Članki za dušo

Tu se dodaja članke, ki so povzeti po drugih internetnih straneh. Prosim, da se navedejo viri kje je bilo povzeto.

This entry was posted in Domov. Bookmark the permalink.

15.015 Responses to Članki za dušo

  1. Janez says:

    ALI JE BIL JEZUS KDAJ JEZEN? DA! JE PRAV, DA SE LJUDJE JEZIMO IN SE MAŠČUJEMO? NE!

    Ko je Jezus očistil tempelj menjalcev denarja in prodajalcev živali, je pokazal sveto jezo (Evangelij po Mateju 21,12–13; Evangelij po Marku 11,15–18; Evangelij po Luku 19,45–46; Evangelij po Janezu 2,13–22). Ravnal je »z gorečnostjo« za Božjo hišo (Evangelij po Janezu 2,17). Njegova jeza je bila čista in popolnoma upravičena, saj je izvirala iz skrbi za Božjo svetost in pristno čaščenje. Ker sta bili ti na kocki, je Jezus hitro in odločno ukrepal. Jezus je še enkrat pokazal jezo v shodnici v Kafarnaumu. Ko farizeji niso hoteli odgovoriti na Jezusova vprašanja, jih je »jezno … premeril z očmi in žalosten nad zakrknjenostjo njihovih src …« (Evangelij po Marku 3,5). Farizeji so bili natančno podučeni v judovskih postavah in so jih natančno legalistično spolnjevali, niso pa bili dobri, ljubeznivi in usmiljeni do bližnjih ter pomagali in služili drugim tako, kot je v Izraelu učil Jezus ljudi in učence v prilikah.

    Mnogokrat mislimo na jezo kot na sebično, uničevalno čustvo, ki bi ga morali v celoti izkoreniniti iz svojega življenja. Vendar dejstvo, da se je Jezus včasih razjezil, kaže, da jeza sama kot čustvo ni negativna. To se kaže še drugje v Novi zavezi. Pismo Efežanom 4,26 nam pravi: »Jezite se, a nikar ne grešite; sonce naj ne zaide nad vašo jezo.« Zapoved ni, naj se »izogibamo jezi« (ali jo potlačimo ali prezremo), ampak naj z njo ustrezno ravnamo, in sicer pravočasno. Upoštevati moramo naslednja dejstva o Jezusovem prikazu jeze:

    1) Njegova jeza je imela ustrezno motivacijo. Z drugimi besedami, jezen je bil iz pravih razlogov, namreč zaradi Božje slave in časti. Jezusova jeza ni izhajala iz malenkostnih prepirov ali osebnih žalitev proti njemu. V tej jezi ni bilo sebičnosti.

    2) Njegova jeza je imela pravi fokus. Ni bil jezen na Boga zaradi svojih okoliščin. Njegova jeza je bila usmerjena v grešno obnašanje in resnično krivičnost, ki je žalitev Boga.

    3) Njegova jeza je imela ustrezen dodatek. Evangelij po Marku 3,5 pravi, da je njegovo jezo spremljala žalost nad zakrknjenostjo src farizejev. Jezusova jeza je izvirala iz farizejskega očitnega, hinavskega zavračanja Boga v njihovi sredini. Sovražil je, kaj je iz njih naredil greh: Božje sovražnike.

    4) Njegova jeza je bila ustrezno obvladovana. Jezus ni bil nikoli brez obvladovanja, celo v svojem srdu ne. Tempeljskim voditeljem ni bilo všeč njegovo očiščenje templja (Evangelij po Marku 11,18; Evangelij po Luku 19,47; Evangelij po Janezu 2,18), vendar ni storil ničesar grešnega. Njegov obseg in metoda očiščenja templja sta bila v pravem sorazmerju. Nadzoroval je svoja čustva; njegova čustva niso nadzirala njega.

    5) Njegova jeza je imela primerno trajanje. Ni dovolil, da bi se njegova jeza spremenila v zagrenjenost. Ni gojil zamere niti se ni nesorazmerno razburil. Primerno se je odzval na vsako situacijo in pravočasno opravil z jezo, ki je ni zadrževal v sebi.

    6) Njegova jeza je imela primeren rezultat. Jezusova jeza je imela neizogibno posledico pobožnega dejanja. Jezusova jeza, tako kot vsa njegova čustva, so bila pod nadzorom Božje besede; tako je Jezusov odziv izpolnil Božjo voljo, tam kjer je bilo to potrebno v Božjih očeh.

    Ko se razjezimo, imamo prepogosto napačne motive, pomanjkljiv nadzor in napačen fokus, saj smo razburjeni in v afektu, ko težko pametno mislimo in ukrepamo. Takrat lahko naredimo mnogo gorja in škode ter grešimo. Preštejmo do petdeset in se umirimo ter zmolimo za Božjo Pomoč. Običajno nam spodleti na enem izmed zgornjih področij, saj smo kot ljudje s človeško pametjo nepopolni in grešniki. To je človeška jeza, za katero nam je rečeno: »… mora biti vsak človek hiter za poslušanje, počasen za govorjenje, počasen za jezo, kajti človekova jeza ne uresničuje Božje pravičnosti« (Jakobovo pismo 1,19–20). Jezus ni pokazal človeške jeze, ampak popolno in pravično Božje ogorčenje takrat, ko je to bilo potrebno. In še preden zaide sonce za obzorjem, naj se človek umiri, opraviči in naj se ohladi njegova jeza in ogorčenje. Človeška jeza naj nikoli ne povzroči greha in maščevanja zaradi jeze in človeške pravičnosti!. Človek mora svojo jezo krotiti in Bogu prepustiti, da bo sodil in izvršil Božjo Vzgojo in Božjo Jezo po svoji Vsemogočni Pravičnosti, Modrosti in Milosti. Bog nam zapoveduje, da človek odpušča sedemkrat do sedemdesetkrat svojim bližnjim, tako kot nam On Milostno odpušča nam ljudem, ko grešimo in se pokesamo ter prosimo Boga odpuščanja za naše grehe in žalitve. Kot kristjani bodimo zgled v vseh pogledih drugim in s pravičnim življenjem in Ljubeznijo ter spolnjevanjem Božje Volje in Evangelija prispevajmo k temu, da bo med nas prišlo Božje kraljestvo.

    Gotquestions et altro

    Molitev
    Izročimo se Mariji, Kraljici miru: Zdrava, Marija, milosti polna, Gospod je s teboj. Blagoslovljena si med ženami in blagoslovljen je sad tvojega telesa, Jezus.Sveta Marija, Mati Božja, prosi za nas grešnike, zdaj in ob naši smrtni uri. Amen. Blagoslovi in varuje naj nas vsemogočni in usmiljeni Bog, Oče in Sin in Sveti Duh. Pridi Jezus k nam in nas Vodi in Uči, da nikoli ne zaidemo s Poti k tebi. Božja Ljubezen, Božje Usmiljenje in Božja Dobrota vate zaupamo. Naj pride k nam Božje kraljestvo Ljubezni in Miru. Amen.

    SMISEL ŽIVLJENJA JE PRIHOD BOŽJEGA KRALJESTVA MED NAS
    Smisel življenja je v tem, da se vzpostavi Božje kraljestvo na Zemlji, to je v tem, da egoistično, sovraštva polno, nasilno in nerazumno življenje nadomesti življenje ljubezni, usmiljenja, odpuščanja, bratstva, svobode in razuma tako, kot nas uči Jezus Učenik in Odrešenik. Bog je prišel na svet da nas odreši in da nam pomaga. Čeprav se morda zdi, da danes prevladuje nasilje v svetu, kjer divjajo vojne in so nemiri, je resnica ta, da bolj ko deluje in je močnejša sila Božje Dobrote, Usmiljenja in Ljubezni bolj učinkovita je, bolj je tiha in subtilna ter Odrešujoča Božja Ljubezen in Milost za vse ljudi. Ker vsi potrebujemo Božji Mir in Božjo Ljubezen. To velja tudi za ateiste, ki pravijo da ne verujejo. Zakaj Bog Ljubi vse ljudi brez izjem, saj drugače ne more. Pomaga nam in nam odpušča, ko ga prosimo. Uči nas, da smo dobri in ljubeči med seboj. Da si pomagamo in služimo drug drugemu. Vabi nas vse, da pridemo k Njemu, ki je Naš Oče. In največja Božja zapoved in najmočnejša sila na svetu je po Jezusovem Nauku ljubezen. Božje kraljestvo je tam, kjer se ljudje ljubijo, si pomagajo in živijo po Evangeliju in spolnjujejo Božjo Voljo. Boga pa ni tam, kjer se ljudje sovražijo in delajo hudobijo med seboj. Sveti Duh, ti, ki si luč in Tolažnik, pridi in vodi mojo in našo današnjo molitev. Daj mi spoznati lepoto in globočino Božje ljubezni. V srce mi vlij Božji mir in mi ga pomagaj širiti okrog sebe. »Blagor tistim, ki delajo za mir, kajti imenovali se bodo Božji otroci.« (Mt 5,9) Pomagaj nam Gospod, da bomo vedno prinašali kot apostoli Luč Odrešitve, Ljubezni in Usmiljenja med ljudi in bili dobri ljudje in dobri kristjani ter prispevali k boljšemu svetu!

    • Janez says:

      Če se že razjezimo se ne hudujemo ad personam ampak če že sde jezimo ad rem, torej nikoli na človeka ampak na njegove napake in grešna dejanja! V zgodovini je bilo mnogo ponižanih in razžaljenih, ki niso nikoli povzdignili glas, se jezili in maščevali, ampak so prepustili in darovali vse to Bogu in prosili Boga za rešitev in za grešnike, da bo se spreobrnili. Zato pa so bili svetniki in svetnice, ker je bilo v njih veliko Božjerga Duha in Ljubezni. Tako bo manj jeze, maščevanja, hudobije, vojn in drugih grešnih dejanj v svetu, ki niso domena Boga, ampak hudobca in njegovih hudobnih dejanj. Prispevajmo k boljšemu svetu in prosimo Boga za pomoč in moč, da bomo dali zgled pozitivnega krščanstva v svetu!

  2. Janez says:

    ALETEIA: NEKAJ NAČINOV, S KATERIMI LAHKO VSAK DAN SLAVIMO BOGA

    “Vsakega, ki ima ime po meni, sem sebi v slavo ustvaril, upodobil in naredil,” pravi Bog
    Največji dosežek, ki ga lahko dosežemo v življenju, je živeti za Božjo slavo, piše Rick Warren, avtor knjige Življenje z namenom. S tem ko izpolnjujemo svoj namen na zemlji, častimo Boga. Ptice ga slavijo z letanjem in čivkanjem. Celo drobna mravljica in čebela, ki nabira v gozdu in travnikih slavita Boga, ko izpolnjujeta namen, s katerim je bila ustvarjena. Bog je iz Ljubezni ustvaril Človeka in Naravo ter vse Stvarstvo ter Nas Neskončni Ljubi kot naš Oče. Kaj pa mi?

    Boga lahko slavimo na naslednjih pet načinov:

    1) Tako, da ga častimo
    Češčenje je naša prva odgovornost do Boga. To najbolje počnemo tako, da pri tem uživamo. Češčenje je veliko več kot le hvalnice, pesmi in prošnje k Bogu. Bog želi, da so spodbude za češčenje ljubezen, hvaležnost in veselje, ne pa občutek dolžnosti. V Bogu moramo uživati, ga ljubiti in se mu dati na razpolago, da nas lahko uporabi za svoje namene. Ko živimo z in za Božjo slavo, postane vse, kar počnemo, dejanje češčenja.

    2) Tako, da ljubimo druge
    Slediti Kristusu ni le stvar verovanja, temveč zajema tudi pripadnost in veselje, kako ljubiti Božjo družino. Pavel je rekel: “Sprejemajte drug drugega, kakor je tudi Kristus sprejel vas v Božjo slavo.” Naša odgovornost je, da se naučimo ljubiti tako, kot ljubi Bog.

    3) Tako, da postajamo podobni Kristusu
    Bog želi, da rastemo in postanemo duhovno zreli. Duhovna zrelost pomeni, da v načinu razmišljanja, čustvovanja in ravnanja postajamo podobni Jezusu. Za spreminjanje svojih slabih navad in lastnosti poleg trdne volje potrebujemo tudi močno oporo, ki jo najdemo v molitvi.

    4) Tako, da s svojimi darovi služimo drugim
    Vsak od nas je prejel edinstvene talente, darove, spretnosti in sposobnosti, kar ni naključje. Bog nam jih ni dal zato, da bi jih uporabljali za sebične namene, temveč da bi koristili drugim. Tako kot so jih drugi dobili, da bi koristili nam.

    5) Tako, da o njem pripovedujemo drugim
    Bog želi, da svoje doživljanje njegove ljubezni delimo z drugimi verujočimi in predvsem s tistimi, ki ga še ne poznajo. To ne pomeni, da ga predstavljamo na vsiljiv način in z nestrpnostjo. O njem bo najbolje pričalo vsako majhno dejanje, ki ga bomo storili z ljubeznijo. Če želimo s svojim življenjem slaviti Boga, to od nas zahteva tudi spremembo prioritet, odnosov in urnika. Včasih to pomeni, da bomo morali namesto lažje izbrati težjo pot. Odločiti se moramo, ali bomo živeli za lastne cilje, udobje in zadovoljstvo ali pa bomo s pomočjo Božje slave stremeli k obljubljeni nagradi v nebesih. Pravzaprav je le to življenje, vse drugo pa životarjenje.

    Medmrežje Aleteia

  3. Janez says:

    ZAKAJ JE MORAL BOŽJI SIN JEZUS IZKUSITI NA GOLGOTI TAKO TRPLJENJE ZA NAS?

    Jezus je hudo trpel med sojenji, mučenjem in križanjem (Evangelij po Mateju 27; Evangelij po Marku 15; Evangelij po Luku 23; Evangelij po Janezu 19). Njegovo trpljenje je bilo telesno: Izaija 52,14 pravi: »Kakor so se številni zgražali nad njim, ker je bil njegov obraz tako nečloveško iznakažen in njegova postava ni bila več podobna človeški.« Njegovo trpljenje je bilo čustveno: »Tedaj so ga vsi učenci zapustili in zbežali« (Evangelij po Mateju 26,56). Njegovo trpljenje je bilo duhovno: »Njega, ki ni poznal greha, je zavoljo nas storil za greh« (Drugo pismo Korinčanom 5,21). Jezus je na sebi nosil težo grehov vseh verujočih izmed Judov, kot tudi izmed vseh narodov poganov, na vsem svetu (Prvo Janezovo pismo 2,2). Zaradi Očetove jeze nad našimi grehi, ki jih je Jezus nosil, je zaklical: »Moj Bog, moj Bog, zakaj si me zapustil?« (Evangelij po Mateju 27,46). Jezusovo brutalno fizično trpljenje je bilo posledica tega, da nas je dovolj ljubil, da je nosil krivdo za naše grehe in umrl namesto nas, da bi plačal našo kazen za greh (Pismo Rimljanom 5,8).

    Izaija je napovedal Jezusovo trpljenje: »Bil je zaničevan in zapuščen od ljudi, mož bolečin in znanec bolezni, kakor tisti, pred katerim si zakrivajo obraz, je bil zaničevan in nismo ga cenili. On pa je bil ranjen zaradi naših prestopkov, strt zaradi naših krivd. Kazen za naš mir je padla nanj, po njegovih ranah smo bili ozdravljeni« (Izaija 53,3.5). Ta odlomek podrobno opiše razlog za Jezusovo trpljenje: »zaradi naših prestopkov«, za naše ozdravljenje in da nam prinese mir.

    Jezus je povedal svojim učencem, da ga čaka gotovo trpljenje: »Sin človekov mora veliko pretrpeti. Starešine ljudstva, véliki duhovniki in pismouki ga bodo zavrgli in umorili, in tretji dan bo obujen« (Evangelij po Luku 9,22; prim. 17,25). Bodite pozorni na besedo mora – mora trpeti, mora biti umorjen. Kristusovo trpljenje je bilo Božji načrt za odrešitev njegovega ljudstva.

    Psalm 22,15–19 opisuje nekatere podrobnosti Mesijevega trpljenja: »Razlil sem se kakor voda, vse moje kosti so se razklenile. Moje srce je postalo kakor vosek, raztopilo se je sredi mojega telesa. Suha kakor črepinja je moja sila, moj jezik se lepi na nebo; v smrtni prah si me položil. Obkrožili so me psi, drhal hudobnežev me je obkolila; prebodli so mi roke in noge. Lahko preštejem vse svoje kosti, oni gledajo, buljijo vame. Razdeljujejo si moja oblačila in za mojo suknjo žrebajo.« Da bi se izpolnilo to preroštvo in druga preroštva, je moral Jezus trpeti.

    Zakaj je moral Jezus tako strašno trpeti? Načelo nedolžnega, ki umre za krivega, je bilo vzpostavljeno v edenskem vrtu: Adam in Eva sta dobila oblačila iz živalske kože, da pokrijeta svojo sramoto [nagoto] (Prva Mojzesova knjiga 3,21); tako je bila v edenskem vrtu prelita kri. Kasneje je bilo to načelo določeno v Mojzesovi postavi: »kri opravi spravo za življenje« (Tretja Mojzesova knjiga 17,11; prim. Pismo Hebrejcem 9,22). Jezus je moral trpeti, ker je trpljenje del žrtve, Jezus pa je bil »Božje Jagnje, ki odvzema greh sveta« (Evangelij po Janezu 1,29). Jezus je tako strašno trpel, ker je nosil Božjo jezo nad našimi grehi. Pravzaprav je postal greh namesto nas (Drugo pismo Korinčanom 5,21). Odkupila nas je »dragocena kri Kristusa, brezhibnega in brezmadežnega jagnjeta« (Prvo Petrovo pismo 1,19).

    Jezusovo trpljenje na križu je pokazalo pogubno naravo greha, Božjo jezo nad grehom, krutost človeštva in hudičevo sovraštvo. Na Kalvariji je bilo hudiču dovoljeno, da stori najhujše sinu človekovemu, ko je postal Odrešenik velike množice, »ki je nihče ne bi mogel prešteti, iz vseh narodov, rodov, ljudstev in jezikov …« (gl. Razodetje 7,9). Hudič je morda mislil, da je dosegel veliko zmago, vendar je po križu Božji Sin premagal hudiča, greh in smrt. »Zdaj je sodba nad tem svetom, zdaj bo vladar tega sveta izgnan ven« (Evangelij po Janezu 12,31; prim. Pismo Kološanom 2,15).

    Jezus je trpel in umrl, da bi zagotovil odrešitev vsem, ki bodo verjeli. Jezus je trpel, ker je bil predan izpolnjevanju Očetove volje glede nas: »Oče, če hočeš, daj, da gre ta kelih mimo mene, toda ne moja volja, ampak tvoja naj se zgodi« (Evangelij po Luku 22,42). Kelih trpljenja Kristusu ni bil odvzet; izpil je vsega za nas. Jezus je trpel, ker ni bilo drugega načina, da bi bili mi odrešeni.

    Po milosti v veri, da je Jezus umrl na križu kot Božja popolna žrtev za greh in čez tri dni vstal od mrtvih, so tistim, ki verujejo vanj, odpuščeni grehi in imajo večno življenje. Veličastna dobra novica je, da je Bog sam zagotovil spravno žrtev za naše grehe in obudil Jezusa od mrtvih. »Saj veste, da vas iz vašega praznega življenja, ki ste ga podedovali od očetov, niso odkupile minljive reči, srebro ali zlato, ampak dragocena kri Kristusa, brezhibnega in brezmadežnega jagnjeta. On je bil že pred stvarjenjem sveta spoznan, razodel pa se je poslednji čas za vas, ki po njem verujete v Boga, ki ga je obudil od mrtvih in mu dal slavo, tako da se vaša vera in upanje nanašata na Boga« (Prvo Petrovo pismo 1,18–21). Po Jezusu, Božjem Jagnjetu, kristjan položi svojo vero in upanje v Boga, tako da veruješ v in se zanašaš samo na Kristusovo spravno žrtev in vstajenje za odpuščanje svojih grehov. Bodimo Bogu hvaležni za vse kar nam je daroval.

    Živi pravično in po Božji Volji in bodi podoben Jezusu in spolnjuj Evangelij našega Odrešenika in Učenika Jezusa v svojem življenju. Amen.

    Bog nam naj bo vedno milostljiv in usmiljen. Božja Ljubezen, Božje Usmiljenje in Božja Dobrota vate zaupamo!

    Gotquestions et altro

  4. Janez says:

    KAKŠNO JE SVETOPISEMSKO RAZUMEVANJE BOŽJE JEZE NA GREH IN NEPOSLUŠNOST?

    Tako ljudje kot Bog izražajo jezo. Vendar obstaja ogromna razlika med Božjo jezo in človeško jezo. Božja jeza je sveti gnus Boga, ki je upravičeno izražen v nepopustljivem odporu do vsega, kar nasprotuje njegovi svetosti (Pismo Rimljanom 1,18–19). Božja jeza, njegovo nepopustljivo, upravičeno nasprotovanje vsemu nesvetemu, je vedno sveto in vedno upravičeno. Človeška jeza ni nikoli sveta in nikoli upravičena (Pismo Rimljanom 12,17–19). Človek se ne sme nikoli jeziti na nikogar, ker je to v Božjih očeh nedopustno in neupravičeno.

    V Stari zavezi je Božja jeza primeren božanski odziv na človeški greh in neposlušnost. Izraelovo malikovanje (zlato tele, drugi maliki) je bilo najpogosteje priložnost za božansko jezo (Ezekiel 20,8). Božja jeza je dosledno usmerjena proti tistim, ki ne sledijo njegovi volji (Peta Mojzesova knjiga 1,26–46; Jozue 7,1; Psalm 2,1–6). Starozavezni preroki so pogosto pisali o prihodnjem »dnevu jeze« (Sofonija 1,14–15). Božja jeza nad grehom in neposlušnostjo je popolnoma upravičena, ker so njegova upravičena pričakovanja od človeštva sveta popolnost, tako kot je Bog sam popolnoma svet (Tretja Mojzesova knjiga 11,44-45; 19,2; 20,7.26). Bog usmiljeno daje božansko naklonjenost vsem, ki izrazijo pravo spreobrnjenje od svojih grehov, kar milostno odvrne Božjo jezo od grešnika (Jona 3). Prevzetni, trdovratni in nespokorjeni zavračajo Božjo ljubezen, usmiljenje, milost in naklonjenost ter si tako nakopljejo njegovo pravično jezo (Prva Mojzesova knjiga 19).

    Nova zaveza prav tako uči, da je Bog Bog jeze, ki obsoja greh. Zgodba o bogatašu in Lazarju govori o Božji sodbi in resnih posledicah za nespokorjenega grešnika (Evangelij po Luku 16,19–31). Evangelij po Janezu 3,36 pravi: »Kdor veruje v Sina, ima večno življenje; kdor pa ne veruje v Sina, ne bo videl življenja, ampak ostane nad njim Božja jeza.« Tisti, ki je spravljen z Bogom v Kristusu, ne bo trpel Božje jeze za svoje grehe, ker je Jezus vzel Božjo jezo nase, ko je umrl namesto njega na križu (Pismo Rimljanom 5,6–11), in pripisal svojo pravičnost temu spokorjenemu grešniku (Drugo pismo Korinčanom 5,21). Tistim, ki ne verujejo v Sina, ki ga ne sprejmejo za Odrešenika, bo na dan jeze sojeno za njihove grehe (Pismo Rimljanom 2,5–11). Božja jeza za zavračanje njegovega Sina je upravičeno huda in večna: »… bo tudi sam pil od vina Božjega srda, namešanega nemešanega v čaši njegove jeze: z ognjem in žveplom bo mučen vpričo svetih angelov in vpričo Jagnjeta. Dim od njihovega mučenja se bo vzdigoval na veke vekov« (Razodetje 14,10–11).

    Nasprotno pa je grešna človeška jeza prepovedana v Pismu Rimljanom 12,19, Pismu Efežanom 4,26 in Pismu Kološanom 3,8–10. Samo Bog se lahko maščuje, ker je njegovo maščevanje popolno in sveto, medtem ko je človeška jeza grešna in ga izpostavlja demonskemu vplivu. Za kristjana sta jeza in srd neskladna z našo Novo naravo Človeka v Kristusu (Drugo pismo Korinčanom 5,17). Da bi kristjan živel v svobodi pred gospostvom jeze, Sveti Duh postopoma posveti in očisti Božjega otroka čustev srda in jeze. Pismo Rimljanom 7 in 8 opisuje nenehno posvečevanje tistega, ki živi v Duhu.

    Božja jeza je strašna in grozljiva stvar (Razodetje 19,15). » Služite GOSPODU v strahu, radujte se v trepetu! Prizadevajte si za iskrenost [poljubite Božjega sina], (vrnite se na pota pravičnosti in poslušnosti Bogu), sicer se razjezi in izginete na poti, zakaj skoraj bo vzplamenela njegova jeza. Blagor vsem, ki se zatekajo k njemu«) (Psalm 2,11 do 2,12). »Noben nečistovalec ali nečist človek ali lakomnež, kar je toliko kot malikovalec, nima dediščine in pravice, da pride v Kristusovo in Božje kraljestvo. Nihče naj vas ne zavaja s praznimi besedami: kajti vse to kliče Božjo jezo nad sinove neposlušnosti« (Pismo Efežanom 5,5–6). Samo tisti, čigar grehi so bili odpuščeni s Kristusovo krvjo, prelito zanj na križu, so lahko prepričani, da jih ne bo nikoli zadela Božja jeza. »Veliko bolj bomo torej po njem rešeni jeze zdaj, ko smo opravičeni z njegovo krvjo« (Pismo Rimljanom 5,9). Bodimo pravični in poslušni Bogu ter Verujmo v Božjega Sina Jezusa ter v Jezusov Evangelij, saj nas je na križu s svojo krvjo Odrešil. Tedaj ne bomo deležni Božje Vzgoje in Božje Jeze. Bodimo v vsem podobni Jezusu in živimo po Božji Volji, Bogu v Čast in Veselje, ljubimo Jezusa in delajmo dobra dela ter služimo svojim bližnjim in Božji Mir in Božja Ljubezen bosta prišel k nam.

    Gotquestions et altro

    KRISTJANOVA SLAVILNA MOLITEV BOGA S STVARSTVOM
    Slavimo te, Oče, z vsemi bitji,
    ki jih je ustvarila tvoja mogočna roka.
    Tvoje so in zvrhane tvoje miline.
    Hvaljen, moj Gospod!
    Božji Sin, Jezus,
    po tebi so bile ustvarjene vse stvari.
    Učlovečil si se v telesu matere Marije,
    postal si del te zemlje
    in gledal ta svet s človeškimi očmi.
    S slavo vstalega
    živiš danes v vsakem bitju.
    Hvaljen, moj Gospod!
    Sveti Duh, ki s svojo lučjo
    vodiš ta svet k Očetovi ljubezni
    in spremljaš ječanje stvarstva.
    Ti živiš v naših srcih,
    da bi nas spodbujal k dobremu.
    Hvaljen, moj Gospod!
    Gospod Bog, eden in troedini,
    čudovito občestvo neskončne ljubezni,
    uči nas premišljevati
    o lepoti vesolja,
    kjer vse govori o tebi.
    Spodbudi našo hvalo in zahvalo
    za vsako bitje, ki si ga naredil.
    Nakloni nam milost,
    da se bomo čutili globoko povezane z vsem, kar biva.
    Bog ljubezni, pokaži nam naše mesto v tem svetu,
    da bomo orodje tvoje ljubezni
    do vseh bitij na zemlji,
    kajti nobenega nisi pozabil.
    Razsvetli gospodarje moči in denarja,
    da ne bodo podlegli grehu brezbrižnosti,
    da bodo ljubili skupno dobro, spodbujali slabotne
    in skrbeli za svet, na katerem živimo.
    Reveži in zemlja nam kličejo:
    Gospod, s svojo oblastjo in lučjo nam pomagaj,
    da bomo branili vsako življenje,
    zidali boljšo prihodnost,
    da bi prišlo tvoje kraljestvo
    pravičnosti, miru, ljubezni in lepote.
    Hvaljen, moj Gospod!
    Amen.

    Laudato si Domine. Dano v Rimu, pri sv. Petru, 24. maja, na binkošti, leta 2015, v tretjem letu Frančiškovega papeževanja.
    Papež Frančišek

  5. Janez says:

    ZAKAJ MOLITI K BOGU?
    V čem je smisel molitve, če Bog pozna prihodnost in že ima nadzor nad vsem? Če ne moremo spremeniti Božjega mišljenja, zakaj naj bi molili?

    Za kristjana naj bi bila molitev k Bogu kot dihanje, lažje izvedljiva kot neizvedljiva. Molimo iz različnih razlogov. Kot PRVO je molitev oblika služenja Bogu (Evangelij po Luku 2,36–38) in naše poslušnosti Bogu. Molimo, ker nam Bog zapoveduje, naj molimo (Pismo Filipljanom 4,6–7). Molitev lahko vidimo na primeru Kristusa in zgodnje cerkve (Evangelij po Marku 1,35; Apostolska dela 1,14; 2,42; 3,1; 4,23–31; 6,4; 13,1–3). Če je Jezus mislil, da je vredno moliti, bi morali tudi mi. Če je moral on moliti, da bi ostal v Očetovi volji, koliko bolj moramo moliti mi?

    DRUGI razlog za molitev je, da je Bog namenil molitev za orodje pridobivanja njegovih rešitev v številnih situacijah. Molimo v pripravi na večje odločitve (Evangelij po Luku 6,12–13); da premagamo demonske prepreke (Evangelij po Mateju 17,14–21); da zberemo delavce za duhovno žetev (Evangelij po Luku 10,2); da dobimo moč za premagovanje skušnjav (Evangelij po Mateju 26,41); in da dobimo orodje za duhovno krepitev drugih (Pismo Efežanom 6,18–19). K Bogu pridemo z raznimi in s specifičnimi prošnjami in imamo Božjo obljubo, da naše molitve niso zaman, tudi če ne dobimo tega, za kar smo Boga specifično prosili (Evangelij po Mateju 6,6; Pismo Rimljanom 8,26–27). Obljubil je, da ko ga prosimo za stvari, ki so v skladu z Njegovo Voljo, nam bo dal, za kar prosimo (Prvo Janezovo pismo 5,14–15). Včasih pa Bog ZADRŽI svoje odgovore v skladu s svojo modrostjo in v našo korist, zato naj nas to ne ustavi, da bi molili iskreno in goreče. V molitvah se umiri naša Duša in Srce in marsikaj premislimo v Miru in osvetlimo smiselnost naših prošenj z vseh strani in se ne odločamo nepremišljeno in na hitro. Marsikaj mora namreč dozoreti. V teh situacijah moramo biti vztrajni in še naprej moliti (Evangelij po Mateju 7,7; Evangelij po Luku 18,1–8). Na molitev naj ne bi gledali kot na naš pripomoček in naše orodje, kako s prošnjo prepričati Boga, da bi izvršil našo voljo na zemlji, ampak bolj kot na orodje, kako izvršiti Božjo voljo na zemlji in slediti Naukom Evangelija. Božja modrost močno presega našo človeško pamet in marsikdaj naknadni vidimo, da bi se lahko napačno odločali v svojo škodo in nespametno, pa nam je Bog namenil nekaj BOLJŠEGA.

    Za situacije, v katerih ne poznamo specifično Božje volje, je molitev orodje za prepoznavanje njegove Volje glede na Božji Načrt. Če sirijska žena s hčerko, ki je bila pod vplivom demonov, ne bi molila h Kristusu, njena hči ne bi bila ozdravljena (Evangelij po Marku 7,26–30). Če slepi pred Jeriho ne bi klical Kristusa, bi ostal slep (Evangelij po Luku 18,35–43). Bog je rekel, da pogosto nimamo, ker ne prosimo (Jakobovo pismo 4,2). V nekem smislu je molitev podobna oznanjevanju Evangelija ljudem. Ne vemo, kdo se bo odzval sporočilu Evangelija, dokler ga ne oznanimo. Prav tako ne bomo nikoli videli rezultatov uslišane molitve, če ne molimo. Pomanjkanje molitve kaže pomanjkanje vere in pomanjkanje zaupanja v Božjo besedo. Molimo, da pokažemo svojo vero v Boga, da bo storil, kot je obljubil v svoji besedi, in blagoslovil naše življenje veliko bolj, kot bi ga lahko kdajkoli prosili ali upali (Pismo Efežanom 3,20). Molitev je naše primarno orodje, da vidimo Boga, ki deluje v življenju drugih. Ker je naše orodje, da se »priključimo« na Božjo moč, je naše orodje, da premagamo hudiča in njegovo vojsko, ki ju s svojo močjo ne moremo premagati. Zato naj nas Bog pogosto najde pred svojim prestolom, saj imamo vélikega duhovnika v nebesih, ki lahko sočustvuje z vsem, s čimer se srečujemo (Pismo Hebrejcem 4,15–16). Imamo njegovo obljubo, da goreča molitev pravičnega veliko doseže (Jakobovo pismo 5,16–18). Naj Bog poveliča svoje ime v našem življenju, ko dovolj verujemo vanj, da pogosto pridemo k njemu v molitvi.
    Naj nas molitev k Bogu Umiri in pomaga, da se bomo v Pogovoru z Bogom podučili kaj je prav in kaj ne za nas. Spolnjujmo ponižno in skromno Božjo Voljo, saj Bog bolje Ve, kaj je dobro in boljše za nas.

    Addendum
    KAJ JE ZA KRISTJANE NAJVEČJA BOŽJA ZAPOVED?
    Farizej, ki naj bi bil »strokovnjak za postavo«, je postavil to vprašanje Jezusu (Evangelij po Mateju 22,34–36). »Rekel mu je: ›Ljubi Gospoda, svojega Boga, z vsem srcem, z vso dušo in z vsem mišljenjem.‹ To je največja in prva zapoved. Druga pa je njej podobna: ›Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe.‹ Na teh dveh zapovedih stoji vsa postava in preroki‹« (Evangelij po Mateju 22,37–40, glej tudi Evangelij po Marku 12,28–34).

    Gotquestions et altro

  6. Janez says:

    Četrtek, 6.8.2020 – CILJ ŽIVLJENJA IN POT JE PREOBRAZBA “Vpričo njih se je spremenil. Njegov obraz je zasijal kot sonce in njegova oblačila so postala bela kot luč.” (Mt 17,1-9).

    Jezus nam pravi, naj ga poslušamo. S poslušanjem njega postajamo kakor on, sinovi/hčere. Spremenitev je temeljno izkustvo Jezusovega življenja: kar sprejme pri krstu se uresniči na križu. Vsakemu izmed nas odpre pot v svobodo Božjih otrok, ki živijo iz Očetove ljubezni, ne iz strahu zase. To razsvetljenje spremeni Jezusovo telo v sonce in luč. Njegova spremenitev je napoved tega, kar bomo tudi mi, ko se zares odločimo »poslušati« njega in uresničevati njegovo besedo: to je »oblika«, ki preoblikuje naše življenje po podobi njegovega, do njegove polne velikosti.

    Pater dr. Vili Lovše, Radlje ob Dravi, Koroška

    Jezus, Tvoje srce je ljubeče in sočutno za vso bedo ljudi, ki jih srečuješ in vidiš v življenju.
    Ti si vedno med nami, z nami in v nas, ki verjemo vate in te molimo za pomoč in Božji Mir.
    Ti ne zavrneš prav nikogar, ko prihajamo predte z molitvami in s prošnjami za ozdravitev in pomoč.
    Ti veš, da Te potrebujemo in da ne moremo brez Tebe nič narediti in Živeti.
    Dotikaš se bolnih in ubogih, ki trpijo, ran gobavcev, jezika nemih in gluhonemih
    ter ušes teh, ki so gluhi in jih zdraviš.
    In preženeš hudobne duhove iz obsedenih ljudi, ki so jih napadli in jih mučijo, dokler hudobce ne s svojo Milostno Močjo ne izženeš iz teh revežev.
    Jezus Ti si neskončna dobrota, ki ne pozna nobene nevoščljivosti in hudobije,
    temveč si poln usmiljenja, dobrote in strpnosti do vseh ljudi.
    V Tebi premorem vse, ki mi daješ upanje in moč in me vodiš po Poti k Tebi.
    Naj se dvigajo naše molitve in prošnje k Tebi Gospod, da nas slišiš in uslišiš.
    Pridi k nam Gospod, prinesi nam Božjo Ljubezen in Božji Mir.

    Brez Tebe Gospod, bi bilo vse okoli mene in v meni brez upanja, temno in neživo, zakaj samo Ti, ki nas Ljubiš, nam daješ Ljubezen, Mir in Življenje. In odletele so od mene vse skrbi in težave ter skušnjave, saj si jih pregnal Ti s svojo Svetlobo in Ljubeznijo, ki sijeta in prihajata z Božjo Lučjo Odrešenja in Milosti na Svet. Gospod potrebujem Te. Pridi k nam Gospod. Po Tebi hrepenim in si Tvojega Miru želim. Naj se v Božjem Miru spočije moja Duša in Srce.
    Amen. Janez

  7. Janez says:

    DANAŠNJA ZAHVALA BOGU
    Zahvaljujmo se Bogu za dan, ki smo ga danes preživeli z bližnjimi. Bodimo hvaležni za vse lepe trenutke in darove Boga, ki smo jih prejeli in dali drugim. Ali smo kaj lepega doživeli in kaj dobrega naredili za druge ljudi in reveže ter bolne in ostarele ter otroke se vprašajmo in naredimo vsak dan kaj lepega in dobrega drugim tako, da se vprašamo, kaj pa sem danes dobrega storil za druge ne le zase?. Žetev je obilna delavcev pa malo pomeni, da rabimo tako duhovnike in dejavne vernike v Cerkvi, da bomo z delom, molitvijo in dobroto živeli po Evangeliju našega Gospoda in širili dobroto in Ljubezen. In Gospod vidi v zadnjo kamrico našega srca in ve kaj rabimo, še preden ga prosimo. Nikoli ne vemo, ali je to naš zadnji dan v življenju na Zemlji. Zato pa je prav, da damo vse prejete darove in sposobnosti v dobra dela in pomagamo drugim in sebi na Zemeljski Poti k Njemu.
    Amen. Janez

  8. Janez says:

    DESIDERATA, katedrala Sv.Pavla – Baltimore
    Spokojen hodi skozi trušč in naglico sveta in se spominjaj miru, ki ga najdeš le v tišini. Kolikor je mogoče, bodi v dobrih odnosih z vsemi ljudmi. Svojo resnico pripoveduj mirno in jasno in prisluhni drugim, tudi neumnim in nevednim, zakaj vsakdo ima svojo zgodbo. Izogibaj se bučnih, napadalnih ljudi, ker so breme za dušo. Ne primerjaj se z drugimi, da ne postaneš zagrenjen in ohol, kajti vedno bodo večji in manjši od tebe. Veseli se svojih del, veseli se svojih načrtov. Ohrani navdušenje za svoj poklic, naj je še tako skromen, saj je pravi zaklad v spremenljivih časih. Pri poslih bodi pazljiv, kajti svet je poln prevar. A zato tudi nikar ne spreglej, da je tudi zvrhan kreposti. Mnogi hodijo za visokimi vzori in povsod je življenje polno junaških dejanj.
    Bodi, kar si. Bodi svoj. In nikar ne igraj ljubezni. Pa tudi ne preziraj je, čeprav si razočaran in ogorčen, zakaj ljubezen je večna, kakor je večna tudi trava. Spokojno sprejmi izkušnje let, drugo za drugo skladno odlagaj stvari iz mladosti. Neguj duhovno moč, da te bo obvarovala nenadne nesreče. In ne spravljaj v žalost samega sebe z izmišljotinami. Mnogi strahovi se rodijo iz utrujenosti in osamljenosti. Vzdržuj zdravo disciplino, a vedno bodi do sebe tudi blag. Pojdi in bodi med ljudmi in se druži in ne bodi osamljen. Veseli se življenja, ki je darilo.
    Otrok vesolja si, nič manj, kot so to drevesa in zvezde. Pravico imaš biti tu. In če to veš ali ne – vse v vesolju poteka natančno tako, kot je prav. Bodi torej v miru z Bogom, vseeno, kako si ga predstavljaš. In ne glede na to, kakšno je tvoje delo in kakšne težnje v bučnem vrvenju življenja, ohrani mir v duši. Prisluhni tišini v svoji duši, premišljuj in dobil boš odgovore. Kljub vsej nesnagi in žalosti, kljub vsem izničenim sanjam, je svet vendarle čudovit.
    Bodi ljubezniv in sočuten ter strpen do bližnjih.
    Bodi ustrežljiv in pomagaj.
    Bodi na strani rešitev in ne na strani problemov.
    Bodi vesel in poln upanja. Bodi zdrav na duši in na telesu. Bodi pozoren. Bodi srečen.

    Katedrala sv. Pavla v Baltimoru v letu Gospodovem 1692; gornje lepe in globoke duhovne misli so še danes zelo aktualne za naš čas. So brezčasne, ker je v njih toliko lepote in ker nas vedno nagovarjajo z ljubeznivo Dobroto, polno Božjih sporočil Ljudem.

    Kje najdeš srečne ljudi? Bosmans

    Med optimisti.
    Le oni so lahko srečni,
    ker znajo videti dobre strani življenja in odprte priložnosti, ki vabijo.
    Nikoli nisem srečal srečnega pesimista.
    Pesimisti sedijo v temi brez volje in ne verujejo da obstajajo izhodi in rešitve.
    Vse jim je sivo in oni ne morejo videti skozi meglo ter koprene, da je zunaj čudoviti Božji Svet.
    Optimisti odpirajo svoja okna za svetlobo, za sonce, za luč optimizma, za nove dni.
    Zavedajo se, preprosto vedo, da je pri ljudeh veliko trpljenja, veliko nejevolje in temne mračnosti.
    Ali oni v najtemnejših nočeh odkrivajo zvezde in hvalijo Boga za vse kar imamo.
    Optimisti verujejo v dobro in da nas Bog ljubi.
    Oni verjamejo v smisel življenja.
    Oni so dokaz, da je človek več od velikih številk raznih pojavov,
    več od ročice v avtomatskem aparatu za kavo.
    Oni verujejo v prijateljstvo in sožitje med ljudmi.
    Širijo ozračje zaupanja, ustvarjajo klimo radosti in prinašajo upanje odrešitve.
    Amen.

    Dopolnjena molitev, Phil Bosmans, belgijski duhovnik in pesnik ter dobrotnik pomoči potrebnim

    Prelep je res Božji svet in zahvalimo se Bogu za nov dan in za vse kar smo od Njega prejeli.

  9. Janez says:

    Odpri svoje srce veselju

    Kdor hoče razveseljevati ljudi,
    mora veselje in radost imeti v sebi.
    Kdor želi v svet prinesti toplino in luč svetlobe,
    mora v sebi nositi žareči ogenj.
    Kdor hoče pomagati ljudem,
    mora imeti srce, polno ljubezni in dobrote.
    Kdor hoče na zemlji ustvariti mir,
    mora najprej najti mir v svojem srcu in dati zgled.
    Amen.

    Phil Bosmans, belgijski duhovnik, pesnik in dobrotnik pomoči potrebnim

  10. Miro says:

    KOT ŽE NAPOVEDANO, CERKEV 5. AVGUSTA SLAVI SPOMINSKI DAN POSVETITVE RIMSKE BAZILIKE MARIJE SNEŽNE!

    Ker je Sveta Devica Marija duhovna mati vseh kristjanov, ki z materinsko ljubeznijo bedi nad nami, se ji ponovno z zaupanjem priporočimo v priprošnjo pri Gospodu. Najprej pa priznajmo svoje slabosti in napake ter jih obžalujmo, da bomo svete skrivnosti vredno obhajali. Kristjani verujemo, da je Marija Devica Božja Mati, ker je rodila Božjega Sina Jezusa Kristusa, in da jo je treba za Bogom najbolj častiti. Med sadovi njenega češčenja je tudi nešteto cerkva, ki so njej posvečene. Ena najznamenitejših je bazilika svete Marije Snežne v Rimu (odlomek iz knjige: Kristusove priče, Stanko Lorber).

    Molimo:
    Sveta Devica Marija,
    ni tebi enake
    med vsemi ženami sveta,
    hči in dekla
    vzvišenega in najvišjega Kralja, Očeta v nebesih,
    mati najsvetejšega Gospoda našega Jezusa Kristusa,
    nevesta Svetega Duha;
    prosi za nas,
    skupaj s svetim nadangelom Mihaelom
    in vsemi nebeškimi močmi
    in z vsemi svetniki,
    svojega presvetega ljubljenega Sina,
    Gospoda in Učenika.
    Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.
    Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej
    in vekomaj. Amen.
    (sv. Frančišek)

    Sveta Devica Marija, prosi za nas!

Dodaj odgovor za Janez Prekliči odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja