Članki za dušo

Tu se dodaja članke, ki so povzeti po drugih internetnih straneh. Prosim, da se navedejo viri kje je bilo povzeto.

This entry was posted in Domov. Bookmark the permalink.

15.020 Responses to Članki za dušo

  1. Janez says:

    Zakaj Bog zahteva našo Vero v Boga?
    Naš odnos z Bogom je podoben našemu odnosu z drugimi v tem, da vsi odnosi zahtevajo vero. Nikoli ne poznamo popolnoma nobene druge osebe. Ne moremo izkusiti vsega, kar izkusi, niti vstopiti v njen um, da bi poznali vse njene misli in čustva (Pregovori 14,10). Ker ne moremo popolnoma poznati drugih ljudi, je vera (zaupanje) sestavni vidik vseh odnosov. Na primer, vsi zaupamo drugim, ki jih sploh ne poznamo, ko uporabljamo kakršenkoli javni prevoz ali vozimo avto po javnih cestah. Kažemo določeno mero vere, da bodo popolni tujci ravnali v najboljšem interesu varnosti za vse. Prav tako vsi z drugimi delimo informacije o sebi in jim zaupamo, da nas s tem znanjem ne bodo izdali. Torej naj gre za tujce ali bližnje prijatelje in družino, je zaupanje vedno potrebna sestavina naših odnosov, ker ne moremo v celoti poznati drugih. Poleg tega nismo zmožni v celoti poznati niti svojega srca: »Srce je zvijačnejše od vsega in zahrbtno; kdo ga more doumeti?« (Jeremija 17,9). Z drugimi besedami, ljudje smo tako pokvarjeni, da svoje globine pokvarjenosti ne moremo razumeti in ozdraviti niti sami. Ali ni presenetljivo, da so prelaganje krivde, ljubosumje, zloba, zavist, kraja, umor in vsakršna druga mogoča hudobija skupni in neozdravljivi v vseh družbah? Namesto da bi se razumeli in se izboljšali, opravičujemo svoje napačno vedenje, tako da omalovažujemo svoje grehe.

    Ker ne moremo v celoti poznati niti sebe niti drugih končnih ljudi, kako lahko pričakujemo, da bomo v celoti izkustveno poznali neskončnega Stvarnika vesolja? Tudi če bi se nam želel v celoti razodeti, je nemogoče, da bi ga v celoti poznali. Človek, ki bi razumel Boga, je še bolj absurden, kot če bi skušali izliti oceane v merilni vrč – nemogoče! Kljub temu pa je enako, kot imamo pomembne odnose z drugimi, ki jim zaupamo zaradi poznavanja njihovega značaja, Bog razodel dovolj o sebi skozi stvarstvo (Pismo Rimljanom 1,18–21), skozi svojo pisano besedo, Sveto pismo (Drugo Pismo Timoteju 3,16–17; Drugo Petrovo pismo 1,16–21) in skozi svojega Sina (Evangelij po Janezu 14,9), da je odstranil vse izgovore, da ne bi verjeli vanj. Vendar lahko pravi in pomembni odnos z Bogom dosežemo le, ko je odstranjena ovira človekovega greha, in sicer z Jezusovo spravno žrtvijo za greh na križu kot plačilo za njegov dolg greha proti Bogu (Izaija 59,2; Prvo Petrovo pismo 3,18). To je nujno potrebno, ker tako kot je nemogoče, da bi svetloba in tema sobivali, tako je nemogoče za svetega Boga, da bi imel občestvo z grešnim človekom. Najprej mora biti naš dolg za greh poplačan in odstranjen (Prvo Janezovo pismo 3,5) in nam mora biti po veri pripisana Kristusova pravičnost (Pismo Rimljanom 1,17; 3,26; 4,5.13; 5,17.19; 9,30; 10,4; Prvo pismo Korinčanom 1,30; Drugo pismo Korinčanom 5,21; Pismo Filipljanom 3,9). Jezus Kristus, brezgrešni Božji Sin, je umrl na križu, trpel kazen za greh za vse Božje izvoljene. Samo po Božji suvereni, svobodni milosti daje spreobrnitev od grehov in vero samo v Jezusa Kristusa samo za svojo slavo. To vero obrodi Sveti Duh, ki prebiva v verniku in obnavlja duhovno mrtve, neverne in uporniške nekristjane. Ko nam da vero, da zaupamo samo v osebo in delo Jezusa za nas, nas Sveti Duh naredi za na novo rojene otroke Boga Očeta, ki živijo večno v njegovi prisotnosti (Evangelij po Janezu 1,12; Drugo pismo Korinčanom 5,21; Drugo Petrovo pismo 3,18; Pismo Rimljanom 3,10–26; Razodetje 21,2–4).

    V preteklosti so bila obdobja, ko se je Bog »vidnejše« razodel ljudem. Na primer, v času izhoda iz Egipta je Bog poslal čudežne nadloge nad Egipčane in tako prisilil faraona, da je izpustil Izraelce iz suženjstva (Druga Mojzesova knjiga 7,14–12,36). Svojo prisotnost jim je kazal tako, da jih je podnevi vodil v oblačnem stebru in ponoči v ognjenem stebru (Druga Mojzesova knjiga 13,21–22). Bog je razdelil Rdeče morje in vodil Izraelce skozi po suhih tleh. Ko jih je egiptovska vojska zasledovala, je Bog nadnje izlil vodo (Druga Mojzesova knjiga 14). Vendar kljub tem in mnogim drugim vidnim in otipljivim prikazom njegove čudežno mogočne prisotnosti mu Izraelci niso zaupali, in zato ni niso vstopili v obljubljeno deželo (Četrta Mojzesova knjiga 13–14). Kasneje, čeprav so še naprej brez vere godrnjali v puščavi, jih je Bog čudežno hranil z mano (Druga Mojzesova knjiga 16). Njihova neverujoča srca niso ubogala vsemogočnega Boga, ki je jasno prikazal svoje veličastvo pred njimi. Ti dogodki in mnogi drugi v Svetem pismu kažejo, da Božje nadaljnje razodetje sebe grešnim ljudem ne bi imelo večjega učinka na zmožnost ljudi, da bi mu zaupali. Če bi se Bog na podoben način sporazumeval z današnjimi duhovno mrtvimi ljudmi, se ne bi odzvali nič drugače kot Izraelci, ker so njihova grešna srca enaka – ne morejo obroditi vere. Celo tisti, ki so bili priče največjemu dokazu Boga, ki se je pokazal v osebi Jezusa Kristusa, niso verovali in so tako križali Gospoda veličastva (Prvo pismo Korinčanom 2,2–8; Pismo Kološanom 1,15–20).

    Sveto pismo govori tudi o prihodnjem času, ko se bo poveličani Kristus vrnil, da bo tisoč let vladal zemlji iz Jeruzalema (Razodetje 20,1–10). Ljudje se bodo rojevali in živeli na zemlji v času te fizične vladavine Kristusa. Vladal jim bo s popolno pravico in pravičnostjo. A kljub njegovi popolni vladavini, pravi Sveto pismo, hudič ob koncu tisočletnega kraljestva ne bo imel težav s tem, da bi dvignil vojsko, ki se bo uprla Kristusu.

    Prihodnji dogodek v tisočletnem kraljestvu in pretekli dogodek izhoda iz Egipta kažeta, da človekov problem ni, da se Bog ne bi dovolj razodel. Pravi problem je, da človekovo grešno srce zavrača Božje razodetje v uporništvu proti njegovemu ljubečemu kraljevanju. Ker so neobnovljeni ljudje duhovno mrtvi v svojih prestopkih in grehih, niso zmožni ubežati posledicam greha in imeti vere sami od sebe (Pismo Efežanom 2,1–3). Zato je potrebno nekaj veliko bolj dramatičnega (Pismo Efežanom 2,4–10). Sam Bog nas mora spreobrniti. Jezus je to jasno povedal v Evangeliju po Janezu 6,41–44.63.65. Samo tisti, ki ga pritegne Oče in komur da Duh življenje, lahko pride k odrešujoči veri v Jezusa in tako dobi odpuščanje grehov in večno življenje. Nobena količina fizičnih dokazov ne more spremeniti srca, ki se noče spremeniti (Evangelij po Luku 16,19–31).

    Bog je razodel dovolj o sebi v stvarstvu, človekovi vesti, Svetem pismu in Jezusu Kristusu, da lahko pravično in upravičeno obsodi vse, ki grešno odklanjajo, da bi verovali vanj in mu zaupali. Pokazal je skozi dogodke v zgodovini, skozi delovanje narave in skozi življenje Jezusa Kristusa, da je vsemogočen, vseveden, vsemoder, vseljubeč, vsesvet, nespremenljiv in večen. V razodetju samega sebe je ustrezno pokazal, da je vreden, da mu zaupamo. A tako kot Izraelci brez vere v puščavi v preteklosti in tako kot prihodnje množice ob koncu Kristusovega tisočletnega kraljestva, ko se bo vrnil na zemljo, mu tudi danes milijarde ljudi nočejo zaupati (Pismo Rimljanom 1,18–32). Njihovo edino upanje je, da si močno prizadevajo razumeti, kaj je razodel o sebi, s pomočjo skrbnega preučevanja njegove nezmotljive besede, Svetega pisma, kjer nam spregovori Bog. Če tega še ne delate, začnite vsak dan skrbno preučevati Sveto pismo in molite. Molíte, da bi se vam Bog razodel, ko preučujete Sveto pismo in vas vodil in podučil o verskih stvareh. Prosite v molitvi Svetega Duha, naj vam prikaže vaš greh in naj vam nakloni spreobrnitev in vero, naj vam razodene kaj je prav da delamo in naredimo, ko se hočemo nekaj odločiti ali izgotoviti. Verujte samo v Boga Sina, Jezusa Kristusa, da vas lahko odreši greha, smrti in večne obsodbe v peklu. Na ta način lahko imate prijetno občestvo z Bogom tako zdaj kot za vso večnost v nebesih. Nemirno je moje srce, dokler ne počije v Tebi moj Gospod, je rekel sveti Avguštin. Blagor tistim , ki verujejo v Jezusa in spolnjujejo Božjo Voljo ter delajo vse, kar je prav v Božjih Očeh!

    Nihče drug kot Jezus, naš Odrešenik, ki je prevzel na nas vse naše grehe in umrl na križu ter vstal od smrti, ki biva in deluje kot Jezus Božji Sin tudi v nas po Svetem Duhu “ki je volja in delo Njegovega Božjega užitka ter Ljubezni do nas” nas ne more Odrešiti (Fil 4,13, Ef 2,8-10). Lahko se prepustimo iskreno, da mu sledimo, vedoč, da nam je že odpustil, ko smo zapadli spet v greh. Pomisli! Bog ni “božanstvo, ki nas gleda daleč, tam v nebesih”, ampak Oče, Sin in Sveti Duh, s katerim in v katerem živite, vi in vsi ostali skupaj (Dejanje 17,28). Toliko Nas Bog ljubi, ne glede na to, kdo smo in kaj smo storili, da je Vse Odrešenje možno preko Kristusa, Božjega Sina, ki je prišel k nam Ljudem – in po Svetem Duhu pride v Nas – da nas odreši naše odtujenosti, naših strahov, naših bolezni in problemov. Vedi, Jezus Te je Odrešil vseh tvojih grehov in te ozdravil s svojo Odrešujočo Božjo milostjo, ker nas Neskončno Ljubi. Odstranil je vsako oviro med nami ljudmi in Njim. V Kristusu smo se ljudje znebili vsega, kar nam je preprečevalo, da bi neposredno doživljali Odrešenje, Radost in Mir, ki izvira iz življenja v našem osebnem (intimnem) druženju, prijateljstvu in popolnem, ljubečem Očetovstvu ter Ljubezni do Jezusa, ko molimo, prosimo, beremo in sledimo Evangeliju, sprejemamo Evharistijo, delamo dobra dela in Spolnjujemo Božjo Voljo. Kakšno čudovito sporočilo, ki nam ga je Bog dal, da ga delimo z drugimi v Evangeliju, ki je Veselo Oznanilo Odrešenja vsem Ljudem, ki Verjejo v Jezusa!

    Medmrežje gotquestions, WKG Schweiz et altro

    • Janez says:

      Biti daleč od Boga ne pomeni ubežati njegovi moči, ampak le umakniti se njegovi ljubezni.
      (kardinal in svetnik John Henry Newman)

      Sami sebi ne naredimo usluge, če se pred Bogom umaknemo, če se izmikamo, če se skrivamo, če ga zanikamo, če se preveč in samo ukvarjamo z materialnimi dobrinami in Mamonom, ki hoče še Več in Več Denarja in mu NI Nikoli Dovolj. Kajti sami pred seboj in Bogom, ki je v nas, ne moremo nikamor pobegniti. Moremo pa se odtegniti številnim milostim, darovom, dobrim stvarem, ki bi jih verjetno prejeli, če bi goreči v Veri stegnili roke po njih … Če bi odprli srce … Če bi Verjeli v Boga. Prav tako se moremo odtegniti Objemu … ga ne začutiti, če ga nočemo … Če se umikamo, se sami sebe oškodujemo za lepoto, za ljubezen, za zavetje, za varnost … Brez Boga nisem nič z Njim premorem Vse. Ljubimo Boga in Ljudi in prosimo Jezusa Milosti in Ljubezni, da se v Njem umiri naše srce. Prosimo Boga, da bomo radi molili in pošteno ter pridno delali ter služili drugim in bili dobri, usmiljeni in ljubeči do drugih ljudi. Kakor pravi Gospod in zadnji bodo prvi in prvi bodo zadnji. In vse kar biste storili kateremukoli izmed mojih najmanjši boste storili meni!

  2. Hvala says:

    Iz knjige -Iz ječe v slavljenje, moč slavljenja- Merlin R. Caroters ;

    KAKO JE GOSPOD UČIL MERLINA -nadaljevanje

    MERLINU NI AVTO HOTEL VŽATI. POTEM MU JE NEKDO POMAGAL, AVTO JE BILO POTREBNO ODPELJATI V POPRAVILO. KER V VOJAŠKI DELAVNICI NI BILO MEHANIKA, KER JE BIL V BOLNIŠKEM STALEŽU , BI MORAL ODPELJATI AVTO V “CIVILNO DELAVNICO”. BAL SE JE , DA MU BODO OGROMNO RAČUNALI. NA KONCU SE JE VSE DOBRO KONČALO.

    MERLIN PRAVI: POTEM MI JE GOSPOD SPET SPREGOVORIL NA SRCE:”SIN MOJ, HOTEL SEM TI POVEDATI, DA NIKOLI VEČ NE SKRBI, ČE TI BO KDO HOTEL PREVEČ ZARAČUNATI, TE RANITI ALI S TABO GRDO RAVNATI, KER SE TO NE BO ZGODILO, ČE TO NE BO MOJA VOLJA. TVOJE ŽIVLJENJE JE V MOJI DLANI, VSE MI LAHKO ZAUPAŠ.
    ———————————————————————————————————————————————————
    KO SE MI BOŠ ŠE NAPREJ ZAHVALJEVAL, BOŠ SPOZNAL, KAKO POPOLNO SKRBIM ZA VSAKO PODROBNOST TVOJEGA ŽIVLJENJA.”
    ——————————————————————————————————————————————————–
    “ALELUJA, GOSPOD! “OD SAMEGA VESELJA SEM NA SEDEŽU KAR POSKAKOVAL.”HVALA GOSPOD. HVALA GOSPOD, KER MI KAŽEŠ VSE TE ČUDOVITE STVARI. ”
    VESEL SEM BIL IN UGOTOVIL SEM, DA MI GODRNJANJE IN PRITOŽEVANJE MED DOGODKOM NE BI PRAV NIČ KORISTILO. KOLIKO PRILOŽNOSTI SEM ŽE ZAMUDIL, KO BI BOGU LAHKO DOVOLIL, DA BI MI POKAZAL, KAKO ZELO ME IMA RAD. VEČINA NAS HODI PO SVETU IN TAKŠNE PRILOŽNOSTI PRENAŠA KAKOR TEŽKA BREMENA. BOG PA JE PO KRISTUSU ODREDIL, DA SE VSE OBRNEJO NA GLAVO IN KORENITO SPREMENIJO, KO GREDO SKOZI NAS IN IZ NAS IZIDEJO KOT ČISTO VESELJE!
    ——————————————————————————————————————————————————-
    KAKO ČUDOVITO JE VEDETI, DA BOG PRAV TA TRENUTEK NAPOLNJUJE NAŠA SRCA S PREKIPEVAJOČIM VESELJEM!
    TEGA NE DELA ZARADI NAŠE DOBROTE, ALI PRAVIČNOSTI, ALI NAŠEGA ŽRTVOVANJA.
    ODVISNO JE LE OD ENE STVARI, OD NAŠE VERE V GOSPODA JEZUSA. OD VERE, DA SE BO STOL POD MENOJ SESUL, ČE BO ON TAKO HOTEL. ČE JE KAVA PREVROČA, ALI TOAST PREMALO POPEČEN, JE TO NJEGOVA VOLJA.
    .——————————————————————————————————————————————————–
    KO TO ZAČNEMO ZARES VEROVATI, SE V NAŠEM ŽIVLJENJU SPROSTI BOŽJA MOČ. PRAV TO NAM JE JEZUS HOTEL DOPOVEDATI, KO JE DEJAL. “RAZVESELITE SE TISTI DAN IN POSKOČITE OD SREČE, KO VAS BODO PREGANJALI, KO BOSTE LAČNI, KADAR BOSTE ŽALOSTNI.”
    ——————————————————————————————————————————————————

    DOLGA LETA SEM TRPEL PRAVI MERLIN ZARADI BOLEČIH GLAVOBOLOV. REDKOKDAJ SEM SE PRITOŽEVAL ZARADI NJIH. LE ZAHVALJEVAL SE M SE BOGU , DA MI NI BILO TAKO HUDO KOT NEKATERIM DRUGIM.

    NEKEGA DNE MI JE DEJAL: ZAKAJ ME NE SLAVIŠ ZA GLAVOBOLE?”
    “ZA GLAVOBOLE?”
    “JA, ZANJE.”
    ———————————————————————————————————————————————————
    SVOJE ZAHVALNE MISLI SEM ZAČEL PRINAŠATI BOGU, KER MI JE GLAVOBOLE DAJAL KOT PRILOŽNOST, DA V MOJEM ŽIVLJENJU POVEČA KRISTUSOVO MOČ.
    GLAVOBOLI SO POSTAJALI ŠE HUJŠI.
    ——————————————————————————————————————————————————
    ŠE NAPREJ SEM SE ZAHVALJEVAL BOGU, TODA OB VSAKI MISLI ZAHVALE JE BOLEČINA POSTALA ŠE MOČNEJŠA. SPOZNAL SEM, DA SE BIJETA SATANOV IN KRISTUSOV DUH.
    ——————————————————————————————————————————————————–
    BOLEČINA ME JE POPOLNOMA PREVZELA. ŠE NAPREJ SEM SE OPRIJEMAL ZAHVALJEVANJA IN SLAVLJENJA, NENADOMA ME JE PREPLAVILO VESELJE. PREŽELO JE VSAKO CELICO MOJEGA TELESA. ŠE NIKOLI NISEM OBČUTIL TAKŠNE MOČI IN VESELJA. !PREPRIČAN SEM BIL, DA BI ME ODNESLO NARAVNOST V VIŠAVE, ČE BI VSTAL. GLAVOBOL JE POPOLNOMA IZGINIL.
    ———————————————————————————————————————————————————

  3. Miro says:

    VEČNA DILEMA: ZAKAJ BI HODIL K SPOVEDI, ČE SE LAHKO IZPOVEM »DIREKTNO« BOGU?

    »Pri spovedi vedno bolj spoznavamo sebe, spoved nam bistri in očiščuje vest, krepi duha ponižnosti, izkoreninja korenine greha, krepi voljo in množi milost. Zavestno se moramo zoperstavljati sodobnemu mišljenju, v katerem se je izgubil občutek za greh,« meni upokojeni koprski škof Metod Pirih.

    Več o pomenu tega zakramenta, ki je kot ena velikih vrednot izjemno pomemben za Cerkev in zelo uspešno sredstvo duhovnega življenja, na spletni strani:

    https://si.aleteia.org/2020/02/15/zakaj-spoved-ce-bog-pozna-clovekovo-srce

    Slavimo Gospoda in se mu zahvaljujmo: Slava tebi, Jezus, ti si naš Odrešenik; ti si neizmerno veličastvo Božjega usmiljenja! Hvala ker nam podarjaš duha ponižnosti, kesanja in odločitve za novo življenje v Tebi. Hvala, ker nas vedno sprejemaš in nam odpuščaš v zakramentu svete spovedi. Varuj, Gospod, naše krhke duše in slabotna telesa, da ne bi zlorabljali Tvojega zaupanja in usmiljenja, s katerim nas milostno zasipaš. Pomagaj nam k spoznanju, kako je nadvse potrebno, da nas Ti opereš v tem odrešenjskem studencu, saj sami tega ne moremo storiti. Gospod, hvala Ti, ker nam podarjaš novo življenje v moči Svetega Duha! Slava tebi, Jezus, zdaj in vekomaj. Amen.

    Božje usmiljenje, navzoče v postavitvi in delitvi svetih zakramentov, zaupamo vate!
    Božje usmiljenje, neomejeno v zakramentu krsta in pokore, zaupamo vate!
    Božje usmiljenje, neizmerno v zakramentu evharistije in duhovništva, zaupamo vate!

  4. Miro says:

    KDO BO PREJ IN BOLJ GOTOVO USLIŠAN? KDOR SE SAM OBRNE NA GOSPODA JEZUSA, ALI TISTI, KI TO STORI V SPREMSTVU MATERE BOŽJE?

    Kot je v knjižici »Nauči nas moliti 4« zapisal pater Anton Nadrah, je duhovnik imel nad svojim klečalnikom prelepo Marijino podobo. Mlajši sobrat ga je prosil, naj mu jo odstopi, saj ima še več drugih. Starejši duhovnik mu je odvrnil: »Vse druge vam rajši dam, samo te ne, neprecenljiva mi je. Karkoli sem prosil Marijo pred to podobo, sem vse prejel. Zvesto me je spremljala ta podoba skozi življenje, zvesta mi je ostala Marija. Želim, da bi mi bila v pomoč ob zadnji uri.« Res je imel to podobo ob svoji postelji, ko je umiral. Z zaupanjem se je oziral nanjo in izgovarjal ime »Marija«.

    Dne 12. septembra 1683 so kristjani v odločilni bitki pri Dunaju premagali Turke. Ta zmaga je pomenila začetek izgona Turkov iz Podonavja. Glavno zaslugo za zmago je imel poljski kralj Jan Sobieski, ki je s svojimi poljskimi vojaki prihitel na pomoč. Zjutraj je še stregel pri sveti maši in prejel sveto obhajilo. Spodbujal je svoje vojake: »Naprej, junaki, pod varstvom Matere našega Odrešenika smo. Naš bojni klic je: Marija!« Papež Inocenc XI. je določil, naj se v znamenje hvaležnosti za zmago obhaja praznik Marijinega imena.

    Anglikanec je razlagal kardinalu Dechampsu (Dešámpu), da mu pri katoličanih ne ugaja češčenje Matere božje: »Jaz se raje obrnem naravnost na Gospoda Jezusa, kadar kaj prosim.«

    »Jaz tudi, samo jaz ne pridem sam, ampak najraje v spremstvu Matere božje. Kaj menite, kdo od naju bo bolje sprejet pri Jezusu? Kdo bo prej in bolj gotovo uslišan, vi ali jaz?«

    Sv. Leonard Portomavriški je večkrat rekel: »Če bi bil jaz kakor eno tistih svetišč, ki imajo stene pokrite z zahvalnimi podobami, bi moral pokriti vso svojo osebo, toliko milosti sem prejel od Marije.«

    Marsikdo med nami bi lahko povedal, kakšne milosti je prejel po Marijini priprošnji. Slovenci se na Marijo pomočnico radi obračamo: »Marija, ti pomagaj nam! Vse Slovence k Bogu dvigaj, vero v srcih jim prižigaj!«

    (vir: Nauči nas moliti 4, p. Anton Nadrah)

    Presveto Srce Jezusovo, usmili se nas!
    Brezmadežno Srce Marijino, prosi za nas!
    Sv. Jožef, prijatelj Najsvetejšega Srca, prosi za nas!

  5. Miro says:

    NAŠ GOSPOD JEZUS KRISTUS JE NAJVEČJI ČUDEŽ NAREDIL NA VELIKI ČETRTEK, KO JE POSTAVIL SVETO EVHARISTIJO ALI ZAKRAMENT SV. REŠNJEGA TELESA – TA ČUDEŽ JE POVZETEK VSEH NJEGOVIH ČUDEŽEV!

    Ko je govora o mnogih čudežih, ki so se zgodili po Božji vsemogočnosti, ljudje običajno gledamo bolj na zunanjo plat, ki nas pri tem najbolj pritegne, hitro pa spregledamo največji čudež – ČUDEŽ VSEH ČUDEŽEV! Zato je dobro, da se večkrat posvetimo razmišljanju o sveti Evharistiji in vztrajno molimo, da bi Sveti Duh poglobil in utrdil našo vero. Tokrat si poglejmo, kako je na sveto evharistijo gledal blaženi Anton Martin Slomšek.

    Blaženi Anton Martin Slomšek je na vseh službenih mestih razlagal v pridigah sveto evharistijo. Pogosto najdemo v njegovih pridigah te misli: Naš Gospod je storil tri velike čudeže. Prvi čudež je, da se je učlovečil, postal je nam v vsem enak, razen v grehu; drugi, še večji čudež je, da je za nas trpel in umrl, nas odrešil; tretji, največji čudež pa je naredil na veliki četrtek, ko je postavil sveto evharistijo ali zakrament sv. Rešnjega telesa. Ta čudež je povzetek vseh njegovih čudežev, je vsebina vseh skrivnosti in vseh božjih del … Ob rojstvu je skril svojo božjo naravo, da je mogel kot človek za nas trpeti in umreti, na oltarju pa še skriva svojo človeško naravo, da se more pod podobo kruha in vina za nas darovati, se nam dajati in biti med nami. Sama ljubezen je še ostala pod podobama kruha in vina … O Bog, vsemogočen si, vseveden si, najbogatejši si, pa nam nisi mogel, nisi vedel, nisi imel kaj večjega dati, kakor samega sebe v svetem Rešnjem telesu ali sveti evharistiji. … V sv. evharistiji je pričujoč živi Jezus z dušo in telesom, s krvjo in mesom, kot Bog in človek, ravno on, ki je bil spočet od Svetega Duha, rojen iz Device Marije, on, ki je za nas umrl na križu, vstal od mrtvih in je sedaj na desnici, v veličastvu svojega Očeta … To ni zgodba ali lepa misel, to je sveta resnica. Zaradi tega je oltar miza našega zveličanja, miza, s katere se nam deli odrešenje … Pogosto je ponavljal besede sv. Ciprijana: »Kdor se loči od te božje mize, se loči od večnega življenja, ker brez milosti tega zakramenta naša vera peša …«

    Vir: Družina – iz homilije mariborskega nadškofa dr. Franca Krambergerja 18. marca 2006 v mariborski stolnici ob sklepu II. evharističnega seminarja Slovenske evharistične naveze.

    Božje usmiljenje, ki se na nas izlivaš iz Kristusovih ran, zaupamo vate!
    Božje usmiljenje, neizmerno v zakramentu evharistije in duhovništva, zaupamo vate!
    Božje usmiljenje, neizčrpni vir čudežev, zaupamo vate!

  6. Hvala says:

    Iz knjige -Iz ječe v slavljenje, moč slavljenja- Merlin R. Caroters ;

    KAKO JE GOSPOD UČIL MERLINA -nadaljevanje

    SVETI PAVEL JE DEJAL: “ZATO SE BOM RAD PONAŠAL S SVOJIMI SLABOSTMI (Kor 12,9). JUTRANJE VSTAJANJE JE BILA GOTOVO MOJA SLABOST. BOG MI JE DEJAL, NAJ TO SLABOST SPREMENIM IZ BOLEČINE V VESELJE, IN KO SEM TAKO STORIL, STA NADME PRIŠLA KRISTUSOVA MOČ IN NJEGOVO VESELJE.
    ——————————————————————————————————————————————————-
    KOMAJ SEM ČAKAL, PRAVI MERLIN, DA BI O TEM VESELJU PRIPOVEDOVAL DRUGIM. SVETI DUH PA JE DEJAL.” NE.” NAJPREJ SE SE MORAL SAM ZANESLJIVO NAUČITI VSAK TEŽAK POLOŽAJ SPREMENITI V VESELJE.

    ZAPOMNIL SEM SI VRSTICO IZ PRVEGA PISMA TESALONIČANOM (5,16-18) IN JO VENOMER PONAVLJAL:”ZMERAJ SE VESELITE. NEPRENEHOMA MOLITE. V VSEM SE ZAHVALJUJTE: KAJTI TO JE BOŽJA VOLJA V KRISTUSU JEZUSU GLEDE VAS.”

    NEKEGA DNE PRAVI MERLIN, SEM SE MED VOŽNJO PRIBLIŽEVAL SEMAFORJU, KO SE JE PRIŽGALA RUMENA LUČ. POVSEM PO PRAVILIH MI JE ŠE USPELO ZAPELJATI SKOZNJO. OB TEM SEM SE OD ZADOVOLJSTVA NASMEHNIL.
    HKRATI SEM ZAČUTIL BOŽJO NAVZOČNOST, KI ME JE NAGOVORILA: “STOJ”.

    IN OBSTAL SEM Z NASMEHOM NA OBRAZU. “ZAKAJ SI PA TAKO VESEL. ?””GOSPOD USPELO MI JE PRITI SKOZI RUMENO LUČ, HVALA.”

    “KAJ BI NAREDIL, ČE BI SE LUČ NA SEMAFORJU PREJ SPREMENILA IN BI SE MORAL USTAVITI?”
    “NAJBRŽ BI MALO GODRNJAL IN SI MISLIL, ZAKAJ NI POČAKALA.”KAJ NE VEŠ, DA IMAM JAZ NADZOR NAD TEMI LUČMI? DA JAZ UPRAVLJAM VESOLJE IN ČAS? KO SE BO NASLEDNJIČ PRIŽGALA RDEČA LUČ , SE ZAHVALI. VEDEL BOŠ, DA SEM BIL JAZ TISTI, KI JO JE PRIŽGAL.”
    —————————————————————————————————————————————————–
    KO SE JE NASLEDNJIČ PRIŽGALA RDEČA LUČ, SEM SE USTAVIL IN VPRAŠAL BOGA, KAJ ŽELI, DA NAREDIM S ČASOM.
    “ALI VIDIŠ MOŽA, KI PREČKA CESTO? ZELO POTREBUJE TVOJO MOLITEV. SAMO SEDI IN MOLI ZANJ.”

    PRAVIMO, DA VERUJEMO V BOGA. TODA ALI ZARES VERUJEMO, DA VODI PRAV VSAKO PODROBNOST V NAŠEM ŽIVLJENJU?
    ——————————————————————————————————————————————————-
    ——————————————————————————————————————————————————-
    JEZUS JE REKEL, DA IMA BOG PREŠTETE VSE LASE NA NAŠI GLAVI. ZAKAJ POTEM NEW MOREMO VEROVATI, DA SE MNOGO BOLJ POGLOBLJENO ZANIMA ZA VSAKO NAŠO PODROBNOST KOT MI SAMI? ZAGOTOVO NE VEM, KOLIKO LAS IMAM NA GLAVI!

    BOG IMA VSE POD NADZOROM IN VSE IZPELJE V DOBRO TISTIH, KI GA LJUBIJO (prim .Rim 8,2). ZAČEL SEM BOLJ ZAUPATI BOGU. KAJ PA JE S SATANOM? ALI SE LAHKO PRITIHOTAPI IN DELUJE PROTI BOŽJI VOLJI?

    BOG JE SATANU DOPUSTIL, DA JE VSTOPIL V JUDA, KI JE IZDAL BOŽJEGA SINA. BOG JE DOPUSTIL PETROVO ŠIBKOST, DA JE ZANIKAL SVOJE POZNANSTVO Z JEZUSOM. DOPUSTIL JE SATANU, DA JE VSTOPIL V SRCA MNOGIH LJUDI, KI SO SPLETKARILI PROTI JEZUSU IN GA KRIŽALI. SLEHERNI TRENUTEK BI JIH BOG LAHKO USTAVIL. LAHKO BI POSLAL DESET TISOČ ANGELOV, DA BI OPRAVILI S SATANOVIMI NAČRTI. TODA BOG TEGA NI STORIL. VEDEL JE, DA BODO VSE TRPLJENJE ON VSI GREHI, KI BODO ŠLI SKOZI JEZUSA, IZ NJEGA IZŠLI KOT ČISTO VESELJE, SLAVA IN ZMAGA.

    SATAN NE MORE NAREDITI PRAV NIČ, ČE NAJPREJ NE DOBI BOŽJEGA DOVOLJENJA. ZAPOMNITE SI, DA MU JE BOG DOPUSTIL, DA JE PREIZKUŠAL JOBA.

    BOG SATANU DAJE SVOJO PRIVOLITEV EDINO TEDAJ, KO VIDI, DA BO IZ TISTE GRDOBIJE , KI MORA ITI SKOZI NAS, NASTALO ČISTO VESELJE.
    —————————————————————————————————————————————————-
    —————————————————————————————————————————————————
    KO ZAČNEMO TO SPOZNAVATI, LAHKO BOG NAŠE ŽIVLJENJE BLAGOSLOVI. MOČ VSTALEGA KRISTUSA PRIDE V NAS.

    KO SE BOMO NAUČILI VESELITI SE V VSEH STVAREH, BODO ČUDEŽI, MOČ, ZMAGA POSTALI DEL NAŠEGA ŽIVLJENJA.
    —————————————————————————————————————————————————
    —————————————————————————————————————————————————
    Merlin je povedal , ko se bomo naučili veseliti, bodo čudeži, moč in zmaga v postali del našega vsakdanja.

    Vsi si nekako želimo in omenjamo ČUDEŽE, da bi se nam zgodili. Bog obrne hudo v dobro tistim, ki Ga ljubijo. Ljubezen do Boga pa je, če izpolnjujemo Njegove zapovedi. Zato sem že velikokrat omenila, da je potrebno res osebno, individualno sodelovanje z Gospodom. Vsak se mora sam , seveda, če to želi pogovarjati z Bogom. Redno prejemanje zakramentov: Sveta spoved, prejemanje svete Evharistije, ostalih zakramentov, oditi iz ” CONE UDOBJA”, ne samo govoriti, prisluhniti Svetemu Duhu. Da pa bomo slišali pogovor, šepet , nasvet itd Svetega Duha je pa potrebno življenje izročiti Gospodu, se popolnoma odreči svojim zahtevam, svojemu” EGU”, treba je biti POKOREN; PONIŽEN, prepustiti se delovanju Svetega Duha. Povem vam, da to ni lahko, je pa mogoče.

    ČUDEŽI v današnjem času. Zadnjič sem poslala prispevek -Aleteia o čudežih. Čudež je , da je Gospod nekoga pripeljal do Exorcista, molitve za osvoboditve , če je bil nekdo duhovno mrtev in Ga je Gospod obudil, a ni to čudež? itd… tudi telesno ozdravljenje.

    Res je potrebno , da poslušamo Gospoda, sprašujmo Ga, izročajmo Mu stiske, molitve, trpljenje, veselimo se res za vsako najmanjšo malenkost.

    Res je Gospod vodi vsako najmanjšo podrobnost v življenju. Vse lase na naših glavah ima preštete. O svojih stanovanjih ali hišah ne boste nikoli vedeli niti del tistega , kar ve Gospod. Pa tudi o stvareh, ki jih imamo v stanovanjih ne. Nekoč sem iskala neko stvar v stanovanju. Nisem je mogla najti, potem sem prosila Gospoda da mi pokaže, kje je. In res mi je pokazal, tam sem šla, kjer se je ta stvar nahajala. Prosimo pa tudi lahko Svetega Antona Padovanskega za pomoč pri iskanju stvari.

    Bila sem na pokopališču. Želela sem obiskati grob osebe, ki sem jo poznala, potem, ko je umrla nisem bila v tistem kraju in nisem bila na pogrebu. Kako poiskati grob, med toliko pokopanih?. Prosila sem Gospoda, da mi pokaže , kje leži pokopana oseba, ki jo iščem, Bila sem pripeljana v tisto vrsto pred tisti grob, ki sem ga iskala.

    • Hvala says:

      Gospod je rekel po preroku Izaiji:”JAZ SEM GOSPOD IN DRUGEGA NI,
      RAZEN MENE NI NOBENEGA BOGA, OPASAL SEM TE, NE DA BI ME BIL POZNAL.
      NAJ SPOZNAJO OD SONČNEGA VZHODA IN ZAHODA,
      DA NI NOBENEGA RAZEN MENE, JAZ SEM GOSPOD IN DRUGEGA NI.
      DELAM, SVETLOBO IN USTVARJAM TEMO,
      NAREJAM MIR IN USTVARJAM GORJE,
      JAZ GOSPOD DELAM VSE TO (Iz 45,5-7)

      GLEJ JZ SEM USTVARIL KOVAČA,
      KI RAZPIHUJE TLEČE OGLJE
      IN IZDELUJE OROŽJE ZA NJEGOVO DELO,
      IN JAZ SEM USTVARIL POKONČEVALCA,
      DA UNIČUJE (Iz 54, 16-17)

  7. Hvala says:

    MERLIN R. CAROTERS JE NAPISAL:

    ČE VAM BOG PO SVETEM DUHU POKAŽE, DA STE PRED PETNAJSTIMI LETI NAREDILI NAPAKO, KO STE SE NAMERNO ODLOČILI ZA NEKAJ, KAR NI BILA BOŽJA IZBIRA ZA VAS, MU ZDAJ PRIZNAJTE SVOJO NAPAKO, GA PROSITE ODPUŠČANJA, SE MU ZAHVALITE ZANJ IN GA PROSITE ZA VODSTVO, DA BI POPRAVILI VSE, KAR STE MORDA STORILI, DA BI PRIZADELI DRUGE.

    PREOSTANEK SVOJEGA ŽIVLJENJA POTEM OD TEGA TRENUTKA DALJE POPOLNOMA IZROČITE V BOŽJE ROKE IN VERUJTE, DA IMA BOG VSE POD NADZOROM.

    ZDAJ GA SLAVITE IN SE MU ZAHVALJUJTE ZA SVOJE SEDANJE OKOLIŠČINE, PRAV TAKŠNE , KAKRŠNE SO, ZA VSAKO NAJMANJŠO PODROBNOST.

    UGOTOVILI BOSTE, DA VAS BOŽJA MOČ HITRO UMIKA IZ TRENUTNIH OKOLIŠČIN ALI PA VAS SREDI NJIH SPREMINJA.

    KAR KOLI SE BO ŽE ZGODILO, VEDNO SE SAMO ZAHVALJUJETE, KAJTI BOG IMA VSE POD NADZOROM.

    Ja, če Bog po Svetem Duhu pokaže napako, je to res nekaj, za kar bi se Mu morali zahvaljevati. Ne tisto, kar mi s svojim mišljenjem mislimo, da je prav ali narobe, pravilno je samo tisto, kar pokaže Sveti Duh.

    Gospod nič ne skriva. Če Mu izročimo življenje, smo poslušni, sodelujemo z Njim, poslušamo nasvete, spodbude itd Svetega Duha, nas bo vodil in pokazal, kaj je bilo narobe, kaj delamo sedaj narobe, itd itd…To je res nekaj ČUDOVITEGA IN ŠE ENKRAT ČUDOVITEGA. ODKRILI SMO PRAVI ZAKLAD; PRAVI BISER. Svet tega ne more dati!!!

  8. Hvala says:

    VESELITE SE (Iz knjige -Iz ječe v slavljenje, moč slavljenja- Merlin R. Caroters ;

    KAKO JE GOSPOD UČIL MERLINA O VESELJU

    V LUKOVEM EVANGELIJU (6,23) NAM JEZUS GOVORI , DA BI MORALI POSKAKOVATI OD SREČE. POVE CELO, KDAJ NAJ BI POSKAKOVALI OD SREČE:” ….KADAR STE LAČNI…KADAR VAS BODO LJUDJE SOVRAŽILI, SRAMOTILI IN VAŠE IME ZAVRGLI…..RAZVESELITE SE TISTI DAN IN POSKOČITE OD SREČE.

    Merlin pravi:”GOSPOD, KAKO LAHKO PRIČAKUJEŠ, DA BOM POSKAKOVAL OD SREČE V TAKŠNIH TRENUTKIH?” ZDELO SE MI JE NESMISELNO, TODA BOLJ KO SEM BRAL SVETO PISMO, VEČ ODLOMKOV SEM NAŠEL KJER JE BILO PISANO ENAKO, JE ŠLO TU ZA KAKŠEN PRINCIP?

    PREBRAL SEM DRUGO PISMO SVETEGA PAVLA KORINČANOM V POGLAVJU 12,9-10 JE REČENO: “VESEL SEM TOREJ SLABOTNOSTI, ŽALITEV, POTREB, PREGANJANJ IN STISK ZA KRISTUSA. KAJTI MOČAN SEM TEDAJ, KO SEM SLABOTEN. ”

    SLABOTNOST JE BILA PRAV TISTO, ČESAR SE DO SEDAJ NISEM VESELIL. NI MI BILO VŠEČ, KADAR SO MI LJUDJE NASPROTOVALI. NI MI BILO VŠEČ, ČE SO SE DOGAJALE NESREČE IN JE ŠLO VSE NAROBE.

    V SVETEM PISMU PA SEM VEDNO ZNOVA ODKRIVAL BESEDE:”VESELITE SE! ZAHVALJUJTE SE BOGU ZA VSE STVARI.” PSALMIST JE KAR NAPREJ GOVORIL O VESELJU SREDI TEŽAV. V PSALMU 30,12 PRAVI DAVID:”MOJE ŽALOVANJE SI MI SPREMENIL V RAJANJE. ”

    HOTEL SEM POIZKUSITI -TODA KAKO?

    NEKEGA VEČERA SEM SE MED SREČANJEM MAJHNE MOLITVENE SKUPINE ZAČEL SMEJATI. SMEJAL SEM SE PETNAJST MINUT. MED SMEHOM SEM ČUTIL, DA ME BOG SPRAŠUJE:” SI VESEL, DA JE JEZUS UMRL ZA TVOJE GREHE?” DA GOSPOD, VESEL SEM, VESEL”.
    SE DOBRO POČUTIŠ OB TEM, KO VEŠ, DA JE UMRL ZA TVOJE GREHE?” “JA, GOSPOD, RES SE POČUTIM DOBRO!”

    “SI SREČEN, KO VEŠ, DA TI JE S SVOJO SMRTJO PODARIL VEČNO ŽIVLJENJE?””DA , GOSPOD, SREČEN SEM.”
    ” SE MORAŠ ZELO NAPREZATI IN TRUDITI, DA BI BIL ZELO VESEL, KER JE UMRL ZATE?”. “NE , GOSPOD, VESEL SEM.”

    ŠE VEDNO SEM SE SMEJAL, VSE V MENI PA JE POSTAJALO ZELO TIHO. ČUTIL SEM, DA ME BOG ŽELI NAUČITI NEČESA, ČESAR ŠE NISEM POZNAL.
    ——————————————————————————————————————————————————–
    REKEL MI JE:”ZARES SE VESELIŠ TEGA, DA SO ODVEDLI MOJEGA SINA IN V NJEGOVE ROKE ZABILI ŽEBLJE. SREČEN SI, KAJ? VESELIŠ SE, DA SO ODVEDLI MOJEGA SINA IN ZABILI ŽEBLJE V NJEGOVE NOGE. VESELIŠ SE, KER SO NJEGOVO STRAN PREBODLI S SULICO IN JE PO NJEGOVEM TELESU TEKLA KRI TER KAPLJALA NA TLA. ZELO SI SREČEN IN SMEJEŠ SE Z VELIKIM VESELJEM, KER SO VSE TO STORILI MOJEMU SINU, KAJNE?”.

    VSE JE POTIHNILO. NISEM VEDEL, KAJ NAJ ODGOVORIM.
    “VESEL SI, KER SO VSE TO STORILI MOJEMU SINU , KAJNE?”
    NAZADNJE SEM LE MORAL REČI:”DA, GOSPOD, VESEL SEM. OČE, NE RAZUMEM, TODA VESEL SEM”

    ZA TRENUTEK SEM POMISLIL, DA SEM NAPAČNO ODGOVORIL. MORDA SEM NAPAČNO RAZUMEL

    V SVOJE VELIKO OLAJŠANJE SEM GA SLIŠAL ODGOVORITI: DA”, SIN MOJ, ŽELIM, DA SE VESELIŠ! ŽELIM, DA SI VESEL!”
    ——————————————————————————————————————————————————–
    ŠE NAPREJ SEM SE SMEJAL, VESELJE V MENI JE NARAŠČALO, KO SEM SPOZNAL, DA JE BOG ŽELEL, DA SE VESELIM.
    POTEM SE JE SPET VSE UMIRILO IN VEDEL SEM, DA SE BON NEKAJ NAUČIL.

    “ZDAJ ME PA POSLUŠAJ , SIN MOJ. ČE SE TI DO KONCA ŽIVLJENJA ZGODI KAR KOLI, KAR NE BO TAKO TEŽKO, KOT JE BILO TISTO, KAR SO STORILI MOJEMU SINU, ŽELIM, DA SI PRAV TAKO VESEL, KOT SI BIL TISTI TRENUTEK, KO SEM TE PRVIČ VPRAŠAL, ALI SI VESEL, KER JE KRISTUS UMRL ZATE.”ODVRNIL SEM: “DA ,GOSPOD , RAZUMEM. DO KONCA ŽIVLJENJA BOM HVALEŽEN . SLAVIL TE BOM, VESELIL SE BOM, PREPEVAL IN SMEJAL SE BOM TER VRISKAL OD VESELJA NA D VSEM, KAR BOŠ DOPUSTIL V MOJEM ŽIVLJENJU”.

    KO SEM NASLEDNJE JUTRO SEDEL NA ROB POSTELJE , SEM ZASLIŠAL. GLAS:” KAJ PA DELAŠ?”
    “SEDIM IN SI ŽELIM, DA MI NE BI BILO TREBA VSTATI.”
    “SEM MISLIL, DA SVA SE SINOČI NEKAJ DOGOVORILA.”
    “AMPAK , GOSPOD, NISEM VEDEL, DA MISLIŠ TE STVARI.”
    “ZAPOMNI SI, KAJ SEM REKEL:! …V VSEM.”
    “AMPAK GOSPOD MORAM BITI ODKRIT S TEBOJ. ŽE DVAJSET LET VSAKO JUTRO SEDIM NA ROBU POSTELJE IN ŽELIM, DA MI NE BI BILO TREBA VSTATI. VEDNO RAZMIŠLJAM, KAKO LEPO BI BILO, ČE BI LAHKO ŠE PET MINUT POLEŽAL.”
    SVETI DUH PA JE DEJAL:” HVALEŽEN BI MORAL BITI, KER JE ČAS, DA VSTANEŠ.”
    “GOSPOD, TO MALCE PRESEGA MOJE SPOSOBNOSTI RAZUMEVANJA!GOSPOD JE VEDNO ZELO POTRPEŽLJIV IN PRIJAZEN.”HOČEŠ, DA BI BIL VOLJAN?.”DA GOSPOD, ZARES HOČEM,”TISTI VEČER SEM PRED SPANJEM MOLIL.:”GOSPOD TALE JE PA HUDA. TO BOŠ MORAL PA KAR TI NAREDITI ZAME. VSTAL BOM, KADAR BOŠ HOTEL, NE VEM PA, KAKO NAJ TI BOM HVALEŽEN ZA TO, DA JE ČAS ZA VSTAJANJE.”
    KO SEM SE NASLEDNJE JUTRO ZBUDIL, MI JE NAJPREJ PRIŠEL NA MISEL MOJ VELIKI DESNI PALEC NA NOGI. SLIŠAL SEM:”GA LAHKO PREMAKNEŠ?”PREMAKNIL SEM GA.”SI HVALEŽEN, DA GA LAHKO PREMIKAŠ?””DA, GOSPOD.”
    ZDAJ PA POSKUSI Z GLEŽNJEM. SI HVALEŽEN?”DA, GOSPOD.”ZDAJ PA KOLENO.””DA, GOSPOD.”POGLEJ, ČE SE LAHKO USEDEŠ.”DA, GOSPOD, ŽE SEDIM”.AMPAK ISKRENO TI POVEM, DA SI ŠE VEDNO ŽELIM, DA BI SE LAHKO ŠE ZA PET MINUT ULEGEL IN ZASPAL.”ZELO POTRPEŽLJIVO JE DEJAL:”POGLEJ, ČE LAHKO VSTANEŠ. SI HVALEŽEN?ZDAJ PA POGLEJ, ČE LAHKO PRIDEŠ DO KOPALNICE.POGLEJ V OGLEDALO. “SI HVALEŽEN, DA LAHKO VIDIŠ?”
    “ALELUJA”
    “SI HVALEŽEN, DA LAHKO GOVORIŠ IN SLIŠIŠ?” DA, GOSPOD”

    POTEM JE POSTALO ZELO TIHO. VEDEL SEM, DA SE MORAM V TEJ TIŠINI NEKAJ NAUČITI.

    SIN MOJ, KER TE LJUBIM, TE BOM NAUČIL HVALEŽNOSTI ZA VSE STVARI. NAUČIŠ SE LAHKO KAR TUKAJ, KJER STOJIŠ Z VSEMI STVARMI, ZA KATERE SI HVALEŽEN. LAHKO TI PA DOVOLIM, DA GREŠ ŠE MALO V POSTELJO IN SE NE BOŠ MOGEL PREMIKATI, NE BOŠ NE VIDEL , NE SLIŠAL, DOKLER SE NE BOŠ NAUČIL.
    ———————————————————————————————————————————————————
    ODSKOČIL SEM KVIŠKU IN DEJAL: GOSPOD, ZDAJ PA RAZUMEM! ZAHVALJUJEM SE TI! VEDNO SE BOM ZAHVALJEVAL!”

    KO SEM SE NASLEDNJE JUTRO, PA ŠE NASLEDNJE IN ŠE NASLEDNJE ZBUDIL, SEM NAJPREJ POMISLIL:”GOSPOD ZAHVALJUJEM SE TI”.
    NIKOLI VEČ MI NI BILO ŽAL, DA JE BIL ŽE ČAS ZA VSTAJANJE.

    • Hvala says:

      Naj povem, kako je bilo s tem pri meni. Jaz se zjutraj tudi nisem zahvaljevala, da sem vstala, da sem zdrava, da lahko hodim itd. Po daljši hoji z Gospodom in intenzivni molitvi, so neko jutro zjutraj prišle same besede iz mojih ust. Rekla sem: ” Hvala ti Gospod, da sem se zbudila in vsi moji, da lahko gremo vsak po svoje- na delo itd..”

      Ja, Gospod ima res svoj čas za vsako stvar.
      Gospodov Duh komunicira z našim duhom. Sveti Duh je navzoč s svojo milostjo in nas vodi po poti molitve. Duh moli v nas.

    • Miro says:

      Super, super knjiga! Odkriva nam moč slavilne in zahvalne molitve. Kot je slikovito zapisano nekje na začetku Merlinovove knjige “je slavljenje duhovni dinamit. Njegova kakovost je eksplozivna. Slavljenje revolucionizira vse, s čimer pride v stik. Predstavlja naš žariščni odnos z Bogom!” Priporočam jo v branje in seveda v prakticiranje vsakodnevnega slavljenja Boga!

  9. Miro says:

    POSLUŠNOST JE ODPRTOST, V KATERI DELUJE MOČ BOŽJE BESEDE. BOLJ BOM PRISLUHNIL TEJ BESEDI, DA BO BOLJ UČINKOVITA V MENI!

    BOŽJA BESEDA: Ko je množica pritiskala nanj in poslušala Božjo besedo, on pa je stal ob Genezareškem jezeru, je zagledal dva čolna pri bregu; ribiči so pravkar stopili iz njiju in izpirali mreže. Stopil je v enega izmed čolnov, bil je Simonov, in Simona prosil, naj odrine malo od kraja. Sédel je in učil množico iz čolna. Ko pa je nehal govoriti, je rekel Simonu: »Odrini na globoko in vrzite mreže za lov!« Simon mu je odgovoril: »Učenik, vso noč smo se trudili, pa nismo nič ujeli, a na tvojo besedo bom vrgel mreže.« In ko so to storili, so zajeli veliko množino rib, tako da so se jim mreže začele trgati. Pomignili so tovarišem v drugem čolnu, naj jim pridejo pomagat. Prišli so in napolnili oba čolna, tako da sta se začela potapljati. Ko je Simon Peter to videl, je padel Jezusu pred noge in rekel: »Pojdi od mene, Gospod, ker sem grešen človek!« Nad ulovom rib, ki so jih zajeli, je osupnil on in vsi, ki so bili z njim, prav tako pa tudi Jakob in Janez, Zebedejeva sinova, ki sta bila Simonova družabnika. Tedaj je Jezus rekel Simonu: »Ne boj se! Odslej boš lovil ljudi.« In ko so potegnili čolna na kopno, so pustili vse in šli za njim (Lk 5,1-11).

    https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Lk+5%2C1-11&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

    Jezusova beseda spremeni Petru načrte tako, da ji verjame bolj kakor svoji izkušnji. Zato zavesla na jezero in znova vrže mreže. Ko se mu prepusti, doživi čudežni ulov. Poslušnost je odprtost, v kateri deluje moč Božje besede. Bolj bom prisluhnil tej besedi, da bo bolj učinkovita v meni. Gospod, naj ti zaupam bolj kakor vsemu drugemu, saj si gotovost, ki prinaša blagoslov in mir (Luč Besede rodi življenje, Primož Krečič).

    V duhu poslušnosti, v odprtosti srca za delovanje žive Božje besede, danes Božjemu usmiljenju priporočimo vse zahvale, molitve, prošnje, ki so zapisane v rubriki »Prosim za molitev«, pod: KP, Slavica, MamiM, Jana, Maja, M., Irena, Alenka, Hvala, Kras, Sija, Janez, andreja, marjana, Blanka, Sasa, Kristina, Dr, Žametna vrtnica, Gregor, Jasna, David, ida, Slovenec, patricija, Seb … in še vrsta imen, ki se na tej spletni strani priporočajo v molitev.

    Naj se Božje usmiljenje milostno skloni k vsaki trpeči sestri in bratu, ki se z velikim zaupanjem zateka k Njegovemu zdravilnemu in odrešenjskemu studencu, še zlasti pri obhajanju svete evharistije! Še posebej naj se Gospod Jezus usmili ubogih grešnikov, kar smo bolj ali manj vsi ljudje, da bomo spoznali Njegovo ljubezen in usmiljenje, zapustili pot grešnosti ter se v zaupanju obrnili k Njemu, ki nam podarja odpuščanje, spreobrnjenje, ozdravljenje, odrešenje, mir, radost, veselje, srečo …

    Že vnaprej se Bogu prisrčno zahvalimo za vse, kar bo naš Odrešenik Jezus storil na mogočno priprošnjo Preblažene Device Marije, sv. Jožefa in vseh svetnikov. Zgodi se presveta Božja volja!

    SPOMNI SE, O PREMILA DEVICA MARIJA

    Spomni se, o premila Devica Marija, da še nikdar ni
    bilo slišati, da bi bila ti koga zapustila, ki je pod tvoje varstvo
    pribežal, tebe pomoči prosil in se tvoji priprošnji priporočal.
    S tem zaupanjem hitimo k tebi, o devic Devica in Mati, k tebi
    prihajamo in pred teboj zdihujoči grešniki klečimo (stojimo).
    Nikar ne zavrzi, o Mati Besede, naših besed, temveč milostno
    nas poslušaj in usliši. Amen.

    Presveto Srce Jezusovo, usmili se nas!
    Brezmadežno Srce Marijino, prosi za nas!
    Sv. Jožef, prijatelj Najsvetejšega Srca, prosi za nas!
    Vsi svetniki in svetnice, prosite za nas!

  10. Miro says:

    SMEH JE POL ZDRAVJA: LAHKO BO DOBER PASTIR, PRIDIGAR PA NAJBRŽ NE!

    Bogoslovci so nekoč morali v bogoslovju med kosilom pridigati, da bi se tako naučili te nujno potrebne veščine duhovniškega poklica. Ko je bogoslovec pridigal, so drugi v tišini jedli, na koncu pa je eden ocenil pridigo. Bogoslovec Janez se je prve pridige naučil na pamet. Toda komaj je dobro začel govoriti, je vse pozabil. V zadregi je ponavljal: »Jaz sem dobri pastir, jaz sem dobri …« Bogoslovci so planili v smeh, rektor Janez Oražem pa mu je rekel: »Janez, lahko boste dober pastir, dober pridigar pa najbrž ne.«

    (Smeh je pol zdravja, Janez Gril)

Dodaj odgovor za Janez Prekliči odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja