, kdo je zoper nas? On ni prizanesel lastnemu Sinu, temveč ga je dal za nas vse … Kdo bo obsojal? Jezus Kristus, ki posreduje za nas in je naš Odrešenik. Kdo nas bo ločil od Kristusove Ljubezni in Usmiljenja? Kajti prepričan sem: ne smrt ne življenje in niti angeli, poglavarstva, sedanjost, prihodnost, moči, visokost, globokost niti kakršna koli druga stvar nas ne bo mogla ločiti od Božje ljubezni v Jezusu Kristusu, našem Gospodu.« (Rimljanom 8,31–39).

    Izvlečki iz Knjige Ney Bailey: Vera ni občutek. Excerpted by permission from the book, Faith Is Not a Feeling, by Ney Bailey.

    Ljubimo Boga in se veselimo Odrešenja. Božje Usmiljenje, Božja Ljubezen in Odrešenje vateb zaupamo. Janez

  5. Miro says:

    PROSIMO GOSPODA, DA BI ZNALI V VSEM SPREJEMATI BOŽJO MILOST IN BLAGOSLOV!

    BOŽJA BESEDA: V dneh Heroda, kralja v Judeji, je živel duhovnik, ki mu je bilo ime Zaharija. Bil je iz Abíjeve duhovniške skupine, njegova žena pa je bila izmed Aronovih hčera; ime ji je bilo Elizabeta. Oba sta bila pravična pred Bogom. Živela sta brez graje, po vseh Gospodovih zapovedih in navodilih. Otrok nista imela, ker Elizabeta ni bila rodovitna, in sta bila že zelo v letih. Ko je bila na vrsti Zaharijeva skupina in je opravljal duhovniško službo pred Bogom, ga je po običaju duhovniške službe zadel žreb, da je šel v Gospodovo svetišče zažgat kadilo; vsa množica pa je ob uri kadilne daritve molila zunaj. In prikazal se mu je Gospodov angel, ki je stal na desni strani kadilnega oltarja. Ko ga je Zaharija zagledal, se je vznemiril in obšel ga je strah. Angel pa mu je rekel: »Ne boj se, Zaharija, kajti uslišana je tvoja molitev! Tvoja žena Elizabeta ti bo rodila sina. Daj mu ime Janez. V veselje in radost ti bo in mnogi se bodo veselili njegovega rojstva, ker bo velik pred Gospodom. Vina in opojne pijače ne bo pil in že v materinem telesu bo napolnjen s Svetim Duhom. Veliko Izraelovih sinov bo spreobrnil h Gospodu, njihovemu Bogu. In on sam bo hodil pred njim z Elijevim duhom in močjo, da obrne srca očetov k otrokom, nepokorne k modrosti pravičnih in ustvari za Gospoda pripravljeno ljudstvo.« Zaharija je nato rekel angelu: »Po čem bom to spoznal? Jaz sem namreč star in moja žena je v letih.« Angel mu je odgovoril: »Jaz sem Gabriel, ki stojim pred Bogom. Poslan sem, da spregovorim s teboj in ti sporočim to veselo novico. Ker pa nisi verjel mojim besedam, ki se bodo izpolnile ob svojem času, boš onemel in ne boš mogel govoriti do dne, ko se bo to zgodilo.«

    Ljudje so medtem čakali na Zaharija in se čudili, da se tako dolgo mudi v svetišču. Ko pa je prišel ven, jim ni mogel nič povedati. Tedaj so spoznali, da je imel v svetišču videnje. Dajal jim je sicer znamenja, vendar je ostal nem. In ko so se dopolnili dnevi njegove službe, je šel domov. Po teh dneh je njegova žena Elizabeta spočela. Pet mesecev se je prikrivala in govorila: »Tako mi je storil Gospod v dneh, v katerih se je ozrl name, da mi odvzame mojo sramoto pri ljudeh« (Lk 1,5 – 25).

    https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Lk+1%2C5-25&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

    Zaharija podeljuje blagoslov drugim, sam pa ga ni deležen. Zato ne verjame angelu, ki mu napove rojstvo sina. Ob tej nepripravljenosti vernika prosim, da bi znal v vsem sprejemati Božjo milost in blagoslov. Gospod, pomagaj mi, da bom vztrajen in odprt v molitvi tudi tedaj, ko boš na mojo prošnjo odgovoril drugače (iz knjige Luč Besede rodi življenje, Primož Krečič).

    Slavimo Gospoda, zahvaljujmo se mu in ga prosimo: Slava tebi, Jezus! Hvala Ti za tisočere in tisočere božje milosti in blagoslove, katere nam milostno podarjaš kljub naši grešnosti in nevrednosti. Hvala Ti za angelovo oznanilo Zahariji, saj nas po tem dogodku učiš tudi to, da se Božje napovedi v našem življenju vedno uresničijo, prej ali slej. Jezus, pomagaj nam s svojo dragoceno milostjo, da bomo v molitvi vztrajali tudi takrat, ko po človeško gledano morda ne bo videti rešitve.

    Božje usmiljenje, ki vedno in povsod spremljaš vse ljudi, zaupamo vate!
    Božje usmiljenje, ki nas napolnjuješ z milostjo, zaupamo vate!
    Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

  6. Janez says:

    Človeku je potrebna tišina in duhovnost
    Če se nenehno borite s temnimi mislimi, strahovi in bojaznimi,
    če nenehno negativno razmišljate ali se smilite sami sebi,
    kot da ste najnesrečnejše bitje na svetu, potem lahko celo zbolite in boste žalostni in depresivni zase in za druge.
    Dobite lahko glavobol, ne morete jesti in ne morete dobro spati ter funkcionirati med ljudmi in normalno delati.
    Na živce greste vsem v oklici tako zelo, da tudi vaši sosedje lahko postanejo zlovoljni in nervozni,
    kar je negativno in nalezljivo tudi za druge ljudi v vaši okolici.
    Zato vse svoje skrbi in strahove ter slabo voljo zaključite takoj v istem dnevu in skrbi ter strahove ne vlecite v naslednji dan.
    Zakoni in družine lahko zaradi vašega negativizma razpadejo,
    prijateljstva se prekinejo zaradi nesporazumov in jeze ter raznih zamer,
    ali prehitro izrečenih besed in krivičnih očitkov drugim.
    Poskušajte pobegniti iz vsega tega in se rešite takoj in zakoračitev v polje svetlobe, radosti in optimizma.
    Nehajte se doma premetavati na naslanjaču in se dolgočasiti ter prežvekovati razne brezplodne misli s seboj ter preigravati žalostne domislice.
    Pojdite ven s prijatelji in popijte pijačo ali plavajte,
    posvetite se svojemu hobiju ali pa se odpravite na sprehod z znanci v naravo.
    Fizična sprostitev vam bo prinesla mir,
    in mir bo prinesel boljšo voljo ter podvojeno moč optimizma, da se duh okrepča.
    Najprej pa potrebujete notranjo tišino, notranji mir,da boste zdravi, sveži in srečeni v življenju ter delali dobro ljudem.
    In prenehajte se ukvarjati sami s seboj; raje pomagajte drugim in pomagali boste sebi.
    Zmolite k Njemu in se pomirite. Pogovorite se z Njim. Naredite nekaj dobrega za druge in zase.
    Spolnjujte BožjoVoljo in živite kot vam naroča Jezus Evangelij.

    Phil Bosmans, belgijski duhovnik, pesnik in dobrotnik pomoči potrebnim.

  7. Janez says:

    Nekaj najlepših misli Svete Matere Terezije o ljubezni

    1. Kaj lahko narediš za mir na svetu? Pojdi domov in ljubi svojo družino.

    2. Ne moremo vsi delati velikih stvari. Lahko pa delamo majhne stvari z veliko ljubeznijo.

    3.Največja revščina je osamljenost, in občutek, da te nihče ne ljubi.

    4.Če sodiš ljudi, nimaš časa, da bi jih ljubil.

    5.Vsakič, ko se komu nasmehneš, je to dejanje ljubezni, prelepa stvar, dar drugi osebi.

    6.Veliko teže je potešiti lakoto po ljubezni kot lakoto po kruhu.

    7.Če želi ljubezen biti pristna, niso potrebna izredna dejanja. Moramo pa ljubiti, ne da se pri tem utrudimo. Bodi zvest v malih stvareh, kajti v tem je tvoja moč.

    8.Ne vem, kakšna natančno bodo Nebesa. Vem pa, da nas Bog, ko bomo umrli in prišli predenj, da nas bo sodil, ne bo vprašal: »Koliko dobrih del si naredil v življenju?«, ampak raje: »Koliko ljubezni si vložil v to, kar si delal?«

    9.Preprosta pot:
    Tišina je molitev.
    Molitev je vera.
    Vera je ljubezen.
    Ljubezen je služenje.
    Sad služenja je mir.

    10.Sem majhen svinčnik v rokah Boga, ki piše ljubezensko pismo vsemu svetu.

    Kjer je ljubezen, tam je Bog je čudovita knjiga Matere Terezije prav tako: Pridi, bodi moja luč. Slednja predstavlja življenje matere Terezije z vidika njenega odnosa z Bogom in njene predanosti tistim, za katere jo je Bog poklical, da jim služi – najbolj ubogim od ubogih. Poslani, da olajša trpljenje ubogih, je bilo namenjeno, da se poistoveti z njimi in v globini svoje duše izkusi njihovo bolečino in boj. Vztrajno in intenzivno trpljenje je sprejela z junaškim pogumom in zvestobo, kar priča o njeni nadnaravni veri v Boga in izročitvi Njegovi volji. Za mnoge je bilo opogumljajoče razkritje teh skritih vidikov življenja matere Terezije. To je vodilo do ideje, da bi naredili dostopnejši vpogled v njeno notranjost, ki nas lahko nauči, kako ravnati z našimi boji in trpljenjem. Rad Te Imam Sveta Mati Terezija. Hvala.

    Že objavljeno. Janez

  8. hvala says:

    BRANJE BOŽJE BESEDE JE NUJNO

    BOŽJA BESEDA OČIŠČUJE (Jn 15,3) IN OZDRAVLJA. “ZAKAJ OZDRAVILA JIH NISTA NE ZELIŠČE IN NE OBKLADEK, MARVEČ TVOJA BESEDA, GOSPOD, KI VSE OZDRAVLJA.”(Mdr 16,12)

    SVETO PISMO, KI GA BEREMO IN OB NJEM MOLIMO Z VERO, JE NAJUČINKOVITEJŠE ZDRAVILO, KER JE BESEDA VEČNEGA ŽIVLJENJA (Jn 6,69).

    NEPOSREDNA VEZ Z IZVIROM ZDRAVJA JE MOLITEV. POVEZAVA Z GOSPODOM JE POMEMBNEJŠA KOT KRI IN KISIK ZA BOLNIKA. ČE TA STIK PREKINEMO, TVEGAMO, DA IZGUBIMO NEKAJ DRAGOCENEJŠEGA KOT STA TELESNO ALI NOTRANJE ZDRAVJE. MOLITEV JE EDINOST LJUBEZNI.

    VERA JE KOT MOGOČEN KANAL, KI USMERJA ŽIVO VODO ODREŠENJA, DA BI PREPLAVILA NAŠE ŽIVLJENJE. VERA NAS POVEŽE Z BOGOM SAMIM; PO NJEJ SMO DELEŽNI NJEGOVEGA CELOTNEGA ODREŠENJA, KI VKLJUČUJE TELESNO IN NOTRANJE OZDRAVLJENJE.

    VERA POMENI ZAUPATI V ODVISNOST OD BOGA IN BREZPOGOJNO PREDANOST NJEMU IN NJEGOVEMU NAČRTU ZA
    NAŠE ŽIVLJENJE. TO PA VKLJUČUJE ODPOVED LASTNIM NAČRTOM IN SREDSTVOM ODREŠENJA.

    VERA USMERI NAŠ POGLED NA GOSPODA JEZUSA, KI JE ZA NAS UMRL IN VSTAL.
    MARIJA IMA SVOJE MESTO MED TEMELJNIMI PRVINAMI MOLITVE ZA OZDRAVLJENJE. IMA NAJMOČNEJŠO KARIZMO OZDRAVLJANJA, KAJTI ONA PRINAŠA JEZUSA, NAŠE REŠENJE. (Prepis iz knjige-Jezus me je poklical za svojo pričo-Tardif)

    Božje usmiljenje, ki si višje od nebes, vate zaupamo.

    • Miro says:

      Res je, to potrjujejo tudi številni čudeži, ki jih je Odrešenik Jezus Kristus storil po njegovi priči patru Tardifu. O tem, kako veličastna in neizmerna je Božja beseda, je v kratkem stavku bleščeče izrazil apostol sveti Pavel: »Božja beseda je namreč živa in dejavna, ostrejša kakor vsak dvorezen meč in zareže do ločitve duše in duha, sklepov in mozga ter presoja vzgibe in misli srca« (Heb 4,12).

  9. Miro says:

    EVHARISTIJA NAM NUDI BOŽJI PAŠNIK, KI JE TAKO UTRJEN …

    Nekaj misli o Evharistiji, ki so povzete po knjigi Kruh, ki daje življenje
    (zbral Wilhelm Mühs):

    Gotovost, da nas je Bog poklical,
    naj bomo v občestvu z njim in med seboj,
    ima v evharistiji resnično znamenje
    svojega najglobljega udejanjenja.
    (Giuseppe Betori)

    Evharistija nam nudi Božji pašnik,
    ki je tako utrjen, da svet, meso in hudi duh
    ne morejo nič več zoper nas.
    (Albert Veliki)

    Vse vesolje ni vredno nič
    v primerjavi s tem Bogom – mojim! –
    v votlini, kjer se je hotel roditi,
    in v norosti ljubezni svete evharistije.
    (Jožefmarija Escrivá de Balaguer

    Če bi ljudje poznali vrednost evharistije,
    bi morala dostop do cerkva
    urejati policija!
    (Terezija iz Lisieuxa)

    Božje usmiljenje, neizmerno v zakramentu evharistije in duhovništva, zaupamo vate!

  10. Janez says:

    RESNIČNA BOŽJA LJUBEZEN
    Poglejte, kako velik mož je, tako pomemben in tako vpliven in vendar nosi v sebi globoko in živo vero, resnično Božji ljubezen, ki se kaže v njegovih delih. Kar me je zares presenetilo je način, kako ravna s svojimi zaposlenimi. Nekoč sem obiskala njegovo tovarno v Bombayu, kjer zaposluje skoraj 3000 delavcev. Med njimi je začel s programom, s katerim so vsi prispevali nekaj, da smo nahranili ljudi v Asha Danu. Tja sem šla, da bi se zahvalila in na svoje presenečenje ugotovila, da je zaposlenih veliko invalidov. Prav zares me je tudi presenetilo, da je skoraj vse delavce poznal po imenu in je ob obhodu po tovarni, za vsakega našel kako besedo ali pohvalo. Ko sva se ustavila pri praznem delovnem mestu je povprašal, kako in kaj je z zaposleno. Ko je izvedel, da je nedavno umrla, je bil vznemirjen, ker mu nihče ni povedal. Bila je neka invalidka, ki jo je, kot je bilo videti, kar dobro poznal. Vidite sestre, tako velik človek, pa se mu vseeno ni zdelo za malo pozanimati se za ime posameznika in z nežno ljubeznijo opaziti, kdo manjka. To jaz imenujem ljubezen. Tako velik svetovljan, pa vendar ne prevelik, da ga ne bi zanimalo in da ne bi izvedel. Ni uporabljal veliko besed, se je pa spoznal na svoje delo in več ko se je pogovarjal in obračal na delavce, bolj sem bila presenečena. Obzirnost se pojavi, ko gre za pravo ljubezen. Nikdar ne bodite tako zaposlene, da ne bi mislile na druge. Včasih smo preveč obremenjene s seboj, da bi imele čas nasmehniti se drugim.
    Sveta Mati Terezija

    PRINESITE KRISTUSOVO PRISOTNOST, KJERKOLI ŽE STE
    Pred nekaj časa so v Kalkuto v našo hišo prišli ravnatelji različnih osnovnih in srednjih šol ter so mi rekli: »Mati, mi bi pustili dela, ki jih počnemo v šolah in prišli delat z vami.« Odvrnila sem jim: »To je za vas hudičeva skušnjava, saj če vas hudič lahko odstavi, potem bo sposoben pokvariti vse mlade. Samo vi jim lahko zagotavljate Kristusovo prisotnost. Samo vi jim lahko prinesete Kristusovo svetlobo. Samo vi lahko za njih živite radost ljubezni. Samo vi jih lahko naučite, kaj je čistost, kaj je poslušnost, kaj je življenje ljubezni za drugega. Ostanite torej, kjer ste – vendar odprite šole našim ubogim, da revne četrti ne bodo več revne. Odprite bolnišnice, našim ubogim in ne bo nobene potrebe, da bi delali za nas. Me bomo k vam pripeljale ljudi.« Mislim, da smo se odlično razumeli, in jaz sem bila presrečna, saj so se mnoge šole odprle za naše otroke. Mnoge bolnišnice so poskrbele za naše bolne, in sem jim rekla: »Zaprla bom vse domove za umirajoče, če boste sprejeli naše umirajoče uboge v vašo bolnišnico. Zaprla bom vse šole, ki jih imamo za otroke iz revnih četrti, če jih boste vi sprejeli.« Tako sedaj mnogi duhovniki in redovnice sprejemajo naše otroke in skrbijo, da se naši otroci ne počutijo izključeni, saj so te šole plačljive, so šole za premožne… Zaradi tega smo jim dale malo denarja, 50 centov v vašem denarju oziroma 1 rupija v našem, da so lahko plačali šolnino ter tako sedeli skupaj z otroci, ki so plačali 100 rupij. Ti mali, [ki] so plačali samo eno, pa je to pravzaprav tudi bila šolnina, saj so nekaj le plačali. To je zato tako zelo lepo, ker je ustvarilo čudovite občutke med otroci. Otroci ne vedo, in se bodo počasi zavedli, da so to revni otroci, njihovi bratje, njihove sestre. In tu je čudovito deljenje med otroci – čudovito. In kako? Ker so sestre razumele, da bodo postale Kristusova svetloba, in da bodo, s tem, ko bodo pripeljale te otroke skupaj, delile radost ljubezni. To je način, kako se zdaj mnoge sposobnosti izenačujejo, zaradi tega medsebojnega stika med fanti in dekleti.
    Sveta Mati Terezija

    DELA LJUBEZNI IN DELA ZA MIR
    Da bi lahko molili za mir, moramo biti najprej sposobno poslušati, saj Bog govori v tišini srca in je to začetek molitve, ki je začetek miru. On govori, mi pa moramo imeti pogum, da poslušamo, moramo imeti čas, da slišimo Božjo besedo. In šele potem, iz polnosti naših src, lahko govorimo, lahko molimo molitev miru. Sad molitve je poglabljanje ljubezni, poglabljanje vere. Če verujemo, bomo lahko molili in sad vere je skovan iz ljubezni in sad ljubezni je služenje. Zato so dela ljubezni vedno dela miru, in da bi bili sposobni naša srca in naše roke dati na razpolago ljubečemu služenju, moramo poznati Boga, vedeti, da je Bog ljubezen, da nas ljubi, in da nas je On ustvaril – vsakega od nas, za večje stvari. Ustvaril nas je, da bi ljubili in bili ljubljeni in to je začetek molitve – vedeti, da me On ljubi, da sem bil ustvarjen za večje stvari. Kdor je torej moj brat, moja sestra, kje je obličje Boga, da ga lahko vidim, h kateremu molim? Moj brat, moja sestra so lačni, nagi, osamljeni, brezdomci, nezaželeni – oni so moji bratje in sestre, ker nam je to Kristus povedal. Da pa bi videli obličje Boga, morate imeti čisto srce,[1] srce polno ljubezni in srce imate lahko polno ljubezni samo, če je popolnoma čisto, čisto in svobodno. In dokler mi v naših srcih nismo sposobni slišati tega glasu, glasu Boga, ki govori v tišini naših src, ne bomo mogli moliti. Ne bomo mogli izraziti naše dejavne ljubezni – saj je vsako dejanje ljubezni naša molitev, ki prinaša mir. Zato danes nimamo miru, ker smo pozabili, da pripadamo drug drugemu. Da je ta moški, ta ženska, tisti otrok, moj brat ali moja sestra.
    Sveta Mati Terezija

    JEZUS NI PRIMERJAL SVOJE LJUBEZNI
    Jezus je tako ljubil svet in… Naredil Se je gobavca, to nesrečno prizadeto osebo na cesti je naredil Sebe, zato, da Ga lahko vi in jaz ljubimo, da lahko vi in jaz nasitimo Njegovo lakoto po ljubezni in zato je ob smrtni uri rekel, da bo vam in meni sojeno – ne po velikih stvareh, ki smo jih storili, ampak po tem, kakšni smo bili do ubogih: do lačnega, do moža, ki je pravkar vstopil skozi vrata, do osamljenega, do slepca, ki hodi dol po ulici, do osamljenih, do tako nezaželenega, neljubljenega prav tu, v naši družini. Morda imam starega očeta, betežno mati, morda bolnega otroka pa nimam časa. Tako sem zaposlena, nimam časa. Nimam časa, da bi podarila nasmeh. Moja pohabljena hči, moja invalidna žena, moj bolni mož, nimam časa in to je Jezus v prikriti bolečini. To je lačni Jezus prav v moji družini, moja sestra in mi nimamo časa. Nimamo časa niti, da bi se nasmehnili drugemu, pa nas Jezus vseeno ljubi z večno ljubeznijo. In Jezus je rekel: »Ljubite, kot sem vas jaz ljubil.« Ne, On ni primerjal Svoje ljubezni z nobeno drugo.
    Sveta Mati Terezija

    „Zaupaj v Gospoda z vsem svojim srcem,
    na svojo razumnost pa se ne zanašaj.
    Na vseh svojih poteh ga spoznavaj
    in on bo uravnaval tvoje steze“ (Preg 5–6).

    • Janez says:

      Zgornji primeri Matere Terezije v Indiji niso nobeno teoretsko filozofiranje, to je dejavna Vera v Jezusa in tista Vera, ki proizvaja dobra dela in zagotavlja služenje ubogim in bolnim ter pomoči potrebnim v Indiji. Hvala sveta Mati Terezija. Prosim Te prosi Mater Marijo za vse nas na zemlji, da nam izprosi pri Sinu Jezusu Božji Mir in Božjo Ljubezen do vseh nas. Veliko je dobrih primerov, ki naj opogumijo in navdušijo kristjane, da bomo ljubili Boga in pomagali ljudem.

    • Janez says:

      DELIVEC UPANJA
      Kot ljubimo Boga, moramo ljubiti uboge v njihovem trpljenju. Ljubezen do ubogih je presežek naše ljubezni do Boga. Uboge moramo najti, jim služiti. In ko smo jih našli, moramo poskrbeti za njih v naših srcih. Našim ljudem dolgujemo največjo hvaležnost, saj nam omogočajo, da se dotaknemo Kristusa. Uboge moramo ljubiti tako, kot ljubimo Njega. Hindujec je povedal materi: »Vem, kaj počnete v Nirmal Hridayu, poberete jih s cest in odpeljete v nebesa.« Duhovnik z Irske je rekel: »Nirmal Hriday je zakladnica nadškofije.« Bog nas je izbral in nam dal privilegij, da delamo z ubogimi. Razlika med nami in socialnimi službami je v tem, da jim me nudimo širokosrčno prostovoljno službo zaradi Božje ljubezni. Na začetku, ko je mati pričela z delom, je dobila vročino in se ji je v sanjah prikazal sveti Peter. Rekel ji je: »Ne, zate tu ni prostora. Nobenih revnih četrti ni v nebesih.« »V redu,« mu je odvrnila mati: »potem moram delat naprej. Bom pripeljala ljudi iz revnih četrti v nebesa.«
      Sveta Mati Terezija

      VERA NAS MORA ZDRUŽITI
      Vera je Božji dar in nam pomaga, da smo eno srce polno ljubezni. Bog je naš Oče – in mi smo njegovi otroci – mi smo vsi bratje in sestre. Ne razlikujmo se po rasi, barvi kože ali vere. Ne uporabljajmo vere zato, da bi nas razdvajala. V vseh svetih knjigah vidimo, kako nas Bog poziva k ljubezni. Karkoli storimo drugim, storimo Njemu, saj Bog je naš Oče. Vera je delo ljubezni – mora nas združevati, ne pa uničevati mir in edinost. Dela ljubezni so dela za mir – da bi ljubili, moramo poznati drug drugega. Če danes nimamo miru, je to zato, ker smo pozabili, da pripadamo drug drugemu – ta moški, ta ženska, ta otrok je moj brat, moja sestra. Ubogi morajo vedeti, da jih ljubimo, da so zaželeni. Oni sami ne morejo dati drugega kot ljubezen. Ukvarjamo se s tem, kako predati to sporočilo ljubezni in sočutja. Poskušamo prinesti mir na svet z našim delom. Ampak delo je Božji dar in dela ljubezni so dela miru. Če bi vsakdo lahko videl Božjo podobo v sosedu, mar mislite, bi še potrebovali puške in bombe? Vera je mišljena kot delo ljubezni. Zato nas ne bi smela deliti in uničevati miru in edinosti. Uporabljajmo vero tako, da nam bo pomagala postati eno srce, polno ljubezni v srcu Boga. Z ljubeznijo do bližnjega bomo izpolnili razlog za naš nastanek – ljubiti in biti ljubljeni. Moji bratje in sestre, prosimo Boga, naj nas napolni z mirom, ki ga lahko le On da. Mir ljudem dobre volje – ki želijo mir in so se pripravljeni žrtvovati za dobro delo in izvajati dela miru in ljubezni.
      Sveta Mati Terezija

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja