Članki za dušo

15.023 Responses to Članki za dušo

1. Janez says:

   6. septembra, 2020 at 0:29

   KAKO SE GLASI DEFINICIJA TEOLOGIJE ZA KRISTJANE?
   Beseda teologija ali bogoslovje izvira iz dveh grških besed: teos (grško Θεός) Bog in logos (grško λόγος) beseda, nauk, znanost, ki skupaj pomenita ‘nauk o proučevanju Boga’. Krščanska ali svetopisemska teologija je preprosto poskus razumeti Boga, kot se ta razodeva v Svetem pismu. Noben zgolj človeški teološki miselni konstrukt nikakor ne more popolnoma pojasniti Boga in njegovih načrtov, saj je Bog neskončno in večno bolj vzvišen in vsemogočen od nas. Zato je vsak poskus, da bi Boga opisali z omejenim človeškim govorom, nujno nezadosten (Pismo Rimljanom 11,33–36). Vendar se nam Bog razodeva toliko, kolikor nas dela sposobne zaznavati in doumevati. Krščanska teologija je torej veščina in znanost, ki je v tem, da verujoči pozna in razume svetopisemskega Boga na urejen in razumljiv način. Nekateri ljudje pravijo, da se teologije izogibajo zato, ker neti razprtije. Toda vsak človek je, hote ali nehote, nekakšen teolog, saj smo bitja ustvarjena od Boga Strvarnika. Res je, da svetopisemska teologija – v dobrem pomenu besede – oddeljuje resnično od neresničnega; a to je dobro, saj tako uči Bog (Prvo pismo Korinčanom 11,19; Prvo pismo Timoteju 4,1–3; Drugo pismo Timoteju 3,16–17; Drugo Petrovo pismo 2,1).

   Proučevanje svetopisemske teologije torej ni nič drugega kot raziskovanje Božje besede, da bi dognali, kaj je Bog razodel o sebi. Ob tem Boga spoznavamo kot svojega Stvarnika, Ohranjevalca vsega in Sodnika vsega. On je Alfa in Omega, začetek in konec vsega. Odkrijemo, zakaj je Bog razodel svoje ime. Ko je Mojzes vprašal, kdo ga pošilja k faraonu, je Bog odvrnil: »JAZ SEM, KI SEM.« (Druga Mojzesova knjiga 3,14) Ime JAZ SEM kaže na osebnost. Ime JAZ SEM opisuje svobodno, samozadostno, odločno osebnost. Izvemo torej, da Bog ni nadzemeljska sila ali kozmična energija. On je vsemogočno, samoobstoječe, vsenavzoče in samoodločujoče Bitje z umom in voljo ter Veliko Ljubeznijo do Ljudi in Stvarstva (Deus Creator). On je osebni in odnosni Bog, ki se je razodel človeštvu po svoji besedi in po svojem Sinu Jezusu Kristusu.

   Proučevanje svetopisemske teologije pomeni rast v poznanju Boga, da bi ga poveličevali, s tem ko živimo ljubeče in poslušno. Bodimo pozorni, da gre tu za proces: preden lahko Boga ljubimo, ga moramo poznati; ko pa ga vzljubimo, postajamo poslušni. Naše življenje je neskončno bogatejše zaradi tolažbe in upanja, ki ga Bog daje tistim, ki ga poznajo, ljubijo in so mu poslušni, ker spolnjujejo Božjo Voljo. In nasprotno: slaba ali napačna teologija ima za posledico površno ali netočno pojmovanje Boga. Ta svet je kraj, poln bolečine; življenje je pogosto neprijetno in polno razočaranja. Če zavračamo svetopisemsko teologijo, se obsojamo na življenje, ki ga vodi lažen občutek neke spoznavne smeri o Bogu; zaradi tega pa je življenje še hujše, namesto da bi bilo blagoslovljeno z Odrešenjskim Veseljem, s tolažbo in upanjem. Zato je svetopisemsko spoznanje Boga življenjskega pomena; vsi kristjani bi morali navdušeno proučevati in študirati svetopisemsko teologijo. Poglobljeno, temeljito in osebno proučevanje Svetega pisma z namenom, da bi spoznavali, ljubili in ubogali Boga, je radostno početje, koristno tudi z vidika večnosti in našega Odrešenja, saj je Bog vedno ob nas in v nas. Bog je vedno z nami, nikoli nismo sami. Prav je, da kristjani molimo k Bogu s prošnjami in tudi proučujemo Sveto pismo, ko nam govori Bog ter da tako spoznavamo svetopisemsko bogoslovje in versko literaturo, kjer nam bogoslovni strokovnjaki dodatno kaj obrazložijo. Pridi Sveti Duh in nas poduči, da bomo pravilno razumeli verske zadeve!

   gotquestions et altro

   Odgovori
2. Janez says:

   6. septembra, 2020 at 0:26

   BOG NAS NIKOLI NE NEHA LJUBITI! Tkach, WKG Schweiz

   Ali morda veste, da je večini ljudi, ki verjamejo v Boga, včasih ob preizkušnjah in težavah ter krizah težko verjeti, da jih Bog ljubi? Ljudje si namreč zlahka zamislijo Boga kot Stvarnika in strogega Sodnika, toda strašno težko je kristjanom verjeti in videti Boga kot Tistega, ki jih neskončno ljubi, ki je skrben Oče, dober usmiljen in ki ga zelo skrbi, kako bo z nami. Toda resnica je, da naš dobri, neskončno ljubeči, ustvarjalni in popolni Bog ne ustvarja ničesar, kar bi mu nasprotovalo, kar je v nasprotju z njim samim. Vse, kar Bog ustvarja, je dobro, popolna manifestacija v vesolju njegove popolnosti, ustvarjalnosti in ljubezni. Kjerkoli najdemo nasprotno – sovraštvo, sebičnost, pohlep, strah in strah – to ni zato, ker je Bog na tak način naredil stvari. Kaj je zlo, razen tega, da je perverzna zloraba in preobrnitev nečesa, kar je bilo prvotno ustvarjeni kot Dobro in iz Ljubezni do Ljudi? Vse, kar je Bog ustvaril, vključno z nami ljudmi, je bilo izjemno dobro, toda zloraba ustvarjanja ustvarja zlo, ki je upor proti Bogu in Božji Volji. Zlo obstaja zato, ker ljudje uporabljamo svojo dobro svobodo, ki nam jo je Bog dal na napačen način tako, da se odmaknemo od Boga, ki je izvor našega bitja in Vesolja, namesto da bi se mu približali in ga Ljubili in mu bilim v Slavo in Veselje. Kaj to pomeni za nas osebno? Preprosto to: Bog nas je ustvaril iz globin svoje nesebične ljubezni, iz svojega neomejenega Vira popolnosti in neskončne ustvarjalnosti. To pomeni, da smo popolnoma dobro in dobro tako, kot nas je Bog ustvaril. Kaj pa naše težave, grehi in napake? Vse to je posledica naše oddaljenosti od Boga, človeškega videnja sebe kot glavnega vira našega bitja namesto Boga, ki nas je v Vesolju ustvaril in ki vzdržuje vsa naša življenja in bivanja Ljudi na Zemlji. Bog nam vedno hoče dobro in nam pomaga ko ga potrebujemo.

   Če smo se obrnili od Boga in se gibljemo v svoji lastni človeški smeri, stran od njegove ljubezni in dobrote, potem ne moremo videti in razumeti, kdo je v Bog resnici. Ker se od Boga oddaljujemo po svobodni človeški volji in pameti. Bog pa nas vedno čaka in nas vedno ljudbi, saj drugače ne more, ker je LJUBEZEN. Naketri ljudje vidijo Boga kot nekega strogega, strašnega sodnika, nekoga, ki se boji, nekoga, ki čaka, da nas v strogu vzgoji poškoduje, ali da se maščuje za vse napačne stvari, ki smo jih storili. Toda Bog ni tak. Vedno je dober in vedno nas ljubi. Vedno je pripravljen, da pridemo k Njemu nazaj in ostanemo pri Njem. Vedno nas čaka, da pridemo nazaj k Njemu.

   Želi, da ga spoznamo, izkusimo njegov mir, njegovo veselje, njegovo bogato ljubezen. Naš Odrešenik Jezus je podoba Božjega bitja in vse svoje stvari nosi s svojo močno besedo (Hebr 1,3). Jezus nam je pokazal, da je Bog za nas, da nas ljubi kljub temu, da smo poskušali pobegniti od njega kot izgubljeni sin. Naš nebeški Oče želi, da se spovemo in da se pokesamo, da prosimo za odpuščanje z odvezo in da se vrnemo domov k Bogu.

   Jezus je povedal zgodbo o dveh sinovih. Eden od njih je bil tak kot ti in jaz. Želel je biti središče svojega vesolja in ustvariti svoj lastni svet zase brez Boga Očeta. Zato je zahteval polovico svoje dediščine in odšel v svet tako daleč, kot je lahko, in živel samo zato, da bi si vsega privoščil z Očetovim denarjem. Toda njegova predanost uživanju in samemu sebi ni delovala. Bolj ko je uporabil svoj dediščni denar zase, slabše se je počutil in nesrečen postal. Denarja mj je zmanjkalo in živel je v bedi in pomajkanju. Šel je vase in premuislil, kam je lahkomiselno zabredel brez Očeta.

   Njegove misli so se iz globin svojega izgubljenega življenja vrnile k njegovemu očetu in domu. Za kratek, svetel trenutek je razumel, da je vse, kar si resnično želi, vse, kar je resnično potrebno, vse, kar mu je dalo ljubezen, mir, dom, dobro počutje in srečo imel doma pri Očetu. Z močjo tega trenutka resnice se je v tem trenutnem neoviranem stiku z očetovim srcem iztrgal iz prašičjega korita, iz katerega je siromašen jedel in se odločil, da se vrne domov k Očetu. To je Evangeljska prilika v Luka 15 o Izgubljenem sinu, ki se vrne k Očetu. Ne samo, da ga je oče pričakoval, temveč je videl, da prihaja, ko je bil še daleč; dolgo in zvesto je Oče čakal na svojega izgubljenega sina. In tekel je ter ga je veselo objemal in ga preplavljal z isto ljubeznijo, kot jo je vedno imel do njega, čeprav je odšel od doma. Njegovo veselje je bilo tako veliko, da je bilo treba praznovati povratek in rešitev Izgubljenega Sina.
   Bil je še en brat, starejši. Tisti, ki je ostal s doma svojim očetom, ki ni pobegnil in mu ni oteževal življenja, temveč je pridno delal in očeta ubogal. Ko je ta starejši brat slišal za praznovanje doma, je bil jezen in grenak s svojim bratom in očetom in ni hotel iti na praznovanje v hišo. Toda njegov oče je šel k njemu, mu prigovarjal in iz iste ljubezni je govoril z njim in ga zasipal z isto neskončno ljubeznijo, s katero se je dotaknil svojega izgubljenega mlajšega sina, ki se je skesan vrnil domov k Očetu.

   Ali se je starejši brat končno obrnil in se pridružil praznovanju? Jezus nam tega ni povedal. Toda zgodovina nam pove, kaj moramo vsi vedeti – Bog nas nikoli ne preneha ljubiti. Želi nas, da se pokesamo in se mu vrnemo, in nikoli ni vprašanje, ali nam bo odpustil, sprejel in ljubil, ker je Bog naš Oče, katerega neskončna ljubezen je vedno ista. Je čas, da se ustaviš, ko lahkomiselno greš in pobegneš od Boga in se skesan vrneš domov k Očetu!? Bog nas je naredil popolne in celovite, čudovit izraz v njegovem čudovitem vesolju njegove ljubezni in ustvarjalne moči. In še vedno smo Njegovi Ljubi Otroci. Vse kar moramo storiti je, da se vrnemo in ponovno povežemo z našim Stvarnikom, ki nas še vedno ljubi, tako kot nas je ljubil, ko nas je poklical k obstoju in Življenju. Gospod Nas zvesto čaka na Obalah Večnosti in je vesel vsakega izgubljenega sina, ki se skesano vrne nazaj k Njemu in zaživi v Božjem Miru, ker nam je kot naš Oče vse odpustil. Oče je odpustil nam in izgubljenemu sinu, smo odpustili grehe in krivice tudi mi svojim bratom, da bomo vsi dobri in boljši ljudje in kristjani? Bodimo podobni Jezusu in Hvalimo ter Slavimo Boga!

   Avtor Joseph Tkach, WeltweiteKircheGottes Schweiz (WKG)

   Odgovori
3. Janez says:

   6. septembra, 2020 at 0:17

   NAŠ ODREŠENIK JEZUS ŽIVI! UNSER RETTER JEZUS LEBT! Green WKG Schweiz

   Če bi lahko izbrali samo en biblijski odlomek, ki bi povzel vaše celotno življenje krščanstva, kaj bi to bilo? Morda je ta najbolj citiran verz: “Kajti Bog je tako ljubil svet, da je dal svojega edinorojenega Sina, da kdor koli verjame v njega, se ne bi izgubil, temveč bo imel večno življenje?” (Jan 3, 16). Dobra izbira! Zato je naslednji verz najpomembnejša stvar, ki jo Biblija kot celota razume: “V tistem dnevu boste vedeli, da sem v Očetu in v meni in jaz v vas” (Jan 14,20). V noči pred njegovo smrtjo Jezus svojim učencem ni samo povedal, da so “na ta dan” dobili Svetega Duha, temveč so večkrat govorili tudi o tem, kaj bi se zgodilo z njegovo smrtjo, vstajenjem in vnebovzetjem. Nekaj tako neverjetnega bi se moralo zgoditi, nekaj tako neverjetnega, nekaj tako šokantnega, da se preprosto ne zdi mogoče. Kaj nas učijo ti trije mali stavki?

   Se zavedaš, da je Jezus v svojem Očetu?
   Jezus živi po Svetem Duhu v intimnem, edinstvenem in zelo posebnem odnosu z Očetom. Jezus živi v naročju svojega očeta! “Nihče ni nikoli videl Boga, edini, ki je Bog in je v Očetovi maternici oznanil” (Jan 1,18). Učenec piše: “Biti v naročju nekoga mora biti v objemu nekoga, da ga napolni nekdo z najbolj intimno skrbjo in naklonjenostjo.” Jezus je tam: “V naročju svojega nebeškega Očeta”.

   Se zavedaš, da si v Jezusu?
   “Ti v meni!” Tri čudovite besede. Kje je Jezus? Pravkar smo izvedeli, da živi v resničnem in radostnem odnosu z Nebeškim Očetom. In zdaj Jezus pravi, da smo v njem, kakor so vinske trte (Jan 15,1-8). Ali razumeš, kaj to pomeni? Smo v istem odnosu, kot ga ima Jezus s svojim Očetom. Ne gledamo od zunaj in poskušamo ugotoviti, kako postati del tega posebnega razmerja. Smo del nje. Kaj je to? Kako se je vse to zgodilo? Poglejmo nazaj. Velika noč nas vsako leto spominja na smrt, pokop in vstajenje Jezusa Kristusa. Toda to ni samo zgodba o Jezusu, ampak tudi vaša zgodba! To je zgodba vsakega posameznika, ker je bil Jezus naš nadomestek in nadomestek. Ko je umrl, smo vsi umrli z njim. Ko je bil pokopan, smo vsi pokopani z njim. Ko se je povzpel na novo slavno življenje, smo se vsi zavzeli za to življenje (Rim 6,3-14). Zakaj je Jezus umrl? “Kajti Kristus je enkrat enkrat trpel za grehe, pravični Odrešenik za nepravične, da bi vas pripeljal k Bogu, in umrl je po mesu, a oživil v Duhu” (1, Petr 3,18). Na žalost si mnogi ljudje predstavljajo Boga kot osamljenega starega človeka, ki živi nekje na nebu in nas gleda od daleč. Toda Jezus nam pokaže ravno nasprotno. Jezus nas je zaradi svoje velike ljubezni združil s seboj in nas po Svetem Duhu pripeljal v Očetovo navzočnost. “In če grem, da vam pripravim prostor, bom ponovno prišel in vas odpeljal k meni, da bi tudi vi bili tam, kjer sem jaz” (Jn 14,3). Ali ste opazili, da to ne omenja, da moramo storiti ali narediti karkoli, da bi prišli v njegovo navzočnost? Ne gre za držanje pravil in predpisov, da bi se prepričali, da smo dovolj dobri. Smo že: “On nas je dvignil in nam pomagal v nebesih v Kristusu Jezusu” (Ef 2,6). Ta poseben, edinstven in intimen odnos, ki ga je Jezus za vedno imel s Svetim Duhom z Očetom, je postal dostopen vsem. Zdaj so tako tesno povezani z Bogom, kot so lahko, in Jezus je omogočil ta intimni odnos.

   Se zavedaš, da je Jezus v tebi?
   Vaše življenje je vredno veliko več, kot si lahko predstavljate! Ne samo, da ste v Jezusu, ampak je Jezus Odrešenik in Učenik tudi v vas. Širil se je v vas in živi v vas. Prisoten je v vašem vsakdanjem življenju, v vašem srcu, v mislih in odnosih. Jezus se oblikuje v vas (Gal 4, 19). Ko greste skozi težke čase, jih Jezus pripravi skozi vas in z vami. On je tista Božja moč v vas, ko pridejo do vas problemi, bolezen in razne težave. On je v edinstvenosti, šibkosti in krhkosti vsakega od nas in veseli se, da se njegova moč, veselje, potrpežljivost, odpuščanje izraža v nas in se kaže ter razsvetljuje skozi nas na druge ljudi. Pavel je rekel: »Ker je Kristus moje življenje in umiranje je moj dobiček« (Phil 1,21). Ta resnica velja tudi za vas: to je vaše življenje in zato je vredno, da se za to podate. Verjemi, da je Jezus on ki je v tebi. Jezus je v vas in vi ste v njem! Vi ste v tem ozračju in tam boste našli svetlobo, življenje in duhovno hrano, ki vas krepi. Tudi to vzdušje je v vas, brez njega ne bi mogli obstajati in bi umrli. Smo v Jezusu in On je v nas. On je naše vzdušje, naše celotno življenje. V visoki duhovniški molitvi Jezus to še bolj natančno razloži. “Posvetujem se zanje, da bodo tudi oni posvečeni v resnici, a ne samo za njih, ampak tudi za tiste, ki bodo po svoji besedi verjeli vame, da so vsi eni, kakor vi, oče v meni in jaz v tebi, tako bodo tudi v nas, da bi svet verjel, da si me poslal, in dal sem jim slavo, ki si mi jo dal, da bodo eno, tako kot mi smo eno, jaz v njih, in ti v meni, da so lahko eden in ves svet, da si me poslal in ljubil, kakor me ljubiš “(Jan 17,19-23). Kristjani zato je prav, da spoznamo našo enost v Bogu in enost Boga Jezusa v nas! To je naša največja skrivnost in darilo Boga vsem nam vernikom. Obnovimo in vračajmo svojo ljubezen do Boga z vso Vero, s svojo hvaležnostjo in Spolnjevanjem Božje Volje! Karkoli bioste naredili kateremukoli izmed mojih najmanjših, boste stprili meni, je rekel Jezus! V Jezusu imamo vse, kar potrebujemo!

   Božje Usmiljenje in Božja Ljubezen Vate Zaupamo!

   Avtor Gordon Green, Weltweite Kirche Gottes Schweiz (WKG)

   Odgovori
4. Janez says:

   6. septembra, 2020 at 0:03

   JEZUS TI SI DRUGAČEN, ZATO TE LJUBIM IN VERUJEM VATE
   Verujem v Gospoda Boga, ki se je razodel v Svojem Sinu Odrešeniku Sveta in postal
   Pravi Vidni Bog in Pravi Človek na Zemlji,
   ki Nas je prišel Vse Ljudi brez izjem s Smrtjo na križu in Vstajenjem Odrešiti.
   Jezus je tisti Krščanski Bog, ki brezpogojno ljubi bolne, revne in grešne Ljudi
   in ki se jezi nad bogataši, farizeji, pismouki, svetohlinci in hinavci.
   Jezus je tisti, ki je prešuštnico rešil pred kamenjanjem ljudi, ki so jo obsojali,
   čeprav nihče od njih, ki so jo hoteli kamenjati v Izraelu ni bil brez greha.
   Ko jih je vpreašal, kdo je brez greha, da bi sodil hotnico in jo kamenjal, so vsi odšli.
   Porekel je hotnici, ker Te ni nihče od Judov obsodil in kamenjal,
   te tudi Jaz ne bom obsodil; pojdi in odslej več ne greši.
   Bog je odpustil prešuštnici, odpustil pa je tudo nam ljudem, ki smo vsi grešniki.
   Ljubim te Gospod, ki si vzel in rešil kot Dober Pastir izgubljenega otroka in grešne ljudi,
   ki smo vsi zašli s Poti k Bogu in se izgubili na stranpoteh ter v vrvežu,
   in smo bili v grehu ter skušnjavah sveta; prišel si in stisnil grešnike v objem in nas na križu Odrešil.
   Jezus je tisti, ki je poljubil Judeža, svojega izdajalca in razbojniku na križu obljubil raj pri Očetu.
   Jezus se je zavzemal za revne, nemočne, grešne in bolne, ki jih je zdravil in dajal uteho z Blagri na Gori.
   Ugled duhovnikov in levitov ter drugih mogočnikov v Izraelu
   je spodkopal s priliko o usmiljenem Samaritanu, kot nazornim zgledom dejavnega Usmiljenja in Ljubezni.
   Spodkopal je tudi moč in avtoriteto verskih starešin v Izraelu,
   ki so bili farizeji in pismouki in ki so razlagali verske nauke ljudem, sami pa niso izkazovali Ljubezni in Usmiljenja.
   Jezus je prestopil veljavne judovske postave ter zakone
   in zdravil bolne in delal dobra dela in čudeže odrešenja za reveže in bolnike v Soboto.
   Jedel je in pil z javnimi grešniki in cestninarji, ki so izkoriščali ljudi. Dal nam je enostavne prilike v Evangeliju.
   S kritiko bogatašev in mogočnikov je opozarjal na uboge, zapostavljene, reveže in bolne,
   za katere nihče ni skrbel ter opozarjal na krivičnost v Izraelu.
   Opominjal je Jude, naj zapustijo vse zemeljsko in mu sledijo, ki je Pot, Resnica in Življenje.
   Jezus je odpustil Petru, ko ga je ta trikrat izdal in ko je petelin trikrat zapel.
   Jezus je molčal, ko so ga tepli in zasmehovali in šel v Smrt, ko so drugi Judje obhajali praznike.
   Nase je vzel vso krivdo Ljudi na Zemlji, ko so se vsi Učenci umaknili in ko so menili, da je vsega konec. Iin Tretji Dan je Vstal od Smrti in nas Odrešil. Prijatelj je tisti, ki da življenje za svoje prijatelje, je rekel.
   Jezus je prinesel nova vrednostna in druga merila in pravila za Ljudi, prinesel je Ljubezen, Upanje in Odrešenje ter pokazal Usmiljenje in Odpuščanje. Naučil nas je moliti k Očetu in Ljubiti ter Odpuščati.
   Jezus hvala Ti, ker si kot Bog in Človek prišel k nam in nas vse Odrešil in nam poslal Upanje in Tolažbo.
   Hvala Ti, ker si tako drugačen, Dober in vse naše Ljubezni vreden.
   Hvala ker nas vodiš in nam pomagaš, ko verjemo Vate in te pomoči prosimo, da ne zaidemo na stranpoti.
   Zato Te Ljubim in Verujem Vate, ki imaš Besede Večnega Življenja in si naš Odrešenik.

   Dopolnjene in razširjene molitve in premišljevanja: Prihajam k Tebi, kapucini 1995. Že objavljeno.

   O, SVETI DUH PROSIMO,
   presvetli naše srce, naš um in razum, da bi razumeli dogodke, ki se bodo zgrnili nad nas.
   Daj, da bomo živeli z globoko vero v Boga in da nas ne bi zapustila luč Jezusovega Srca.
   Daj, da bomo z močnim upanjem pregnali strah, ki bo najedal vse okrog nas.
   Očisti naše telo, um in srce, da v presveto jedro ne bi vstopilo zlo, ki bi uničilo vse, česar bi se dotaknilo.
   Prosimo Te iz vsega srca, da virus zla, ki bo moril in dušil, obide nas in vse tiste, za katere molimo in Te prosimo.
   Amen.

   SVETI DUH, TI SI LUČ NAŠEGA ŽIVLJENJA
   Sveti Duh, Ti si luč našega življenja. Ti hočeš vse narediti novo v naši sredi. Pridi in uniči vse, kar se zoperstavlja Tvojemu delovanju v naši skupnosti. Uniči predsodke, zavist, obrekovanja na različnih ravneh, iskanja moči in prevlade ter vso zlaganost, ki smo ji povsod priča. Ustvari v nas čisto srce in razsvetljen razum, da bomo lahko spoznali to, kar Ti želiš; in bomo pripravljeni hoditi po poti, ki si nam jo Ti pokazal.
   Amen.

   Molitev skupnosti krščanskega življenja.

   Odgovori
5. Janez says:

   6. septembra, 2020 at 0:00

   Prenova v Duhu: Pot ozdravljenja Posted in Pričevanja

   Pot ozdravljenja
   Pri vseh čudežnih ozdravljenjih, ki jih je storil Jezus, je odločilnega pomena vera. Jezus sam želi potrditev vere, ali pa jo sam spodbuja: »Ne boj se, samo veruj!« »O, žena, velika je tvoja vera! Zgodi naj se ti, kakor želiš!« »Ali verujeta, da morem to storiti?« »Bodi pogumna, hči, tvoja vera te je rešila.« »Gospod, če hočeš me moreš očistiti.« … Ni dovolj, da Jezusa poznam. Verovati moram v Njegovo živo prisotnost in čudežno moč ter ljubezen, s katero lahko spreminja človeka in svet. Nato moram Jezusa prositi za dar ozdravljenja, telesnega, duševnega ali duhovnega. Zaupati moram v Njegovo ljubezen in sprejeti Njegovo voljo. Morda Jezus ne usliši takoj, včasih se zdi, da sploh ne usliši naše prošnje. Šele čez čas ugotovimo, da nas je Jezus uslišal, a na povsem drug način, kot smo si mi želeli. Zame je prelil svojo dragoceno kri in daroval svoje življenje. Ljubi me že od vsega začetka mojega življenja in je z menoj v vsakem času, tudi ko sam hodim po svojih potih, ki me vodijo proč od Njega. Ljubi me tudi, ko padam vedno znova v greh, ljubi me kljub vsem mojim napakam, slabostim. Jezus me vedno čaka. Čaka, da odgovorim na Njegovo ljubezen. Ko zavestno naredim ta korak k Jezusu, ko mu odprem svoje srce, ko se mu ves podarim in izročim, je zame začetek ozdravljenja.

   »DA« Jezusu pomeni začetek hoje za Jezusom in z Jezusom. Ko postane Jezus moj pastir, moj najboljši pastir, potem prevzame tudi skrb zame. »Vodi me na najboljše pašnike, varuje me pred zvermi današnjega časa, krepča in tolaži me ob uri preizkušnje in stiske, obveže in zdravi me, ko sem ranjen in bolan. Vsakodnevna molitev in sveta maša s svetim obhajilom, pogosta sveta spoved, ostali zakramenti, redno branje Svetega pisma in verskega tiska, dobra dela v skupnosti in župniji, slavljenje, pričevanje in poučevanje v molitvenih občestvih so zdravila, ki nam jih daje Jezus po sveti Cerkvi. Moja izkušnja in pot ozdravljenja to potrjujeta. Kot povprečna kristjanka sem se pred desetimi leti v hudi telesni (izguba nerojenega otroka) in duševni stiski (sovraštvo v družini in bližnjem okolju) obrnila na Boga, naj vendar pomaga. Dano je bilo spoznanje, naj kličem Svetega Duha. In sem ga klicala neprestano, še posebej v trenutkih nemoči, obupa in strahu z besedami »Pridi, Sveti Duh, in napolni obličje zemlje.« Ta vzklik je postal moja rešitev. Sledilo je romanje v Medžugorje in milostni dotik Božje ljubezni v dobri sveti spovedi. Začutila sem posebno ljubečo skrb matere Marije. V maju sem opravila osebno posvetitev Devici Mariji po Ludviku Grignionu Montfortskem. Spoznala sem izvir milosti v zakramentu pogoste svete spovedi in dnevne svete maše. Začela sem z rednim branjem Svetega pisma in molitvijo. Lahko sem se vključila v molitveno občestvo Prenove v Duhu in spoznala moč slavilne molitve in petja.

   Prejela sem dar petja in molitve v jezikih in dar podob. Sveti Duh je moj Učitelj in Voditelj. On me vodi in oblikuje. Največji dar je ljubezen in neizmerno zaupanje v Jezusa. Šele sedaj lahko rečem, da ljubim Jezusa z vso močjo, z vsem svojim bitjem. Želim biti povsem Njegova, želim spolnjevati Njegovo voljo, želim delati za rast Božjega kraljestva tu na zemlji. Želim ga slaviti in se mu zahvaljevati. Želim, da bi ga tako močno spoznali tudi vsi moji bližnji in drugi ljudje, da bi mu odpirali svoja srca, da bi odgovarjali na Njegovo ljubezen.

   V vsem tem času sem bila ozdravljena na mnogih področjih. Najprej nezaupanja v Božjo ljubezen in pravilnost Njegove volje. Otresla sem se nepotrebnih skrbi glede materialnih potreb in pretiranega kopičenja materialnih stvari. Spoznala sem, da Bog vedno poskrbi za nas, le če mu zaupamo. Prejela sem notranji mir, gotovost in potrditev v svoji poklicanosti matere, ki je doma gospodinja in katehistinje. Postala sem bolj potrpežljiva v preizkušnjah in se z Jezusovo pomočjo naučila blagoslavljati in moliti za vse ljudi okoli sebe. Prejela sem dar gotovosti, da Jezus v dobri sveti spovedi popolnoma odpusti vse naše grehe in slabosti, čeprav kasneje zopet pademo. Prepričana sem, da je zakrament svete spovedi tudi vir našega telesnega, duševnega in duhovnega zdravja. Kakor je Jezus ozdravljal nekoč, ozdravlja tudi danes po zakramentu svete spovedi in svete evharistije. Zahvaljujem se neizmerni Božji ljubezni za dar vere in pot ozdravljenja.

   Julijana Leben, Ajdovščina

   Hvaležen sem in vesel, da sem prebral zgornje spodbudne vrstice in misli. Potrebujemo čimveč pozitivnih sporočil, da se napolnimo naše duše in srca z Veseljem, Radostjo, Upanjem, da vso Božjo Luč, kii sveti prinašamo tudi drugim in jih vzradostim0 ter opogumino. Bodimo apostoli in misijonarji Božje Besede ion Božjih Naukov, ki umirijo nemirna srca in prebudijo čudoviti občutek Upanja in Božje Milosti Odrešenja za vse ljudi. Učimo se eden od drugega. In ko je težko si pomagamo, kewr takpo nas uči Jezus. Janez

   Odgovori
6. Hvala says:

   5. septembra, 2020 at 15:55

   Nekaj osnovnih stvari bi rada povedala, kaj je pomembno, da si zapomnimo in upoštevamo, čeprav je g. Miro in ostali že pisali o tem.

   Najprej je potrebno razčistiti eno: ALI ŽELIMO GOSPODU IZROČITI SVOJE ŽIVLJENJE-PO SVOJI SVOBODNI VOLJI. V kolikor to želimo in naredimo, bo po izročitvi On vodil življenje. Z Gospodom je potrebno tesno sodelovati, moliti, prejemati zakramente in živeti kot uči On. Ker pa človek sam ne more ničesar storiti, Ga je potrebno prositi za to.

   Včasih je potrebno dolgo moliti, tudi več let, kajti Gospod ima za vsakega človeka načrt in svoj čas za uresničenje tega načrta za vsako malenkost. POTREBNO JE VZTRAJATI.

   Glejte, ko želite brati Sveto Pismo oz. to je govor Boga, ko želite poslušati govor Boga, najprej prosite za vodstvo Svetega Duha. S svojimi preprostimi besedami to naredite , prosite Ga, kot prosi majhen otrok starše. Čisto preprosto. Bolj smo zaupni z Bogom, bolj preprosto Mu govorimo, izražamo svoje stiske, položimo vsa bremena, ki nas tiščijo in vse solze Jezusu na Križ v Njegovo predrto Srce, s sulico prebodeno iz katerega teče izvir usmiljenja.

   Ko življenje prepustimo Gospodu in z Njim hodimo vsak dan, se nam ni treba obremenjevati in s svojimi mislimi iskati kako bomo molili, kaj bomo storili, kajti Gospod bo pokazal KAJ ŽELI ON , DA NAREDIMO.

   Gospod govori na veliko načinov, za vsakega posameznika ima svoj načrt. Govori preko Svetega Pisma, preko misli, pokaže knjigo, govori po ljudeh itd… Zato je potrebno zelo poslušati v tišini, kaj nam govori.

   Vse je potrebno ZAUPATI Bogu, ker On po Svetem Duhu VODI MOLITEV, pokaže za kaj je potrebno moliti. Saj mi ljudje ne vemo, kaj je po Gospodovem načrtu pomembno sedaj, niti ne vemo, kaj se bo dogajalo v prihodnosti, zato nam GOVORI SVETI DUH, oz, ON MOLI V NAS. Ne vemo tudi za koga vse je potrebno moliti. Pokaže prednike, itd….

   Na začetku hoje Z Gospodom je človek nekako zmeden. Trudi se, misli , da mora čimveč narediti, moliti in ne vem kaj še. To pa je zaradi strahu, da bo BOG KAZNOVAL ČLOVEKA. To pa ni v redu. Preberite v knjigi -Iz ječe v slavljenje in moč slavljenja.

   NE BOJTE SE, ON VAS BO ODPELJAL TAM, KAMOR JE PO NJEGOVEM NAČRTU POTREBNO. POKAZAL VAM BO, KAJ JE POTREBNO NAREDITI.

   Zaupati je potrebno, saj ima On volan življenja v rokah. Mislim, da gre vsak človek skozi to obdobje. Ko pa Gospod osvobaja in lomi s svojo odrešenjsko krvjo verige , ki so ljudi zvezale in vezale lahko tudi desetletja , potem se kaže na obzorju svoboda Gospodova. Togost, strah počasi izginjata, Gospod lomi verige zvezanosti, daje svobodo. Vse po Njegovem načrtu. Človek postaja močan, ne boji se ljudskega govoričenja, ni užaljen, jeze ni več, itd…Gospod Ga utrjuje s Svetim Duhom, ki je sila in to tako močna sila, da spreminja svet.

   Potrebno je Gospodu odgovoriti Z LJUBEZNIJO , da bi se po Svetem Duhu v človeku RODIL NOV ČLOVEK.

   Glejte , da človek lahko SLAVI BOGA IN SE MU ZAHVALJUJE, ga v to VODI SVETI DUH. Sveti Duh pomaga v molitvi prepoznavati BOŽJO VOLJO. Ko smo izročili življenje Bogu, dela vse On. On določi, kaj in kako.

   Jaz sem velikokrat spraševala Gospoda, kaj naj naredim, če nič ne morem za določeno situacijo in mi je rekel: “PUSTI, DA JAZ NAREDIM”. Kajti stvari, ki jih ne moremo narediti, bo naredil On, ostalo pa bomo mi. Tako je rekla tudi Fawstina Kovalska Jezusu: KAR NE MOREM NAREDITI SAMA , TEBI JEZUS IZROČIM, MEDTEM PA TE SLAVIM, KO TI DELAŠ.

   Ko molimo, se Gospodu zahvaljujemo in Ga slavimo, se stvari v našem življenju ponavadi še poslabšajo. Tako je tudi napisal Merlin R. Caroters v svoji knjigi- Iz ječe v slavljenje in moč slavljenja. Tu je zelo pomembno- VZDRŽATI V VSAKI SITUACIJI .

   Včasih se človeku zazdi, da ne bo mogel oz. zmogel, če pa prosi Gospoda ZA POMOČ, ZA DODATNO MOČ , da lahko vzdrži v vsaki situaciji , bo Gospod dal MOČ IN POMOČ.

   NE ODNEHATI. KO BO PRIŠLA NAJHUJŠA TOČKA V SITUACIJI, ŠE BOLJ SE OKLENITI GOSPODA, PROSITI , ON BO POSKRBEL ZA REŠITEV. V Svetem Pismu je povedal po prerokih: “POKAŽEM TI SVOJO REŠITEV, POTEGNEM TE IZ PTIČARJEVE ZANKE. ”

   Tudi JEZUS , ko je bil v strašni stiski na Oljski gori, je še bolj molil k Očetu; prišel je Angel in Ga krepčal.

   Če hočemo biti pod vodstvom Svetega Duha , se je potrebno popolnoma odpovedati svojim samovoljnim odločitvam, ne smemo kazati pot Svetemu Duhu in Ga prisiljevati po katerih ” tirih ” naj teče, potrebno je imeti odprto srce in um za sporočila, odpovedati se egoizmu, SREDIŠČE V ŽIVLJENJU ČLOVEKA JE POTEM BOG, NE PA ČLOVEK.

   Odgovori
   • Miro says:

     5. septembra, 2020 at 17:59

     Ga. Hvala, sedaj ste pa te stvari tako dobro predstavila, da se vašega članka sploh ne upam “povoziti”, če se lahko malo pohecam, saj je smeh pol zdravja, mar ne. No, res pa je, da tudi g. Janez pridno nalaga članke. Bogu hvala, da je temu tako. Eden ne more nikoli vsega osvetliti, več se ji že bolj približa Resnici z različnih vidikov, če se prepustimo Svetemu Duhu, ki “glavni motor in duša vsega”. Če pa ni, gredo stvari po svoje, kar ne bi bilo dobro. Pridi, Sveti Duh …

     Odgovori
     • Hvala says:

       5. septembra, 2020 at 20:55

       Bogu se zahvaljujem in vam g. Miro in vsem ostalim.

       Vse dobro!

       Odgovori
   • Janez says:

     5. septembra, 2020 at 23:47

     Gospod vse vidi in ve, vidi v naše Srce in prepozna, da nosimo v sebi ŽEJO PO BOGU, PO NJEGOVIH MILOSTIH, PO NJEGOVEM USMILJENJU. Kako je lepo in prav, da so v krščanskem občestvu v Njegovem Imenu zbrani dva ali trije in delujejo, molijo, pomagajo, ker tako pravi nekaj, kar nima zveze s fizičnim svetom. Preprosto greš in želiš nekaj dobrega narediti, ker te nekaj Nagovori ali ker je nekaj v Tebi, da nafrediš vedno, takoj in z veseljem. Nihče ne ve vseh področjih ki jih obravnava vera in bogoslovje, saj je to velik Ocean, neizčrpen za učenje in zajemanje za poglabljanje naše Vere in vedenja o Bogu. rad to delaš in narediš, kar žene te in ne odnehaš pred, dokler nisi naredil tistega, kar nosiš v sebi kotz neko lepo in prijetno nalogo, dolžnost, širiti Lepoto Božjega Sveta in Božje Nauke. Vidim, da tudoi duhovniki kljub zaključenemu šestletnem študiju teologije ne poznajo vseh področij, zato se kontinuirano izobražujejo in molijo. Lepo je, da se trudimo vsak na svoj način deliti tisto, kar smo zastonj prejeli drugim z željo, da bo vsi nekoloiko več poznali in vedeli o krščanski Veri in Bogu. Hvala g. Mirotu in gospe Hvala za vajin trud, da vsak po svojih močeh osvetlimo na drugačen način določene verske teme kot npr. Slavljenje, skrivnost trpljenja, Odrešenja, Božjo Milost, Božjo Voljo, Božji Načrt, da več zvemo o Odrešeniku Jezusu, Devici Mariji, svetnikih, o Nebesih, nevarnosti hudobije itd., ker nas to res zanima in ker nas žene neka neumorna sila zvedeti in znati več in podariti drugim z veliko Ljubeznijo. Prav je, da verniki, čeprav smo teološki laiki, hočemo vedeti več! Bog pridi in nam pomagaj ter nas blagoslovi, da bomo s Tvojo Pomočjo vedeli inn zvedeli še več in podučili tudi druge. Zastonj smo prejeli, zastonj dajajmo naprej z veseljem in nasmehom.
     Pridi Sveti Duh in nas Vodi in Razsvetli, da bomo nadaljevali naporno Pot in hodili za Jezusom.

     Odgovori
   • Janez says:

     5. septembra, 2020 at 23:52

     Sesstra Hvala zelo lepo in nazorno ter zelo razumljivo ste tole povedali. Zelo ste pridna in delovna in vztrajna, kar je pomembno. Ljudje različno gledamo na stvari, ker pa zajemamo vsi iz Enega Studenca Čiste Vere in Svetega pisma se medsebojno dopolnjujemo in z različnih zornih kotov vidimo obravnavane verske zadeve. Molimo, da bp Gospod blagoslovil naš trud in nam pomagal, da bomo nekatere stvari lažje razumeli in jih pravilno naprej sporočali drugim. Janez

     Odgovori
   • Janez says:

     6. septembra, 2020 at 0:12

     SVETI DUH, TI SI LUČ NAŠEGA ŽIVLJENJA
     Sveti Duh, Ti si luč našega življenja.
     Ti hočeš vse narediti novo v naši sredi.
     Pridi in uniči vse, kar se zoperstavlja Tvojemu delovanju v naši skupnosti.
     Uniči predsodke, zavist, obrekovanja na različnih ravneh,
     iskanja moči in prevlade ter vso zlaganost, ki smo ji povsod priča.
     Ustvari v nas čisto srce in razsvetljen razum,
     da bomo lahko spoznali to, kar Ti želiš;
     in bomo pripravljeni hoditi po poti, ki si nam jo Ti pokazal.
     Amen.

     Odgovori
7. Janez says:

   5. septembra, 2020 at 15:43

   BODIMO HVALEŽNI ŠELE POTEM SLAVIMO IN MOLIMO BOGA !
   Dobro izhodišče za razumevanje zahvaljevanja je v Pismu Hebrejcem 12,28: »Ker torej prejemamo neomajno kraljestvo, bodimo hvaležni in tako Bogu s spoštovanjem in strahom služimo, kakor je njemu všeč.« Dodajmo tudi: »Hvaležen bom! Še naprej bom v Svetem pismu in molitvah ter v dogodkih mojega življenja iskal vzroke in razloge za prošnje, molitve, za zahvaljevanje in jih premišljeval. Vedno se bom najpreje zahvaljeval Bogu, šele nato bom Boga prosil in molil.«Slavimo Boga za to kar On je – Najvišji, Vsemogočni, Stvarnik, Rešitelj, Ljubezen, Usmiljenje,…On je naš oče. Njegovo ime je nad vsemi imeni! V psalmih na večih mestih lahko preberemo, kako slavimo Gospoda, se mu zahvaljujemo, pojemo in igramo, na harfo, citre in druge inštrumente. Slavljenje osvobaja, saj zahteva aktivnost celega telesa. S petjem slavi Boga naša notranjost, naše srce, naša duša. Vsak se lahko izrazi pred Bogom kot mu ustreza, prav tako otroci, s pesmijo, z besedami, z dvigi rok ali kakor kdo čuti in zmore. Na ta način se prepustimo Božjemu delovanju. Brez hvaležnosti do Boga ni slavljenja in molitev!

   Knjiga Dereka Princea – Zahvaljevanje, slavljenje, čaščenje (skrajšan povzetek)
   Derek Prince pravi v knjig med drugim: » Molitev še zdaleč ni samo naslavljanje prošenj na Boga. Toda zaradi pomanjkljivega razumevanja se veliko ljudi omeji samo na ta vidik, s tem pa so prikrajšani za marsikaj. Celovita molitev, ki je všeč Bogu, namreč ni samo en glasbeni inštrument, ampak ves orkester. Ta knjiga na podlagi jasnih napotkov Svetega pisma obravnava tri zelo pomembne, a premalo uporabljene molitvene inštrumente: zahvaljevanje, slavljenje in čaščenje Boga.« Kadar smo nehvaležni, smo zunaj Božje milosti. Te ne moremo uživati, če nismo hvaležni. Prav tako ne moremo ločiti hvaležnosti od Božje milosti. Torej »Bodimo hvaležni« in »imejmo milost« pomeni isto. Poglejmo si štiri izjave oziroma zahteve o hvaležnosti v štirih pismih apostola Pavla. Začnimo s Pismom Kološanom 3,15: »In Kristusov mir naj kraljuje v vaših srcih, saj ste bili tudi poklicani vanj v enem telesu, in bodite hvaležni.« To ni predlog, temveč zahteva: Bodite hvaležni. V vrsticah 16–17 Pavel nadaljuje: »Kristusova beseda naj bogato prebiva med vami. V vsej modrosti se med seboj poučujte in spodbujajte. S psalmi, hvalnicami in duhovnimi pesmimi v svojih srcih hvaležno prepevajte Bogu. In vse, kar koli delate v besedi ali v dejanju, vse delajte v imenu Gospoda Jezusa in se po njem zahvaljujte Bogu Očetu.« V vsem, kar delamo, nas morata voditi dve načeli: delati »v imenu Gospoda Jezusa« in »zahvaljevati se Bogu Očetu po njem«. To postavi čudovito ločnico! Ko se ljudje sprašujemo ali je prav, če storimo to ali ono, imejmo po Dereku Princu pred očmi naslednjo usmeritev: »Če lahko to storiš v imenu Gospoda Jezusa in se po njem zahvališ Bogu Očetu, je prav. Če pa ne moreš, ni prav.« To postavlja mejo, kako daleč smemo. Zahvaljevanje torej ni izbira, temveč zapoved vernikom.

   Nadalje, v Svetem pismi v Pismu Efežanom 5,18 apostol Pavel govori, kaj pomeni nenehno se napolnjevati s Svetim Duhom: »In ne opijanjajte se z vinom, v čemer je razbrzdanost, temveč naj vas napolnjuje Duh.« Ali ni zanimivo, kako se Cerkev osredotoča na to, kar je negativno, spregleda pa pozitivne stvari? Vsakdo ve, da se ne smemo opijanjati z vinom, toda koliko se jih zaveda, da se moramo napolnjevati z Duhom? In kaj prinaša napolnjevanje z Duhom? V 19. in 20. vrstici beremo: »Nagovarjajte se s psalmi, hvalnicami in z duhovnimi pesmimi, ko v svojem srcu prepevate in slavite Gospoda. V imenu našega Gospoda Jezusa Kristusa se nenehoma zahvaljujte Bogu Očetu za vse.«

   Ko si poln Svetega Duha, se boš Bogu neprenehoma zahvaljeval. Pravzaprav lahko delno merite, koliko Duha je v vas, prav s časom, ki ga preživite v zahvaljevanju Bogu. Zmanjševanje zahvaljevanja je zanesljiv kazalnik, da nekje »puščamo«.
   Pavlovo tretjo izjavo (ali zahtevo) o zahvaljevanju najdemo v 1. pismu Tesaloničanom 5,16–18, kjer je nekaj najkrajših vrstic v Novi zavezi, vendar polnih močnih resnic: »Zmeraj se veselite.«

   Zveni zelo preprosto, kajne? Vendar za to potrebujemo več milosti! »Neprenehoma molíte.«
   Nikoli ne prenehajte moliti. Čeprav ne moremo neprestano moliti, nikoli ne recimo: »Zdaj sem končal molitev.« O Smithu Wigglesworthu pravijo, da ni nikoli molil dlje kot pol ure skupaj, da pa ni nikoli minilo pol ure, ne da bi molil. To je lepa slika tega, kaj pomeni neprenehoma moliti. Še zadnja Pavlova močna zahteva v tem delu 1. pisma Tesaloničanom: »V vsem se zahvaljujte: kajti to je Božja volja v Kristusu Jezusu glede vas.«

   Kaj je Božja volja v Jezusu Kristusu? Da se ponižno in skromno zahvaljujemo Bogu v vsem. Če se torej ne zahvaljuješ, kot smo pravkar videli, si zunaj Božje volje. Derek Prince pravi, da je v življenju spoznal že mnoge krščanske delavce, ki so bili na pravem mestu, delali prave stvari, a so bili kljub temu zunaj Božje volje. Zakaj? Ker so se prenehali nepretrgoma zahvaljevati. Zapomnimo si torej; takoj ko nehaš biti hvaležen, si zunaj Božje volje. Ne zaradi tega, kar delaš, ampak ker se ne odzivaš primerno na Božjo dobroto. Pavlova četrta zahteva glede zahvaljevanja je zapisana v Pismu Filipljanom 4,6: »Nič ne skrbite, ampak ob vsaki priložnosti izražajte svoje želje Bogu z molitvijo in prošnjo, z zahvaljevanjem.«

   Nikoli ne prinašajte prošnje k Bogu brez zahvaljevanja. Pred leti so me zelo prevzeli dnevniki Johna Wesleyja. Vedno se spomnim njegovega komentarja k tej vrstici: »Prepričan sem, da Bog dela vse po molitvi in ničesar brez nje.« Mislim, da je to osnovna resnica. Pavel poleg tega pravi: »Kakršnokoli prošnjo imate, jo prinesite k Bogu z zahvaljevanjem.« Pregledali smo štiri različne spodbude apostola Pavla, ki se nanašajo na zahvaljevanje, zdaj pa razmislimo še o tem, kaj zahvaljevanje prinese. Prvič, zahvaljevanje omogoča pristop k Bogu. To je najbolje opisano v znanem in zelo lepem 100. psalmu. Ko psalmist govori o prihajanju v hišo Boga, v četrti vrstici 100. psalma zapiše: »Pridite k njegovim vratom z zahvalo, v njegove dvore s hvalnico! Zahvaljujte se mu, slavite njegovo ime!«

   Zapomnimo si, pravi Derek Prince, da k Bogu pristopimo v dveh korakih. Prvi je skozi vrata in drugi skozi Njegove dvore. Vrata nam odpirajo dostop v dvore, skozi te pa lahko vstopimo v hišo Boga. Vstopimo lahko samo po tej predpisani poti: »skozi njegova vrata z zahvalo« in »v njegove dvore s hvalnico«. Prepričan sem, da nihče ne more priti blizu Boga, če ne upošteva predpisanega načina: z zahvaljevanjem in slavljenjem. Morda imate včasih občutek, da ste kljub molitvam daleč od Boga. Če je tako, je zelo verjetno, da se mu ne približujete prav. Lahko stojite pred njegovimi dvori in vpijete k Bogu. Slišal vas bo in vam naklonil milost, vendar ne boste uživali Očetove bližine, če ne pridete k njemu z zahvaljevanjem in slavljenjem. Nekateri ljudje bodo morda nezadovoljno rekli: »Nimam se za kaj zahvaljevati Bogu. Vse gre narobe. Moje življenje je polno težav. Le za kaj bi se mu zahvaljeval?« Psalmist navaja v peti vrstici 100. psalma tri vzroke za to: »Zakaj GOSPOD je dober, na veke traja njegova dobrota, od roda do roda njegova zvestoba.« Ne glede na to, kako se počutimo in kakšne so naše okoliščine, se ta tri dejstva nikoli ne spremenijo: Gospod je vedno dober; njegovo usmiljenje je večno; njegova zvestoba ostane za vse rodove. Imamo torej tri trajne, nespremenljive vzroke za zahvaljevanje Bogu. Ne osredotočimo se po Dereku Princu na svoje občutke in na to, kar se dogaja okoli vas, temveč usmerite svoje misli na te večne, nespremenljive lastnosti narave Boga in njegovega ravnanja z nami. Potem se mu boste neprenehoma zahvaljevali.

   Poglejmo nadalje po Dereku Princunaslednji primer v Novi zavezi, ki ilustrira, kako zahvaljevanje omogoča poseben pristop do Boga. Se spomnimo zgodbe o desetih gobavcih iz Lukovega evangelija 17, ki se niso smeli nikomur približati? Neprestano so morali vpiti: »Nečist, nečist,« in tako opozoriti vsakogar, naj se jim izogiba, ker je njihova bolezen hudo nalezljiva. Luka je zapisal, da so že od daleč klicali: »Jezus, Učenik, usmili se nas!« Jezus pa jim je preprosto odgovoril: »Pojdite in se pokažite duhovnikom.« Kdor je bil očiščen gobavosti, se je moral pokazati duhovniku, da bi pri njem prejel potrdilo, da ni več kužen. S tem, ko je Jezus gobavcem velel, naj se gredo pokazat duhovnikom, jim je pravzaprav rekel: »Ko boste prišli tja, bo duhovnik potrdil, da niste več gobavi.« To je vera. Včasih smo ozdravljeni med potjo. Če samo stojimo pri miru in pravimo, da se ni nič zgodilo, se tudi v resnici ne bo nič zgodilo. Toda čeprav je bilo vseh deset gobavcev ozdravljenih, se je samo eden – Samarijan, ne Jud – vrnil in se Jezusu zahvalil. Jezus je rekel (Luka 17,17–18): »Mar ni bilo deset očiščenih? Kje pa je onih devet? Ali ni bilo nobenega drugega, da bi se vrnil in počastil Boga, razen tega tujca?« Potem je rekel možu: »Tvoja vera te je rešila. Pojdi v miru.« V prevodu ni povsem jasno prikazano, da čeprav je bilo vseh deset gobavcev očiščenih, je bil samo tisti, ki se je Jezusu zahvalil, rešen. Vsi so bili telesno ozdravljeni, toda samo tisti, ki se je vrnil, da se je zahvalil, je prejel večno duhovno ozdravljenje odrešenja. On je bil edini, ki je prišel bliže k Jezusu. Zahvaljevanje torej omogoča poseben dostop do Boga.

   Druga pomembna vloga zahvaljevanja je, da sprosti nadnaravno čudežno moč Boga. Navedel bom dva znamenita primera iz Nove zaveze. Prvi je dogodek, opisan v Janezu 6, ko je Jezus nahranil pet tisoč ljudi. Pred sabo je imel pet tisoč mož (ženske in otroci niso všteti) in vsi so bili lačni. Jezus pa je imel na voljo samo kosilo nekega dečka: pet malih hlebov in dve ribi. Rekel je: »Naj se ljudje posedejo, mi jih bomo nahranili.« In tako se je zgodilo, kot je zapisano v Janezu 6,11–12: »Tedaj je Jezus vzel hlebe, se zahvalil in jih razdelil med sedeče. Prav tako je razdelil tudi ribe, kolikor so hoteli. Ko so se najedli, je rekel svojim učencem: ‘Poberite koščke, ki so ostali, da se kaj ne izgubi.’«

   Vredno je poudariti, da Jezus tukaj ni molil. Ni prosil Boga, naj kaj stori. Samo zahvalil se mu je za to, kar je imel v rokah.
   To je moralo narediti močan vtis na Janeza, saj v nadaljnjem opisovanju dogajanja v 23. vrstici pravi: »Iz Tiberije so pripluli še drugi čolni v bližino kraja, kjer so po Gospodovi zahvalni molitvi jedli kruh.« Janeza je očitno zelo prevzelo, da se čudež ni zgodil po dolgi molitvi, temveč že, ko se je Jezus zahvalil! Velikokrat ne doživimo Božje moči samo zato, ker se ne zahvaljujemo.

   Malo pozneje v enajstem poglavju Evangelija po Janezu je opisan drugi primer. Jezus je stal pred grobom Lazarja, ki je bil že štiri dni pokopan. Njegova molitev ni bila dolga. Rekel je samo: »Oče, zahvaljujem se ti, ker si me uslišal.« To je vse, kar mu je dejal. Potem je poklical Lazarja in ta je prišel iz groba! Rad bi ponovil, da bomo, če se ne bomo zahvaljevali Bogu, zamudili veliko njegove nadnaravne sile. Ni treba, da so naše molitve dolge, da sproščajo Božjo moč. Večina res močnih molitev, zapisanih v Svetem pismu, je zelo kratkih. Na primer Mojzesova molitev za Mirjam, ko je postala gobava, ker je negodovala nad svojim bratom. Mojzes je rekel samo: »Gospod, ozdravi jo.« Torej ravno nasprotno. Če svojim prošnjam dodamo več zahvaljevanja, bodo krajše, a učinkovitejše.

   Preden končamo poglavje o zahvaljevanju, moramo pogledati še temno stran te resnice, nasprotje hvaležnosti. Sveto pismo veliko govori o nehvaležnosti, vendar bom tu navedel le tri pomembne izjave. Prva je iz Pisma Rimljanom 1, kjer Pavel mojstrsko opiše propad človeške rase od prirojenega spoznanja Boga do strašne brezbožnosti in zlobe. Pismo Rimljanom 1 se konča z enim najbolj strašnih seznamov v Bibliji, ki prikazuje človekov propad, bedo in brezbožnost. Lahko bi se vprašali, kako je mogoče, da je človeštvo padlo tako globoko. Odgovor najdemo v 21. vrstici: »Čeprav so namreč Boga spoznali, ga niso kot Boga slavili in se mu zahvaljevali …«

   Pavel na koncu poglavja opiše prva dva koraka, ki vodita navzdol, v temno brezno: prvič, ljudje niso slavili Boga kot Boga; in drugič, niso bili hvaležni. Vsakokrat ko nekdo preneha biti hvaležen, se začne njegova pot navzdol. Opozarjam vas, da niti ne poskušajte iti po tej poti, kajti težko se je obrniti in se vrniti nazaj! Sveto pismo navaja v 3. poglavju 2. pisma Timoteju še en strašen seznam lastnosti človekove izprijenosti. Zanimivo ga je primerjati s seznamom v Pismu Rimljanom 1, ki ga imenujem logična posledica nehvaležnosti. Drugo pismo Timoteju 3. poglavje pa je zgodovinska posledica. Kakšno bo človeštvo v poslednjih dneh, ob koncu dobe? Apostol Pavel nam prikazuje to sliko od prve vrstice tega poglavja: »Tole pa vedi, da bodo v poslednjih dneh nastopili hudi časi.« Kaj bo povzročilo hude čase? Propad človekovega značaja. Druga vrstica: »Ljudje bodo namreč samoljubni, lakomni, bahavi, prevzetni, preklinjevalci, neposlušni staršem, nehvaležni in nesveti …« Kje je na tem seznamu nehvaležen človek? Poleg nesvetih. Biti nehvaležen pomeni biti nesvet. Ne moreš biti svet in nehvaležen. Zahvaljevanje je pomemben korak k svetosti. Kaj je nasprotje od biti hvaležen? Mislim, da je najboljši svetopisemski izraz za to »godrnjanje«, v bolj sodobnem jeziku pa »pritoževanje«. Naj vas spomnim, da je vse, kar rečemo, ali pozitivno ali negativno. Zelo malo besed je nevtralnih. Če ne bomo izražali hvaležnosti, bomo skoraj zagotovo godrnjali in se pritoževali. Ne bodite človek, ki bi godrnjal in se pritoževal!

   In še tretjič, poglejmo, kaj pravi Pavel o nehvaležnosti v 1. pismu Korinčanom 10,7–10. Kristjane svari pred enakimi napakami, kot so jih naredili Izraelci po osvoboditvi iz Egipta: »Ne postanite malikovalci, kot so bili nekateri izmed njih … Tudi ne nečistujmo … Ne preizkušajmo Kristusa … Ne godrnjajte, kakor so nekateri izmed njih godrnjali in jih je pomoril pokončevalec.«
   Svarilo pred godrnjanjem najdemo tudi v 4. Mojzesovi knjigi 21, ko so Izraelci, zaradi izčrpanosti od dolgega potovanja, začeli godrnjati proti Bogu in Mojzesu. Bog je odgovoril tako, da je mednje poslal strupene kače in so mnogi pomrli. Previdno! Godrnjanje je lahko zelo nevarno. Ne sicer zaradi kač, ampak zaradi raznovrstnih duhovnih strupov, ki jih prinese v vašega duha.
   Imamo torej dve možnosti: ali smo hvaležni, kar nam odpira pot v Božjo navzočnost in njegove čudeže, ali pa godrnjači. Premislimo in se trdno odločimo. Zaključimo takole: »Hvaležen bom! Še naprej bom v Svetem pismu in molitvah ter v dogodkih mojega življenja iskal vzroke in razloge za prošnje, molitve, za zahvaljevanje in jih premišljeval. Vedno se bom najpreje zahvaljeval Bogu, šele nato bom Boga prosil in molil.

   Derek Prince: Zahvaljevanje, slavljenje, čaščenje (povzetek)

   Kjerkoli smo mi vsi, na vsakem kraju, ob vsaki uri in ob vsakem času, vsak dan in nenehno verujmo, ljubimo, častimo, molimo, služimo poveličujmo in se ZAHVALJUJMO Večnemu Bogu. (Sv. Frančišek) Jezus in Frančišek nista nikoli bežala pred Bogom. Pustila sta, da je Bog svojo ljubezen delil z njima. In ob obema, čeprav ju ne dosegamo (še), nam je dobro. Zbujata nam upanje in radostno veselje zaradi Odrešitve in Odpuščanja Grehov, da Bog nikakor ne misli nehati hoditi za človekom, ki beži pred njim ali se odmika od Boga. Bog se v tem ni in se ne bo spremenil. Nikoli. Vedno bo iskal Človeka! (Frančiškani).

   Predlagam, da se na temo Zahvaljevanja še dodajo prispevki sodelujočih na tem medmrežju. To področje premalo poznam in bom vesel novih spoznanj in naukov.

   Odgovori
8. Miro says:

   5. septembra, 2020 at 15:28

   GOSPOD, NAJ TE VEDNO SPREJEMAM KOT TISTEGA, KI MISLI NAME IN MI DAJE NAJBOLJŠE NASVETE!

   BOŽJA BESEDA: Bila je sobota, ko je šel skozi žitna polja. Njegovi učenci so smukali klasje, ga meli z rokami in jedli. Nekaj farizejev je reklo: »Zakaj delate, kar v soboto ni dovoljeno?« Jezus jim je odgovoril: »Mar niste brali tega, kaj je storil David, ko je postal lačen sam in tisti, ki so bili z njim? Kako je stopil v Božjo hišo in vzel položene hlebe, jih jedel in jih dal tudi spremljevalcem, čeprav bi jih smeli jesti samo duhovniki?« In rekel jim je: »Sin človekov je gospodar sobote.« (Lk 6,1-5)

   https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Lk+6%2C1-5&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

   Jezus gre po polju, učenci so lačni in smukajo klasje. Farizeji godrnjajo, ker to ni dovoljeno v soboto. Jezus ne razvrednoti Mojzesove postave, želi pa, da bi se ljudje polno uresničili v tem, kar so. Zavedal se bom, da Jezus upošteva mojo svobodo in me želi pripeljati do polnega življenja. Gospod, naj te vedno sprejemam kot tistega, ki misli name in mi daje najboljše nasvete (Luč Besede rodi življenje, Primož Krečič).

   Z molitvami ponesimo k studencem Božjega usmiljenja vse prošnje v rubriki »Prosim za molitev«, v zapisih pod: Eni, KP, Slavica, MamiM, Jana, Maja, M., Irena, Alenka, Hvala, Kras, Sija, Janez, andreja, marjana, Blanka, Sasa, Kristina, Dr, Žametna vrtnica, Gregor, Jasna, David, ida, Slovenec, patricija, Seb … Odgovorimo Jezusovem in Marijinemu klicu ter vztrajno molimo sveti rožni venec in rožni venec Božjega usmiljenja za vse, ki so ta trenutek v kakršnikoli dušni ali telesni stiski. Trpečih sester in bratov se še posebej spominjajmo pri sveti maši (evharistija je največji in najgloblji studenec Božjega usmiljenja!) ter jih na priprošnjo Device Marije priporočajmo Božjemu usmiljenju; zgodi se presveta Božja volja!

   Molimo skupaj s sv. Avguštinom! S silno preprostimi, močnimi molitvenimi izrazi, brez nekih odvečnih ali pompoznih besed, se z globoko modrostjo, zasidrano v moči Svetega Duha, mojstrsko dotika bistvenega v odnosu med Bogom in človekom.

   TEBI ŽIVIM DAN IN NOČ
   (sv. Avguštin)

   Glej, ti si bil znotraj in jaz sem bil zunaj.
   Ti si bil v meni
   in jaz nisem bil pri tebi.
   Klical si, glasno klical
   in raztrgal gluhost v meni.

   Dotaknil si se me:
   Zagorel sem po tvojem miru.
   Večna resnica, prava ljubezen
   in ljubljena večnost!

   To si ti, moj Bog,
   tebi živim dan in noč.

   Božje usmiljenje, nedoumljiva skrivnost Presvete Trojice, zaupamo vate!
   Božje usmiljenje, studenec bolnim in trpečim, zaupamo vate!
   Božje usmiljenje, ki vedno in povsod spremljaš vse ljudi, zaupamo vate!

   Odgovori
9. Janez says:

   5. septembra, 2020 at 14:58

   KAJ POMENI EVANGELIZIRATI?
   Evangelizirati pomeni za Cerkev prinašati veselo oznanilo v vse plasti človeštva in z vplivom tega oznanila od znotraj spreminjati in prenavljati človeštvo! Evangelij je treba oznanjati predvsem s pričevanjem. Zgled: kristjan ali skupina kristjanov znotraj človeške družbe, v kateri živi, razodeva, da zna razumeti in sprejemati druga, da zna z njim deliti življenje in usodo, da je solidaren z delom vseh za vse tisto, kar je plemenitega in dobrega… S takim pričevanjem brez besed ti kristjani prebujajo v srcih tistih, ki vidijo njihovo življenje, neustavljiva vprašanja: Zakaj so taki? Zakaj tako žive? Kaj ali kdo jih navdihuje? Zakaj so sredi med nami? Tako pričevanje je že tiho, vendar zelo močno in učinkovito razglašanje veselega oznanila.

   Vendar ostane to pričevanje vedno nezadostno; zakaj tudi najlepše pričevanje se v daljšem razdobju izkaže kot neučinkovito, če ga ne osvetli in utemelji to, čemur Apostol Peter pravi navedba „razloga za svoje upanje“ (prim. 1 Pt 3,15) – in če ni to pričevanje razvito z jasnim in nedvoumnim oznanilom o Gospodu Jezusu. Veselo oznanilo, ki ga razglašamo s pričevanjem življenja, je torej prej ali slej treba razglasiti z Besedo življenja in Dobrimi deli iz Vere v Jezusa. Ni prave evangelizacije, če ni oznanila o imenu, nauku, življenju, obljubah, kraljestvu in skrivnosti Jezusa iz Nazareta kot Božjega Sina, ki ne odseva tudi naše Dobrote, Ljubezni, Odpuščanja, Usmiljenja in služenja bližnjim.

   (Evangelii Nuntiandi – O evangelizaciji današnjega sveta)

   PRINAŠATI BOGA UBOGIM IN BOLNIM
   Mislila sem, da je to taka majhna stvar, pa smo vseeno pogosto spregledali tiste majhne stvari. Pred časom so sestre našle zelo, zelo nesrečno osebo, v enem tistih stanovanj samotarjev v bližini Rima, kjer sicer sestre delujejo, vendar ga še nikdar niso videle, zdi se mi, nekaj takega. Kakorkoli, oprale so mu oblačila, počistile sobo, mu pripravile toplo vodo in podobno, vse so postorile. Pripravile so mu tudi nekaj hrane, on pa ni spregovoril niti besede. Dva dni kasneje, potem ko so ga sestre začele obiskovati dvakrat dnevno, je spregovoril: »Sestre, v moje življenje ste prinesle Boga, pripeljite še očeta.« Sestre so šle in pripeljale duhovnika, ki ga je spovedal, prvič po šestih letih. Naslednje jutro je umrl. To je nekaj tako čudovitega; to sočutje sester, ki so v življenje tega moža, ki je za toliko let pozabil, kaj je Božja ljubezen, kaj je ljubezen do bližnjega, kaj pomeni, biti ljubljen, prinesle Boga. Pozabil je, ker je bilo njegovo srce zaklenjeno in ta nežna, sočutna, preprosta, krotka dela teh mladih sester – vaših otrok – so se ga dotaknila, mu v življenje prinesla Boga in kar me je najbolj prevzelo, dostojanstvo, veličino duhovniškega poslanstva. Da je potreboval duhovnika, da se je povezal z Bogom. Mislim, da se tega vsi učimo od naše Gospe – od sočutja naše Gospe. In da bi vi in jaz uporabili, kar nam je Bog naklonil, za kar nas je ustvaril, on nas je ustvaril za večje stvari: ljubiti in biti ljubljeni, da imamo globoko sočutje za svet, kakor ga je imela ona, ki je svetu dala Jezusa. Ljudje niso lačni nas, lačni so Boga, lačni so Jezusa, evharistije.
   Sveta Mati Terezija

   SE PREPOZNATE IN DELUJETE KOT KRISTJAN?
   V naši skupnosti živimo življenje Trojice, v ljubezni do drugega, kot je Jezus nas ljubil. To si je absolutno potrebno zapomniti, »ljubiti drug drugega, kot je Jezus nas ljubil«. Včasih nas je lahko sama sladkost, prijaznost, sama radost za vse zunaj, vendar je v skupnosti ravno obratno. Kot je nekdo rekel: »Na zunaj je kakor med, v notranjosti pa tiger.« Zakaj? O prvih krščanskih skupnostih so govorili, da so jih ljudje lahko prepoznali po ljubezni do drug drugega. To je bil znak, da so bili – so – Kristusovi učenci. To danes drži za vas? Zaradi tega znaka je vojak ujel svetega Lovrenca v času zgodnje Cerkve. Videli so ga, da je storil prijazno dejanje nekemu ubogemu in so vedeli: »On mora biti kristjan.« Tako so ga prijeli, ga zažgali in je postal mučenec. Bi lahko to rekli o vas, Misijonarkah ljubezni? Povejte, če ne bi imele sarijev z modrimi progami, bi lahko ljudje, takoj ko vas vidijo, rekli: »One so Misijonarke ljubezni. Glejte, kako skrbijo za gobavca, za umirajočega, za tistega pohabljenega otroka, za siroto in tako naprej.« Vas lahko ljudje danes prepoznajo kot Misijonarke ljubezni po tem, kdo ste in kaj počnete? Po vaši ljubezni do drugih? Kakšen je vaš odnos do ubogih? Kako ravnate z njimi? Ubogi so prav v vaši skupnosti … kako dokazujemo našo ljubezen do ubogih v naši skupnosti?
   Sveta Mati Terezija

   SMO POZORNI IN SOČUTNI DO DRUGIH
   Bodimo nežnejši, bolj sočutni, bolj ljubeči in skrbni do drugih – kot Jezus na križu, ki ga je, krvavečega in umirajočega skrbelo za svojo mater – tako pozorni. Pozornost Jezusa na križu za Svojo mater; celo, ko ga je Juda poljubil in Mu povzročil strašno bolečino, je rekel: »Ne dovolite, da ljudje storijo apostolom kaj žalega.« Smo pozorni in sočutni do drugih…?
   Sveta Mati Terezija

   LJUBITE S PRINAŠANJEM VESELJA
   Izžarevajte Jezusovo prisotnost z vašo radostjo. Vaše poslanstvo je smeh in molitev. Vložite ljubezen v vse, kar počnete; manjša kot je stvar, večja naj bo ljubezen. Ni pomembno, koliko storite, ampak koliko ljubezni vložite v to, kar delate. In zapomnite si, da to počnete za Jezusa. Jezus je dejal: »Bil sem lačen in nahranili ste Me, bil sem bolan in obiskali ste Me, bil sem osamljen in poskrbeli ste Zame… to ste storili Meni.«
   Sveta Mati Terezija

   RAZUMEVAJOČA LJUBEZEN
   Naši ubogi ne potrebujejo pomilovanja, ne potrebujejo našega sočustvovanja. Zjutraj sem bila v Nirmal Hridayu. Videla sem moža, ki se je boril s smrtjo. Sestre so povedale, da so ga prinesli težko ranjenega. Njegova grenkoba je bila opazna in je samo še čakal na smrt. Slučajno sem bila tam, govorila sem z njim in obraz se mu je razjasnil in želel je živeti.
   Sveta Mati Terezija

   IMEJTE GLOBOKO SOČUTJE ZA LJUDI
   Zelo majhne so stvari, ki jih počno naše sestre, storijo zelo malo. Za te ljudi lahko storimo bore malo, vendar vsaj vedo, da jih ljubimo, skrbimo za njih in smo jim na voljo. To je tisto, kar bomo poskušale bolj in bolj delati s sodelavkami. Zato sem rekla, da bom letos hodila v glavnem s sodelavkami in poskušala, da se vse me bolj približamo tej edinosti pri razširjanju Kristusove ljubezni, kamorkoli že gremo. Ljubezen in sočutje, imejte veliko sočutja za ljudi. Ljudje zelo, zelo trpijo: duševno, fizično, na vse možne načine in mislim, da ste tu, da prinesete upanje, ljubezen, prijaznost med ljudi, tako kot je to delal Jezus na zemlji.
   Sveta Mati Terezija

   Odgovori
10. Janez says:

    5. septembra, 2020 at 14:45

    Papež Frančišek: MARIJA, ZVEZDA NOVE EVANGELIZACIJE

    Devica in mati Marija, Sveti Duh te je vodil,
    da si v globini svoje ponižne vere sprejela Besedo življenja
    in se povsem darovala Bogu.
    Pomagaj nam izreči našo privolitev
    v nujnosti, ki je silnejša kakor kdajkoli,
    da bomo oznanjali Jezusovo blagovest.
    Ti si, napolnjena s Kristusovo navzočnostjo,
    prinesla veselje Janezu Krstniku,
    da je zavriskal v naročju svoje matere.
    Ti si, prepolna veselja, zapela hvalnico čudovitih Božjih del.
    Stanovitno si vztrajala pod križem v neomajni veri
    in sprejela veselo tolažbo vstajenja.
    Zbrala si učence
    v pričakovanju Svetega Duha,
    da je mogla nastati misijonarska Cerkev.
    Izprosi nam novo vnemo Vstalega,
    da bomo vsem prinašali evangelij življenja,
    ki premaga smrt.
    Daj nam sveto drznost za iskanje novih poti,
    da bo do vseh prišel dar lepote,
    ki nikoli ne ugasne.
    Ti, Devica poslušajočega srca in premišljevanja,
    mati ljubezni, nevesta večne svatbe,
    posreduj za Cerkev, katere najčistejša podoba si,
    da se ne bo nikoli zapirala ali opešala
    v svoji gorečnosti pri graditvi Božjega kraljestva.
    Zvezda nove evangelizacije,
    pomagaj nam, da bomo svetili
    v pričevanju občestva,
    služenja, izpovedujoče in velikodušne vere,
    pravičnosti in ljubezni do ubogih, da bo veselje iz evangelija
    prispelo do koncev zemlje in da nobeno obrobje ne bo brez njegove svetlobe.
    Mati živega evangelija, vir veselja za male, prosi za nas.

    Amen. Aleluja!

    »Ne bodo prišli k Meni tisti, ki mi pravijo Gospod, Gospod, ampak tisti, ki spolnjujejo Božjo Voljo«, pravi Jezus. Vztrajati moramo v dobroti in usmiljenju ter služiti z veseljem ubogim, kot Mati Terezija in številni drugi misijonarji in svetniki, ne glede na vse težave in ovire! Poplačani bomo, saj Bog vse vidi in vse ve. Pustimo farizeje in dvoličneže, da delajo kakor delajo, vsi bomo dobili svoje plačilo! Vsakdo bo odgovarjal Bogu, kako je izkoristil prejete Božje Talente in koliko je Ljubil, pomagal, odpustil, koliko dobrega je naredil iz vere v Jezusa in Evangelija. Vprašani bomo ne samo koliko smo molili in prejemali Evharistijo, temveč tudi, koliko smo Ljubili in dobrega storili ter tako spolnjevali Božjo Voljo in služili ubogim in bolnim.

    Božje Usmiljenje Vate Zaupamo! Janez

    Papež Frančišek: Iz apostolske spodbude papeža Frančiška Veselje evangelija.

    Odgovori