Članki za dušo

Tu se dodaja članke, ki so povzeti po drugih internetnih straneh. Prosim, da se navedejo viri kje je bilo povzeto.

This entry was posted in Domov. Bookmark the permalink.

2.848 Responses to Članki za dušo

  1. Janez says:

    Ali lahko človek živi brez Boga? Ne brez Boga ne moremo živeti!
    V nasprotju s trditvami ateistov in agnostikov skozi stoletja človek ne more živeti brez Boga. Človek ima lahko smrtni obstoj brez priznavanja Boga, ampak ne brez dejstva o Bogu. Bog kot Stvarnik je ustvaril človeško življenje in vse Stvarstvo. Kjer je Ura je tudi Urar in kjer je Zidana Hiša je tudi Zidar! Če rečemo, da lahko človek obstaja ločeno od Boga, je tako, kot da rečemo, da lahko ura obstaja brez izdelovalca ur ali roman brez pisatelja ali hiša brez zidarja. Svoj obstoj dolgujemo Bogu, po čigar podobi smo ustvarjeni (Prva Mojzesova knjiga 1,27). Naš obstoj je odvisen od Boga, najsi priznavamo njegov obstoj ali ne, »…kajti v njem je bilo ustvarjeno vse, kar je v nebesih in kar je na zemlji, vidne in nevidne stvari, tako prestoli kakor gospostva, tako vladarstva kakor oblasti. Vse je bilo ustvarjeno po njem in zanj. On je obstajal pred vsemi stvarmi in v njem je utemeljeno (ima svoj obstoj) vse…« (Pismo Kološanom 1,16-17).

    Bog kot Ohranjevalec življenja nenehno daje življenje (Psalm 104,10–32). On je življenje (Evangelij po Janezu 14,6) in Kristusova moč drži vse stvarstvo (Pismo Kološanom 1,17). Tudi tiste, ki zavračajo Boga, ohranja pri življenju: »On namreč daje svojemu soncu, da vzhaja nad hudobnimi in dobrimi, ter pošilja dež pravičnim in krivičnim« (Evangelij po Mateju 5,45). Če mislimo, da lahko človek živi brez Boga, je tako, kot da predpostavljamo, da lahko sončnica živi brez svetlobe ali vrtnica brez vode.

    Bog kot Odrešenik daje večno življenje tistim, ki verujejo. V Kristusu je življenje, ki je luč ljudi (Evangelij po Janezu 1,4). Jezus je prišel, »…da bi imeli življenje in ga imeli v obilju« (Evangelij po Janezu 10,10). Vsem, ki verujejo izključno vanj, je obljubljena večnost z njim (Evangelij po Janezu 3,15–16). Da bi človek živel – resnično živel –, mora osebno poznati Jezusa Kristusa (Evangelij po Janezu 17,3).

    Brez Boga ima človek samo fizično življenje. Bog je posvaril Adama in Evo, da bosta tisti dan, ko ga bosta zavrgla, »gotovo umrla« (gl. Prva Mojzesova knjiga 2,17). Kot vemo, nista bila poslušna, a tistega dne nista fizično umrla; pač pa sta umrla duhovno. Nekaj v njiju je umrlo – duhovno življenje, ki sta ga poznala, občestvo z Bogom, svoboda, da sta uživala v Bogu, nedolžnost in čistost njune duše – vsega tega ni bilo več. Adam, ki je bil ustvarjen, da bi živel in imel občestvo z Bogom, je bil preklet s popolnoma mesenim obstojem. Bog je ustvaril Adama iz prahu za veličastvo v odnosu s seboj. Zdaj pa bo šel Adam, ločen od Boga, iz prahu v prah. Tako kot Adam človek brez Boga danes še vedno deluje v zemeljskem, fizičnem obstoju. Takšen človek izkusi neko minljivo srečo. Navsezadnje obstaja določena mera uživanja in užitka pod Božjo splošno milostjo za vse stvarstvo. Vendar celo to uživanje in užitki ne morejo biti v celoti in popolnoma uresničeni brez odnosa z Bogom. Nekateri, ki zavračajo Boga, živijo življenje zabave in razvedrila. Zdi se, da njihova mesena prizadevanja zagotavljajo brezskrben in zadovoljujoč obstoj. Sveto pismo pravi, da je v grehu določena mera uživanja (Pismo Hebrejcem 11,25). Problem je v tem, da je to začasno; življenje na tem svetu je kratko (Psalm 90,3–12). Prej ko slej hedonist, tako kot izgubljeni sin v priliki, ugotovi, da ga posvetni užitki ne morejo ohraniti pri življenju (Evangelij po Luku 15,13–15). Vendar ni vsak, ki zavrača Boga, nespameten iskalec užitkov. Obstaja mnogo neodrešenih ljudi, ki živijo disciplinirano, trezno življenje. Njihovo disciplinirano vedenje vodi v določeno mero sreče in izpolnitve. Sveto pismo uči določena moralna načela, ki bodo koristila vsakomur na tem svetu, kot so zvestoba, poštenost, samoobvladanje itd. Vendar če ponovimo, brez odrešujočega odnosa z Bogom ima človek samo ta začasni svet. Če gremo gladko skozi to umrljivo življenje s pridnostjo, zmernostjo itd., nas to ne pripravi na večno posmrtno življenje, ki mu sledi. Preberite si priliko o bogatem kmetu v Evangeliju po Luku 12,16–21 in Jezusov pogovor z bogatim (a zelo moralnim) mladeničem v Evangeliju po Mateju 19,16–23.

    Brez Boga je človek neizpolnjen, celo v svojem umrljivem življenju. Človek nasprotuje sočloveku, ker nima miru s seboj. Človek se vojskuje v sebi, ker nima miru z Bogom in je nemiren na svojih človeških poteh, kjer je zataval in ne pozabil na Boga. Iskanje užitkov zaradi užitkov samih je znak notranjega nemira. Iskalci užitkov v zgodovini so vedno znova odkrili, da se začasna razvedrila v življenju umaknejo še globljemu obupu. Glodajočega občutka, da »je nekaj narobe«, se je nemogoče otresti. Kralj Salomon je preiskal vse, kar ponuja ta svet, in zapisal svoje ugotovitve v knjigi Pridigar.Salomon je odkril, da je znanje samo po sebi prazno (Pridigar 1,12–18). Ugotovil je, da sta užitek in bogastvo prazna (2,1–11), materializem je neumnost (2,12–23), bogastvo je minljivo (6. poglavje). Salomon zaključi, da je življenje Božji dar (3,12–13) in da je edini modri način življenja, da se bojimo Boga: »Končna beseda po vsem, kar si slišal: Boj se Boga in izpolnjuj njegove zapovedi, kajti to je za človeka vse! Bog namreč pripelje pred sodbo vsako dejanje, tudi vsako zakrito, naj bo dobro ali húdo« (12,13–14). Z drugimi besedami, v življenju je več kot samo fizična dimenzija. Jezus to poudarja, ko pravi: »Človek naj ne živi samo od kruha, ampak od vsake besede, ki prihaja iz Božjih ust« (Evangelij po Mateju 4,4). Ne kruh (fizično), ampak Božja beseda (duhovno) nas ohranja resnično žive. Zaman je iskati v sebi zdravilo za svoje nadloge. Človek lahko najde resnično življenje in izpolnitev samo v Jezusu Kristusu (Evangelij po Janezu 10,10; 14,6).

    Brez Boga je človekova usoda pekel. Človek brez Boga je duhovno mrtev. Ko je fizičnega življenja konec, se sreča z večnim trpljenjem in je ločen od Božje milosti. V Jezusovi pripovedi o bogatašu in Lazarju (Evangelij po Luku 16,19–31) bogataš uživa v lahkotnem življenju, ne da bi pomislil na Boga ali druge, medtem ko Lazar v svojem življenju trpi. Šele po smrti bogataš resnično dojame, kako hudo je, da je zavrnil Jezusa Kristusa. Bogataš je prepozno spoznal, da je življenje več kot iskanje bogastva. Medtem pa je Lazar potolažen v raju. Za oba moža je kratko trajanje njunega zemeljskega obstoja zbledelo v primerjavi z večnim stanjem njune duše. Brez Boga ne moremo živeti, saj nam je dal Življenje in Ljubeče vzdržuje vse Stvarstvo in Ljudi, da obstajamo, se gibljemo in smo. Zahvalimo se Gospodu Našemu Bogu za Vse , kar smo zastonj prejeli!

    Človek je edinstvena stvaritev. Bog je položil občutek večnosti v naše srce (Pridigar 3,11) in ta občutek brezčasne usode se lahko izpolni le v samem Kristusu.

    Medmrežje gotquestions, lastni dopsrinos et atro

  2. Janez says:

    Molitev za BOLNE in Trpeče
    Dovoli Gospod, da se Ti zahvalim za vse, kar si nam daroval in dal tudi za naše trpljenje in preizkušnje.
    Prosim dovoli mi, da Te Tvoji Otroci prosimo za Usmiljenje in Milost, da se bo vse prav Uredilo.
    Zahvaljujemo se Ti in Te Slavimo, ki si naš Najboljši Oče.
    Prosim te, Gospod Bog,
    da je vsaka preizkušana, bolna in trpeča oseba, ki bere, posluša
    ali si ogleduje to sporočilo obkrožena s plamenom tvojega Svetega Duha.
    Prosim te, da v tem času zdraviš njihov um in njihovo telo,
    izboljšaš njihovo zdravje in jim podariš Notranji mir.
    Prosim Te, naj jih Tvoja dobrotna in milostna roka ozdravi bolezni,
    ki jih je prizadela, naj jim pomaga, da ne čutijo bolečin
    in da bodo njihovi zdravniki pravilno ugotovili bolezen in jo tudi prav zdravili.
    Blagoslovi vse bolna in trpeče in daj potrpljenje njihovi družini in vsem, ki zanje skrbijo.
    Si najboljši zdravnik, ki lahko ozdravi vsako bilezen, vsako zlo,
    ki je prišlo v telo, v hišo, v družino in v njihovo okolico.
    Molim in prosim te za moje zdravje in za zdravje drugih ljudi in verjamem,
    da se bo od tega trenutka vse izboljšalo zame, za mojo družino, za znance, za sovaščane
    in za vse druge bolne ljudi in vse druge ljudi dobre volje, ki trpijo in Te molijo in Te prosijo za svojo ozdravitev.

    Prosim Gospod Bog Pomagaj nam, da bomo po Tvoji Milosti in Dobroti zdravi na duši in na telesu.
    Hvala, Sveti Oče, ker vem, da poslušaš in slišiš, kar ti govorim iz srca.
    To počnem zdaj, z vso Ljubeznijo, Vero, Molitvijo in Upanjem Vate
    in tudi če zdravniki pravijo drugače, vem, da po Svoji Milosti lahko ozdraviš vse bolezni
    in celo najhujšo bolezen, ki obstaja.

    Prosim Gospod Bog odvzemi od nas nevarnost okužbe s koronavirusom in gripo
    ter nas obvaruj, da ne zbolimo.
    Hvala, hvala, hvala Ti moj Bog Oče v Nebesih!
    Ker vem Moj Gospod in Moj Bog, da si me poslušal, slišal in da me boš uslišal;
    ker Vem in Upam Gospod Bog, da nas boš obvaroval pred boleznijo
    in vse bolnike obolele zaradi koronavirusa, gripe in drugih bolezni Milostno in Čudežno pozdravil.
    AMEN

    Addendum:
    Molite za zdravo dušo in telo. Ko molite k Bogu, odložite stran vse skrbi in bolečine ter misli o sebi; prepustite se popolnoma Božji Volji in Njegovemu Odrešilnemu in Zdravilnemu Delovanju z Gorečo in Iskreno Vero in Upanjem na Božjo Milost in Njegovo Dobroto. Molitev k Bogu je namreč poleg zdravljenja medicine in terapije tisti način, da se darujete Bogu, ki nas vse Ljubi, tudi takrat, ko grešimo in/alio smo Nanj Nehvaležno pozabili. Molitev Vsakemu, ki trpi, pomaga, da najde v sebi novo upanje, novo Moč in Ozdravljenje po Njegovi Milosti. Ravnajte zdravo, mislite zdravo in obilno molite k Bogu, da bodo Njegove Zdravilne Sile v Vas pozitivno delovale in da boste postopoma začutili v sebi Božji Mir, veselje, zadovoljstvo in boljše počutje. Vera v Jezusa gore premika. In čudeži se dogajajo. Pridite vsi, ki ste obteženi in jaz vas bom poživil, pravi Jezus. Na Zemljo je prišel zaradi ubogih, bolnih in trpečih ter je naredil ko je bil med nami veliko Čudežev ozdravitve in Pomoči. Nikoli ne smemo obupati, ker nas Bog Ljubi take kot smo in nam bo pomagal ter nas Vodil Vse Svoje Otroke, ki Vanj Zaupamo in Verujemo. Amen.

    Janez AKA Dichter Hansi

    Bog nauči nas Moliti
    O Bog, nauči nas moliti
    To danes pomeni: Gospod, vrni nas v življenje.
    Iztrgaj nas iz materije.
    Osvobodi nam srce in duha.
    Nauči nas zopet ljubiti.
    In gospod bo odgovoril: Ko moliš, reci: Oče naš …«
    Kdor reče »Oče naš«, naveže ljubezenski odnos s sočlovekom in višjim bitjem.
    Kdor reče »Pridi tvoje kraljestvo«, hrepeni po miru,
    po mirnem svetu, da bi čutil Božjo ljubezen na Zemlji.
    Kdor reče »Zgodi se tvoja volja«,
    navezuje svoje notranje bogastvo na višji,
    mogočni tok Božje ljubezni – kajti Božja volja je ljubezen.
    Ljubezen je čista, najmočnejša oblika molitve!
    Če »očenaš« moliš in ga živiš, lahko spreminjaš sebe in svet!
    Molimo in Slavimo Boga, ki nas vedno Ljubi!

    Bog – moja oaza, čudovita knjižica molitev.
    Phil Bosmans, belgijski duhovnik in pesnik ter dobrotnik pomoči potrebnim (Bund ohne Namen)

    ZAVRAČANJE JALOVEGA PESIMIZMA – Papež Frančišek
    Ena najresnejših skušnjav, ki dušijo vnemo in smelost, je občutek poraza, ki nas spreminja v nezadovoljne in zamorjene pesimiste z mračnim obrazom. Nihče se ne more lotiti boja, če vnaprej popolnoma ne računa na zmago. Kdor začenja brez zaupanja, je že vnaprej napol izgubil bitko in zakopal svoje talente. Tudi če se človek boleče zaveda svojih slabosti, mora iti naprej, ne sme se vdati. Misliti mora na to, kar je Gospod rekel sv. Pavlu: »Dovolj ti je moja milost, moč se namreč v slabotnosti izpopolnjuje« (2 Kor 12,9). Krščanska zmaga je vedno križ, a križ, ki je hkrati zmagoslavni prapor, ki ga nosimo z bojevito krotkostjo nasproti hudičevim napadom. Hudobni duh poraza je brat skušnjave, da bi predčasno ločili pšenico od plevela. Je sad tesnobnega, samozadostnega nezaupanja.

    Očitno je, da se je na nekaterih krajih zgodilo duhovno ‘opustošenje’. To je posledica načrtovanja družb, ki so se hotele graditi brez Boga ali pa so uničile svoje krščanske korenine. Tam »krščanski svet postaja nerodoviten in izčrpan kakor popolnoma izžeta tla« (J. H. Newman). V drugih deželah nasilno nasprotovanje zoper krščanstvo sili kristjane, da svojo vero živijo tako rekoč skrito v deželi, ki jo imajo radi. To je druga, zelo boleča oblika puščave. Tudi lastna družina ali lastno delovno mesto moreta biti to suho okolje, v katerem je treba ohraniti vero in jo skušati izžarevati. »A prav iz izkušnje puščave, iz te praznine moremo ponovno odkriti veselje vere, njen življenjski pomen za nas ljudi. V puščavi človek spet odkrije vrednost tega, kar je bistveno za življenje. Tako so v današnjem svetu nešteta, pogosto posredno ali negativno izražena znamenja žeje po Bogu, po zadnjem smislu življenja. V puščavi potrebuješ predvsem verujoče ljudi, ki s svojim življenjem kažejo pot v obljubljeno deželo in tako ohranjajo upanje« (Benedikt XVI.). V vsakem primeru smo v teh okoliščinah poklicani, da bi bili velike amfore (vrči z vodo), da bi drugim dali piti. Včasih se amfora spremeni v težak križ. A prav na križu se nam je Gospod, preboden s sulico, podaril kot vir žive vode. Ne pustimo si vzeti upanja!

    (Papež Frančišek, Veselje evangelija, točke 85-86).

    Preveč je pesimizma in malodušja med kristjani! Premalo je dobrote, odpuščanja, upanja, radosti in veselja med nami, zato sem vesel vsake pozitivne misli in spodbude od soljudi. Imamo Odrešenika, ki nam je prinesel Ljubezen, Odpuščanje, Mir in Odrešenje na Svet. Veselimo se vsakega trenutka, saj je Življenje Darilo Vsemogočnega Boga Ljudem na Zemlji. Zato je prav, da smo bolj optimistični v dobroti in strpnosti, kot Ljudje in Kristjani. Da se Bogu za vse Zahvaljujemo in ga Slavimo! Prosimo Boga tudi za naše Duhovnike, da bodo stanovitno vztrajali in prinašali Ljudem Upanje, Mir v dušah in Luč Evangelija. Janez

    Notranje zdravje, zadovoljstvo in sreča (par misli)
    Vsak človek išče načine, kako biti zdrav, srečen in zadovoljen. Odgovor se skriva v notranji stabilni prisotnosti Boga, ki zahteva našo pripravljenost odpreti vse naše čute in da se čudimo drobnim stvarem v življenju in širimo dobroto v našo okolico in pojemo Hvalnico Bogu. Vsak človek naj bo sam sebi največji prijatelj in zaveznik, ki ve kaj hoče in ki si zaupa ter naj bo dober in strpen do soljudi. Ko imaš sam dovolj moči in energije, jo boš imel tudi za druge. In to je to. Začni pri sebi in prosi Boga in prizadevaj si biti dober Človek in dober Kristjan. Hvala Ti Gospod za vse, kar si nam daroval. V Miru in Tišini, ko pridno dela in moli, ko pomaga drugemu in služi, Človek spet najde Moč in Rešitev, ki mu jo nakloni Bog, ko se spet povežemo z Njim in ga iskreno prosimo in delamo dobra dela. Molitev je namreč pogovor z Njim, ki je naš Najboljši Oče, dobra dela pa Samaritanska pomoč ljudem, ki jo rabijo zaradi bolezni, žalosti, stisk in problemov. Vedno je Oče tu pri nas in nas ljubeče čaka. Iščemo ga dostikrat nekje daleč, pa je zelo blizu in sicer v Nas, v Soljudeh in v Naravi, ki nas obkroža in nas tiho gleda in nagovarja. Nikoli se ne bomo mogli Bogu dovolj zahvaliti za vse Dobrote in Usmiljenje, ki nam jih je zastonj daroval! Ljubimo Boga in Ljudi ter prinašajmo povsod kamor gremo Kristusovo Luč, Dobroto in Ljubezen!

    Nekaj misli papeža Frančiška v naš duhovni in verski premislek:
    1)Ne hodi za Jezusom le takrat, ko ti ugaja, išči ga vsak dan
    Tudi tebi Jezus pravi: ‘Pridi, hodi za menoj!’ Pridi: ne stoj na mestu, saj ni dovolj, da ne delaš nič slabega, za to, da bi bil Jezusov. Hodi za menoj: ne hodi za Jezusom le takrat, ko se ti ljubi ko ti ugaja, ampak ga išči vsak dan; ne bodi zadovoljen z izpolnjevanjem zapovedi, s tem, da daš malo miloščine in zmoliš kakšno molitev: najdi v Njem Boga, ki te vedno ljubi, smisel tvojega življenja, moč, da se daruješ.

    2)Pusti to, kar obtežuje srce, izprazni se dobrin
    Jezus pravi tudi: ‘Prodaj, kar imaš, in daj ubogim.’ Gospod ne teoretizira o revščini in bogastvu, ampak gre naravnost k življenju. Prosi te, da pustiš to, kar obtežuje srce, da se izprazniš dobrin. Saj če je srce polno dobrin, ne bo prostora za Gospoda, ki bo postal ena izmed drugih stvari. Zato je bogastvo nevarno in – Jezus pravi – da otežuje celo zveličanje. Ne zato, ker bi bil Bog strog, ne! Problem je z naše strani: to, da imamo preveč, da želimo preveč, nam duši srce in zato postajamo nesposobni ljubiti. Zato sv. Pavel spominja, da je ‘pohlep po denarju korenina vsega zla’ (1Tim 6,10). To vidimo: kjer se postavi v središče denar, ni prostora za Boga in ni prostora niti za človeka.

    3)Jezus da vse in zahteva vse
    Jezus je radikalen. On da vse in zahteva vse: da popolno ljubezen in zahteva nedeljeno srce. Tudi danes se nam daje kot živi Kruh; ali mu moremo dati v zameno drobtine? Njemu, ki je postal naš služabnik celo tako, da je šel za nas na križ, ne moremo odgovoriti le z izpolnjevanjem določenih zapovedi. Njemu, ki nam ponuja večno življenje, ne moremo dati le nekega delčka časa. Jezus se ne zadovolji z določenim ‘odstotkom’ ljubezni: ne moremo ga ljubiti 20, 50 ali 60-odstotno. Ali vse ali nič. Ni polovičarstva. Bog nas hoče vse!

    Papež Frančišek

    Addendum
    “Božja beseda je živa, učinkovita in ostra” (Heb 4,12). Zapomnimo si, da Božja Beseda ni le skupek resnic ali spodbudna duhovna pripoved; ne, je živa Beseda, ki zadeva življenje, ki ga preoblikuje. Tam Jezus osebno, On, ki je živa Beseda Boga, govori na naše srce. Evangelij nas posebej vabi k srečanju z Gospodom, po zgledu ‘nekoga, ki je pritekel k njemu’ (prim. Mr 10,17).

    Verbum Dei est viventem effective et acri »(Heb 4,12). Meminerimus verbum Dei non solum est collectio ex veris vel actuantis spiritali narratione lecturis tradiderimus; non est enim viventem verbum de vita transfert. Ibi Iesu personaliter, et quod est verbum Dei vivi, hominis cordi anhelanti cordibus vestris, et Evangelio praecipue nos immittit in occursum Domini et ambulavit in via Domini, et venerunt usque ad ipsum aliquis ‘tempore (cfr Mc 10,17).

    Vsem želim lep Advent, poln Upanja in obilo Božjega Miru in Blagoslova!

    Janez AKA Dichter Hansi

  3. Janez says:

    Molitev za osebni odnos z Gospodom
    Jezus te želi obvarovati, da bi lahko bil napolnjen s Svetim Duhom.
    Če še nikoli nisi povabil Jezusa, princa Miru in Ljubezni, da bi bil tvoj Gospod in Odrešenik,
    stori to sedaj. Zavzeto moli naslednjo molitev,
    in če si zares odkrit, boš začutil novo življenje v Kristusu.

    Bog Oče,
    ti si tako zelo ljubil svet, da si dal svojega
    edinorojenega Sina,
    da bi umrl za naše grehe,
    da bi mi verovali vanj in bi ne bili pogubljeni,
    ampak bi imeli večno življenje.
    Tvoja beseda nam govori,
    da smo odrešeni po
    milosti z vero vate, ki je tvoj dar.
    Sami si ne moremo pridobiti odrešenja.
    Verujem in izpovedujem,
    da je Jezus Kristus, tvoj Sin, odrešenik sveta.
    Verujem, da je zame umrl na križu,
    kamor je nesel vse moje grehe.
    Tako je plačal ceno zanje.
    Verujem z vsem srcem in vso dušo,
    da si ga Ti Bog Oče obudil od mrtvih.

    Joyce Meyer: Odkrito o osamljenosti

    Molitev in blagoslov
    Sedaj bi rada molila za vas in vas obogatila z opogumljajočimi besedami:
    Bog Oče, v Jezusovem imenu prihajam k tebi,
    saj si ti pričujoč v njem.
    Prosim te za milost in usmiljenje.
    Prosim te za osebo, ki je ranjena.
    Prosim te, da Sveti Duh pride prav sedaj na to osebo in jo začne tolažiti.
    Božja beseda pravi, da si zdravnik zlomljenih src.
    Ti so obljubil, da boš s svojimi ranami zacelil naše odrgnine.
    Zremo vate, Gospod, kajti ti si resnična pomoč
    V tistih trenutkih, ko te potrebujemo.
    Obljubil si, da boš dal osamljenim in zapuščenim pomoč, tolažbo in družine.
    Prosim te, da storiš po svoji besedi.
    Daj temu svojemu otroku prijatelja in družino, ki bo skrbela zanj.
    Sveti Duh, pomagaj tej osebi, da bo storila svoj korak v veri
    in bo gradila novo življenje.
    Prosim te za to osebo, da se bo miselno, fizično in duhovno razvila. Amen.

    Božji otrok, verjamem, da Sveti Duh prav sedaj deluje v tebi.
    Svetujem ti, da ostaneš določen čas v Božji bližini,
    da ti lahko pomaga. Naj se besede, ki sem jih delila z vami, usidrajo v njem.
    Medtem ko čakaš nanj, zaupaj, da bo lahko deloval v tebi.

    Joyce Meyer: Odkrito o osamljenosti

    1 Krn 8,45: Poslušaj v nebesih njihovo molitev in prošnjo in ravnaj z njimi pravično!

  4. Miro says:

    Z VERO IN ZAUPANJEM SE ZATEKAJMO K JEZUSOVEMU PRESVETEMU SRCU!

    Skrbno se poglobimo v upanja polne besede življenja, ki jih je Usmiljeni Jezus zaupal sv. Favstini Kowalski, veliki glasnici Božjega usmiljenja.

    »V STARI ZAVEZI SEM K SVOJEM LJUDSTVU POŠILJAL PREROKE Z BLISKOM IN GROMOM. DANES PA POŠILJAM TEBE K VSEMU ČLOVEŠTVU Z MOJIM USMILJENJEM. NOČEM KAZNOVATI OBOLELEGA ČLOVEŠTVA, ŽELIM PA MU SPREGOVORITI TAKO, DA GA PRIKLENEM NA SVOJE USMILJENO SRCE.« (odlomek iz Dnevnika sv. Favstine Kowalske, št. 1588)

    Več o tem na http://www.sticna.com/Dnevnik_Svete_Favstine_Kowalske.pdf

    Verujmo v Odrešenika Jezusa in nikoli ne izgubimo upanja v Božjo pomoč. Z Gospodom ostanimo povezani v vseh življenjskih razmerah, še zlasti takrat, ko valovi dušnih in telesnih preizkušenj skušajo preplaviti naš življenjski čolnič. Kako se iz razbesnelega vodovja zanesljivo prebiti na trdna tla? Vsak dan se z vero in zaupanjem zatekajmo k Jezusovemu Presvetemu Srcu. Z ljubečim srcem molimo in delajmo v skladu s presveto Božjo voljo!

    Molimo: Gospod Jezus, pridi na pomoč! Stori, da utihne vihar, ki preti, da se utopim. Pomiri valove, ki se dvigajo zoper mene. Naj v mojem srcu zavlada mir, tvoj mir, velika tišina. Tvoj glas bo dovolj. Reci le eno besedo, Gospod: Utihni! Umolkni! Pa bo tudi v mojem srcu zavladala velika tišina, v gotovosti, da si ti z menoj. (molitev Alberta Morena, S.I.)

    Božje usmiljenje, ki izviraš iz Presvetega Srca Jezusovega, zaupamo vate!
    Božje usmiljenje, studenec bolnim in trpečim, zaupamo vate!
    Božje usmiljenje, ki vedno in povsod spremljaš vse ljudi, zaupamo vate!

  5. Miro says:

    PRAZNIK KRISTUSA KRALJA – PRED NJIM BODO ZBRANI VSI NARODI IN LOČIL BO ENE OD DRUGIH, KAKOR PASTIR LOČI OVCE OD KOZLOV!

    BOŽJA BESEDA: »Ko pride Sin človekov v svojem veličastvu in vsi angeli z njim, takrat bo sédel na prestol svojega veličastva. Pred njim bodo zbrani vsi narodi in ločil bo ene od drugih, kakor pastir loči ovce od kozlov. Ovce bo postavil na svojo desnico, kozle pa na levico. Tedaj bo kralj rekel tistim, ki bodo na desnici: ›Pridite, blagoslovljeni mojega Očeta! Prejmite v posest kraljestvo, ki vam je pripravljeno od začetka sveta! Kajti lačen sem bil in ste mi dali jesti, žejen sem bil in ste mi dali piti, tujec sem bil in ste me sprejeli, nag sem bil in ste me oblekli, bolan sem bil in ste me obiskali, v ječi sem bil in ste prišli k meni.‹ Tedaj mu bodo pravični odgovorili …«

    Celoten evangeljski odlomek (Mt 25, 31-46) na:

    https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Mt+25%2C31-46&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

    NEDELJA KRISTUSA KRALJA, misli p. Metoda Benedika

    1. Danes, v poudarjeni demokratičnosti, pojem kralja ne zveni sodobno, čeprav ni tuj v nekaterih najbolj demokratičnih državah. Ko je 1925 Pij XI. postavil praznik Kristusa Kralja, je želel nemirni in zbegani svet opozoriti, da vendar more najti trdnost in oporo v Gospodu, ki je suvereni vladar stvarstva, pa naj človek to priznava ali zavrača.

    2. Osnovne prvine božjega kraljevanja nam skuša predočiti današnja Beseda:

    – s priljubljeno prispodobo o pastirju in čredi po preroku Bog dopoveduje, da njegovo kraljevanje ni tiranija, ampak pozorna skrb za vse ljudi: skrbel bom za svoje ovce, rešil jih bom iz krajev, kamor so se razkropile temnega dne;

    – po apostolovih besedah Kristus mora kraljevati, dokler iz stvarstva ne odstrani slehernega zla – zadnje zlo je smrt – to je njegovo poslanstvo;

    – potem vabilo poslednjega dne tistim, ki v življenju niso bili gluhi za njegove besede: pridite, blagoslovljeni mojega Očeta, prejmite kraljestvo.

    3. Pojem “kralj” kliče v spomin podobo človeka, ki je obdan z bogastvom in sijajem, z varuhi v oklepih, daleč pod njim množice trepetajočih podložnikov. Podoba, ki jo odrivamo v daljno preteklost, ki pa zbledi ob današnjih vladarjih, ki se ne krase z “zastarelimi” naslovi, so pa hujši diktatorji: ne zahtevajo le zunanje podvrženosti, človeka hočejo notranje zasužnjiti, njegovo misel, voljo: kdor upa drugače misliti, je upornik. Razpolagajo z učinkovitim aparatom: tu so sredstva obveščanja, možnost “diskreditirati in likvidirati, če je potrebno, tudi fizično”, tu je delavska knjižica, ki jo zaradi “neprimernega obnašanja” lahko vrnejo, če se jim zahoče, človeka pahnejo v materialno in duhovno bedo. Samo drugačen naslov še nič ne pomeni. Tovariši naj bi bili med seboj enaki, pa vemo, da so vedno bili in so še, preimenovani v gospode, nekateri “bolj enaki”.

    4. Gospod je edini vladar, ki bi mogel svojo zakonodajo vzpostaviti in zahtevati v vsej absolutnosti. Oče mu je izročil sodbo nad svetom, pa ni prišel, da bi svet obsodil, marveč da bi se svet po njem rešil. Mogel bi zagospodovati nad človekovo vestjo, pa jo pušča svobodno. Na tej svobodi gradi svoje kraljestvo, njegova suverenost je povezana s temeljnimi človeškimi vrednotami, obenem jih utemeljuje: pravičnost, poštenost, bratstvo, spoštovanje. Ali niso prav vrednote Kristusovega kraljestva nemalokrat zadnje pribežališče človekovemu dostojanstvu, ki ga tepta brezobzirnost in nečlovečnost drugega človeka! Kako zgovorno vsakdanja je današnja Gospodova beseda, kako obenem daljnosežna! (iz knjige Gospodov dan z Besedo, p. Metod Benedik).

    V molitvah prosimo za Božjo pomoč, da se bomo na tem svetu z vsem srcem posvetili ljubezni do bližnjega! Tako smemo upati, da bomo nekoč zaslišali milostni glas Kristusa Kralja: »Pridite, blagoslovljeni mojega Očeta! Prejmite v posest kraljestvo, ki vam je pripravljeno od začetka sveta!«

    Božje usmiljenje, tolažba in blagor vsem, ki so skesanega srca, zaupamo vate!
    Božje usmiljenje, ki nas varuješ peklenskega ognja, zaupamo vate!
    Božje usmiljenje, ti veselje in neizmerna radost vseh svetih, zaupamo vate!

  6. Hvala says:

    MISLI PATRA PIJA
    —————————-
    1. BOGU SLUŽIMO SAMO, ČE MU SLUŽIMO KAKOR ON HOČE

    2. DVOM JE NAJVEČJA ŽALITEV BOGA

    3. PO PREIZKUŠNJAH BOG NAVEŽE NASE DUŠE, KI SO MU POSEBEJ LJUBE

    4. JEZUS NAM ŽE OD SVOJEGA ROJSTVA KAŽE NAŠO POKLICANOST, NAMREČ TO, DA ZAVRAČAMO KAR SVET LJUBI IN
    IŠČE

    5 ZAHVALI SE IN BLAGO POLJUBI ROKO OČETA, KI TE UDARI, KER TI HOČE DOBRO

    6. STRAH JE HUJŠE ZLO OD ZLA SAMEGA- tukaj bi dodala, strah kot strah za prihodnost , skrbi razne itd…., ne pa Gospodov
    strah)-Mirenski grad

  7. Miro says:

    GOSPOD, HVALA, KER ME LJUBIŠ Z LJUBEZNIJO, KI JE MOČNEJŠA OD SMRTI!

    BOŽJA BESEDA: Pristopilo je nekaj saducejev, ki so trdili, da ni vstajenja. Vprašali so ga: »Učitelj, Mojzes nam je zapisal: Če komu umre brat, ki je bil oženjen, pa ni imel otrok, naj vzame to ženo njegov brat in obudi zarod svojemu bratu. Bilo pa je sedem bratov. Prvi je vzel ženo in umrl brez otrok. Nato jo je vzel drugi, pozneje tretji in tako vseh sedem; umrli so in niso zapustili otrok. Za vsemi je umrla tudi žena. Čigava bo torej žena ob vstajenju, kajti vseh sedem jo je imelo za ženo?« Jezus jim je rekel: »Sinovi tega veka se ženijo in možijo, tisti pa, ki so vredni, da dosežejo oni vek in vstajenje od mrtvih, se ne bodo ne ženili ne možile. Tudi umreti ne morejo več; enaki so namreč angelom in so Božji sinovi, saj so sinovi vstajenja. Da pa so mrtvi obujeni, je pokazal tudi Mojzes v pripovedi o grmu, ko je imenoval Gospoda ›Bog Abrahamov, Bog Izakov in Bog Jakobov‹, Bog pa ni Bog mrtvih, ampak živih, kajti njemu vsi živijo.« Nekaj pismoukov je tedaj odgovorilo: »Učitelj, dobro si povedal,« in niso si ga drznili še kaj vprašati. (Lk 20,27-40)

    https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Lk+20%2C27-40&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

    Kratka razlaga: Saduceji ne verujejo v vstajenje mrtvih in skušajo Jezusa s primerom žene, ki je imela sedem mož. On zavrača predstavo vstajenja, ki je povezana z oblikami sedanjega življenja. Prihodnost bo povsem drugačna. Še globlje bom živel upanje, da je Bog Bog živih in da Jezus rešuje od kraljevanja smrti. Gospod, hvala, ker me ljubiš z ljubeznijo, ki je močnejša od smrti. Pomagaj mi, da bom hodil skozi življenje z zavestjo, da si ti vedno ob meni (povzeto po: Luč Besede rodi življenje, Primož Krečič).

    V molitvah ponižno in z zaupanjem prosimo Gospoda Jezusa, naj se na priprošnjo Preblažene Device Marije, sv. Jožefa in vseh svetnikov usmili trpečih, ki doma in po svetu trpijo zaradi širjenja korona virusa. Molimo tudi za spreobrnjenje grešnikov, za duše v vicah, za spoštovanje slehernega človekovega življenja (že od spočetja naprej, preko vseh življenjskih obdobij, pa vse do naravne smrti), za zakonce in družine, za nove duhovne poklice, za svetost duhovnikov in redovnikov, za Cerkev, svetega očeta … Božjemu usmiljenju priporočimo tudi vse sestre in brate, ki se priporočajo v molitev v rubriki »Prosim za molitev«. Zgodi se presveta Božja volja!

    MOLITEV, S KATERO NAM BO DEVICA MARIJA POMAGALA NOSITI TEŽKA BREMENA

    O preblažena Mati, naj tvoje ljubeče in usmiljeno srce, ki vedno posluša, skrbi in tolaži, usliši našo molitev. Kot tvoji otroci te prosimo, posreduj za nas pri svojem Sinu Jezusu. Razumevajoče in sočutno sprejmi naše prošnje, ki jih danes polagamo predte, predvsem … (poseben namen).

    Potolaženi smo, ker vemo, da je tvoje srce vedno odprto za vse, ki molijo za tvojo priprošnjo. Vse, ki jih imamo radi, vse bolne, osamljene in ranjene zaupamo tvoji nežni skrbi in priprošnji. Sveta Mati, vsem nam pomagaj v tem življenju nositi naša bremena, dokler ne bomo z Bogom za vekomaj delili večnega življenja in miru. Amen. (vir: s spletne strani Aleteia)

    Božje usmiljenje, ki si nam dalo Presveto Devico Marijo za Mater usmiljenja, zaupamo vate!

  8. Hvala says:

    ZASKRBLJENOST, GODRNJANJE …

    VSE, KAR NE IZHAJA IN BOŽJEGA KRALJESTVA , JE ODDALJEVANJE OD BOŽJE VOLJE IN VSTOPANJE NA PODROČJE GREHA, KER (ŠE) NE POSTAVLJA BOGA V SREDIŠČE ŽIVLJENJA. TAKO NE IŠČEMO NAJPREJ BOŽJEGA KRALJESTVA,……

    ZA VSAKO CENO JE POTREBNO OBVLADATI DUHA ZASRBLJENOSTI.
    ———————————————————————————————————————————————————
    ZASKRBLJENOST JE ZNAMENJE NEZAUPANJA, ZNAMENJE, DA HOČEMO BITI SAMI GOSPODARJI SVOJEGA ŽIVLJENJA IN O VSEM ODLOČATI O NJEM.
    ———————————————————————————————————————————————————
    ——————————————————————————————————————————————————–
    JE PA TUDI ZNAMENJE STRAHU, DA ČE NE BOM SAM POSKRBEL, BOM PROPADEL.
    ——————————————————————————————————————————————————–
    Z GODRNJANJEM IN PRITOŽEVANJEM SE ZDI, KOT DA ČLOVEK SAM SEBE PREKLINJA. BOLJ KO ČLOVEK GODRNJA, BOLJ SE UNIČUJE.
    —————————————————————————————————————————————————-

    PRITOŽEVANJE IN JAMRANJE STA PREKLETSTVO!
    —————————————————————-
    —————————————————————-
    TO JE TAKO, KOT DA ČLOVEK PREKLINJA SAMEGA SEBE IN POTEM PRIDE BOŽJI BES (Prenova -oktober 2020)

    https://drive.google.com/file/d/1e1T864OrqFfL35f8uiPV8IfQEcGvwBRc/view

  9. Hvala says:

    MNOGI KRISTJANI REDNO BEREJO SVETO PISMO, VERJAMEJO, DA JE BOŽJA BESEDA ŽIVA IN RAZODETA ZA NJIHOVO ŽIVLJENJE. BEREJO O TEM KAKO JE BOG V PRETEKLIH GENERACIJAH ZNOVA IN ZNOVA GOVORIL S SVOJIM LJUDSTVOM, VENDAR TI ISTI KRISTJANI ŽIVIJO Z MISLIJO, KLOT DA BOG TEGA DANES NE DELA.

    DANES OBSTAJA CELA VRSTA VERNIKOV, KI SE ODLOČA POPOLNOMA SAMA, NE DA BI PREJ MOLILA ALI SE POSVETOVALA Z BOŽJO BESEDO.
    ——————————————————————————————————————————————————–
    MNOGI SE PREPROSTO ODLOČIJO, KAJ ŽELIJO POČETI, NATO PA PROSIJO BOGA, NAJ POTRDI NJIHOVA DEJANJA.
    ——————————————————————————————————————————————————-

    Z VSO SILO RINEJO NAPREJ IN NJIHOVA EDINA MOLITEV PRI TEM JE: “GOSPOD, ČE NI TO TVOJA VOLJA ME USTAVI”.
    ——————————————————————————————————————————————————–
    VPRAŠANJE, KI BI SI GA MORALI ZASTAVITI , PREDEN SE ODLOČIMO , PA JE:

    1. ALI SEM MOLIL ZA ODLOČITEV?
    2. ALI SEM ISKAL GOSPODOVO MODROST GLEDE TEGA?
    3 ALI SEM ŽE PREJEL BOŽJI NASVET?
    ——————————————————————————————————————————————————
    RAZLOG, ZAKAJ BOG HOČE POPOLN NADZOR NAD NAŠIM ODLOČANJEM JE V TEM, DA NAS ŽELI REŠITI KATASTROFE- TO JE RAVNO NASPROTNO TEMU, KJER SE KONČA VEČINA NAŠIH “UTRIPAJOČIH ODLOČITEV.
    ———————————————————————————————————————————————————
    BOG JE OBLJUBIL, DA BO JASNO IZRAZIL SVOJO VOLJO VSEM , KI GA IŠČEJO.
    ——————————————————————————————————————————————————–
    KO SE MU BOSTE POPOLNOMA PREDALI, BOSTE ZASLIŠALI NJEGOV GLAS, KI PRAVI:”TO JE POT, LJUBLJENI MOJ. ZDAJ PA HODI SAMOZAVESTNO, KER IMAM VSE POD NADZOROM.
    KAKO ČUDOVITO JE IMETI TAKO LJUBEČEGA OČETA.

    https://drive.google.com/file/d/1e1T864OrqFfL35f8uiPV8IfQEcGvwBRc/view

  10. Miro says:

    DUHOVNIK ROSARIO PALIĆ O NEVARNOSTIH HALLOWEENA – KAKO SE UPRETI HUDEMU DUHU?

    Danes je hudič zelo popularen. Omenjajo ga filmi, glasba, zle sile nastopajo že v risankah in igricah za otroke. Naša družba je povsem prežeta z delovanjem hudega duha. Kako se mu torej upreti?

    Najboljši način, da se upremo hudemu duhu in njegovemu delovanju, je življenje po veri. Najpomembnejše so sveta evharistija, spoved in molitev rožnega venca. Predvsem pa imamo kristjani največji zaklad v zakramentu svetega krsta. »Tega se starši danes premalo zavedajo,« opozarja Palić. »Če živimo z Jezusom, smo varni, saj je on že premagal hudega duha. Krst nam omogoča prost dostop do Boga. Veliko ljudi se tega ne zaveda in s tem zaprejo okno Božji ljubezni.« (povzeto po spletni strani Aleteie)

    Več o tem na:
    https://si.aleteia.org/2019/10/31/halloween-je-praznik-ki-vodi-v-smrt

    Božje usmiljenje, ki nas varuješ peklenskega ognja, zaupamo vate!
    Marija, Kraljica presvetega rožnega venca, prosi za nas!

  11. Hvala says:

    ČISTO SRCE

    Premišljevanje Gospodove besede nas očiščuje dan za dnem. Zaupanje v Gospoda in upanje, kakršno je imela nečista, krvotočna žena razsvetljuje naše srce; vodi nas, da se dotaknemo njega, Čistega. Tako more biti očiščen vsak od nas! (prim. Mr 5,28) Kristjani lahko očistimo svoje srce predvsem z dejavnim sodelovanjem pri liturgiji. V njej utrjujemo zavezo z Bogom tako, da poslušamo njegovo Besedo in smo deležni celotnega življenja Sina. Očiščeni moremo videti nevidne resničnosti – spremenjenega Jezusa, ki našemu srcu razodeva Boga.

    Komur Bog nakloni milost čistega srca, ta postopoma postane sposoben videti svet z božjimi očmi: vidi žensko, kjer drugi vidijo prostitutko; vidi moškega, kjer drugi vidijo hudodelca; vidi že delo odrešenja, kjer drugi vidijo le zlo in greh. Tako postaja sposoben odpuščati vedno, v vsaki okoliščini. Njegovo srce, upodobljeno po Božjem srcu, je sposobno usmiljenja do vsega ustvarjenega.

    http://www.mirenski-grad.si/blagor-cistim-v-srcu

  12. Miro says:

    GODUJE SV. NARCIS, ŠKOF – VZOREN IN ZELO ZASLUŽEN ČUVAR KRŠČANSKE VERE!

    Gospod govori: »Potem si povzdignem zvestega duhovnika, ki bo delal po mojem srcu in po moji duši. Sezidam mu trajno hišo, da bo vedno hodil pred mojim maziljencem« (1 Sam 2,35).

    Danes goduje sv. Narcis, jeruzalemski škof. Bil je vzoren in zelo zaslužen čuvar krščanske vere. Kako pa je z našo zvestobo sveti veri? Ponižno priznajmo svojo grešnost in jo obžalujmo, da bomo svete skrivnosti obhajali s čistimi srci (odlomek iz knjige Kristusove priče, Stanko Lorber).

    https://revija.ognjisce.si/index.php?option=com_content&view=article&id=1335:narcis-umrl-ok-212&catid

    Molimo s prošnjo, naj nam sv. Narcis pri Bogu izprosi zvestobo sveti veri!

    Sv. Narcis, prosi za nas!

  13. Miro says:

    KREPOST POKORŠČINE NI POMEMBNA SAMO ZA BOGU POSVEČENE OSEBE, AMPAK TUDI ZA LAIKE – TA KREPOST NAM NUDI PRILOŽNOST, DA SMO USMILJENI DO BLIŽNJEGA IN ZANIKAMO SVOJO SEBIČNO VOLJO!

    Sv. Kolumban v moralnem vodilu za svoje menihe (pozneje so ga poimenovali Kolumbanovo pravilo) piše o pokorščini, ki je v posvečenem življenju zelo pomembna. Toda pokorščino morajo v svojem vsakdanjem življenju udejanjati tudi laiki, pa naj gre za izpolnjevanje navodil nadrejenega na delovnem mestu ali pa preprosto za odziv na upravičeno prošnjo sozakonca. Krepost pokorščine je pomembna, ker nam nudi priložnost, da smo usmiljeni do bližnjega in zanikamo svojo sebično voljo, je med drugim poudarjeno v priloženem prispevku na spletni strani Aleteie.

    Več o tem na:
    https://si.aleteia.org/2019/12/04/tako-bi-se-po-nasvetu-sv-kolumbana-morali-odzvati-na-prosnje

    Sv. Kolumban, prosi za nas!

  14. Miro says:

    »SVETNIK LAHKO POSTANE ČISTO VSAK ČLOVEK!«

    To v svojem blogu zatrjuje znani župnik Martin Golob in nadaljuje: »Nekoč smo z otroki v neki cerkvi opazovali vitraje. Vprašal sem jih, kdo so svetniki. Odgovorili so mi, da so to tisti ljudje, skozi katere sije sonce. Natančno tako! Svetnik si, če si sonce za druge ljudi.«

    Več o tem v njegovem blogu:
    https://si.aleteia.org/2019/11/01/martinovi-nasveti-kako-postanes-svetnik

    Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

  15. Hvala says:

    Gospodu moramo biti poslušni vedno, ne samo tedaj, ko v stiski vpijemo naj nas potegne ven in reši situacije.

    Gospod nas prečiščuje, ozdravlja in tolaži, ko smo v stiskalnici. V stiskalnici je bil Jezus na Oljski gori.

  16. Miro says:

    PAPEŽ FRANČIŠEK: NE POZABIMO, DA JEZUS VEDNO MOLI Z NAMI IN ZA NAS – JEZUSOVO DEJANJE (NJEGOV KRST V REKI JORDAN) JE DEJANJE POSLUŠNOSTI OČETOVI VOLJI IN SOLIDARNOSTI Z NAŠIM ČLOVEŠKIM STANJEM!

    Papež Frančišek je v središče včerajšnje kateheze postavil Jezusa, kot človeka molitve. Opogumil je, naj ne pozabimo, da Jezus vedno moli z nami in za nas.

    Papež je izhajal iz Jezusovega krsta v reki Jordan, s čimer se začne njegovo javno delovanje. Jezus se ne postavi na drugi breg reke, da bi pokazal na svojo drugačnost, ampak stopi v vode Jordana, se pridruži grešnemu ljudstvu in moli z skupaj z njimi. Njegovo dejanje je dejanje poslušnosti Očetovi volji, je dejanje solidarnosti z našim človeškim stanjem. Jezus ni oddaljeni Bog. Ko mi molimo, Jezus moli z nami.

    Več o papeževi katehezi na:
    https://www.vaticannews.va/sl/papez/news/2020-10/sveti-oce-pri-katehezi-ko-mi-molimo-jezus-moli-z-nami-in-za-nas.html

    Božje usmiljenje, neizmerno v vseh skrivnostih vere, zaupam vate!

  17. Miro says:

    MED ZAKRAMENTALI ZAVZEMAJO POMEMBNO MESTO BLAGOSLOVI, KI SO HVALJENJE BOGA IN MOLITEV ZA NJEGOVE DAROVE, KAKOR TUDI POSVETITVE OSEB IN POSVETITVE PREDMETOV ZA BOGOSLUŽJE!

    Priporočimo se Svetemu Duhu s prošnjo, naj nam pomaga pri branju in premišljevanju Kompendija Katekizma katoliške Cerkve. Kot je zapisal papež Benedikt XVI., naj vsakdo ob branju tega uglednega in verodostojnega besedila, zlasti po priprošnji presvete Marije, Matere Kristusa in Cerkve, vedno bolj prepoznava in sprejema neizčrpno lepoto, edinstvenost in aktualnost najodličnejšega Daru, ki ga je Bog podelil človeštvu: svojega edinega Sina, Jezusa Kristusa, ki je »pot, resnica in življenje« (Jn 14,6).

    Pridi, Sveti Duh, napolni srca svojih
    vernih in vžgi v njih ogenj svoje ljubezni.
    Pošlji svojega Duha in prerojeni bomo in
    prenovil boš obličje zemlje.

    Molimo! Bog naš Oče, Sveti Duh nas
    razsvetljuje in uči. Naj nam pomaga, da
    bomo v življenju spoznali, kaj je prav, in
    vselej radi sprejemali njegove spodbude.
    Po Kristusu našem Gospodu. Amen.

    ZAKRAMENTALI

    Kaj so zakramentali?
    Zakramentali so sveta znamenja, ki jih je ustanovila Cerkev; po njih so posvečene različne življenjske okoliščine. Zakramentali vsebujejo molitev, ki jo spremljajo znamenje križa in druga znamenja. Med zakramentali zavzemajo pomembno mesto blagoslovi, ki so hvaljenje Boga in molitev za njegove darove, kakor tudi posvetitve oseb in posvetitve predmetov za bogoslužje.

    Kaj je eksorcizem?
    Kadar Cerkev s svojo oblastjo prosi v imenu Jezusa Kristusa, da bi bila kaka oseba ali kak predmet zavarovan zoper vpliv hudobnega duha in odtegnjen njegovemu gospostvu, govorimo o eksorcizmu (zarotovanju, izganjanju hudobnega duha). V redni obliki se eksorcizem uporablja pri krščevanju. Slovesen eksorcizem, imenovan veliki eksorcizem, sme izvršiti samo duhovnik s škofovim pooblastilom.

    Katere oblike ljudske pobožnosti spremljajo zakramentalno življenje Cerkve?
    Religiozni čut krščanskega ljudstva je vedno našel različne izraze v mnogovrstnih oblikah pobožnosti, ki spremljajo zakramentalno življenje Cerkve. Sem spadajo češčenje relikvij, obiskovanje svetišč, romanja, procesije, križev pot in rožni venec. Cerkev z lučjo vere razsvetljuje in pospešuje pristne oblike ljudske pobožnosti.

    KRŠČANSKI POGREB

    Kakšen je odnos med zakramenti in smrtjo kristjana?
    Kristjan, ki umrje v Kristusu, dospe ob koncu svojega zemeljskega bivanja k dovršitvi svojega novega življenja, ki se je začelo pri krstu, prejelo okrepitev pri birmi in se hranilo z evharistijo, predokusom nebeške gostije. Smisel krščanske smrti se razodeva v luči smrti in vstajenja Kristusa, našega edinega upanja. Kristjan, ki umrje v Kristusu Jezusu, odide, da “bi bil doma pri Gospodu” (2 Kor 5,8).

    Kaj izraža pogreb?
    Pogreb se obhaja v različnih obredih ustrezno z razmerami in izročili posamezne pokrajine. Vedno pa izraža velikonočno naravo krščanske smrti v upanju na vstajenje kakor tudi smisel občestva z rajnim, zlasti z molitvijo za očiščenje njegove duše.

    Katere so glavne sestavine pogreba?
    Običajno pogreb obsega štiri glavne sestavine: sprejem trupla in nagovor skupnosti z besedami tolažbe in upanja, besedno bogoslužje, evharistično daritev in slovo, s katerim priporočimo dušo rajnega Bogu, viru večnega življenja, medtem ko njegovo telo nesejo h grobu v pričakovanju vstajenja.

    (vir: Kompendij KKC, 351-356, se nadaljuje)

    Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

  18. Janez says:

    Nekaj misli papeža Frančiška v naš duhovni in verski premislek:

    Ne hodi za Jezusom le takrat, ko ti ugaja, išči ga vsak dan
    Tudi tebi Jezus pravi: ‘Pridi, hodi za menoj!’ Pridi: ne stoj na mestu, saj ni dovolj, da ne delaš nič slabega, za to, da bi bil Jezusov. Hodi za menoj: ne hodi za Jezusom le takrat, ko se ti ljubi ko ti ugaja, ampak ga išči vsak dan; ne bodi zadovoljen z izpolnjevanjem zapovedi, s tem, da daš malo miloščine in zmoliš kakšno molitev: najdi v Njem Boga, ki te vedno ljubi, smisel tvojega življenja, moč, da se daruješ.

    Pusti to, kar obtežuje srce, izprazni se dobrin
    Jezus pravi tudi: ‘Prodaj, kar imaš, in daj ubogim.’ Gospod ne teoretizira o revščini in bogastvu, ampak gre naravnost k življenju. Prosi te, da pustiš to, kar obtežuje srce, da se izprazniš dobrin. Saj če je srce polno dobrin, ne bo prostora za Gospoda, ki bo postal ena izmed drugih stvari. Zato je bogastvo nevarno in – Jezus pravi – da otežuje celo zveličanje. Ne zato, ker bi bil Bog strog, ne! Problem je z naše strani: to, da imamo preveč, da želimo preveč, nam duši srce in zato postajamo nesposobni ljubiti. Zato sv. Pavel spominja, da je ‘pohlep po denarju korenina vsega zla’ (1Tim 6,10). To vidimo: kjer se postavi v središče denar, ni prostora za Boga in ni prostora niti za človeka.

    Jezus da vse in zahteva vse
    Jezus je radikalen. On da vse in zahteva vse: da popolno ljubezen in zahteva nedeljeno srce. Tudi danes se nam daje kot živi Kruh; ali mu moremo dati v zameno drobtine? Njemu, ki je postal naš služabnik celo tako, da je šel za nas na križ, ne moremo odgovoriti le z izpolnjevanjem določenih zapovedi. Njemu, ki nam ponuja večno življenje, ne moremo dati le nekega delčka časa. Jezus se ne zadovolji z določenim ‘odstotkom’ ljubezni: ne moremo ga ljubiti 20, 50 ali 60-odstotno. Ali vse ali nič.

    Papež Frančišek

    Addendum
    “Božja beseda je živa, učinkovita in ostra” (Heb 4,12). Zapomnimo si, da Božja Beseda ni le skupek resnic ali spodbudna duhovna pripoved; ne, je živa Beseda, ki zadeva življenje, ki ga preoblikuje. Tam Jezus osebno, On, ki je živa Beseda Boga, govori na naše srce. Evangelij nas posebej vabi k srečanju z Gospodom, po zgledu ‘nekoga, ki je pritekel k njemu’ (prim. Mr 10,17).

    Verbum Dei est viventem effective et acri »(Heb 4,12). Meminerimus verbum Dei non solum est collectio ex veris vel actuantis spiritali narratione lecturis tradiderimus; non est enim viventem verbum de vita transfert. Ibi Iesu personaliter, et quod est verbum Dei vivi, hominis cordi anhelanti cordibus vestris, et Evangelio praecipue nos immittit in occursum Domini et ambulavit in via Domini, et venerunt usque ad ipsum aliquis ‘tempore (cfr Mc 10,17).

  19. Janez says:

    Molitev k Bogu za nov prenovljen način življenja
    Bog me ljubi in ima dober načrt za moje življenje.
    Naklonjen mi je, kamorkoli grem in karkoli delam.
    Česarkoli se dotaknem, mi uspe, ker je On z Menoj.
    Bog odpre prava vrata zame in zapre napačna.
    Hodim v modrosti in molim za Božje Vodstvo.
    Napolnjen sem z Božjim mirom.
    Vesel sem in upam v Odrešitev ter Verujem v Jezusa.
    Hodim z ljubeznijo in radostjo med Ljudi in v Naravo.
    Ljubim Boga in Ljudi ter Naravo.
    Veselim se vsakega novega dne, da spet kaj lepega in dobrega naredim.
    Hvaležen sem Bogu za vse, kar sem in kar imam.
    Nekaj lepega se mi bo danes zgodilo.
    Vsi moji otroci ljubijo Boga in mu služijo.
    Moja zakonska in družinska zveza je vedno boljša.
    Moji odnosi z drugimi ljudmi so vedno boljši.
    Blagoslavljam ljudi, kamorkoli grem.
    Pomagam in služim kjer morem in zmorem.
    Trudim se moliti in delati ter služiti drugim.
    Z veseljem izvršujem Božjo Voljo in pomagam ubogim.
    Joyce Meyer Nov način življenja – dopolnjeno (Exodus Maribor).

    „Zaupaj v Gospoda z vsem svojim srcem,
    na svojo razumnost pa se ne zanašaj.
    Na vseh svojih poteh ga spoznavaj
    in on bo uravnaval tvoje steze“ (Preg 5–6).
    Joyce Meyer Zakaj Bog zakaj? (Exodus Maribor).

    Bog je uporabil Božjo besedo iz Pregovorov 3,7, da nam je pokazal resnico: „Ne imej sam sebe za modrega« Gospod prosim pokaži mi, da nisem niti polovico tako moder in pameten, kakor sem mislil, da sem. Zrel vernik je tisti, ki lahko zaupa Bogu, tudi ko v okoliščinah življenja ne vidi smisla za odločitve po človeški pameti. Bog nam vedno ne odgovarja na naša vprašanja, ker nas preizkuša v zaupanju. Vendar pa se moramo zavedati, da je naš človeški razum v velikem nasprotju z Božjim načrtom. Dokler se naš razum ne obnovi in se ne nauči misliti duhovno, po Božje je le naraven in je del človeške pameti in mesa. Pismo Rimljanom govori v osmem poglavju o Božjem in človeškem duhu. Pismo Galačanom pravi, da meso nasprotuje Duhu, Duh pa nasprotuje mesu in sta v nenehnem nasprotju (prim. Gal 5,17). Zapomnimo si, da nam iskanje razlag kot zakaj, Bog, zakaj prinaša zmedo. Ne pravim, da o tej stvari ne bi smeli misliti. Vendar je razlika, če le tako dolgo premišljujemo, da si pridobimo neko razumevanje, ali pa tako težko poizkušamo nekaj razvozlavati, da postanemo popolnoma zmedeni. Ko ste zmedeni, naj bo to za vas opozorilo, da nečesa ne delate prav. Zmeda ni od Boga. Prvo pismo Korinčanom 14,33 pravi, da Bog ni Bog zmešnjave, ampak Bog miru. Dopustite, da je mir kakor razsodnik v vašem življenju (prim. Kol 3,15). Mir naj razsoja, kaj bomo vključili in kaj ovrgli. Nered je popolno nasprotje miru. Nered pomeni, da so vse stvari pomešane, umazane, tako da je lahko zamenjati eno stvar za drugo. Mir pomeni red, resno notranje zadovoljstvo. Če oseba nima miru, nima tudi veselja. Jezus pravi, da tat prihaja samo zato, da krade, kolje in pokončuje. On, Jezus, pa je prišel, da bi imeli življenje in se ga veselili (prim. 10,10). Jezus uči v petnajstem poglavju Janezovega evangelija o življenju in bivanju, ki se nanaša na vstop v Božji počitek. V vrsticah ena do deset govori o življenju in bivanju. Jezus namreč pravi: „To sem vam povedal, da bo moje veselje v vas in da bo vaše veselje dopolnjeno“ (Jn 15,11). V tem Jezus zagotovo izreka željo, naj se veselimo življenja. Zagotovo pa bo nered preprečil ta cilj, da bi se lahko uresničil.


    Bog ve, kaj potrebujemo, njegov Duh pa je v nas – mar mu torej ne bi morali dovoliti, da izlije svoje neizrekljive vzdihe za nas? Jezus je rekel Očetu: »Jaz sem vedel, da me vselej uslišiš« (Janez 10,42). Če dovolimo Njegovemu Duhu, da moli in posreduje za nas, bomo tudi mi vedno uslišani. Zakaj? Poslušajmo še enkrat Sv. Pavla, ki je obvladal to skrivnost. »On pa, ki preiskuje srca, ve, kaj je misel Duha, ker po Božji volji prosi za svete« (Rimljanom 8,27). Preprosto rečeno, Božji Duh moli samo v skladu z Božjo voljo. Božja volja pa je, da bi bil vsak človek odrešen in da bi mi postali popolni in srečni. Sveti Duh zato posreduje za vse, kar je potrebno za našo izpopolnitev in srečo. Zakaj smo potem obremenjeni s skrbmi tega sveta? Zakaj se potem utrujamo na mnogih poteh, ne da bi kdaj rekli: »Počival bom v Njegovem Božjem miru!«? Bog nas namreč vabi, da preložimo vse svoje skrbi nanj, »saj on skrbi za vse nas« (1. Petrovo pismo 5,7). Greh prevlada nad dušo, ki ni dovolj močna in stanovitna v veri in molitvi. Če bi svoje tavajoče brate, namesto da jih zaposlujemo z brezkončnim razlaganjem in dokazovanjem, raje učili, kako preprosto ter iskreno verovati in vztrajno moliti, bi jih vodili v čudoviti objem Božjih rok.

    Povzetek iz knjige Zakaj Bog zakaj avtorice Joyce Meyer:
    • Rešite se ujetosti z nenehnim ugotavljanjem vzrokov.
    • Učite se odvisnosti od Boga, ki je vreden zaupanja.
    • Ne skrbite za včeraj ali jutri.
    • Osvobodite svoj um posvetnega načina in se učite razmišljati na duhovni način.

    V Janezovem evangeliju 8,31–32 beremo: „Če ostanete v moji besedi, ste resnično moji učenci, in spoznali boste resnico in resnica vas bo osvobodila.“

    Molimo naslednjo molitev, in če ste zares iskreni,boste doživeli novo življenje v Kristusu

    Bog Oče, verujem v Jezusa Kristusa, Tvojega sina, ki je Odrešil svet.
    Verujem, da je zame umrl na križu in je s sabo odnesel vse moje grehe in me Odrešil.
    Namesto mene je stopil v pekel in je zmagal nad smrtjo ter grobom.
    Verujem, da je Jezus zmagovito vstal od mrtvih in sedaj sedi na desni strani Boga Očeta.
    Jezus, potrebujem te. Odpusti prosim moje grehe,odreši me, pridi in začni živeti v meni.
    Prosim podari mi svoj Mir in Ljubezen.
    Prosim Jezus, naj Sveti Duh vodi moje življenje.
    Želim, da bi se ponovno rodil in na novo zaživel v Tebi Jezus.
    Prosim pridi in ostani pri meni in v meni in mi pomagaj k preobrazbi, da bom podoben Tebi.
    Prosim pomagaj mi, da bom vselej izpolnjeval Božjo Voljo.

    Joyce Meyer Zakaj Bog zakaj? (Exodus Maribor).

    Op. Jezus je stopil na naše mesto in nas s smrtjo na križu in vstajenjem odrešil. Mi bi sicer zaradi naših človeških grehov končali v peklu, če bi Jezus ne stopil na naše mesto in nas s smrtjo na Golgoti vse ljudi Odrešil. Pekel je tam, kjer ni Boga in Ljubezni, kjer je sovraštvo in hudobija. Bog je Ljubezen in je tam, kjer ljudje delajo in molijo, kjer se imajo ljudje radi, si odpuščajo, si pomagajo in služijo drug drugemu vse v Večjo Božjo Čast in Slavo! Izžarevajmo Jezusa in prinašajmo ljudem Božjo Luč in Dobroto. Amen. Janez

    • Janez says:

      Joycew Meyer je povedala, da je po Božji Milosti razlagalka Svetega pisma v ZDA in da nima formalne bogoslovne izobrazbe. Veliko let je proučevala po Božjem Naročilu Sveto pismo in študirala in se učila Božje Besede ter zaupala Bogu, ki jo je Vodil k spreobrnitvi in poučevanju Svetega pisma. Navdihuje jo in ji pomaga Sveti Bog, ki jo je izbral in jo rešil iz težavnega življenja, jo obdaril z Milostjo, da danes goreče navdušuje in navdihuje številne ljudi na srečanjih za Jezusa. Skrivnostna so Pota Gospodova in Velika je NJegova Milost in Ljubezen do ljudi. Zahvalimo se Gospodu našemu Bogu. Ljubimo Boga in Ljudi in bodimo podobni Jezusu Učeniku in Odrešeniku! Tvoja je Oblast in Slava Vekomaj!

      KAM GREŠ ČLOVEK? BREZ BOGA SI NIČ! Quod homo quo vadis? TE ET QUOD NIHIL SINE DEO?
      V Njem premorem vse, ki mi daje moč. In quo omnia quae ego requiem dederit mihi vires

      1 Kralji 8,28: Vendar se ozri na molitev svojega služabnika in na njegovo prošnjo, GOSPOD, moj Bog, in usliši klic in molitev, ki jo danes tvoj služabnik moli pred teboj.  

      • Janez says:

        Joyce Meyer na Exodus Maribor

        https://www.youtube.com/channel/UCa9B0S1lQQvkUEtGmxdAX2A

        O AVTORJU Joyce Meyer razlaga Sveto pismo od leta 1976 in je redno zaposlena v duhovni službi. Je ena najbolj branih avtoric in je napisala nad štiriinpetdeset knjig. Med njimi so: The Joy of Beliving of Prayer in zbirka knjig Bojno polje uma. Izdala je nad 220 kaset za poslušanje in tudi 90 video kaset. Njen program Veselite se vsakdanjega življenja je televizijski program, ki ga predvajajo po vsem svetu. Prav tako veliko potuje, da ima predavanja na različnih koncih sveta in posreduje svoja sporočila z naslovom Življenje v svetu. Joyce in David sta starša štirih otrok. Stanujejo v St. Louisu, Missouri, ZDA.

        Joyce Meyer Ministries v slovenskem jeziku lahko spremljate na: tv.joycemeyer.org/slovensko Joyce Meyer Ministries Slovenija Joyce Meyer Ministries Slovenija Prosimo, všečkajte nas Vabljeni k ogledu Exodus TV za več oddaj Enjoying Everyday Life. Program spremljajte na Za več brezplačnih knjig Joyce Meyer se obrnite na Exodus TV Maribor.

        https://www.youtube.com/channel/UCa9B0S1lQQvkUEtGmxdAX2A

      • Janez says:

        Joyce Meyer Exodus Maribor link: tv.joycemeyer.org/slovensko

        Joyce Meyer Ministries – Slovenska katoliška televizija

        O AVTORJU Joyce Meyer razlaga Sveto pismo od leta 1976 in je redno zaposlena v duhovni službi. Je ena najbolj branih avtoric in je napisala nad štiriinpetdeset knjig. Med njimi so: The Joy of Beliving of Prayer in zbirka knjig Bojno polje uma. Izdala je nad 220 kaset za poslušanje in tudi 90 video kaset. Njen program Veselite se vsakdanjega življenja je televizijski program, ki ga predvajajo po vsem svetu. Prav tako veliko potuje, da ima predavanja na različnih koncih sveta in posreduje svoja sporočila z naslovom Življenje v svetu. Joyce in David sta starša štirih otrok. Stanujejo v St. Louisu, Missouri, ZDA.

        Joyce Meyer Ministries v slovenskem jeziku lahko spremljate na: tv.joycemeyer.org/slovensko Joyce Meyer Ministries Slovenija Joyce Meyer Ministries Slovenija. Prosimo, všečkajte nas Vabljeni k ogledu exodus TV za več oddaj Enjoying Everyday Life. Program spremljajte na Za več brezplačnih knjig Joyce Meyer se obrnite na exodus TV.

      • Hvala says:

        PRI BOGU JE VSE MOGOČE, PRI BOGU NI NIČ NEMOGOČE. Abraham je postal oče , pri skoraj sto letih in je njegova žena Sara rodila v taki starosti, zato tBog , če želi usposobi človeka za kar hoče, kdaj hoče in kako hoče On, brez vsake izobrazbe. To je že tudi naredil in še vedno dela, med drugimi je velika Svetnica Favstina Kowalska brez vsake izobrazbe pisala in napisala stvari, ki jih je Jezus Njej povedal, jo razsvetlil, doživetja ,ki jih veliki izobraženci od Pismoukov dalje do danes nekateri ne dojamejo. Bog ne gleda na izobrazbo, ampak na PONIŽNOST ČLOVEKA PRED NJIM, POSLUŠNOST NJEMU, VZTRAJNOST IN POPOLNO ZAUPANJE NJEMU.

  20. Janez says:

    JEZUS
    Dopusti Jezusu, da ti spregovori v tišini tvojega srca.
    Pogosto reci Jezusu: »Jezus, ljubim Te za vse, ki Te ne ljubijo.«
    Bodi pogumen, bodi plemenit – sprejmi Našega Gospoda,
    ki sedaj preko trpljenja prihaja v tvoje življenje.
    Navkljub vsem našim slabostim in grehu nas Bog ljubi in
    še naprej uporablja vsakega od nas, da prižge Svojo luč ljubezni in usmiljenja v svetu.
    Edini razlog našega bivanja je: »Živeti v Njem, za Njega, ob Njem in z Njim.
    « Štiri besede, ki pa so za izvajanje Božje Volje tako zelo pomembne.
    Kako ljubimo Kristusa? Tako, da s celim srcem zastonjsko služimo ubogim in bolnim.
    Ohrani veselje, ki izvira iz ljubezni do Jezusa v evharistiji in v ubogih.
    Deli to svoje veselje z vsemi, ki jih srečaš.
    Nikoli ne ločuj med Jezusom v Evharistiji in Jezusom v ubogih,
    ki jih srečuješ; vedno in povsod jim pomagaj ter jim nesebično služi.
    Moli in prelij iskreno Vero v Boga v dejavno Ljubezen do Ljudi in ubogih. Amen.
    Sveta Mati Terezija

    LJUBITE DRUG DRUGEGA
    Nisem prosila drugega kot eno milost za vas – da bi lahko razumeli Jezusove besede: »Ljubite drug drugega, kot sem vas jaz ljubil.« Mi lahko poveste, kako vas je ljubil? Vprašajte se in potem poglejte, če ljubite svoje brate in sestre na Zemlji tako, kot On vas ljubi? Vedno bolj razumem [da], če ni in dokler ni te ljubezni med nami, se lahko ubijemo od dela in dobrih del, pa bo še vedo samo delo, ne ljubezen ubogim. Delo brez ljubezni je suženjstvo. Za toliko stvari se moramo zahvaliti Bogu, ki nam daje Moč in Usmiljenje. Ljubimo Boga in se mu zahvalimo za vse, kar nam je dal in pomagajmo ubogim, ki nas potrebujejo!
    Sveta Mati Terezija

    IZPRAZNITE SE SEBIČNOSTI IN NEISKRENOSTI
    Nekoč je oče iz Katmanduja, imel govor o Božji ljubezni do sveta in o tem, kakšna je Njegova veličina, da je poslal Svojega sina. Tako sem ga vprašala: »Jezus pravi, ‘Ljubite drug drugega, kakor sem vas jaz ljubil,’ in rekel je tudi, ‘kot je Oče ljubil Mene, jaz ljubim vas.’ Torej moramo mi, če želimo vedeti, kako ljubiti drug drugega, vedeti kako je Oče ljubil svojega Sina, zato te sprašujem: ‘Kako je Oče ljubil Sina?’« Pogledal me je in rekel: »Mati, tvoje vprašanje je zelo lepo in logično, vendar ti nanj ne morem odgovoriti.« Nosimo ogromno odgovornost – ljubiti, kot je Oče ljubil sina – in nič manj. Če nimamo te ljubezni, potem je to prevara, zavajanje. Ne moremo zares ljubiti in služiti ubogim, če nimamo te Božje ljubezni v naših srcih. To bomo dosegli le, če se bomo izpraznili sebičnosti in neiskrenosti. Ta ljubezen se mora pričeti doma. Prosite Jezusa, naj vam da Svoje srce, da boste z njim ljubili.
    Sveta Mati Terezija

    Iesus te amo? Et ego in te omne opus habeo.

    Svetniki in misijonarji niso imeli časa za modrovanje in govorjenje, ker so vedeli, da je Gospodova Žetev obilna, delavcev pa malo. Treba se je le ozreti okoli sebe in videti obilo dobrodelnega in pastoralnega dela za nas kristjane doma in v svetu. Jezus je namreč rekel: Pojdite in Učite vse narode. Prinašajte jim Božjo Luč in Nauke Evangelija, jih krščujte, učite in jim pomagajte! Vse v Večjo Božjo Čast in Slavo. Tudi mi izžarevajmo Jezusa in ljudem prinašajmo Božji Nauk z Usmiljenjem, Ljubeznijo, Dobroto, Pomoćjo in Služenjem drugim tako kot npr. Sveta Mati Terezija v Kalkuti ali npr. danes Pedro Opeka ubogim na Madagaskarju! Veliko je revščine in trpljenja na svetu, pomagajmo ljudem po svojih močeh in molimo, da se nas vse Usmili Vsemogočni Bog! Molimo, da se nas vseh Usmili Vsemogočni Bog in nas reši. Grešili smo in žalili Boga, zato se spokorimo, molimo, delajmo z vso Ljubeznijo do Boga in Ljudi dobra dela in zaupajmo Bogu! Amen. Janez

    2 Krn 6, 39: Potem usliši iz nebes, s kraja, kjer prebivaš, njihovo molitev in prošnje. Ravnaj z njimi pravično in odpusti svojemu ljudstvu, kar bodo zagrešili zoper tebe!  

  21. Hvala says:

    POLNO ŽIVLJENJE JE V IZPOLNJEVANJU BOŽJE VOLJE
    ::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

    V zgodbi o svetem Antonu Marii Claretu lahko vidimo, kako doseči, da bomo kot izgubljeni sinovi spet oživeli in bo naše življenje polno?

    Če želimo obroditi sadove v svojih življenjih je potrebno iti po poti, ki je težka-to je povedal Jezus, in vztrajati.

    V zgodbi o Claretu bomo brali, kako so mu grozili, ga obrekovali, preganjali zaradi zvestobe resnici in kako je vztrajal.
    Vabil je ljudi naj se odvrnejo od egoizma in sebičnosti in zdržal na tej poti.

    Papež Frančišek pravi: “ŽIVETI POLNO POMENI ŽIVETI S STRASTJO. VABI NAS, DA BI V SEBI PREBUJALI NAVDUŠENJE NAD ŽIVLJENJEM, DA BI UPALI TVEGATI IN SE SOOČITI Z ŽIVLJENSKIMI TEŽAVAMI IN V VERI ISKALI ODGOVORE NA KONKRETNE STISKE. PRI TEM MORAMO BITI V NENEHNEM DIALOGU DRUG Z DRUGIM IN BOGOM.

    http://www.mirenski-grad.si/28-dan-polno-zivljenje-je-v-izpolnjevanju-bozje-volje

  22. Miro says:

    KAKO SE OSVOBODITI »ZELENE« ZAVISTI, DA BI SE VESELILI USPEHOV DRUGIH?

    Kot je izpostavljeno v odličnem prispevku Aleteie, sv. Tomaž Akvinski zavist opisuje kot užaloščenost zaradi dobrin svojega bližnjega, ker to vidi kot oviro do lastne sreče. Meni, da so zavistni običajno ambiciozni ljudje, ker si želijo, da jih drugi ne bi presegli, da drugi ne bi bili boljši od njih. Miguel de Unamuno pa je zapisal, da je »zavist tisočkrat hujša od lakote, ker je to duhovna lakota«.

    Zavist se rodi iz poželenja po stvareh, ki jih človek nima in jih hoče vzeti drugemu zaradi pomanjkanja empatije. Zato se zavisten človek ne zna postaviti v kožo drugega, se zanj ne zna veseliti, niti ne zna gojiti zdravih odnosov. Izgradnja zdrave in stvarne samopodobe je cepivo, da se z drugimi ne bolestno primerjamo in da ne trpimo zaradi njihovih uspehov.

    Več o tem na:
    https://si.aleteia.org/2018/12/18/kako-se-znebiti-zavisti

    V molitvi se priporočimo Preblaženi Devici Mariji za božjo pomoč, da bi bili iskreni sami s seboj in z bližnjim, da bi se znali vživljati drug v drugega, ter se veseliti uspehov drugih. Ker je to zelo zahteven proces, pri katerem je potrebno skrbno sodelovanje s Svetim Duhom, v molitvi prosimo tudi za zvrhano mero potrpežljivosti. Pridi, Sveti Duh!

    Molimo: Oče naš, Zdrava Marija …

    Marija, Kraljica presvetega rožnega venca, prosi za nas!

    • Hvala says:

      Osvoboditi se zavisti je res proces, ki ga lahko dosežemo s Svetim Duhom. To je milost Božja.

      Ker ljudje gledamo velikokrat s svojimi človeškimi in očmi in delujemo po človeškem mišljenju, to ni mogoče doseči, mogoče je doseči samo z Bogom, ki nam podari to milost.

      Večkrat sem že poudarila, da je poanta življenja -različnost nas ljudi- unikatov-kako se prilagodimo drug drugemu in kako peljemo življenje z Bogom in ljudmi – TO JE IZPOLNJEVANJE BOŽJE VOLJE. Bog vsakemu deli darove, po Njegovem načrtu itd…, če mi tega ne sprejmemo in nas grabi zavist, če ima nekdo nekaj več od nas, to je -NEIZPOLNJEVANJE BOŽJE VOLJE To je ta čar življenja bi lahko rekli; potrebno je prositi Svetega Duha, naj nam da svoje darove, tudi razumnost.

  23. Hvala says:

    Poslušnost Božji volji

    Poslušnost Božji volji je eno izmed jeder vere. Za kristjana pomeni pot svetosti. Preko tega se uresničuje Božji načrt, Božje zveličanje. A nasprotovanje se je začelo že z Adamovo neposlušnostjo v raju: Tista neposlušnost je prinesla zlo celemu človeštvu. Tudi grehi so dejanja neposlušnosti Bogu, neizpolnjevanja Božje volje. A Gospod nas uči, da je to pot in da ni druge. Ta pot se začenja z Jezusom, v nebesih. Na zemlji pa se začenja z Marijo, ki je angelu odgovorila, naj se zgodi Božja volja: In s tistim ‘da’ Gospodu je Gospod začel svojo pot med nami.

    http://www.mirenski-grad.si/kdor-izpolni-bozjo-voljo-mi-je-brat-sestra-mati

  24. Miro says:

    GOSPOD, OSVOBODI ME POLOVIČARSTVA!

    BOŽJA BESEDA: »Zato je vsak, ki posluša te moje besede in jih uresničuje, podoben preudarnemu možu, ki je zidal svojo hišo na skalo« (Mt 7,24).

    Daljši evangeljski odlomek:
    https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Mt+7%2C24-29&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

    Človek si želi trdnosti v življenju. Pristop za Božje delovanje ni zunanje izpovedovanje vere ali uresničevanje izrednih duhovnih darov, ampak zvesto izpolnjevanje Očetove volje. Bolj zavestno se bom zavedal, kako so Jezusove besede odločilne za mojo življenjsko izpolnitev. Gospod, osvobodi me polovičarstva, da bom sprejel in uresničil tvojo besedo z vsem, kar sem.
    (povzeto po: Luč Besede rodi življenje, Primož Krečič)

    Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

  25. Hvala says:

    V vsaki situaciji, ki nastane v življenju, bi se morali ljudje-verni, NAJPREJ IZROČITI BOGU IN MU IZROČITI BREME, SKRB, kajti neverni se obračajo za pomoč in rešitev iz situacije drugam-k ljudem -brez Boga in jim vse izročijo. To pa ogromna razlika. Gospod bo s svojo roko peljal nas ljudi po poti, ki jo edini On ve, da je primerna, tako kot je nekoč Izraelce iz sužnosti.
    Večkrat nam ta pot, kot že rečeno ne bo všeč , želimo stran od nje in mogoče želimo, da je nikoli več ne vidimo. Kajti človek je človek in ima človeške zamisli, Bog pa je Bog.
    V življenju z Gospod sem opazila marsikaj, tudi jaz sem hotela nekaj po svoje, Gospod pa je delal in dela po Njegovo. In ko človek prehodi del poti z Njim, vidi kako PRAV IMA GOSPOD in KAKO PRAV JE NAREDIL, DA NAS V DOLOČENI SITUACIJI PREUSMERJA, UČI, IN PELJE PO SVOJI POTI.

  26. Miro says:

    EVA JE NEBEŠKA VRATA ZAPRLA, MARIJA JIH JE ODPRLA, KER JE NA SVET PRINESLA ODREŠENIKA, KI JE S SVOJO SMRTJO IN VSTAJENJEM VSE ODREŠIL!

    Legenda pripoveduje, kako je priromal pred nebeška vrata prvi zamorec. Sv. Peter pogleda skozi okence in se silno prestraši, ko zagleda čudnega črnca. Še nobenemu zamorcu ni odprl, zato tudi njemu ne bo. Hitro zapre okence. Črnec bi tako rad šel v nebesa, zato se ob nebeških vratih razjoka. Sliši ga Marija. Ko ji zamorec pove, kaj bi rad, mu reče, naj gre na nasprotno stran, k stranskim vratom, ki jih bo ona odprla. Res najde ta vrata, potrka in Marija mu odpre. Tako je prišel v nebesa po Marijinem posredovanju.

    Eva je nebeška vrata zaprla, Marija jih je odprla, ker je na svet prinesla Odrešenika, ki je s svojo smrtjo in vstajenjem vse odrešil. V Lurdu je obljubila Bernardki: »Osrečila te bom ne na tem, ampak na onem svetu.« Marija je srednica milosti, ki so potrebne za naše zveličanje.

    Sv. Janez Bosko je imel ponoči, 6. decembra 1876, videnje sv. Dominika Savia , ki je bil na čelu velike skupine dečkov, v roki pa je imel šopek. Don Bosko ga je vprašal: »Povej mi, dragi Dominik, ki si vse življenje živel krepostno, kaj ti je bilo ob smrti v največjo tolažbo.«

    »Kaj misliš?« ga vpraša Dominik.

    »Morda to, da si ohranil do konca življenja krepost čistosti?«

    »Že, tudi to, a ne samo to.«

    »Morda ti je bilo v največjo tolažbo to, da si imel mirno vest?«

    »Tudi to je dobro, a ni najboljše!«

    »Morda ti je bilo v tolažbo upanje na nebesa?«

    »Ne, ne samo to!«

    »Morda so ti bila v tolažbo dobra dela?«

    »Ne!«

    »Kaj pa potem?«

    »Ob smrti mi je bila v največjo tolažbo Marijina pomoč in varstvo. Povej svojim fantom, naj ne pozabijo priporočati se Mariji.«

    V pesmi se na našo Mater obračamo s prošnjo: »Mati zlata, odpri mi nebeška vrata, da te v raju počastim z lepim petjem angelskim.«

    Povzeto po: Nauči nas moliti 4, pater Anton Nadrah

    Marija, Kraljica presvetega rožnega venca, prosi za nas!

  27. Janez says:

    Kaj lahko naredim za več veselja in SREČE V DRUŽINI?

    Da bi današnji zakonci živeli v čim lepši harmoniji, nek duhovni pisatelj daje tele nasvete:
    1. Velikodušno izpolnjuj želje svojega zakonca.
    2. Opominjaj – kritiziraj redko in vedno z ljubeznijo.
    3. Če moraš nekoga zanemariti, to ne sme biti nikoli mož al žena!
    4. Razveseli sozakonca -potrudi se, da bo pogosto sijal od sreče.
    5. Srečujta se kot Adam in Eva, ko sta se prvič videla – z ljubeznijo.
    6. Vsaj en kompliment na dan je bolj pomemben kot vitamini.
    7. Nikoli ne bodita oba naenkrat jezna.
    8. Ko se zmotiš, se opraviči –vse spore rešita pred sončnim zahodom.
    9. Nikoli, nikoli ne govori o preteklih napakah.
    10. Molita skupaj in se zavedajta, da sta eno v Kristusu.
    11. Nikoli, nikoli ne zahtevaj in ne daj kar Bog prepoveduje.
    12. Za prepir sta potrebna dva. Ti vedno lahko odvzameš enega.
    13. Ne vpij – nikoli ne kriči – le kadar gori hiša.
    14. Odpuščaj in prosi odpuščanja sozakonca, da bo Božji Mir v družini!
    15. Izkazuj Ljubezen in Dobroto in povej sozakoncu, da ga imaš rad z dejanji in besedami!

    http://zupnija-lipoglav.rkc.si/

  28. Miro says:

    DANES GODUJETA SV. SIMON IN JUDA TADEJ, APOSTOLA – NAJ NAM POMAGATA Z NEBES!

    Praznik svetih apostolov Simona Gorečnika in Juda Tadeja, ki ga danes obhajamo, nas spodbuja, naj tudi mi radi sodelujemo pri učiteljski, duhovniški in pastirski službi Kristusove Cerkve. V ta namen dajmo sebe Kristusu ponovno na razpolago. Najprej pa priznajmo svojo grešnost in jo obžalujmo, da bomo svete skrivnosti vredno obhajali (odlomek iz knjige Kristusove priče, Stanko Lorber).

    Več o sv. Simonu in Judu Tadeju na:
    http://svetniki.org/sveta-simon-in-juda-tadej-apostola

    Obema svetnikoma se priporočimo s prošnjo iz bogoslužnega molitvenika: »Zdaj nam z nebes pomagajta, da preko vseh težav prišli bi z živo vero v Kristusa do blaženega gledanja!« Za to milost prosimo ne le zase, ampak tudi za druge (povzeto po omenjeni knjigi).

    Božje usmiljenje, ti veselje in neizmerna radost vseh svetih, zaupamo vate!
    Sv. Simon in Juda Tadej, prosita za nas!

  29. Hvala says:

    Jezus je rekel svetnici Favstini Kowalski:

    VSE MI ZAUPAJ IN NIČ NE DELAJ PO SVOJE IN BOŠ VEDNO V VELIKI SVOBODI DUHA; NOBENE OKOLIŠČINE NE NEZGODE TI GA NE MOREJO SKALITI. NE OZIRAJ SE VELIKO NA GOVORICE LJUDI. DOVOLI, NAJ TE VSAK SODI PO SVOJEM NAGNENJU. NE OPRAVIČUJ SE, SAJ TI OPUSTITEV OPRAVIČEVANJA NE BO NIČ ŠKODOVALA. VSE ODDAJ NA PRVO ZNAMENJE, ČEPRAV BI BILE NAJNUJNEJŠE STVARI, NE PROSI NIČESAR, NE DA BI SE Z MENOJ POSVETOVALA. DOVOLI, DA TI VZAMEJO CELO TISTO, KAR TI PRIPADA- PRIZNANJE , DOBRO IME, TVOJ DUH NAJ BO NAD VSRM TEM. TAKO, OSVOBOJENA VSEGA, POČIVAJ V MOJEM SRCU. NE DOVOLI SI Z NIČEMER SKALITI MIRU. UČENKA, PREMISLI BESEDE, KI SEM TI JIH POVEDAL. (Dn 1685).

    • Miro says:

      Zahvalimo se za te in druge besede življenja, ki jih je Usmiljeni Jezus zaupal sv. Favstini Kowalski, namenjene pa so tudi nam. Pogumno naprej – v Gospodovi moči!

      Božje usmiljenje, ti veselje in neizmerna radost vseh svetih, zaupamo vate!

  30. Miro says:

    PROŠNJA SV. FAVSTINE KOWALSKE PRI SVETEM OBHAJILU

    »Ko prejemam Jezusa v svetem obhajilu; ga goreče prosim, naj ozdravi moj jezik, da bi z njim ne žalila ne Boga ne bližnjih.« (duhovna misel sv. Favstine Kowalske iz njenega Dnevnika)

    Prosimo Gospoda za ozdravljenje mojega/tvojega/našega jezika, da z njim ne bomo žalili ne Gospoda ne bližnjih.

    Molimo: Večni Oče, darujem Ti telo in kri, dušo in božanstvo tvojega preljubega Sina … (za celotno besedilo te molitve poglej v rubriki Molitve, pod: Božje usmiljenje).

    Dnevnik sv. Favstine Kowalske:
    http://www.sticna.com/Dnevnik_Svete_Favstine_Kowalske.pdf

    Božje usmiljenje, studenec bolnim in trpečim, zaupamo vate!
    Sv. Favstina Kowalska, prosi za nas!

  31. Hvala says:

    ODPUŠČANJE !

    Večkrat sem že razmišljala o odpuščanju , o odnosih med ljudmi itd. Ampak o odnosih in odpuščanju v življenju , v srečavanju z ljudmi, ki sploh ne vedo, niti ne razumejo, da so nekoga prizadeli. Če takim ljudem omenimo, da so nas prizadeli, se zelo začudijo, ker resnično ne razumejo. To sem že tudi doživela.

    Postalo mi je jasno, da je za takšne ljudi potrebno moliti, kajti njihova zaverovanost v sebe, jim ne dovoljuje, da bi to razumeli. Edina rešitev je molitev , kajti Gospod spreminja človeka, ne mi ljudje. S tem se je potrebno sprijazniti, sooočiti, to je tudi križ, ki ga je potrebno objeti. Bog že ve, zakaj kaj dopušča. Jaz osebno se s tem več ne obremenjujem, Gospod bo poskrbel za to, za kar mi ljudje ne moremo.

    Res je lažje živeti v okolju , kjer so ljudje istega mišljenja, vere, nazorov itd, ampak to ne gre. Tudi zakonci, ki živijo skupaj poročeni, pa je eden mogoče druge vere, ali se je mogoče obrnil proti Bogu, ima svoje mišljenje itd…ta izziv, ki je zelo velik , potrebno ga je sprejeti. Tudi med sosedi, na delovnem mestu, v službi itd…Ljudje, ki živijo “telesno”, so popolnoma drugačni od duhovnih ljudi. Tudi po zunanjosti. Dražen Bušić je v svoji knjigi-KAKO SPREJETI POPOLN BOŽJI BLAGOSLOV ZA ZAKON IN DRUŽINO? omenil, da je izziv življenje z različnimi pogledi, vero itd, posebej tudi v zakonu. Kako jim to uspeva pravi, je potrebno vprašati te ljudi.

    Zato mi ne moremo tega sami reševati brez Boga. Jaz osebno izročim neprijetne besede ali dogodke s katerimi se srečujem in doživetja v Jezusovo predrto Srce, On pa poskrbi in tudi sčasoma naredi, da več ne boli tisto, kar nas je prej prizadelo oz zabolelo. Kako resnično je vse, kar Jezus naroča, uči. Jezus včasih človeka, ki zelo trpi v okolici ne umakne iz okolice, ali da bi vso okolico spremenil, ampak da moč oz. milost, da opazke, neopravičila, opravljanje, ogovarjanje več ne boli.

    • Miro says:

      Najlepša hvala za posredovanje vaše osebne izkušnje na področju odpuščanja, odnosov med ljudmi, itn. Bogu hvala tudi za druge prispevke in izražene misli na tej spletni strani. S pomočjo Svetega Duha se razmišljajoči in verujoči človek iz vsega, tudi iz nenaklonjenih ali celo nasprotujočih mnenj, nenehno uči in spoznava resnico o Bogu, človeku …

    • Janez says:

      DON BOSKO SLOVENIJA: ODPUŠČANJE DRUGIM NI OPCIJA
      1. Odpuščanje ni opcija. Je potreba. Nobenega človeškega odnosa ni brez odpuščanja. Vsi smo nagnjeni k zlu, ker smo grešniki. Zlo prizadene človekovo srce in prav zato je odpuščanje, ki je kot nekakšno zdravilo, še kako potrebno. Če bi bili popolni, potem nam o odpuščanju ne bi bilo potrebno razmišljati, a ker nismo, je še kako pomembno, da imamo v zavesti, da nobenega odnosa ni brez odpuščanja. Danes je veliko ločitev, nerazumevanja v zakonskih zvezah … in eden od razlogov je tudi nesposobnost, neznanje odpuščanja! Koliko je sovraštva in prepirov, ker ni odpuščanja in strpnosti; marsikje ljudje danes naredijo življenje brez potrpljenja, sočutja, strpnosti in dobrote, tovarištva med ljudmi, zato v takih občestvih ni ljubezni in odpuščanja, ker so egoti preveliki!!

      2. Resnično odpuščanje se ne rojeva iz človeškega hotenja ali volje. Le-ta namreč nima oblasti nad notranjo močjo strasti in greha. Odpuščanje korenini v globini bivanja v Bogu: samo Bog odpušča. Spomnimo se vprašanja, ki so ga farizeji postavili Jezusu: »Kdo more odpuščati grehe razen enega, Boga?« (Mr 2,7). Jezus, Očetov Sin, na zemljo prinaša Božjo naravo, odpuščanje grehov. Ljudje, ki so zakoreninjeni v Bogu, sebe pojmujejo kot dolžnike. Ko se postavijo pred Božjo ljubezen, opazijo, koliko jim manjka. Prav zaradi te izkušnje so pripravljeni tudi drugim odpuščati pomanjkljivosti in žalitve. Pogosto pa razmišljamo kot upniki. Koliko ljudi je ozkosrčnih, niso se sposobni navdihovati pri velikodušnosti življenja, obsedeni so s tem, kar manjka. In prav ti ljudje so pogosto zaprti za odpuščanje. Molimo za Božjo Milost, da bomo molili in zmogli odpustiti drugim, pa tudi, da nam bodo drugi odpustili vse, kar smo slabega storili! Boga molimo v Očenašu, da naj nam odpusti naše dolge; pa mi odpuščamo svojim dolžnikom? In ali mislimo, da nam bo Bog odpustil, če mi drugim ne bomo odpuščali in pozabili na vse krivice in bili dobri ljudje?!

      P.s.: Odpuščanje ima tudi psihološko in zdravstveno komponento, saj so ljudje, ki pozabijo in odpuščajo drugim krivice in žalitve in manj osebno in psihološko obremenjeni z zamerami. Ko odpustiš se osvobodiš bremena, ki bi ga sicer nosil v sebi in zastrupljal svoje počujte in zdravje! Jean Mnbourquette v knjigi Ognjišča Kako Odpustiti pravi: Odpustiti, da bi ozdravel. Ozdraveti, da bi odpustil. Odpuščanje se začne z odločitvijo, da se ne bomo maščevali, ker to ni krščansko sprejemljivo! Odpuščanje zahtevanašo prenovo in vrnitev k sebi, da bomo sočutni in strpni ljudje, ki pozabijo in odpuščajo ter dajejo tihi zgled krščanske drže! Odpuščanje pa naj bo tudi v iskanju novega pogleda na človeške odnose, da bomo prispevali vsi k boljšemu svetu, kjer velja Božja Ljubezen, Usmičljenje in Odpuščanje!.

      Molitev
      Cerkev v naši domovini naj zaživi z novo prenovljeno močjo. Utrdi naj vezi edinosti med verniki in duhovniki, med duhovniki in škofi in papežem. Daj Gospod Bog, da bo Tvoje ljudstvo in Cerkev sredi razdvojenega in sprtega sveta delovalo v službi Ljubezni, edinosti in sloge.
      Evharistična molitev pri mašah za različne potrebe. Dr. Marijan Šef.

      Janez

      • Hvala says:

        Jaz osebno ne gledam na odpuščanje iz zdravstvenih ali psiholoških predpisov, kajti pravo in iskreno odpuščanje v bistvu ne potrebuje nobenih študij.
        Pravo odpuščanje, ki ga nekomu izrečemo, ker nas je užalil, opravljal, ogovarjal , izdal , po krivem obsodil, je zame najprej zaradi tega, ker je Gospod to naročil: v očenašu to molimo; ne glede na naše občutke in počutje prosimo Gospoda, da zmoremo odpustiti, naj nam podeli milost odpuščanja.

        Ker pa smo vsi samo ljudje in je normalna bolečina , oz, prizadetost, napr. pri krivi obsodbi, opravljanju itd..je potrebno Gospoda prositi, da podeli milost, da te bolečine ne občutimo več.
        Pri iskrenem odpuščanju nekomu, ki nas je prizadel , pa ne odpuščamo zaradi svojega porušenega ponosa ali svojega prizadetega ega, ali zaradi užaljenosti, ampak človeku odpustimo iz globine srca, ne glede na naše počutje in četudi ugotovimo, da ne govori mogoče pristno ampak hinavsko.

        Ko odpuščamo drugim, se naše zamere in jeza in žalost ali prizadetost ne vseda v srce, tako tudi ni ran, ki bi jih bilo potrebno zdraviti na duhovni ravni.

      • Janez says:

        Frančišek Asiški – Da ne iščem tolažbe

        Da ne iščem tolažbe, temveč da tolažim;
        da ne iščem razumevanja, temveč da razumem;
        da ne iščem ljubezni, temveč da ljubim;
        kajti skozi dajanje dobimo,
        v oproščanju nam je oproščeno
        in skozi smrt se rodimo v večno življenje.Amen.

        Vsake oči imajo svojega malarja bi lahko spet rekli. V Cerkvi veliko strokovnjakov interdisciplinarno proučuje področje Odpuščanja, s čimer se morajo duhovniki dobro seznaniti za vsakdanjo pastoralno prakso, pri čemer sodeluje veliko raznih strok, tudi psihologi, pastoralni strokovnjakim idr. poleg teologov. Pri tem je spet dobro poudariti, da se moramo ljudje bolj potruditi gledati čimbolj z Božjimi Očmi in čimmanj s človeškimi očmi subjektovne presoje posameznikov, ker vsakdo vidi po svoje. Odpuščanje osvobaja ljudi. O te,m smo že pisali na teh straneh. Ko nekomu nekaj odpustimo, se osvobodimo vezi z njim. Zamera je neprijetno čustveno stanje, še posebej, če je usmerjena proti najbližjim, saj človeku jemlje energijo in bistveno zmanjšuje kvaliteto življenja. Dr. Alojzij Šuštar je rekel npr. ko se mi zgodi žalitev ali krivica se potrudim zmoliti in takoj odpustiti in pozabiti. Povedna je Frančiškova molitev k Bogu, bolj kot vse drugo. Ne želim nikogar prepričevati in iskati svojega prav, ampak spoštujem različnost pogledov in mnenj, ki bogati nas vse skupaj sestra Hvala. Vse človeške razlike razmišljanj in razumevanja pa se utopijo v našem Bogu Stvarniku, ker postanejo nepomembne, ker je edino pomembno to, kar hoče in pravi Bog ne mi, ki vse to vzdržuje in obvladuje.

        Naj se zgodi, o Bog,
        da si bom bolj želel tolažiti kot biti tolažen,
        razumeti kot biti razumljen,
        ljubiti kot biti ljubljen.
        Kajti ko se človek razdaja, dobiva;
        ko pozabiš nase, te najdejo;
        ko oprostiš, ti je oproščeno.

        Smo del velikega, živega vesoljstva, ki ga je Ustvaril Vsemogočni in Dobrotni Bog. Če mislimo, da lahko prizadenemo drugega človeka ali drugo živo bitje, ne da bi prizadeli sebe, se žalostno motimo. Ko smo odprti in razsvetljeni v Veri in molitvi, ko res vidimo in uvidimo, ne le opazimo stvari okrog nas, ko slišimo ptičje petje, žuborenje potočka, vidimo ljudi okrog nas, vidimo gozd, travnike in planine v daljavi, sonce ki sveti in rožo v vazi poleg nas, ki nam jo je prinesel sosedov otrok, si lahko rečeno: »To sem jaz, to je del mene«. Povezani smo z vsemi stvarmi in če pošiljamo pozitivno energijo, smo osredotočeni na vse to, pošiljamo ljubeznive vibracije okrog sebe, smo srečni. Prisluhnimo Bogu in se osvobodimo vseh zamer, jeze in sovraštva, da bo Jezus preko nas in v nas lahko uresničeval Božjo Voljo! Inn šeenkratb ponavljam na kraju:

        Prosimo za Božjo Milost, da bomo molili in zmogli odpustiti drugim, pa tudi, da nam bodo drugi odpustili nam vse, kar smo mi njim slabega ali krivičnega storili! Boga molimo v Očenašu, da naj nam odpusti naše dolge; pa mi odpuščamo svojim dolžnikom? In ali mislimo, da nam bo Bog odpustil, če mi drugim ne bomo odpuščali in pozabili na vse krivice in bili dobri ljudje?! Ne, Bog hoče, da tudi mi odpuščamo tako, kakor On odpušča nam, ko ga skesani prosimo za Odpuščanje! Amen. BVB. Janez

        P.s.: Priporočam v branje zelo dobro knjigo: KAKO ODPUSTITI avtorja Jean Monbourquette, ki jo je izdalo Ognjišče in Slomškova založba leta 2016. Obstaja pa seveda še vrsta drugih.

        Avtor npr. kratko povzema: “Odpuščanje je namreč sad procesa, ki vključuje vse človeške zmožnosti. Znati odpustiti pomeni osvoboditi se tesnobnega nemira, ki ga prinašakjo zamere in narediti Odpuščanje zan izvor inm stredstvo verske, prihološke in duhovne rasti človeka”.

  32. Janez says:

    ČUDEŽI DANES? Vir: duhovno.rkc.si, avgust 2006
    Mnogo ljudi v sodobni družbi ne verjame v čudeže, ker ne verjamejo več v Boga in v duhovno stvarnost. Celo med kristjani so ljudje, ki zanikajo, da bi bila današnji Cerkvi dana moč delati čudeže. Verujejo, da je bil dar ozdravljanja, ki so ga dobili apostoli, namenjen samo za čas, ko so živeli. Ali se torej danes še dogajajo čudeži?

    Ali se čudeži danes še godijo?
    Mnogo ljudi v Cerkvi danes veruje, da Bog svoji Cerkvi še daje moč, da dela čudeže in posebno sposobnost, da ozdravlja bolne. Dokaz za to so ozdravljenja v Lurdu, Fatimi in drugod. Tisti, ki so v stiku z ozdravljenji, vedo, da Božje kraljestvo tudi danes deluje v Cerkvi in svetu, kot je delovalo v času Jezusa in apostolov. Še vedno smo lahko priče dejavnosti Božjega kraljestva tudi v oznanjevanju, ko ljudje spoznavajo Božje odpuščanje, se kesajo svojih grehov in vidijo, kako se razdrti odnosi celijo. Nova zaveza nič ne govori o tem, da bi se vse to delovanje Božjega kraljestva ne nadaljevalo in ozdravljenje prenehalo.

    Zakaj so ozdravljeni le nekateri?
    Težje je vprašanje, zakaj so nekateri ljudje ozdravljeni, drugi pa ne. Mnogi imajo težave z vero, da je Jezus dejansko delal čudeže, še dosti več pa jih pride v krizo, ko Bog zanje ne stori čudeža. Pogosto se zgodi, da dobri in dragoceni člani skupnosti umrejo, medtem ko drugi, ki se morda ne zdijo tako zaslužni, živijo dalje. Krivičnost takega trpljenja je izredno težko razložiti. Kot pri vseh vprašanjih v zvezi s človeškim trpljenjem, je lažje pokazati na problem, kot poiskati rešitev. Vendar nam Nova zaveza le daje nekaj smernic za premišljanje o razlogih, zakaj vsi ljudje niso ozdravljeni.

    Sedanjost in prihodnost
    Teolog Hans Kung je lepo povzel Božje delo v svetu, ko je zapisal: Božje kraljestvo je ozdravljeno stvarstvo. Jezus je učil, da je Božje kraljestvo že prišlo, in res vidimo že sedaj nekaj njegove ozdravljajoče moči (prim. Mt 12,28; Lk 17,21). Ljudje, spravljeni drug z drugim, začnemo okušati novo Božje življenje, bolni ozdravijo. Toda Jezus je govoril tudi o kraljestvu, ki še ni prišlo v polnosti (prim. Mt 13,31; 26,29). Še vedno obstajajo nesporazumi in sumničenja. Ljudje ostajajo neozdravljeni. Ker živimo v času, ko je Božje kraljestvo že prišlo, a še ne v polnosti, bomo še naprej priče le delnemu delovanju kraljestva. Krščansko upanje je v Bogu, ki je trdno obljubil, da bo nekega dne stvarstvo popolnoma ozdravljene.

    Bog ostaja gospodar
    Nova zaveza nam govori o Bogu kot o gospodarju vesolja. To je posebno očitno v knjigi Razodetje. Presenetljivo je, da s to podobo Razodetje ne nagovarja kristjanov, ki nimajo nobenih problemov in z lahkoto prepoznavajo, da je Bog na delu. Knjiga je bila namenjena kristjanom, ki jih je rimska država že dolgo silovito preganjala. Nova zaveza vidi, da je Bog še vedno gospodar nad vsem, čeprav se zdi, da mnogi dogodki govorijo proti temu. Jezus je pogosto govoril o Bogu kot Očetu, ki skrbi za nas (prim. Mt 6,26; 7,11). Ko smo bili še otroci, nismo mogli vselej razumeti, zakaj so naši starši vztrajali pri nekaterih stvareh. Učili so nas, naj se ne dotikamo vroče posode, še preden smo si opekli prste. Podobno se nam lahko Božje ravnanje z našega stališča večkrat zdi nerazumljivo ali celo napačno. Ne vemo, zakaj nekateri ljudje, ki zanje molimo, ozdravijo, drugi pa ne. Ne vemo, zakaj Bog dopušča, da se dogajajo nasilja in zločini, ali prihaja do naravnih nesreč. Toda vemo, da v primeru, ko bi mogli razumeti vse, kar Bog stori, le-ta ne bi bil nič večji od našega razuma in ne bi bil vreden, da vanj verujemo.

    Jezusovo trpljenje
    Ko pridemo v položaj, v katerem se sprašujemo, zakaj Bog dopušča, da trpimo, bi se najbrž morali vprašati globlje. Zakaj je Bog dopustil, da je sam trpel v Jezusovi osebi? Bogu naše bolečine in težave niso tuje. To nam dokazuje Jezus. Vse svoje življenje se je odzival na najrazličnejše človeško trpljenje ter posvečal svoj čas in svojo ljubezen tistim, ki so ga potrebovali.
    Toda dokončen in največji Božji odziv na trpljenje našega sveta se nam razodeva v Jezusovi smrti na križu. Bog je natančno vedel, kaj pomeni, če te ne sprejmejo, če trpiš in umreš In bil je pripravljen vse to sprejeti nase, da bi nam priboril ozdravljenje in celostnost; ki ju je za nas od nekdaj načrtoval.

    Ozdravljenje danes
    Reg East je član skupine kristjanov, ki je leta 1971 ustanovila Barnabovo bratovščino. Reg se ukvarja s tistimi, ki so potrebni ozdravljenja, ne samo telesno, temveč tudi v svojih odnosih, spominih in drugih čustvenih problemih. Postavili smo mu nekaj vprašanj o ozdravljanju.

    Na katerih področjih življenja ljudje danes najbolj potrebujejo ozdravljenje?
    Ljudje potrebujejo ozdravljenje v svojem čustvenem in duhovnem življenju. Živimo v času, ko je vse naše družbeno življenje doživelo revolucijo in to je ljudi globoko prizadelo. Imeli smo dve svetovni vojni, ki sta zelo razrahljali družinsko življenje. In mnogo ljudi je izgubilo vero kot oživljajoč in odrešujoč delež svojega življenja. Ugotavljamo, da so ljudje izgubili zaupanje vase in imajo dejansko občutek, da niso primerni za življenje. Niso prenapolnjene samo naše bolnišnice za bolnike s telesnimi boleznimi, tudi psihiatrične bolnišnice so prenapolnjene. Rekel bi, da je danes največja potreba po ozdravljenju na čustvenem in duhovnem področju.

    Ali mislite, da ima Cerkev na razpolago dar nadnaravnega ozdravljanja?
    Da, prepričan sem. Seveda, če v cerkveni službi omogočamo Kristusu, da nadaljuje svoje ozdravljanje. Ko je bil na svetu, je sam prinašal Božje kraljestvo s svojim oznanjevanjem in poučevanjem, in ozdravljanje je bilo sestavni del njegovega delovanja. Tako kot Božje kraljestvo je bilo tudi ozdravljanje namenjeno duhu, duši in telesu. Kot kristjani verujemo, da je Kristus vstal, da živi v nebeški slavi in nadaljuje svoje delo po nas, ki smo njegovo telo. Verujemo vanj, ga ljubimo in mu omogočamo, da deluje po nas.

    Ali lahko Cerkev in zdravniki sodelujejo?
    Mislim, da tega ne delamo vedno, toda zdi se mi, da bi bilo to idealno.Če se urežem v prst, se bo sčasoma pozdravil, če skrbim za čistočo, saj ima telo lastno sposobnost ozdravljanja, ki mu jo je dal Bog. To sposobnost je Bog dal stvarem. Zdravniki ne ozdravljajo, pomagajo pri zdravljenju, ki je lastno telesu samemu. V Cerkvi ne ozdravljamo mi duhovniki, ozdravlja Bog.

    Ko Bog ne ozdravi
    Godlrey Williams je predaval sociologijo na univerzi Aston v Bigminghamu. Zbolel je za Hodgkinovo boleznijo in povedali so mu da bo morda živel samo še nekaj mesecev. Čeprav so mnogi molili zanj, ni ozdravel. Medtem je umrl. Pred tem so ga vprašati, ali misli, da je neuslišana molitev in posledično smrt bolnika posledica pomanjkanja vere: Vera ni samo opora in prava vrsta psihološke drže. Je mirno zaupanje v Boga; zaupamo, da nas Bog ljubi in da se bo njegova ljubezen izrazila v vsem, kar se bo zgodilo. Vera ni avtomat z gumbi, kjer bi s pravim pritiskom dobili pravi odgovor. Vsaka molitev je prošnja suverenemu Bogu, ki ima vso pravico, da na prošnjo ne odgovori tako, kot bi mi hoteli. Ponižno prosiš Boga, naj spremeni tvoje stanje, in upaš, da se bo zgodilo, toda on lahko reče ne. To je odgovor, ki sem ga po njegovi milosti zelo mirno sprejel. In pripravljen sem tudi sprejeti, da ima lahko moja smrt kak poseben namen, ki ga še ne morem razumeti. Vera gore premika. Verujmo in prosimo Boga, da nas sliši in usliši! Karkoli se zgodi je to Božja in ne človeška Volja!

    http://duhovno2.rkc.si/index.php/content/display/143

    Zato vam pravim: Za vse, kar molite in prosite, verjemite, da ste že prejeli, in se vam bo zgodilo. Mr 11,24

  33. Miro says:

    BOŽJA BESEDA: »NE POJDE V NEBEŠKO KRALJESTVO VSAK, KDOR MI PRAVI: ›GOSPOD, GOSPOD,‹ AMPAK KDOR URESNIČUJE VOLJO MOJEGA OČETA, KI JE V NEBESIH« (Mt 7,12).

    Božja oziroma Očetova volja (gr. thélema toû patrós / theoû) je, da bi se noben človek ne pogubil, temveč da bi živel odrešeno in dosegel večno življenje (Jn 6,39 sl.).

    To je od vekomaj Božji odrešenjski načrt, ki pa se ne more uresničiti brez svobodne človekove privolitve. Prav zato je Božja volja prizorišče boja za človekovo svobodo ali suženjstvo: na strani prvega je Bog Oče, ki je po sklepu svoje volje »vnaprej določil, naj bomo po Jezusu Kristusu njegovi posinovljeni otroci« (Ef 1,5), na strani drugega pa satan, ki je skušnjavec, tožnik in lažnik in ki se »preoblači v angela luči« (2 Kor 11,14), da bi premamil človeka s ponudbo svoje lažne svobode. Čeprav je njegovo taktiko Jezus razkrinkal že na začetku svojega delovanja (Mt 4,1 sl.), je njegova logika kljub temu premagala tudi prvega izmed dvanajsterih in ga je Jezus zato moral posvariti z najtršo besedo: »Poberi se! Za menoj, satan, ker ne misliš na to, kar je Božje, ampak na to, kar je človeško!« (Mr 8,33). Tudi Božji Sin sam, čigar jed je, da izpolni voljo tistega, ki ga je poslal (Jn 4,34; 5,30; 6,38), se je moral v agoniji Getsemanija za Očetovo voljo boriti in se zanjo ponovno svobodno odločiti (Mt 26,42). Tudi za Petra in njegove tovariše do konca sveta, da bi jih satan ne imel v oblasti (Lk 22,31). Jezusov učenec je tisti, ki veruje, da je sreča in izpolnitev njegovega življenja v ljubeči Očetovi volji. Zato ne preneha moliti: »Zgôdi se tvoja volja« (Mt 6,10).

    Povzeto po:
    http://eksegeza.net/enew/index.php/biblicna-pastorala/duhovna-misel/37-bozja-volja

    Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

  34. Miro says:

    SV. PATER PIJ O LJUBEZNI IN SPOŠTOVANJU!

    »Ljubezen in spoštovanje morata hoditi skupaj. Spoštovanje brez ljubezni postane strahopetnost. Ljubezen brez spoštovanja pa postane nadutost.« (duhovna misel sv. patra Pija)

    Prosimo svetega patra Pija v molitvi, naj nam pri Bogu izprosi potrebnih milosti, da bomo v srcu gojili ljubezen in spoštovanje do slehernega človeka; vse v moči Svetega Duha, saj sami po sebi nič ne zmoremo.

    Molimo: Oče naš, Zdrava Marija …

    Božje usmiljenje, v spreobrnjenju grešnikov, zaupamo vate!
    Sv. Pater Pij, prosi za nas!

  35. Janez says:

    Vse, kar premoremo, prinesimo pred Boga in se odrecimo svoji volji
    Človek, ki izpolnjuje svojo voljo, neodvisno od Boga, je na nek način malikovalec, saj Boga ne potrebuje in misli, da lahko vse stori z lastnimi močmi. Namesto da bi častil Božjo voljo, se Bogu zahvaljeval in izpolnjeval Gospodovo Voljo, v določenem smislu časti svojo človeško Voljo. Boga pa najbolje Častimo in Slavimo, če v vsem izpolnjujemo Božjo voljo tako, kot nam to naroča Jezus, naš Odrešenik. Zahvaljujmo se Bogu za vse kar nam je daroval!

    SPOLNJEVANJE BOŽJE VOLJE (skrajšano)
    Spolnjevanje Božje volje od nas zahteva določeno mero ponižnosti, kar pomeni, da se moramo odreči lastnim željam in lastni volji, da bi sledili in izpolnjevali Božje želje in Božjo Voljo. Pomeni, da večjih življenjskih odločitev ne sprejemamo na podlagi osebnih izbir in občutij ter intuicije, temveč po preudarni molitvi k Njemu, prošnji za navdih Svetega Duha in temeljiti presoji z Božjim vodstvom, tako da vse, kar premoremo, prinesemo pred Boga in izpolnjujemo Njegovo in ne našo človeško Voljo. In On bo blagoslovil vse kar se odločamo in delamo. To od nas zahteva trdno zaupanje v Boga, prepričanje, da nam Bog želi le dobro, želi si, da bi bili srečni. Pogosto je težko zaupati, da Bog vse najbolje ve, toda resnica je, da izpolnjevanje Božje volje vedno spremlja Božji Mir in spokojnost Božje Dobrote in Modrosti v naši duši. Po tem zaman hrepenimo, ko izvajamo svojo voljo, in ko v iskanju materialnih dobrin in zemeljskih radosti zaman iščemo svoj mir. Če si z vsemi močmi prizadevamo, da bi svojo voljo združili z Božjo, bomo odkrili Veselje in Božji mir, ki nam ga nihče ne bo mogel odvzeti.

    Da bi se preudarno odločili, moramo uporabiti svoje darove in talente, svojo pamet in sposobnosti, ki ti jih je Bog daroval, da boš delal v večjo Božjo Slavo in pomagal sebi in drugim ljudem, ko si molil in prosil Božjega blagoslova. Zapomnimo si, da Bog tudi iz naših napačnih človeških odločitev po Svoji Božji Milosti in Dobroti naredi nekaj dobrega.

    Mati Angelica poudarja v pomoč poleg modrosti še nekaj dodatnih meril za pravilno umevanje in razločevanje Božje volje:
    1) Ali bom s tem kršil katero izmed Božjih zapovedi in Jezusovim naukom iz Evangelija?
    2) Ali je proti predpisom in naukom Svete katoliške Cerkve?
    3) Ali sem molil in prosil Boga za blagoslov, Vodstvo in Poduk, da vem kaj je prav?
    4) Ali bo to Bogu v slavo in čast?
    5) Ali in kako bo to koristilo meni, drugim ljudem, družbi, okolju kjer živim, moji družini in mojemu duhovnemu življenju?
    6) Ali bom res kaj dobrega s tem naredil in pomagal drugim in sebi, saj imam od Boga pamet in talente, da kaj naredim?
    7) Ali me notranji glas vesti, Božjega miru ter veselja nagovori in mi v odgovoru pove, da delam prav in da sta mirna moje srce in duša, ker delam dobro in hodim po pravi Poti k Jezusu?

    Sklep: Če se naša odločitev sklada s temi 7 kriteriji, potem je naša odločitev v skladu z Božjimi načrti, je poudarek! Spolnjujmo Božjo Voljo in prosimo Boga, da nam pove, kaj je prav in kaj naj naredimo!!! Spolnjevanje Božje Volje pomeni Molitev, Vero v Boga, spolnjevanje Evangelija, Ljubezen, Dobrota, Usmiljenje, Samaritanska Pomoč Ubogim, Sočutje ki vodi k Pravičnosti, Odpuščanje in Življenju iz vere, ki se izraža v molitvah in dobrih delih ter v služenju za uboge in druge Ljudi. Predvsem pa pomeni to, da vedno sledimo Jezusu, spolnjujemo Nauke Evangelija in smo podobni Jezusu! Čutili bomo Veselje, Božji Mir in Vest nam bo povedala, da delamo vse prav, kar bomo občutili v svojem srcu, ki je nezmotljiv sodnik! Kar bomo sejali v življenju do drugih ljudi, to bomo tudi želi! Ker Bog Oče vse vidi in vse ve! Pred njim ne moremo nič zakriti in skriti!

    Jezus Odrešenik je dosledno in pokorno spolnjeval Božjo Voljo in ubogal Boga Očeta! Tudi mi jo moramo, če Ljubimo Boga in ga hočemo Ubogati kot Božji Otroci Nebeškega Boga Očeta! Pravilno Razločevanje in Umevanje Božje Volje je zato zelo pomembna za človeka! Preden molimo in prosimo Boga za karkoli, se nenehno zahvaljujmo, ga Častimo in Slavimo, da nas sliši in usliši! Hvalimo Boga in se mu nenehno Zahvaljujmo za vse, kar nam je dal.

    1 Tesaloninčanom 5,18: V vsem se zahvaljujte: kajti to je Božja volja v Kristusu Jezusu glede vas.

    Psalm 25,10: Vse GOSPODOVE steze so dobrota in zvestoba za tiste, ki ohranjajo njegovo zavezo in njegova pričevanja.

    Psalm 23, 6: Le dobrota in milina me bosta spremljali vse dni mojega življenja; prebival bom v hiši GOSPODOVI vse dni življenja.

    • Janez says:

      Addendum: Izvleček iz Knjige Dereka Princea – Zahvaljevanje, slavljenje, čaščenje (skrajšan izvleček)

      Ko si poln Svetega Duha, se boš Bogu neprenehoma zahvaljeval. Pravzaprav lahko delno merite, koliko Duha je v vas, prav s časom, ki ga preživite v zahvaljevanju Bogu. Zmanjševanje zahvaljevanja je zanesljiv kazalnik, da nekje »puščamo«. Pavlovo tretjo izjavo (ali zahtevo) o zahvaljevanju najdemo v 1. pismu Tesaloničanom 5,16–18, kjer je nekaj najkrajših vrstic v Novi zavezi, vendar polnih močnih resnic: »Zmeraj se veselite.«

      Zveni zelo preprosto, kajne? Vendar za to potrebujemo več milosti! »Neprenehoma molíte.«
      Nikoli ne prenehajte moliti. Čeprav ne moremo neprestano moliti, nikoli ne recimo: »Zdaj sem končal molitev.« O Smithu Wigglesworthu pravijo, da ni nikoli molil dlje kot pol ure skupaj, da pa ni nikoli minilo pol ure, ne da bi molil. To je lepa slika tega, kaj pomeni neprenehoma moliti. Še zadnja Pavlova močna zahteva v tem delu 1. pisma Tesaloničanom: »V vsem se zahvaljujte: kajti to je Božja volja v Kristusu Jezusu glede vas.«

      Kaj je Božja volja v Jezusu Kristusu? Da se zahvaljujemo v vsem. Če se torej ne zahvaljuješ, kot smo pravkar videli, si zunaj Božje volje. Derek Prince pravi, da je v življenju spoznal že mnoge krščanske delavce, ki so bili na pravem mestu, delali prave stvari, a so bili kljub temu zunaj Božje volje. Zakaj? Ker so se prenehali nepretrgoma zahvaljevati. Zapomnimo si torej; takoj ko nehaš biti hvaležen, si zunaj Božje volje. Ne zaradi tega, kar delaš, ampak ker se ne odzivaš primerno na Božjo dobroto. Pavlova četrta zahteva glede zahvaljevanja je zapisana v Pismu Filipljanom 4,6: »Nič ne skrbite, ampak ob vsaki priložnosti izražajte svoje želje Bogu z molitvijo in prošnjo, z zahvaljevanjem.«

      Nikoli ne prinašajte prošnje k Bogu brez zahvaljevanja. Pred leti so me zelo prevzeli dnevniki Johna Wesleyja. Vedno se spomnim njegovega komentarja k tej vrstici: »Prepričan sem, da Bog dela vse po molitvi in ničesar brez nje.« Mislim, da je to osnovna resnica. Pavel poleg tega pravi: »Kakršnokoli prošnjo imate, jo prinesite k Bogu z zahvaljevanjem.« Pregledali smo štiri različne spodbude apostola Pavla, ki se nanašajo na zahvaljevanje, zdaj pa razmislimo še o tem, kaj zahvaljevanje prinese. Prvič, zahvaljevanje omogoča pristop k Bogu. To je najbolje opisano v znanem in zelo lepem 100. psalmu. Ko psalmist govori o prihajanju v hišo Boga, v četrti vrstici 100. psalma zapiše: »Pridite k njegovim vratom z zahvalo, v njegove dvore s hvalnico! Zahvaljujte se mu, slavite njegovo ime!«

      Kjerkoli smo mi vsi, na vsakem kraju, ob vsaki uri in ob vsakem času, vsak dan in nenehno verujmo, ljubimo, častimo, molimo, služimo poveličujmo in se ZAHVALJUJMO Večnemu Bogu. (Sv. Frančišek) Jezus in Frančišek nista nikoli bežala pred Bogom. Pustila sta, da je Bog svojo ljubezen delil z njima. In ob obema, čeprav ju ne dosegamo (še), nam je dobro. Zbujata nam upanje in radostno veselje zaradi Odrešitve in Odpuščanja Grehov, da Bog nikakor ne misli nehati hoditi za človekom, ki beži pred njim ali se odmika od Boga. Bog se v tem ni in se ne bo spremenil. Nikoli. Vedno bo iskal Človeka, ker nas vse ljudi Ljubi! Spokorimo se in se vrnimo k Ljubečemu Bogu Očetu, ki nas čaka na Obalah Večnosti, da se vrnemo v Njegov Objem (bratje Frančiškani).

      2 Korinčanom 2, 15: Vse to je namreč zaradi vas, da bi se milost zaradi večje množice pomnožila in s tem obogatila zahvaljevanje v Božjo slavo.

  36. Janez says:

    KAKO SEM LAHKO PREPRIČAN, DA KOT KRISTJAN MOLIM V SKLADU Z BOŽJO VOLJO?
    Človekov glavni namen na svetu je, da z Dobroto in Hvaležnostjo goreče poveličuje Usmiljenega Boga in da za vedno uživa v njem (Pridigar 12,13; Prvo pismo Korinčanom 10,31). Poveličevanje Boga v vsem, kar delamo z dobroto, vključuje molitev v skladu z njegovo voljo. Najprej moramo prositi Boga za modrost, da bi pravilno molili. »Če pa komu od vas manjka modrosti, naj jo prosi od Boga, ki jo vsem rad daje in ne sramoti – in dana mu bo« (Jakobovo pismo 1,5). Ko prosimo za modrost, moramo zaupati Bogu, da je milosten in pripravljen uslišati naše molitve: »Prosi pa naj v veri, ne da bi kaj dvomil« (Jakobovo pismo 1,6; gl. tudi Evangelij po Marku 11,24). Tako molitev v skladu z Božjo voljo vključuje prošnjo za modrost (da bi spoznali Božjo voljo) in prošnjo v veri (da bi zaupali Božji volji). Tukaj je sedem svetopisemskih navodil, ki bodo vodila vernika v molitvi v skladu z Božjo voljo:
    1) Moli za stvari, za katere Sveto pismo zapoveduje molitev. Zapovedano nam je, naj molimo za svoje sovražnike (Evangelij po Mateju 5,44); naj Bog pošlje misijonarje (Evangelij po Luku 10,2); da ne pademo v skušnjavo (Evangelij po Mateju 26,41); za oznanjevalce besede (Pismo Kološanom 4,3; Drugo pismo Tesaloničanom 3,1); za vlado in oblastnike (Prvo pismo Timoteju 2,1–3); za tolažbo v stiski (Jakobovo pismo 5,13); in za ozdravljenje sovernikov (Jakobovo pismo 5,16). Kjer Bog zapoveduje molitev, lahko molimo z zaupnostjo, da molimo v skladu z njegovo voljo.
    2) Posnemaj zgled Bogu predanih junakov v Svetem pismu. Pavel je molil za odrešitev Izraela (Pismo Rimljanom 10,1). David je molil za usmiljenje in odpuščanje, ko je grešil (Psalm 51,3–4). Zgodnja cerkev je molila za pogum v oznanjevanju (Apostolska dela 4,29). Te molitve so bile v skladu z Božjo voljo in podobne molitve danes so tudi. Tako kot Pavel in zgodnja cerkev bi morali tudi mi vedno moliti za odrešitev drugih. Zase bi morali moliti tako kot David, se vedno zavedati svojega greha in ga prinašati pred Boga, da ne bo oviral našega odnosa z njim in škodil našim molitvam.
    3) Moli s pravo motivacijo za dobroto. Bog ne bo blagoslovil sebičnih motivov. »Prósite, pa ne prejemate, ker slabo prósite – namreč zato, da bi to porabili za svoje naslade« (Jakobovo pismo 4,3). Moliti bi morali tako, ne da naše vzvišene besede slišijo drugi in nas vidijo kot »duhovne«, ampak večinoma na samem in na skrivnem, da nas bo naš nebeški Oče slišal na samem in nas odkrito nagradil (Evangelij po Mateju 6,5–6).
    4) Moli z duhom odpuščanja do drugih (Evangelij po Marku 11,25). Duh zagrenjenosti, jeze, maščevanja ali sovraštva do drugih bo preprečil našemu srcu, da bi molili v pravilni podrejenosti Bogu, tako kot nam je naročeno, naj ne prinašamo darov Bogu, dokler se ne spravimo z brati in sestrami v Kristusu.
    5) Moli z zahvaljevanjem (Pismo Kološanom 4,2; Pismo Filipljanom 4,6–7). Vedno lahko najdemo nekaj, za kar smo lahko hvaležni, ne glede na to, kako nas obremenjuje naša situacija ali potrebe. Najbolj trpeči človek, ki živi v odrešujoči Kristusovi ljubezni, ki ima zagotovilo odrešitve zdaj in ki ga pričakujejo nebesa, ima razlog, da je hvaležen Bogu.
    6) Moli z vztrajnostjo (Evangelij po Luku 18,1; Prvo pismo Tesaloničanom 5,17). Vztrajati moramo v molitvi in ne odnehati ali izgubiti potrpljenje, ker nismo dobili takojšnjega odgovora. Del molitve v skladu z Božjo voljo je, da verjamemo, da ne glede na to, ali je njegov odgovor »da«, »ne« ali »čakaj«, sprejmemo njegovo presojo, se podredimo njegovi volji in še naprej molimo.
    7) Zanašaj se na Božjega Duha v molitvi. To je čudovita resnica: »Saj niti ne vemo, kako je treba za kaj moliti, toda sam
    Duh posreduje za nas z neizrekljivimi vzdihi. In on, ki preiskuje srca, ve, kaj je mišljenje Duha, saj Duh posreduje za svete, v skladu z Božjo voljo« (Pismo Rimljanom 8,26–27). Bog Sveti Duh posreduje pred prestolom milosti za Božje ljudstvo. V trenutkih naše najgloblje depresije ali bridkosti, v trenutkih, ko se nam zdi, da sploh ne moremo moliti, imamo tolažbo v spoznanju, da Sveti Duh pravzaprav moli za nas! Kako čudovitega Boga imamo! Kakšno zagotovilo imamo, ko se trudimo hoditi v Svetem Duhu in ne v človeškem mesu! Imamo zaupnost, da bo Sveti Duh dokončal svoje delo poučevanja, kako naj molimo k Očetu po Sinu v skladu z Božjo voljo. Počivamo lahko v spoznanju, da bo Bog poskrbel, da nam bo vse pripomoglo k dobremu (Pismo Rimljanom 8,28). Kajti Bog bo slišal in uslišal naše molitve in prošnje, ki Vanj Verjemo in Zaupamo. Da pa bo Bog slišal in uslišal naše molitve ga radi in z veseljem Slavimo, Častimo in se mu nenehno Zahvaljujmo za vse Milosti in Dobrote, ki smo jih od Boga prejeli brez našega zasluženja!

    Pridi Sveti Duh Tolažnik, Vodi nas, navdihni nas, poduči nas, kaj je prav, da naredimo, ker vse to je prav v Božjih Očeh, ker je v skladu z Božjim Načrtom in Božjo Voljo. Gospod pomagaj nam, da bomo molili in spoznali, kaj želiš od nas, da ne zaidemo s človeškimi premisleki in pametjo. Naše Misli niso Tvoje Misli in Naše Želje niso Tvoje Želje. Pomagaj nam, da bomo vedno hodili po Poti Odrešenja k Jezusu in poduči nas, kaj je prav v Božjih Očeh.

    Zahvaljujmo se nenehno Bogu, Slavimo Boga, ker je dober in Usmiljen do nas grešnih ljudi, da sliši in usliši naše molitve in prošnje, da nas reši in odreši bolezni, nesreč in koronavirusa!. Amen. Janez

    1 Kroniška 16, 34: Zahvaljujte se GOSPODU, ker je dober, ker na veke traja njegova dobrota.

    Psalm 40, 12: Ti, GOSPOD, mi ne boš odtegnil svojega usmiljenja, tvoja dobrota in tvoja zvestoba me bosta vedno čuvali.

    gotquestions, lastni doprinos et altro

  37. Miro says:

    RAZMISLIMO O TEM, KAJ JE POTREBNO ZA RESNIČNO ISKRENO IN UČINKOVITO OPRAVIČILO!

    Na spletni strani Aleteia (Michael Rennier, 30. sept. 2019) so predstavljeni naslednji elementi dobrega opravičila, o katerih govori sveti Janez Zlatousti:

    1. PRIZNAJTE NAPAKO

    Sveti Janez Zlatousti pravi, naj “se sami obsodimo”. S tem želi povedati, da je za iskreno opravičilo potrebno, da svojo napako priznamo.

    Po mojem mnenju je najslabše opravičilo tisto, ko rečemo: “Žal mi je, da te je to, kar sem rekel, prizadelo.” S tem pravzaprav povemo, da nismo storili nič narobe. Vsa krivda je na žrtvi: Ti si me napačno razumel. Ti si preveč občutljiv. Ti nisi pravilno odreagiral. Žal mi je za tvojo napako. Večina ljudi takoj začuti, da je tako opravičilo hlinjeno, zato ni od njega nobene koristi. Bolje je, če iskreno pogledamo na dogodek in jasno priznamo svoj delež in napako, ki smo jo storili.

    2. OPUSTITE STALNE ZAMERE

    Sveti Janez nam svetuje, naj se “varujemo zamer”. Resnično opravičilo nas mora nekaj stati, to pa pomeni, da opustimo zamere in notranji občutek za pravičnost, da bi lahko vsaj poskusili razumeti stališče drugega. V nasprotnem primeru bo isti prepir v prihodnosti brez dvoma spet izbruhnil. Tudi če se strinjamo, da se ne strinjamo, je pomembno, da se spravimo in opravičimo, tako da negativnih čustev ne bomo še naprej vnašali v odnos.

    3. PROSITE ZA ODPUŠČANJE

    Sveti Janez svetuje, naj opravičilo vsebuje prošnjo za odpuščanje “iz dna srca”, saj bo tako druga oseba lažje sodelovala v tem procesu. Iz izkušenj vem, da to dela čudeže – čustvena napetost popusti in hitro smo tudi sami deležni opravičila.

    4. ODDOLŽITE SE

    Sveti Janez pravi, da je pomembno, da se za svoje napake oddolžimo, saj “ima to večjo moč, kot si lahko mislimo”. Zame to pomeni, da se trudim odpraviti težavo, ki je povzročila prepir. Morda moram spremeniti način govorjenja, biti bolj občutljiv do drugih ljudi ali pa spremeniti neprimerno navado. Resničnemu opravičilu sledi drugačno vedenje. To je najtežji, a najpomembnejši del prave sprave.

    5. OSTANITE PONIŽNI

    Ni res – ponižnost je najtežji del. Sveti Janez vztraja, da je enako pomembna kot “vse besede, ki jih lahko izrečemo”. In ima povsem prav. Opažam, da sem veliko bolj prizanesljiv do slabosti in napak tistih ljudi, ki so ponižni in prijazni. Verjetno zato, ker je očitno, da niso hoteli biti žaljivi. Sam nisem ponižen (se pa trudim), zato moja dejanja – pa čeprav želim, da bi bila dobrohotna – ne izpadejo vedno ljubeznivo. Ponižnost je ključ za iskreno opravičilo.

    Več o tem na:
    https://si.aleteia.org/2019/09/30/sveti-janez-zlatousti-o-tem-kako-se-opraviciti-in-to-zares-misliti

    Božje usmiljenje, v spreobrnjenju grešnikov, zaupamo vate!
    Sv. Janez Zlatousti, prosi za nas!

  38. Janez says:

    Prenova v Duhu: Pot ozdravljenja Posted in Pričevanja

    Pot ozdravljenja
    Pri vseh čudežnih ozdravljenjih, ki jih je storil Jezus, je odločilnega pomena vera. Jezus sam želi potrditev vere, ali pa jo sam spodbuja: »Ne boj se, samo veruj!« »O, žena, velika je tvoja vera! Zgodi naj se ti, kakor želiš!« »Ali verujeta, da morem to storiti?« »Bodi pogumna, hči, tvoja vera te je rešila.« »Gospod, če hočeš me moreš očistiti.« … Ni dovolj, da Jezusa poznam. Verovati moram v Njegovo živo prisotnost in čudežno moč ter ljubezen, s katero lahko spreminja človeka in svet. Nato moram Jezusa prositi za dar ozdravljenja, telesnega, duševnega ali duhovnega. Zaupati moram v Njegovo ljubezen in sprejeti Njegovo voljo. Morda Jezus ne usliši takoj, včasih se zdi, da sploh ne usliši naše prošnje. Šele čez čas ugotovimo, da nas je Jezus uslišal, a na povsem drug način, kot smo si mi želeli. Zame je prelil svojo dragoceno kri in daroval svoje življenje. Ljubi me že od vsega začetka mojega življenja in je z menoj v vsakem času, tudi ko sam hodim po svojih potih, ki me vodijo proč od Njega. Ljubi me tudi, ko padam vedno znova v greh, ljubi me kljub vsem mojim napakam, slabostim. Jezus me vedno čaka. Čaka, da odgovorim na Njegovo ljubezen. Ko zavestno naredim ta korak k Jezusu, ko mu odprem svoje srce, ko se mu ves podarim in izročim, je zame začetek ozdravljenja.

    »DA« Jezusu pomeni začetek hoje za Jezusom in z Jezusom. Ko postane Jezus moj pastir, moj najboljši pastir, potem prevzame tudi skrb zame. »Vodi me na najboljše pašnike, varuje me pred zvermi današnjega časa, krepča in tolaži me ob uri preizkušnje in stiske, obveže in zdravi me, ko sem ranjen in bolan. Vsakodnevna molitev in sveta maša s svetim obhajilom, pogosta sveta spoved, ostali zakramenti, redno branje Svetega pisma in verskega tiska, dobra dela v skupnosti in župniji, slavljenje, pričevanje in poučevanje v molitvenih občestvih so zdravila, ki nam jih daje Jezus po sveti Cerkvi. Moja izkušnja in pot ozdravljenja to potrjujeta. Kot povprečna kristjanka sem se pred desetimi leti v hudi telesni (izguba nerojenega otroka) in duševni stiski (sovraštvo v družini in bližnjem okolju) obrnila na Boga, naj vendar pomaga. Dano je bilo spoznanje, naj kličem Svetega Duha. In sem ga klicala neprestano, še posebej v trenutkih nemoči, obupa in strahu z besedami »Pridi, Sveti Duh, in napolni obličje zemlje.« Ta vzklik je postal moja rešitev. Sledilo je romanje v Medžugorje in milostni dotik Božje ljubezni v dobri sveti spovedi. Začutila sem posebno ljubečo skrb matere Marije. V maju sem opravila osebno posvetitev Devici Mariji po Ludviku Grignionu Montfortskem. Spoznala sem izvir milosti v zakramentu pogoste svete spovedi in dnevne svete maše. Začela sem z rednim branjem Svetega pisma in molitvijo. Lahko sem se vključila v molitveno občestvo Prenove v Duhu in spoznala moč slavilne molitve in petja.

    Prejela sem dar petja in molitve v jezikih in dar podob. Sveti Duh je moj Učitelj in Voditelj. On me vodi in oblikuje. Največji dar je ljubezen in neizmerno zaupanje v Jezusa. Šele sedaj lahko rečem, da ljubim Jezusa z vso močjo, z vsem svojim bitjem. Želim biti povsem Njegova, želim spolnjevati Njegovo voljo, želim delati za rast Božjega kraljestva tu na zemlji. Želim ga slaviti in se mu zahvaljevati. Želim, da bi ga tako močno spoznali tudi vsi moji bližnji in drugi ljudje, da bi mu odpirali svoja srca, da bi odgovarjali na Njegovo ljubezen.

    V vsem tem času sem bila ozdravljena na mnogih področjih. Najprej nezaupanja v Božjo ljubezen in pravilnost Njegove volje. Otresla sem se nepotrebnih skrbi glede materialnih potreb in pretiranega kopičenja materialnih stvari. Spoznala sem, da Bog vedno poskrbi za nas, le če mu zaupamo. Prejela sem notranji mir, gotovost in potrditev v svoji poklicanosti matere, ki je doma gospodinja in katehistinje. Postala sem bolj potrpežljiva v preizkušnjah in se z Jezusovo pomočjo naučila blagoslavljati in moliti za vse ljudi okoli sebe. Prejela sem dar gotovosti, da Jezus v dobri sveti spovedi popolnoma odpusti vse naše grehe in slabosti, čeprav kasneje zopet pademo. Prepričana sem, da je zakrament svete spovedi tudi vir našega telesnega, duševnega in duhovnega zdravja. Kakor je Jezus ozdravljal nekoč, ozdravlja tudi danes po zakramentu svete spovedi in svete evharistije. Zahvaljujem se neizmerni Božji ljubezni za dar vere in pot ozdravljenja.

    Julijana Leben, Ajdovščina, Prenova v Duhu: Pot Ozdravljenja. Že objavljeno.

    Psalm 19, 15: Naj ti bodo v veselje izreki mojih ust, premišljanje mojega srca pred tvojim obličjem, GOSPOD, moja skala, moj rešitelj.

  39. Miro says:

    BOG JE LJUBEZEN. ČLOVEKA JE USTVARIL IZ LJUBEZNI IN GA POKLICAL K LJUBEZNI. KER JU JE USTVARIL KOT MOŽA IN ŽENO, JU JE POKLICAL H GLOBOKEMU OBČESTVU ŽIVLJENJA IN MEDSEBOJNE LJUBEZNI, TAKO DA »NISTA VEČ DVA, AMPAK ENO«!

    Priporočimo se Svetemu Duhu s prošnjo, naj nam pomaga pri branju in premišljevanju Kompendija Katekizma katoliške Cerkve. Kot je zapisal papež Benedikt XVI., naj vsakdo ob branju tega uglednega in verodostojnega besedila, zlasti po priprošnji presvete Marije, Matere Kristusa in Cerkve, vedno bolj prepoznava in sprejema neizčrpno lepoto, edinstvenost in aktualnost najodličnejšega Daru, ki ga je Bog podelil človeštvu: svojega edinega Sina, Jezusa Kristusa, ki je »pot, resnica in življenje« (Jn 14,6).

    ZAKRAMENT SVETEGA ZAKONA

    Kakšen je božji načrt za moža in ženo?
    Bog je ljubezen. Človeka je ustvaril iz ljubezni in ga poklical k ljubezni. Ker ju je ustvaril kot moža in ženo, ju je poklical h globokemu občestvu življenja in medsebojne ljubezni, tako da “nista več dva, ampak eno” (Mt 19,6). Bog ju je blagoslovil in jima rekel: “Bodita rodovitna in se množita” (1 Mz 1,28).

    Čemu je Bog ustanovil zakon?
    Zakonsko zedinjenje moža in žene, ki ga je utemeljil Stvarnik in ga obdaril z njenimi lastnimi zakonitostmi, je po svoji naravi usmerjeno na občestvo in blagor zakoncev, kakor tudi na roditev in vzgojo otrok. Po prvotnem božjem načrtu je zakonsko zedinjenje nerazvezljivo, kakor potrjuje Jezus Kristus: “Kar je Bog združil, tega naj človek ne ločuje” (Mr 10, 9).

    Na kakšen način greh ogroža zakon?
    Zaradi prvega greha, ki je povzročil tudi prelom od Stvarnika obdarjenega občestva med možem in ženo, zakonsko zvezo zelo pogosto ogrožata nesloga in nezvestoba. Kljub temu Bog v svojem neskončnem usmiljenju podarja možu in ženi svojo milost, da bi uresničila zedinjenje svojih življenj po prvotnem božjem načrtu.

    Kaj uči stara zaveza o zakonu?
    Bog zlasti s šolo starozavezne postave in prerokov pomaga svojemu ljudstvu, da postopoma zori v spoznanju enosti in nerazvezljivosti zakona. Zakonska zaveza Boga z Izraelom je priprava in predpodoba nove zaveze, katero je Jezus Kristus, Božji Sin, sklenil s svojo nevesto, Cerkvijo.

    Katero novost je Kristus podaril zakonu?
    Jezus Kristus ponovno vzpostavlja od Boga hoteni začetni red. Poleg tega daje milost, da bi živeli zakon v novem dostojanstvu zakramenta, namreč kot znamenje njegove zaročniške ljubezni do Cerkve: “Možje, ljubite svoje žene, kakor je Kristus ljubil Cerkev” (Ef 5,25).

    Ali je zakon obveznost za vse?
    Zakon ni obveznost za vse. Bog posebej pokliče nekatere može in žene, da hodijo za Gospodom Jezusom po poti devištva ali celibata zaradi nebeškega kraljestva. Odpovedo se veliki dobrini zakona, da bi skrbeli za to, kar je Gospodovega, da bi skušali njemu ugajati. Tako postanejo znamenje popolne prednosti, kakršna pripada Kristusovi ljubezni, in gorečega pričakovanja njegove vrnitve v slavi.

    Kako se obhaja sklenitev zakona?
    Ker sklenitev zakona postavi oba zakonca v javni življenjski stan v Cerkvi, je njeno liturgično obhajanje javno, pred duhovnikom (ali drugo za to pooblaščeno pričo Cerkve) in drugimi pričami.

    Kaj je zakonska privolitev?
    Zakonska privolitev je volja, ki jo izrazita mož in žena, da se drug drugemu dokončno podarita z namenom, da živita zvesto in rodovitno zavezo ljubezni. Zakon nastane s privolitvijo, ki je zato neobhodno nujno potrebna in nenadomestljiva. Da je zakon veljaven, mora privolitev imeti za predmet resnični zakon, in biti zavestno ter svobodno človeško dejanje, ki ne sloni na sili ali prisili.

    Kaj je potrebno, kadar eden od zakoncev ni katoličan?
    Mešani zakoni (zakoni med katoličani in krščenimi nekatoličani) potrebujejo dovoljenje cerkvene oblasti. V primeru različnosti vere (zakoni med katoličanom in nekrščenim) je za veljavnost potreben spregled. V vsakem primeru je bistvenega pomena, da zakonca ne izključujeta prevzema bistvenih namenov in lastnosti zakona in da katoliški zakonec potrdi obveznosti, da ohrani vero ter zagotovi krst in katoliško vzgojo otrok. Te obveznosti morajo biti poznane tudi drugemu zakoncu.

    Kateri so učinki zakramenta zakona?
    Zakrament zakona ustvari med zakoncema trajno in izključno vez. Bog sam zapečati privolitev zakoncev. Zato sklenjeni in izvršeni zakon med krščenima ne more biti nikoli razvezan. Poleg tega ta zakrament podeli zakoncema potrebno milost, s katero si v zakonskem življenju in pri odgovornem sprejemanju in vzgoji otrok med seboj pomagata k svetosti.

    Kateri grehi zelo nasprotujejo zakramentu zakona?
    Takšni grehi so: prešuštvo; mnogoženstvo, ki je v protislovju z enakim dostojanstvom moža in žene kakor tudi z enostjo in izključnostjo zakonske ljubezni; zavračanje rodovitnosti, ki prikrajša zakonsko življenje za dar otrok; ločitev, ki je v nasprotju z nerazvezljivostjo zakona.

    Kdaj Cerkev dopušča fizično ločitev zakoncev?
    Cerkev dopušča fizično ločitev zakoncev, kadar je njuno sožitje iz zelo težkih razlogov praktično postalo nemogoče, čeprav želi, da se spravita. Vendar dokler soprog živi, nista svobodna, da bi sklenila nov zakon, razen če je njun zakon neveljaven in ga cerkvena oblast razglasi za neveljavnega.

    Kakšen odnos ima Cerkev do ločenih in ponovno poročenih?
    V zvestobi do Gospoda Cerkev ne more priznati kot zakon zvezo ločenih in civilno poročenih. “Kdor se loči od svoje žene in se oženi z drugo, prešuštvuje z njo. In če se ona loči od svojega moža in se omoži z drugim, prešuštvuje” (Mr 10,11-12). Cerkev posveča tem ljudem pozorno skrb in jih vabi k življenju iz vere, k molitvi, delom ljubezni do bližnjega in h krščanski vzgoji otrok. Vendar tako dolgo, dokler traja ta položaj, ki objektivno nasprotuje božji postavi, ne morejo prejemati zakramentalne odveze, pristopati k svetemu obhajilu in opravljati nekaterih cerkvenih nalog.

    Zakaj se krščanska družina imenuje tudi domača Cerkev?
    Zato, ker družina izraža in uresničuje občestveno in družinsko naravo Cerkve kot božje družine. Vsi družinski člani v skladu z lastno vlogo uveljavljajo krstno duhovništvo in prispevajo k temu, da družina postaja skupnost milosti in molitve, šola človeških in krščanskih kreposti in kraj prvega oznanjevanja vere otrokom.

    (vir: Kompendij KKC, 337-350, se nadaljuje)

    Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

  40. Janez says:

    PROSIL SEM BOGA ZA MARSIKAJ IN DOBIL, KAR RES POTREBUJEM!
    Prosil sem za moč…–In Bog mi je dal težave, da me utrdijo.
    Prosil sem za modrost …–In Bog mi je dal probleme, da jih rešim.
    Prosil sem zapogum …–In Bog mi je dal nevarnost, da jo premagam.
    Prosil sem za ljubezen …–In Bog mi je dal ljudi v stiski, da jim pomagam.
    Prosil sem za usluge …–In Bog mi je dal priložnosti.
    Nisem dobil nič od tega, kar sem hotel. – Dobil pa sem vse, kar sem res potreboval.
    Moja molitev je bila uslišana.
    Bog mi je podaril v življenju iz Ljubezni in Usmiljenja namreč vse, kar res potrebujem!
    Ko dobro premislim, marsikaj kar si želim, v življenju res ne potrebujem,
    saj je marsikaj le trenutna želja in ne prava potreba oziroma je le nepotrebni materialni balast!
    Potrebujem namreč Vero v Boga, Božjo Ljubezen in Usmiljenje in vse drugo mi bo Bog navrgel ob času!
    Moli in delaj ter pomagaj in služi drugim brez besed, pravijo modri kristjani!
    Veliko smo od Boga prejeli in sicer talente, pamet, moči, spretnosti, vero, Odrešenje,
    da v molitvi z Božjo Pomočjo in Blagoslovom tudi sami kaj dobrega naredimo in ne le čakamo!
    Prosimo Boga v molitvi, da bo vodil naša pota in nam pomagal ter nas Vodil in Učil.
    Pridi Jezus in Vodi me in poduči me v molitvi, da bom delal vse kar je prav!
    Ko bom pomagal drugim bom pomagal sebi ter živel in delal Bogu v Slavo in v Veselje!
    Ko bo vse moje delo in molitev Bogu v Čast in Veselje, nam pa v Zveličanje,
    bo k nam prišla Božja Ljubezen in Usmiljenje in nastopilo bo Božje kraljestvo.
    Hvala, Bog. Amen.
    Božja Ljubezen, Usmiljenje in Dobrota vate zaupamo!
    Janez AKA Dichter Hansi. (dopolnjeno, razširjeno, že objavljeno!)

    NAŠI PROBLEMI IN BOŽJA VOLJA TER BOŽJA PREVIDNOST (SKRB ZA NAS!)
    V nekem smislu je neuspeh bližnjica do uspeha.
    Prav tako, kot nas vsako odkritje napačnega vodi v goreče iskanje resnice.
    Problem postane velik, če ga upoštevamo, postane težak, če ga ocenjujemo,
    postane velikanski, če ga obkrožimo z mislimi,
    postane neizmeren, če ga vzamemo tragično in napihnemo.
    Problem postane majhen, če se mu nasmehnemo,
    postane lahek, če ga podcenjujemo, včasih postane neznaten,
    če se zavedno ne zmenimo zanj in izgine, če se z njim sprijaznimo in nanj pozabimo.
    Še veliko manjši pa postane, ko ga prenesemo na Usmiljenega Boga.
    Bog naj nas na podlagi molitev in prošenj ter branja Božje Besede milostno poduči in Vodi,
    kaj naj naredimo, da bo prav v Božjih Očeh in ne po naše.
    Bog nas je ustvaril, da se spreminjamo in napredujemo in ne da nazadujemo,
    dal nam je Svojo Ljubezen, Moč in Usmiljenje, talente in sposobnosti,
    dal nam je pamet, moč in razum da delamo, ustvarjamo z Njegovo Pomočjo in Vodstvom
    in pomaga nam, da z njegovo pomočjo in vodstvom rešujemo nastale težave in probleme.
    Bog nam želi vse dobro in hoče, da gremo naprej in napredujemo v veri in v duhovnem življenju.
    Bog želi, da se naučimo potrpeti ob križih in težavah, da probleme vidimo kot izziv za rast in napredek.
    Zato je prav, da preizkušnje in težave razumemo koz izziv za našo duhovno rast in napredek.
    V Božji Previdnosti namreč Bog vse obvladuje in Ve, kakšen bo bodoči izid.
    V svoji Vsemogočnosti in Ljubezni nas Ljubi in Vzgaja gter hoče, da se poboljšamo.
    Vendar Bog nam je dal vse kar potrebujemo, da z Njegovim blagoslovom naredimo kar je prav!
    Če Božje Volje in Božje Previdnosti, KI JE SKRB ZA NAS, ne upoštevamo, in trmarimo ter delamo vse po naši pameti,
    brez Boga, smo sami odgovorni za posledice, da zaidemo v nesrečo brez Božjega Blagoslova.
    Zato Opustimo vse dosedanje človeške Poti, vsako naše dejanje greha in žalitev Boga in se Vrnimo Nazaj k Očetu!
    Naj bo odslej vsako naše dejanje Molitev in Dobrota ter Usmiljenje do drugih ljudi,
    ki nas potrebujejo, Bogu v Čast in Slavo, nam pa v Zveličanje.
    Zato sledimo Jezusu in stanovitno vztrajajmo na Poti k Jezusu
    ter izvajajmo Božjo Voljo in Jezusove Nauke iz Evangelija,
    da bomo prinašali na svet ljudem Veselje, Božji Mir in Ljubezen.
    Amen.

    Božja Ljubezen, Usmiljenje in Dobrota vate zaupamo!

    Janez AKA Dichter Hansi

    Psalm 19, 15: Naj ti bodo v veselje izreki mojih ust, premišljanje mojega srca pred tvojim obličjem, GOSPOD, moja skala, moj rešitelj.

  41. Janez says:

    Louis M. Baudin: Jezusovo Srce – vir tolažbe
    Prava skesanost se poraja iz ljubezni. To je srce otroka ali prijatelja, zlomljeno od bolečine ob misli na trpljenje, ki ga je njegova napaka povzročila očetu ali prijatelju. Tudi pri nepopolnem kesanju je nujna neka mera tega obžalovanja, da bi se duše zbližale z Bogom. Toda kdo je bolj vesel te sprave ko tisti, ki je bolj prisrčno ljubil? Naše spreobrnitve so torej za Jezusa vedno prazniki. […] Vsa njegova duša prihaja na dan v prilikah, ki jih prebiramo na najbolj ganljivih straneh njegovega Evangelija. To je pastir, ki zmagoslavno prinaša na ramenih izgubljeno in najdeno ovco ter hoče deliti svojo srečo s prijatelji. To je oče zapravljivca, ki ukaže zaklati pitano tele, tako da postane vrnitev njegovega sina praznik. Vrne mu svojo ljubezen in vse njegove privilegije, tako da s tem zbudi ljubosumnost starejšega, zvestega sina. – Da, za take skesane izgubljence se Jezusovo Srce ne more zakleniti. Sveto besedilo poroča, da je grešnica kot prva doživela veselje ob pogledu na vstalega Odrešenika. Pa tudi Peter, nezvesti apostol, prejme obisk svojega poveličanega Učenika, ki ga blagoslovi ter mu zagotovi, da je vse pozabljeno. – Ali se potem smemo pritoževati nad Božjimi odredbami, ki dovoljujejo naše padce, ko pa imamo takega Odrešenika? So mar brazgotine, ki jih puščajo v nas – tudi po zdravilnih posegih milosti – in nam ostajajo kot podlaga za ponižnost in poravnavo, potemtakem neozdravljive?

    Numquid resina non est in Galaad, aut medicus non est ibi? – Ali ni balzama v Galaadu? Ali ni nobenega zdravnika tam? (Jer 8, 22ab). Jezusovo Srce dan za dnem dela za to ozdravitev; in na dan, ki ga bo On določil, se bo rana docela pozdravila: Quare igitur non est obducta cicatrix filiae populi mei – Zakaj se ne zaraste brazgotina hčere mojega ljudstva? (8, 22c – vg). Čakajmo, čakajmo. Bodimo predani temu božanskemu Srcu. Ta predanost je vrhunsko mazilo, ki odmika grešnike od brezen smrti: mlačnim daje bolj goreče življenje in goreče duše vodi k vrhovom popolnosti.

    Meditations cartusiennes, Loius M. Baudin.

    Himna Jezusu Odrešeniku
    […] »Moj Jezus, ti si videl mojo slabost, mojo počasnost v razumevanju, mojo šibkost v dejanju, mojo obotavljivost pred najmanjšim naporom, moje pomanjkanje velikodušnosti, ki mu ni konca ne kraja. A četudi si vse to vedel in vse to videl, si prišel, govoril, deloval, trpel, umiral na križu – in si ostal ter ostajaš brez konca. Ostajaš v tabernaklju, ostajaš v revni, majavi hiši mojega srca, kjer so vrata odprta za vsakega prišleka; kjer so okna, ki skoznja nenehno opazujem, namesto da bi bil zagledan vate, samo vate; kjer so zidovi, ki jih ti popravljaš, pa se spet sesedejo; kjer so stanovanja, nesnažna in tako prazna; kjer bi morale zasijati tvoje po teze, pa se vsak hip znova pojavijo sovražnikove; kjer me nagovarjaš od jutra do večera, jaz pa te ne znam slišati in ti odgovoriti; kjer te gneča praznih misli, malih zanimanj, umazanih želja pa vseh vzgibov strasti odbija ali zakriva in ti pušča tako majhen, tako omejen prostor … Kako moreš zdržati v takih razmerah? Jaz bi se že zdavnaj pobral in zaloputnil vrata za seboj; ne bi se hotel vrniti, če bi me kdo še tako rotil. Jaz bi se maščeval, jaz bi zasovražil, jaz bi slabo govoril o tistem, ki bi se mi tako zameril. Jaz bi gojil v srcu in izpričeval na vse načine svoje nezadovoljstvo, svojo zamero. Kako daleč sva si vsaksebi! In kako neuresničljive bi bile vse moje sanje o zedinjenju s teboj, če bi bil ti tak, kot sem jaz. Pa vendarle upam, ohranjam zaupanje. Bolj ko sem oddaljen, bolj naj zažari tvoja ljubezen in me približa tebi
    ter približa tebe meni.« Tole je himna mojega zaupanja v Boga Odrešenika.

    Ecrits spirituels cartusiennes

    Pavel v Pismu Filipljanom 4, 19: »Moj Bog, bogat, kakor je, bo po svojem bogastvu v veličastvu potešil vse vaše potrebe v Kristusu Jezusu.«

    • Janez says:

      Draga sestra Hvala, rad bi se vam zahvalil, da ste na Ognjišču našli odgovor glede Božjega in človeškega razmišljanja, ki ga je pripravil upokojeni mariborski nadškof dr. Marijan Turnšek in nam zainteresiranim posredovali link. Te teme so strokovno kar zahtevne, da bi jih laični verniki, zato je dobrodošla razložitev duhovnikov in bogoslovcev. Seveda pa je prav, da se zaniumamo za verska vprašanja in da nanje dobimo strokoven odgovor. Še veliko je tem in prav je, da se zainteresirani učimo o Veri in Bogu eden od drugega in si medsebojno posredujemo.

      Povzemam nekaj poudarkov, ki se mi zdijo pomembni iz odgovora dr. Turnška v Ognjišču:

      1) ’Človeško’ razmišljanje lahko pomeni zgolj to, da razmišlja človek. In človek ne more razmišljati drugače kot človeško; torej človek ne more dobesedno razmišljati po ‘božje’, ker ni Bog.
      2) Bog je človeka ustvaril kot umno, misleče bitje, ki je sposobno razmišljanja že po naravi; a to milostno sposobnost razsvetljenega razuma je človek ob izgonu iz Raja z drugimi darovi z grehom izgubil. Človek ni samo izgubil ‘dodatnih’ rajskih darov, ampak da so se poslabšale tudi naravne sposobnosti, ki jih je prejel po stvarjenju.
      3) A je Bog obljubil pomoč pri premagovanju teh posledic že na samem začetku (1 Mz 3,15), kar se je z učlovečenjem Božjega Sina in njegovim učenjem ter odrešenjskim delom na enkraten način uresničilo. Prav preko Jezusovega Duha, lahko človek ponovno svoje razmišljanje in spoznavanje usmeri v prvotno smer, seveda spet s pomočjo milostnega Božjega daru. Bogu hvala Vekomaj!
      4) Dr. Turnšek v odgovoru poudarja: Kadar nam ljudem in vernikom uspe razmišljati v okviru evangeljskega oznanila in Jezusovega vzgleda življenja ter v skladu z naukom Cerkve, ki razkriva evangeljske vidike v novih situacijah, ki jih v Jezusovem času še ni bilo, lahko rečemo, da “ČLOVEK RAZMIŠLJA PO BOŽJE”. Kar pomeni, da bi podobno razmišljal tudi Jezus, ki je v svoji človeški naravi razmišljal po človeško; ker pa se je učlovečila druga Božja oseba, je bilo to njegovo človeško mišljenje tudi ‘Božje na človeški način’.
      5) Glede težkih trenutkov v življenju pa ljudje in verniki poznamo različne reakcije pravi dr. Turnšek. Nekateri v njih res še bolj zdrknejo v razmišljanje, ki se oddaljuje od evangeljskega ali Kristusovega, ki je prav zato vzel nase najhujše človeško trpljenje, da bi nam v njem dal zgled pravilnega mišljenja in ravnanja. Nekaterim pa prav situacije trpljenja odprejo um in srce za skrivnosti Božje bližine, ki se je oklenejo.
      6) Glede RAVNANJA PO “BOŽJI VOLJI” pa dr. Turnšek opozarja na nevarnost, da si to lahko tudi preveč po ‘človeško’ in enostavno predstavljamo in v imenu ‘Božje volje’ uresničujemo svojo čkoveško voljo ali voljo kakšne interesne skupine. Ker se je v zgodovini že dogajalo, in se še, da je kdo v imenu ‘Božje volje’ celo ubijal ali teptal človekovo dostojanstvo drugim ali sebi, nam je razumljivo, da ni vedno vse, kar posamezniki imenujejo ‘Božja volja’, res nekaj, kar je v skladu s krščanskim razodetjem. Da bi to preprečili, je potrebno vednoRAZLOČEVANJE DUHOV, v katero je vključeno tudi občestvo Cerkve, ki zagotavlja skladnost odločitve s svetopisemskim razodetjem in celotno tradicijo Cerkve.

      Upokojeni mariborski nadškof dr. TURNŠEK, Marjan (Pisma). Ognjišče, 2018, leto 55, št. 6, str 39-40.

      Psalm 22,9: »Prepustil se je GOSPODU, naj ga osvobodi, naj ga reši, saj ima z njim veselje.«

  42. Hvala says:

    BARANTANJE Z BOGOM?
    _______________________

    Prepričani smo, da z Bogom lahko barantamo za najbojše možno življenje brez težav in stiske. Težava pri tem je, da takšnega barantanja in izsiljevanja Boga ni mogoče uskladiti s krščansko vero, ki veruje v Božji prihod k nam vsak trenutek. Barantanje z Bogom je daleč od tega, kar imajo danes v mislih Izaija, Psalm 85, sv. Peter in sv. Marko.

    Božja beseda nam pove, da Bog v svoji ljubezni do nas ne zadržuje zase prav ničesar, niti sebe. Ves je za nas. Ker je zaljubljen v vsakega je postal človek, da bi nam bil v vsem in popolnoma blizu. Storil je vse, kar je mogoče storiti, da bi nam zagotovil, da nas ljubi, da je z nami in da nenehno skrbi za vsakega izmed nas. Storil je vse kar je mogoče storiti, da bi nam podaril življenje v pravičnosti in ljubezni. Odprl je pot, da v njegovi moči lahko spreminjamo svet v Božji svet.

    Podoba barantanja z Bogom je v naši teologiji in molitvi tako globko zasidrana in prevladujoča, da ji zlahka ves čas nasedamo in podležemo. »Bog, če me boš ozdravil, bom živel pošteno in dobro.« »Če naredim vse izpite, bom vsako nedeljo hodil k maši!« »Če bo za moj poročni dan sončno, bom vse svoje otroke katoliško vzgajal!« Pa še veliko groznejše stvari nam pridejo na misel za izsiljevanje in barantanje z Bogom. Pozabili smo na Boga Jezusa Kristusa.

    Sveto pismo pa nam že od začetka govori, da je Bog tvegal vse, da bi mi lahko spoznali njegovo ljubezen, ki daje večno življenje, tukaj in danes, na tem svetu. O tem pričuje Janez Krstnik. Z vsako kapljico krvi je to potrdil Jezus Kristus in o tem nam nenehno pričuje Sveti Duh, ki je v nas in mi v njem. Nenehno oznanjamo Boga Jezusa Kristusa, našega Očeta, ki je samega sebe izpraznil moči in sijaja in prišel k nam kakor otrok. Nikakršen barantač ni. Predstavi se kot ljubimec. Zato ne barantajmo z dobrohotnim diktatorjem, saj takšnega boga ni. Z zaupanjem se obračajmo k Očetu in ga prosimo za vse kar potrebujemo. On sliši naša hrepenenja še preden smo jih izrekli. Zato je poslal med nas Ljubezen samo, Jezusa Kristusa, našega Gospoda.

    https://moskaduhovnost.si/author/vlovse/page/13/

  43. Miro says:

    SV. PETER JULIJAN EYMARD O SVETI EVHARISTIJI!

    Naravna ljubezen hoče tri stvari: prisotnost ljubljene osebe, njeno popolno posest in popolno zedinjenje z njo. Jezus je v nadnaravnem redu temu zakonu ljubezni v polnosti zadostil z evharistijo. (Peter Julijan Eymard)

    Naj nam priprošnja sv. Petra Julijana Eymarda pomaga, da se bomo po Božji milosti radi poglabljali v skrivnosti svete Evharistije in tudi živeli v njeni moči!

    Molimo: Oče naš, Zdrava Marija …

    Božje usmiljenje, neizmerno v zakramentu evharistije in duhovništva, zaupamo vate!
    Sv. Peter Julijan Eymard, prosi za nas!

  44. Janez says:

    GOSPOD MI JE DAL BRATE
    Gospod, dal si mi brate.
    Dal si mi brate, da jih ljubim.
    Dal si mi brate, da se jih veselim.
    Dal si mi brate, da jih sprejemam.
    Dal si mi brate, da jih poslušam.
    Dal si mi brate,da v njih
    prepoznavam tvoje obličje.
    Dal si mi brate, da jih občudujem.
    Dal si mi brate, da v njih
    odkrivam sledove Dobrega.
    Dal si mi brate, da v njih
    slavim tebe, našega Brata.

    Gospod, dal si mi brate.
    Dal si mi brate, da me ljubijo.
    Dal si mi brate,
    da so moje veselje.
    Dal si mi brate, da me prenašajo.
    Dal si mi brate,
    da me opominjajo.
    Dal si mi brate, da me podpirajo.
    Dal si mi brate, da mi zaupajo.
    Dal si mi brate,
    da z menoj molijo.
    Dal si mi brate,
    da me vzpodbujajo.
    Gospod, dal si mi brate,
    ker si neizmerno dober
    in ker veš, da sam ne zmorem;
    ker hočeš, da v njih
    in z njimi doživim tebe,
    večno navzočega in resničnega
    v svoji obljubi:
    kjer sta dva ali so trije
    zbrani v mojem imenu,
    tam sem jaz sredi med njimi!
    Zahvaljen za brate, Gospod!

    Molitev patra Zvjezdana Linića

  45. Miro says:

    SV. MATI TEREZIJA O POPOLNI IZROČITVI JEZUSU!

    »Jezus zahteva od mene le, da se naslonim nanj; da le njemu popolnoma zaupam; da se mu brez pridržkov izročim. Potrebno je le, da se pri svojem izpopolnjevanju odrečem lastnim željam. Tudi kadar se počutim kakor ladja brez kompasa, se mu moram popolnoma izročiti. Ne smem poskušati, da bi nadzorovala božja dejanja. Ne smem si želeti jasne zaznave o svoji hoji ob poti, niti natančnega poznavanja mesta, kjer sem na poti svetosti« (duhovna misel sv. Matere Terezije).

    Priporočimo se sv. Materi Tereziji s prošnjo za Božjo pomoč, da bi se v vsem čim bolj naslonili na Jezusa, mu popolnoma zaupali in se mu brez pridržkov popolnoma izročili.

    Božje usmiljenje, ki izviraš iz Presvetega Srca Jezusovega, zaupam vate!
    Marija, Kraljica presvetega rožnega venca, prosi za nas!
    Sv. Mati Terezija, prosi za nas!

  46. Hvala says:


    TODA ALI BO SIN ČLOVEKOV , KO PRIDE , NAŠEL VERO NA ZEMLJI? (Razkritje Mistikinji Magdaleni Gornik)

    To Jezusovo vprašanje v evangeliju me vedno pretrese in ob tem se skoraj vedno spomnim naše mistikinje Magdalene Gornik, ki ji je bilo v enem od njenih mističnih doživetij razodeto, da bo najhujša šiba, s katero bomo udarjeni ta, da nam bo odvzet dar vere.

    Zanimivo, da je bilo prav ta torek, na god sv. Janeza Pavla II., po večerni maši, v naši župniji predavanje Martine Kraljič o Magdaleni Gornik. Ponovno sem vzela v roke knjigo, ki sem jo prebrala pred desetimi leti.
    V enem od svojih poročil škofu je sodraški dekan zapisal, da je Magdaleno vprašal, če ne bi za nekaj časa prenehala s svojimi opomini, ker imajo ljudje o tem tako deljena mnenja in ostajajo celo ob najbolj rotečih pridigah v cerkvi zakrknjenega srca. »Deklica je odgovorila z globokim vzdihom: ‘Bog govori, Bog zapove. Jaz ne smem drugače. Svet bo videl, saj šiba je blizu… Oh, hudo mi je… O, Jezus, Jezus…’ Dolgo so trajali zveličavni in pretresljivi opomini tega zamaknjenega otroka. Bridko je jokal nad nevero in glasno zaklical: ‘O kranjska dežela, kako si ti neverna postala…’ Kmalu nato je otrok pokleknil in se potopil v premišljevanje Jezusove trnjeve krone. Dal si je to nevidno krono na glavo. Po desni strani je vidno pritekla kri. Otrok je zelo, zelo trpel, rotil, prosil in jokal, vzdihoval za usmiljenje k Jezusu, ki ga je videl od daleč v nebesih. V rokah je imel veliko šibo, da bo udaril grešno ljudstvo…«

    V enem od naslednjih mističnih doživetij pa nas Magdalena prosi: »Ljubi kristjani! Zdihujte k Bogu…, zdihujte tudi k Materi Božji… Ja, prav je, da zdihujete in prosite, zakaj prišel je žalosten čas. Gorje nam vsem, če nas bo Bog udaril s to strašno šibo, to je, če nam bo vero odvzel.«

    Gospod, pomnoži nam vero!

    http://www.mirenski-grad.si/en/node/7134

  47. Hvala says:

    Vera vedno prinaša preizkušnje in odpoved, vedno je povezana s ponižnostjo in ponižanjem ter služenjem. Nikoli ni stvar čistega uspeha in lahkotnega veselja. Prinaša resnično notranje zadovoljstvo in globoko veselje, a ne brez preizkušenj.

    Tako kot Bartimaja tudi nas rešuje vera, ki je otroško zaupanje, pogumno odpovedovanje vsemu, kar nas ovira na poti do Boga in bližnjega, sprejemanje trpljenja in ponižanja ter vodi v služenje. Naj bo takšna torej naša vera. To je vera, ki bo vedno nagrajena, a ne vedno z ozdravljenjem.( Mirenski grad)

    http://www.mirenski-grad.si/n30-tvoja-vera-te-ozdravlja

  48. Janez says:

    VESELJE V BOGU
    Veselje je v svojem bistvu povezava med Bogom in človekom, saj je Bog vir veselja. Veselje je Božji dar, ki ga je Bog iz ljubezni vsadil v človeka kot gorčično seme ob stvarjenju Sveta. Jezus Kristus je s svojim vstajenjem to veselje in upanje ljudem povzdignil na novo eshatološko raven, ki danes po Svetem Duhu živi v Cerkvi. O tem nam na poseben način pričuje bogoslužje Cerkve, evangeliji in sleherno življenje kristjana, ki se trudi za dobro ter da živi po Božji Volji pravično. Vsak človek je poklican, da v svojem življenju živi to veselje v odnosu do drugih, da izpričuje dobroto in ljubezen in odpušča kot nam odpušča naš Gospod. Danes, ko primanjkuje iskenega in pravega notranjega veselja, je to eno izmed bistvenih pomembnih razlogov za vedrino in upanje v človekovem bivanju. Človek preprosto ne more živeti sam, saj bi drugače poglavitno okrnil svoje veselje in to, kar je – Božji otrok, ustvarjen za odnos. Kristjani imamo nekoga, v katerem lahko najdemo svoj mir in veselje ter ki presega vsako individualnost in materializem, imamo Boga. Boga ljubezni, ki ljubi brez izjeme in ki je dober do nas in nam odpušča naše grehe. Pravo veselje pa se lahko rodi le iz prave Ljubezni. Če je torej Bog vir veselja, je tudi občestvo Ljudi vir veselja, saj skupnost, ki si prizadeva za resnično dobro, ne bi obstajala, če v njej ne bi prebival Bog. Bog je torej nujno navzoč povsod, kjer vlada ljubezen. Ljudje so danes tako žalostni, zdolgočaseni, naveličani vsega … ker živijo daleč od Boga. Pa si tako žele veselja in sreče, dobrote, druženja in pozitivnega pogleda na življenje. Veselje pa jim zato prinašajmo mi kristjani! Molimo zanje, da jim Bog podeli Milost Veselja. Amen. Janez

    Molitev VESELJE V BOGU
    Nebeški Oče, daj nam prosim danes naše vsakdanje veselje.
    Podari nam prosim vsak dan nekaj tistega veselja,
    ki ga za noben denar ni mogoče nikjer kupiti.
    Oče hotel si, da je veselja med nami nekaj več
    kot zgolj užitek in zadovoljstvo,
    ki naše čute zadovoljita le za nekaj trenutkov,
    nato pa vse v hipu izgine in izzveni.
    Pravo veselje gre globlje, seže v našo notranjost.
    In od tam izžareva vse dni,
    ne le kakšen hip.
    Veselje je sreča nad dobrim, lepim, popolnim.
    Pomeni odkritje dobrega v stvareh,
    je dragoceno spoznanje, da ima naše bivanje smisel,
    da nam zastavlja pomembna vprašanja.
    Veselje je tudi odkritje tvojih sledov
    na obrazu ljudi, ki jih srečujemo,
    med vrsticami časopisa, ki ga prebiramo,
    v prizadevanju vseh, ki gradijo nekaj novega.
    Naše veselje, je veselje v Bogu.
    Brez Tebe Oče, bi ne bilo veselja.
    Če nam ne bi poslal Sina, bi ne bilo veselega oznanila ljudem.
    Reši nas vseh tistih žalostnih prividov,
    ki nas v življenju begajo in tlačijo.
    Kristjani bi vendar ne smeli biti zagrenjeni,
    kljub bridkostim in težavam tega sveta.
    Kdo bi se danes mogel veseliti,
    če ne prav mi, ki trdno verujemo,
    da si Ti, o Bog, naš Vsemogočni,
    Vsevedni, predvsem pa Dobrotljivi Oče!
    Molitev Paul Roth

    Psalm 22,9: »Prepustil se je GOSPODU, naj ga osvobodi, naj ga reši, saj ima z njim veselje.«

    • Janez says:

      Dodatek:
      Družina (avtor je pater Branko Cestnik) je glede veselja zapisala naslednje misli (kratek povzetek): »Ne vemo, kdaj in kako se bo zgodilo, da bo sodobni človek spet zahrepenel po Bogu. Ne vemo, kdaj in kako se bo zgodil duhovni preporod, ko bodo možje in žene našega časa v Kristusu spet ugledali zadnje in prvo obličje Boga, ki je človek, človeka, ki je Bog. Vemo pa eno, da žalostni kristjani zagotovo k temu ne bodo nič prispevali. Še več: žalostni kristjani nastop duhovnega preporoda oddaljujejo, celo onemogočajo. Vera je globoko čustvo in bogoslužje je svečano. Razumljivo je, da verni ljudje nismo podobni zabavljačem, ko pričujemo o Bogu, še manj smo podobni razposajenim klovnom, ko obhajamo svoje obrede. Vseeno se moramo kristjani vedno znova izpraševati in preverjati, kam izginja naše krščansko veselje in kako si ga povrniti, ko nam uplahne. Pred nami je gromozanski izziv prenosa vere na mlade rodove in ni druge poti, da ga opravimo, kot je ta, da ga opravimo z veselim srcem«.

      Vera je tako za kristjane tisti pomembni vir iskrenega in pristnega, spontanega veselja, ki ga svet ne more dati, temveč ga da le Bog. Bog je dal človeku veselje in upanje. Veselje v veri je zazrtost in upanje v prihodnost, v vstajenje, v večno življenje. Svoj temelj pa ima veselje v Božjem stvarjenju, saj je Bog človeka ustvaril za veselje, ustvaril ga je po svoji podobi, ga postavil na zemljo, da bi človek v veselju živel med ljudmi in stvarstvom ter slavil svojega Stvarnika in mu bil s pravičnim življenjem v Veselje. Vera v večno življenje je mnogim ljudem vir veselja tudi tam, kjer se zdi, da veselja ni, kjer se zdi, da je trpljenje prevladalo. Veselje pa pomaga človeku tudi pri premagovanju trplenja in raznih težav, s katerimi se sooča sodobni človek. Veselje tako ni nekaj neoprijemljivega, pač pa nekaj zelo konkretnega, saj v vsakdanjem življenju spreminja srca ljudi. Zato se strinjam s prispevkom patra Cestnika v Družini: »Vseeno se moramo kristjani vedno znova izpraševati in preverjati, kam izginja naše krščansko veselje in kako si ga povrniti, ko nam uplahne. Pred nami je gromozanski izziv prenosa vere na mlade rodove in ni druge poti, da ga opravimo, kot je ta, da ga opravimo z veselim srcem«.

      Ker imamo kristjani vse potrebne podlage in argumente v upanju, ljubezni in Božji Dobroti in Odrešenju imamo tudi več razlogov za iskreno veselje. Molimo in prosimo Boga za Milost, da se na Usmili in nas Odreši, saj nas Ljubi!

      Človek išče Boga, a Bog še bolj išče človeka, ki ga je ustvaril in ga neskončno ljubi takega kot je. Premišljujem naslednji Jezusov stavek: »Niste vi mene izvolili, ampak sem jaz vas izvolil in vas postavil, da greste in obrodite sad« (Jn 15,16). Premišljujem tudi, kako Bog hrepeni po tem, da bi vstopil v odnos z vsakim od svojih otrok, kako hrepeni, da bi se nam podarjal in bil naše najvišje Dobro, da bi bili veseli kristjani. Zato ostajam pod Božjim pogledom, zaupam v njegovo ljubezen, ga prosim, da me pritegne k sebi, da pride k meni in da vstopi v mene in ostane v meni za vekomaj.

  49. Miro says:

    MOLITEV K MATERI MARIJI

    O Marija,
    ti, ki si skrbno poslušala božjo postavo
    ter tako postala Odrešenikova mati
    in Kraljica miru,
    ozri se na vsa ljudstva sveta.
    Kakor si goreče molila
    v začetkih Cerkve,
    tako nam tudi danes izprosi
    živo zaupanje v tvojega Sina,
    iskreno medsebojno spoštovanje,
    velikodušno ljubezen do vseh
    in željo sodelovati pri božjih načrtih.
    Tvoji materinski ljubezni priporočamo
    vse naše slovenske družine
    doma in po svetu.
    Izprosi jim dar zvestobe, miru in ljubezni.
    Kot dobrohotna tolažnica
    vseh preizkušanih
    in mogočna pomočnica kristjanov
    zaceli vse skeleče rane našega naroda,
    da bomo živeli v popolnem sožitju
    in spravi.
    Daj, da bomo v vsem izpolnjevali
    zapovedi tvojega Sina
    in tako gradili nov svet pravičnosti,
    svobode in ljubezni. Amen

    Marija, Kraljica presvetega rožnega venca, prosi za nas!

  50. Janez says:

    Anja Kastelic: BISTVO KRŠČANSTVA
    Bistvo krščanstva je v odpuščajoči Ljubezni. Ne le tisti, ki dela čudeže, ozdravlja, osvobaja in izganja demone, ampak tisti, ki ljubi do dokončne daritve sebe. Tudi izdajalcem. Juda ni bil pomota med klicanimi imeni. Bil je namreč dokaz edine prave ljubezni, ki že vključuje krivice. To zmore samo Bog. Ker pa smo po Njegovi ljubezni vključeni kot novi ljudje v novo življenje, lahko odpuščamo in ljubimo tudi mi tako kot Jezus. In smo Jezusu v vsem podobni. Evangelij nam predstavlja dva odnosa; vertikalni – odnos med človekom in Bogom ter horizontalni – odnos med človekom in človekom. V obeh prihaja do dolgov in krivic. V vertikalnem s človekove strani, kajti Bog ostaja zvest, v horizontalnem pa z obeh strani. Ni namreč človeka, ki bi bil žrtev krivice, ne da bi jo tudi sam nekje in nekomu storil. Zelo pogosto se zgodi, da v času, ko nas nekaj boli, vidimo le tistega, ki je ranil nas, težko pa ustavimo pogled na tistem, ki smo ga mi ranili, četudi to ni bil isti človek. Ljudje smo torej brez izjeme grešniki, zato ne obstajajo prvo – in drugorazredni grešniki, kajti greh je vedno odtrganje iz odnosa z Očetom, ki je naš Stvarnik in vir življenja. To pa se lahko zgodi ob silovitem sunku ali manjšem, sunek je sunek in odnos je “pretrgan”. So pa prvo – in drugorazredne posledice greha, ki so sorazmerne s silo, s katero smo nekaj izdali, pretrgali, umorili v nas… In te posledice nas največkrat silijo v maščevanje in potrebo po vračanju. Ker jih občutimo, ker se vračajo, ker prebujajo spomin in z njim bolečino. Dokler vse to ni dokončno izročeno na križ. Križ je kraj edinega spreobrnjenja greha, kajti samo tam se greh lahko pretvori v milost. Na križu je bil sleherni greh odpuščen in iz smrti preoblikovan v življenje, zato obhajamo praznik POVIŠANJE SVETEGA KRIŽA. To, kar se je zgodilo ob Kristusovi pashi, se je z nami zgodilo pri krstu in se vsakič v celoti obnovi pri zakramentu sprave. Danes je to temeljni prostor, kjer se greh spreobrača v milost. In ko človek, ki je obrnil hrbet, izdal in umoril, izkusi, kako ga je ta ista ljubezen, kateri je vse to storil, čakala, da ga objame, spozna, da je stoodstotno ljubljen. Ni drugega dokaza, kot je odpuščanje krivice. In naša krivica pred Bogom je velika. Prilika omenja, da je dolg enakovreden človeku samemu, ženi, otrokom in vsemu, kar je ta človek imel. Kaj to pomeni? Naš dolg je namreč prav to, da smo izdali. Najprej sebe, potem svoje žene, može, otroke, najbližje torej, nato pa še vse ostalo, kar imamo. To ni majhen dolg, kajti grešili smo zoper odnose, ki so temelj življenja. Kristus nam je ta dolg lahko odpustil samo tako, da se je vključil v naše odnose, posrkal vase vse zlo, ki smo ga drug drugemu metali, prevzel vse pljunke, ki jih je grešen človek usmerjal v brata in to odnesel na križ. Od tam pa ne vrnil računa, temveč življenje in odrešenje. Vrnil nam je dostop do življenja v Trojici in s tem edino sposobnost za življenje novih, odrešenih odnosov z drugimi. Če iz srca sprejmemo ta dar ponovne vključenosti v Odnos, lahko iz srca odpustimo vsak svojemu bratu. Ker smo prejeli veliko več kakor lahko damo, ker nam je odpuščeno veliko večja “odtrganina” kakor tista, ki nam jo zadaja brat. Gospod nas je iz smrti, kjer človek ni bil več sposoben ne dihati ne ljubiti, vrnil v življenje, zato so horizontalni grehi, četudi veliki in grobi, dejansko “praska” v okviru vsega prejetega … Ali nismo torej tudi mi dolžni se usmiliti svojega so-služabnika, kakor se je Gospod usmilil nas? Kolikor smo namreč v Kristusu, toliko se spoznamo ljubljeni in toliko lahko odpuščamo. Če pa se človek odloči ostati sam in ne živeti Gospodu, če se odloči še naprej živeti odtrgano iz Odnosa in samo zase, potem ni Očeta, ni usmiljenja in zato absolutno ni milosti za sobrata. Sirah opisuje, kako se tak človek vdaja srdu in jezi, ki na koncu ranita in zvežeta samo njega. Odpuščanje je v prvi vrsti torej dar svobode samemu sebi. Je dar, ko prekinemo verigo zla, krivic in zlorab. Odpustiti pa ne pomeni pozabiti. Pomeni zavestno poimenovati in zavestno izročiti v Roke drugemu, Zlo, srd in jeza, ki ostane v človeških rokah, postanejo nevarni in destruktivni. Najprej za tistega, ki jih goji, nato pa še za ljudi okrog njega. Človek pa, ki živi spomin na zavezo Najvišjega in se spomni vseh prejetih odpuščanj, lahko odpušča drugim “77 x 7 x številska neznanka, kar je zelo velikokrat…” Nezaključeno število ponazarja neskončnost, saj takrat, ko vstopimo v logiko in prakso odpuščajoče Ljubezni, odpade sleherno štetje. Štetje dobrega in štetje zla. V ljubezni ni knjigovodskega štetja, ker je ljubezen topla, goreča, dobra, iskrena in zastonjska in ker ljubezen zaradi Božje Dobrote in Ljubezni ni nikoli ogrožena, da bi prenehala izžarevati in obstajati. Je le neskončna hvaležnost nad tem, da imamo Nekoga, ki nas rešuje iz zaplezane poti, jame, kamor smo padli, odpušča krivdo in sleherno zlo spreminja v dobro. Če mu to pustimo in se odpremo Bogu, da pride in vstopi v nas … Kristus tako nenehno išče novih sodelavcev sprave in širitve naikov Evangelija. Išče ljudi, ki se bodo končno spoznali ljubljeni, najdeni in odpuščeni z vertikalne strani, to je od zgoraj od Boga. Taki bodo z Njim lahko gradili nove medsebojne horizontalne odnose med ljudmi, ki ne bodo več v štetju zaradi ogroženosti, ampak v veselju podaritve. Tudi milosti, usmiljenja in odpuščanja med drugimi ljudmi. Kot misijonarski prinašalci veselja in ljubezni ter Odrešenja drugim, ki je temeljni Jezusov nauk.

    Na Tvojo Besedo, Bistvo krščanstva Anja Kastelic

    Berilo iz pisma apostola Pavla Filipijanom (Flp 2,6-11)
    Čeprav je bil Jezus Kristus v Božji podobi, se ni oklepal svoje enakosti z Bogom, ampak je sam sebe izničil, tako da je prevzel podobo hlapca in postal podoben ljudem. Po zunanjosti je bil kakor človek in je sam sebe ponižal, tako da je postal pokoren vse do smrti, smrti na križu. Zato ga je Bog povzdignil nad vse in mu podélil ime, ki je nad vsakim imenom, da se v Jezusovem imenu pripogne vsako koleno teh, ki so v nebesih, na zemlji in pod zemljo, in da vsak jezik izpove, da je Jezus Kristus Gospod, v slavo Boga Očeta.

    »Bog namreč svojega Sina ni poslal na svet, da bi svet sodil, ampak da bi se svet po njem rešil.« (Jn 3,17)

    Za duševni mir in vztrajanje v dobroti in strpnosti, kar prispeva k boljšemu svetu

    Prerok, Kahlil Gibran: O delu
    Šele, ko se z delom tesno povežete,
    zares ljubite življenje.
    Ko pa delate, ste kakor piščal,
    skozi katero se šepetanje ur preliva v glasbo.
    In vsako delo je jalovo,
    razen tam, kjer je Vera, znanje in ljubezen.
    In ko delate z ljubeznijo,
    se povezujete samo s seboj in drug z drugim ter ste podobni Jezusu.
    A kaj pomeni delati z ljubeznijo?
    Pomeni vnesti v vsako delo vaših rok tudi vašega duha, dobroto in usmiljenje.
    Delo je ljubezen do ljudi, ki postane vidna šele z našimi dejanji.

    Lepe Misli Dalajlame v razmislek in ravnanje za Duševni Mir in Sočutja
    Pravilno čustvovanje, razmišljanje in delovanje se odražajo na našem telesnem in duševnem zdravju. Um vlada vsem celicam telesa, zato se negativen odnos do sebe in okolice na zdravju odraža v obliki bolezni in trpljenja. Škodljiva čustva torej pogubno vplivajo na naše duševno in telesno zdravje, zato moramo nujno negovati pozitivna čustva, kot so ljubezen, spoštovanje, sočutje in strpnost. Tako vzgajamo svoj notranji duševni mir. Človek, ki neguje ljubezen in dobroto ter iskreno skrbi za druge, ki je sočuten do soljudi in se počuti odgovornega do njih, zmanjšuje negativna čustva in krepi pozitivna, s tem pa posledično tudi svoje zdravje, samozaupanje in samozavest. Dobrota odpira hvaležnost in poglablja notranji Mir ter plemeniti človeka. Ljudje imamo na voljo inteligenco in znanje, da škodljiva čustva, kot so strah, ljubosumje, jeza, užaljenost preobrazimo v pozitivna. Analitična sposobnost našega uma nam omogoča razmišljati in razumeti, treba pa je tudi razlikovati med škodljivimi in zdravimi čustvi in seveda delovati. Ni dovolj le razumeti stvari in si jih želeti spremeniti. S težavami se je treba soočiti. “Mir se začenja v vašem srcu. Tega vam ne bodo zagotovili niti politični voditelji niti verski poglavarji, temveč vsak od vas sam v svojem lastnem življenju. In iz vas se bo razširil na vso družino in iz več družin v širšo skupnost. In ko bo na tisoče takšnih družin, bo to pripeljalo do velikih sprememb.”Vsi ljudje na svetu smo med seboj povezani in soodvisni. Ne moremo preživeti, če vsak misli le nase. Vsak prebivalec sveta je član ‘nas’, zato naj bo 21. stoletje stoletje dialoga in medsebojne solidarnosti namesto ekstremnega egoizma in individualizma, ki smo mu priča zdaj in modernega hitrega življenja ter hlastanja za dobrinami brez dobrote. Tam, kjer ni Ljubezni in Dobrote niti Sočutja in Strpnosti med ljudmi, ampak je le egoizem in brezobzirno tekmovanje tam ni Poti do sočloveka, kar ne vodi v Notranji Mir in blagostanje ljudi in tam ni Sreče in Blagostanja med ljudmi, ker ni Boga. In Bog je Ljubezen!

    Apostolska dela 2,38: Peter jim je odgovoril: »Spreobrnite se! Vsak izmed vas naj se dá v imenu Jezusa Kristusa krstiti v odpuščanje svojih grehov in prejeli boste dar Svetega Duha.

    Efežanom 1,7: V njem, po njegovi krvi imamo odkupitev, odpuščanje prestopkov po bogastvu njegove milosti.

  51. Miro says:

    ZAPORNIK, KI JE ZAGREŠIL HUD ZLOČIN, JE PATRU AVGUŠTINU ZABRUSIL V OBRAZ: »POBERITE SE, DAJTE MI MIR, DOBRO ZA VAS, DA SEM VKLENJEN, SICER BI VAS RAZTRGAL NA DROBNE KOSCE …« PATER SE ZA POMOČ PRIPOROČA MARIJI, ZAPORNIK JE NAPOSLED PRIPRAVLJEN … (več v nadaljevanju)

    Stari pater Avguštin je ravno molil v svoji sobi za spreobrnjenje grešnikov rožni venec, kar potrka samostanski brat in sporoči: »Jutri bodo usmrtili zločinca. Več duhovnikov ga je že poskusilo spraviti z Bogom, a brez uspeha. Obnaša se kakor divja zver, tako da so ga morali vkleniti. Stalno ponavlja: ‘Pogubljen, pogubljen na veke!’

    Stari mož molitve in pokore poklekne pred Marijino podobo in zmoli Spomni se. Nato se odpravi na pot. S seboj vzame podobico z molitvijo Spomni se. Ko pride v zapor, lepo pozdravi in zapornika nagovori. On divje zarožlja z verigami in zakriči:

    »Poberite se, dajte mi mir, dobro za vas, da sem vklenjen, sicer bi vas raztrgal na drobne kosce,… pogubljen, pogubljen na veke!« Pater ne odneha, ampak se priporoča Mariji, pribežališču grešnikov. Končno je zapornik pripravljen skupaj s patrom zmoliti molitev Spomni se. Za patrom ponavlja: »Spomni se – spomni se, da še nikdar ni bilo slišati – da še nikdar ni bilo slišati…«

    Ko sta bila sredi molitve, je obsojenec, ganjen do solz, začel ponavljati: »O Marija, o Marija!« Pater je molitev sam zase končal. Tedaj je zaslišal besede: »Pater, lepo vas prosim, nikar ne odhajajte, tako vas potrebujem, spovedal bi se rad.«

    Opravil je dobro spoved in prejel druge zakramente. Naslednji dan so ga usmrtili. Pater je zanj opravil mašno daritev, poln hvaležnosti do Marije, pribežališča grešnikov.

    Sv. Klemen Marija Hofbauer je povedal: »Ko grem previdevat bolnika, če imam med potjo čas, da zanj zmolim rožni venec, vem, da bo dobro opravil sveto spoved. Popolnoma prepričan sem: Grešnik se vedno spreobrne, če sem med potjo imel dovolj časa, da sem zanj zmolil rožni venec.«

    Devica Marija je razodela sveti Jedrti: »Sem mati grešnikov, ki se hočejo poboljšati in spreobrniti.« Na našo Mater se obračamo s prošnjo: »Marija, poglej nas grešnike zdaj, pripelji nas v sveti raj.«

    Povzeto po: Nauči nas moliti 4, pater Anton Nadrah

    Božje usmiljenje, ki si nam dalo Presveto Devico Marijo za Mater usmiljenja, zaupamo vate!
    Božje usmiljenje, v spreobrnjenju grešnikov, zaupamo vate!
    Božje usmiljenje, ki nas varuješ peklenskega ognja, zaupamo vate!

  52. Miro says:

    V EVHARISTIJI ČLOVEK PREJME OBSTOJ IN DAROVE STVARSTVA IN – KAR JE ŠE POMEMBNEJŠE – DAR ODREŠENJA V JEZUSU KRISTUSU!

    Priporočimo se Svetemu Duhu za razsvetljenje in pomoč pri uvajanju v globoke skrivnosti svete Evharistije. Pridi, Sveti Duh!

    Ko se verniki udeležujejo evharistične
    daritve, izvira in vrhunca celotnega
    krščanskega življenja, darujejo Bogu
    Božjo žrtev in z njo tudi same sebe.
    (Dogmatična konstitucija o Cerkvi)

    V evharistiji človek prejme obstoj in
    darove stvarstva in – kar je še pomembnejše
    – dar odrešenja v Jezusu Kristusu.
    (Johannes Betz)

    Ko se v kelihu voda pomeša z vinom,
    se ljudstvo združi s Kristusom,
    množica vernikov se združi s tistim,
    v katerega veruje.
    (Ciprijan iz Kartagine)

    Kruh in vino sta ponujena
    v jed in pijačo za obhajilo življenja,
    ki ima svoj temelj v križu.
    (Giuseppe Betori)

    Iz knjige: Kruh, ki daje življenje; misli o evharistiji, zbral Wilhelm Mühs.

    Božje usmiljenje, neizmerno v zakramentu evharistije in duhovništva, zaupamo vate!

  53. Janez says:

    KAJ JE BOŽJA VOLJA GLEDE MOJEGA ŽIVLJENJA? KAJ JE ZAPISANO V SVETEM PISMU, KJER MI GOVORI BOG?
    V Svetem pismu nam evangelist Janez pravi, da nam Bog govori takole: Bog hoče, da spoznamo Njega, se z njim zbližamo, nato pa ga ljubimo in mu služimo z vso dušo in z vsem svojim srcem. (Matej 22:37, 38; Jakob 4:8) Kaj pomeni izpolnjevati Božjo voljo? To se lahko naučimo iz Jezusovega življenja in njegovih naukov. (Janez 7:16, 17) Jezus ni samo govoril o Božji volji – po njej je tudi živel. Gospod Tvoja in ne moja Volja naj se spolni, je rekel Očetu. Pravzaprav je rekel, da njegov cilj v življenju ni, »da bi delal svojo voljo, temveč voljo« tistega, ki ga je poslal. (Janez 6:38)
    Ali potrebujemo posebno znamenje, videnje ali klic, da bi vedeli, kaj je Božja volja glede mene?
    Ne, saj Božje sporočilo za človeštvo najdemo v Svetem pismu. V njem je zapisano vse, kar vsakdo od nas potrebuje, da bi bil »popolnoma usposobljen za vsako dobro delo«. (2. Timoteju 3:16, 17) Bog hoče, da med drugim uporabljamo Sveto pismo in svoj »razum«, da bi izvedeli, kakšna je Božja volja glede nas. (Rimljanom 12:1, 2; Efežanom 5:17)

    Kako vemo ali res lahko izpolnjujem Božjo voljo?
    Seveda, saj v Svetem pismu piše: »Božje zapovedi pa niso pretežke za nas.« (1. Janezovo 5:3, Zaživi: Sveto pismo – celotna Nova zaveza) To ne pomeni, da je Božje zapovedi vedno lahko izpolnjevati. Toda koristi, ki jih boste imeli od tega, bodo odtehtale vloženi trud. Jezus je celo rekel: »Srečni tisti, ki Božjo besedo poslušajo in se po njej ravnajo!« (Luka 11:28) »Brez Vere je nemogoče biti Bogu po volji,« piše v Svetem pismu. (Hebrejcem 11:6) Vredno je omeniti, da je bil Abraham po tem, ko »je veroval v Boga«, imenovan »Božji prijatelj«. (Jakob 2:23) Tudi Jezus Kristus je poudaril, kako pomembno je verovati v Boga, če želimo biti deležni Božjega blagoslova. (Janez 14:1) Kako si torej lahko pridobimo vero, ki jo Bog išče v ljudeh, s katerimi želimo biti prijatelj? Začnemo lahko tako, da redno molimo k Bogu za navdih in podučitev Svetega Duha in preučujemo Božjo Besedo, Sveto pismo, kjer nam govori Bog, da se spovemo in očistimo svojo dušo, se udeležimo svete maše, ljubimo in odpuščamo, izkazujemo usmiljenje kot Samaritani in delamo dobra dela in služimo bližnjim. S preučevanjem si bomo pridobili »točnejše spoznanje njegove volje« in tako ugotovili, kako bi mu lahko »v vsem ugajali in spolnjevali Božjo Voljo, ki ni v nasprotju z Božjimi Nauki in Svetim pismom«. Bolj ko bomo molili k Bogu, Boga in ljudi ljubili in bolj ko bomo spoznavali Boga in v življenju udejanjali to, kar se bomo naučili o Božjih naukih in pravičnih Božjih zahtevah, močnejša bo naša vera vanj in vedno bolj nam bo blizu, če bomo sponjevali Božjo Voljo in živeli kot je živel Kristus. (Kološanom 1:9, 10)

    RAZNI ODGOVORI k razmišljanju, kaj je spolnjevanje Božje Volje; preberimo razna mnenja duhovnikov in drugih
    1) Pater Primož pri odgovarjanju na gornje vprašanje vernika pravi npr. takole: Pomagal si bom s spoznanji sv. Ignacija Lojolskega, ki je na osnovi svoje duhovne izkušnje povzel učenje duhovnih ljudi skozi stoletja in sestavil Duhovne vaje. Vsekakor velja, da je iskanje božje volje proces, pri katerem je dobro, da nas spremlja kak izkušen duhovni sprem¬ljevalec, ki je že tudi sam prehodil to pot. Kljub temu lahko iz bogastva Ignacijevih spoznanj izluščiva kaj uporabnega za vsakdanjik. Ignacij ugotavlja, da Božja volja ni nekaj tujega, kar bi vame prišlo nekje od zunaj, temveč da je božja volja vsakemu človeku že položena v dno duše. Izkušnja kaže, da je pri vsem skupaj največji izziv to, da med vsemi glasovi v svoji notranjosti, ki mi pravijo, naj storim to ali ono, izločim tiste, ki niso moji (recimo, glas reklame od včeraj, da moram uporabiti prav to zobno kremo, če želim biti res srečen, ali morda glas prijatelja, ki mi je nakazal, da bom »KUL« le, če bom nosil športne copate določene znamke Nike), in se dokopljem do svojega, ki je bil vame položen ob stvarjenju. Kaj je tisto, kar si v resnici želim? Kje in kdaj sem v polnosti živ? Kdaj čutim, da je vse kar delam, pomagam, služim in molim prav? Kdaj mi vest pravi, da sem na pravi Poti? To je namreč zame Božja volja.
    Še bolj zgovoren je pogled na to enačbo z druge strani: če si prizadevam najprej iskati Boga in njegovo voljo ter to voljo izpolnjevati, lahko računam, da bom živel za to, za kar sem ustvarjen in kar me bo v največji meri izpolnilo. To seveda od mene zahteva določeno mero nenavezanosti na ljudi in stvari ter osredotočenost na Boga. V luči svetopisemskega razodetja lahko rečeva, da ima vse, kar je ustvarjeno, svoj namen v božjem načrtu. Človek je ustvarjen za to, da Boga časti in slavi, mu služi ter tako »reši svojo dušo«, pravi Ignacij, »drugo na zemlji pa je ustvarjeno za človeka, da mu pomaga doseči cilj, za katerega je ustvarjen. Iz tega sledi, naj človek stvari uporablja toliko, kolikor mu pomagajo k njegovemu cilju, in jih opušča toliko, kolikor ga pri tem ovirajo.«
    Ne da bi se torej spuščali v tehnične podrobnosti procesa izbire pri Ignaciju, lahko rečeva, da sta za iskanje božje volje bistvena osredotočanje na Boga ter ločevanje med sredstvi in ciljem. Cilj naj bi bil vedno služenje Bogu, sredstva pa so stvar izbire – to se sicer zdi samoumevno, in vendar se pogosto zgodi, da imamo sredstvo že v mislih (šel bom na pot okrog sveta, kupil si bom motor, ali poročil se bom, naredil bom faks, zaposlil se bom idr.), kako pa bom dosegel cilj (služenje Bogu), pa se bom vprašal kasneje.
    Naj za konec dodam, da je najbolj jasno znamenje, ki potrjuje pravilno odločitev da delam vse prav po Božji Volji, spokojni mir in mirna vest ter veselje duše in srca, ki se naseli v človekovi duši in kar vanjo lahko položi le Bog. Bodi pozoren na trenutke, ko si iskreno vesel in z mirno vestjo zadovoljen s seboj, s svojim delom in z ljubeznijo, ki si jo izkazal bližnjemu. Takrat si na pravi poti, pravi v odgovoru verniku pater Primož!
    2) Odgovor dr. Marijana Turnška, upokojenega mariborskega škofa v Ognjišču na vprašanje vernika
    Ko govorimo o Bogu, vedno uporabljamo analogno govorico, s katero, ko izrazimo podobnost, hkrati izrazimo še večjo nepodobnost z Bogom. Kajti o Bogu ne moremo enoznačno govoriti z našim človeškim jezikom, niti ga dokončno domisliti s svojim razumom. Lahko pa ga dovolj spoznamo, ker se nam sam razodeva kot Oseba osebi, da se lahko odločimo zanj in mu sledimo. Kaj to pomeni glede razumevanja človeške in Božje volje? Poudarimo najprej, da Bog seveda nima takšne ‘volje’, kot jo ima človek. Če je človeška volja nekaj, kar se dogaja na ravni duše v telesu, potem seveda česa takšnega ni v Bogu, ki duše in telesa nima. Zato si ne moremo dobesedno predstavljati, da moramo najprej odkriti vzorec ‘volje’ v Bogu in ga nato primerjati z našo trenutno voljo, ter jo začeti usklajevati in ‘obdelovati’, dokler ne postane kopija Božje. Bog kratko malo nima česa takšnega, kot je omejena, ustvarjena človekova volja. Zato je Cerkev stoletja modro učila, da je odgovor na katekizemsko vprašanje, “kaj je Božja volja”: “da bi se vsi ljudje zveličali in prišli do spoznanja resnice”. Konkretno to pomeni, da ne iščemo Božje volje tako, da se ob konkretni stvari sprašujemo, kaj hoče Bog: npr. ali naj grem na križišču levo ali desno, naj izberem ta ali oni poklic … To bi namreč pomenilo lahko tudi zanikanje svobode, ki nam jo je Bog dal, saj bi pričakovali, da se bo Bog odločil namesto nas. Še posebej ob odločitvah, ki predpostavljajo svobodo in ljubezen, bi na tak način težko prišli do svobodne odločitve. Učenje Cerkve o Božji volji je mnogo širše in vključuje tudi človekovo svobodo in ljubezen. Vabi nas, da z voljo in z ljubeznijo usmerimo naše delovanje v tisto smer, ki vodi v ‘zveličanje’ po poti razodete ‘resnice’ o človeku. In to nas same in vse druge. Božja volja je torej, da izberemo v konkretnem primeru tisto ‘varianto’, ki bo omogočala prav to odrešenjsko dogajanje. Povejmo to s primero hoje na vrh gore. Če je ‘vrh gore’ zveličanje, je Božja volja, da se povzpnemo na ta vrh; ker pa na ta vrh vodi več poti, nekatere pa na vrh sploh ne vodijo, izpolnimo Božjo voljo takrat, ko izberemo eno izmed tistih, ki vodijo na vrh; katero pa bomo izbrali, pa nam Bog prepušča in je ne izbere namesto nas. Torej ni Božja volja, da izberemo točno določeno pot, ampak da pridemo na vrh. Seveda nam Bog lahko sugerira kakšno izmed poti, ki bi bila najprimernejša za nas, kot lahko pot svetujemo tudi ljudje drug drugemu; a izpolnimo Božjo voljo tudi, če pridemo na vrh po kateri drugi.
    Še en vidik iskanja Božje volje je pomemben. Najdemo jo lahko vedno le v občestvu in samo občestvo Cerkve nam jo lahko potrdi. Posameznik se lahko tudi zmoti pri presoji, kaj je zanj Božja volja. Nevarno je reči: “Spoznal sem, da je to Božja volja zame.” In potem za vsako ceno, brez preverjanja v skupnosti Cerkve, trmasto pri tem vztrajati. Ob tem lahko hitro svojo samovoljo utemeljujemo v Bogu in jo predstavljamo kot ‘Božjo voljo’. Način, kako prihajamo do čim večje jasnosti glede Božje volje je razločevanje duhov. K tej veščini, ki se je v verski vzgoji in samovzgoji moramo naučiti, pogosto spodbuja papež Frančišek v svojem učenju. Dobro se je te veščine kar najbolje naučiti, zaključije v odgovoru upokojeni maribiorski škof dr. Turnšek.
    3) Sv. Alfonz Liguori je verjel, da je uspešno duhovno življenje odvisno od ene same stvari. V današnjem svetu mnogi ljudje iščejo nekakšno “skrivno formulo”, s pomočjo katere bi našli duševni mir. Obstajajo številne teorije ali duhovnosti, ki trdijo, da poznajo rešitev, toda sv. Alfonz Liguori je odkril nekaj, kar nas lahko privede do trajnega miru, pa mnogi med nami na to pozabljamo. Nekoč je zapisal: “Bolj ko svojo voljo združujemo z Božjo, bolj bomo ljubili Boga.” Pojasnilo za boljše razumevanje: Neki Gospodar ima dva služabnika. Eden izmed njiju ves dan trdo dela – ampak na lastno pest; drugi pa dela manj, vendar počne to, kar mu je s strani Gospodarja naročeno. Drugi bo seveda v gospodarjevih očeh bolj poslušen, prvi pa ne, ker ga ne posluša. Če to upoštevamo, se vprašajmo: zakaj bi počeli stvari Bogu v slavo, če to zanj ne bo sprejemljivo? Bog si ne želi naših žrtev, je prerok Samuel povedal kralju Savlu, želi pa si, da spoštujemo njegovo voljo. Človek, ki izpolnjuje svojo voljo, neodvisno od Boga, je na nek način malikovalec, saj Boga ne potrebuje in misli, da lahko vse stori z lastnimi močmi. Namesto da bi častil Božjo voljo, se Bogu zahvaljeval in izpolnjeval Gospodovo Voljo, v določenem smislu časti svojo človeško Voljo. Boga pa najbolje častimo, če v vsem izpolnjujemo Božjo voljo tako, kot nam to naroča Jezus, naš Odrešenik.
    Vse, kar premoremo, prinesimo pred Boga in se odrecimo svoji volji
    Izpolnjevanje Božje volje od nas zahteva določeno mero ponižnosti, kar pomeni, da se moramo odreči lastnim željam in lastni volji, da bi sledili in izpolnjevali Božje želje in Božjo Voljo. Pomeni, da večjih življenjskih odločitev ne sprejemamo na podlagi osebnih izbir in občutij ter intuicije, temveč po preudarni molitvi k Njemu, prošnji za navdih Svetega Duha in temeljiti presoji z Božjim vodstvom, tako da vse, kar premoremo, prinesemo pred Boga in izpolnjujemo Njegovo in ne našo človeško Voljo. In On bo blagoslovil vse kar se odločamo in delamo. To od nas zahteva trdno zaupanje v Boga, prepričanje, da nam Bog želi le dobro, želi si, da bi bili srečni. Pogosto je težko zaupati, da Bog vse najbolje ve, toda resnica je, da izpolnjevanje Božje volje vedno spremlja Božji Mir in spokojnost Božje Dobrote in Modrosti v naši duši. Po tem zaman hrepenimo, ko izvajamo svojo voljo, in ko v iskanju materialnih dobrin in zemeljskih radosti zaman iščemo svoj mir.
    4) Sv. Liguori je poznal zgodbo o menihu, ki ga je opat spraševal, ali so mu številne tragedije, kot je bil nedavni rop samostana, odvzele pogum. “Nasprotno, za vrnitev se lahko zahvalim Bogu, kot je moja navada v takšnih primerih, v celoti prepričan, da Bog vse stvari počne ali pa dopušča, da se zgodijo, v svojo slavo in v naš večji blagor; zahvaljujem se mu, da sem vedno miren, ne glede na to, kaj se zgodi.” Ob takšni usklajenosti z Božjo voljo se opat ni več čudil, zakaj je prav prek meniha Bog storil toliko čudežev.
    Če si z vsemi močmi prizadevamo, da bi svojo voljo združili z Božjo, bomo odkrili Veselje in Božji mir, ki nam ga nihče ne bo mogel odvzeti.
    5) Mati Angelica pa pravi takole: »Ljudje me pogosto vprašajo: Kako veš, da je nekaj Božja volja za tvoje življenje?” Pravim jim: “Vprašaj me naslednje leto in vedela bova, ali je bila to Božja volja.” Bog ne bo prišel dol in rekel: “Poglej, dragi človek, želim, da zame narediš tole majhno stvarco. Tega ne bo storil. Dal ti je pamet. Dal ti je spomin, razum, voljo. Ali se zavedaš, da imaš kot kristjan v sebi posvečujočo milost? Moli. Pojdi naprej v njegovi milosti in odkril boš njegovo voljo za svoje življenje.« Imamo pa tudi Biblijo in Božje zapovedi, kjer nam Bog gavori, kaj je prav in kaj ni prav, ko se odločamo. Trdno je verjela, da ne smeš čakati na potres, da bi se odločil, ampak moraš v molitveni drži razmisliti o tem, k čemu te Bog kliče, in potem to storiti. Da bi se preudarno odločili, moramo uporabiti svoje darove in talente, svojo pamet in sposobnosti, ki ti jih je Bog daroval, da boš delal v večjo Božjo Slavo in pomagal sebi in drugim ljudem, ko si molil in prosil Božjega blagoslova.
    Bog tudi iz napačnih odločitev naredi nekaj dobrega
    Poleg te modrosti pa mati Angelica navede še nekaj dodatnih meril za razločevanje Božje volje.
    1) Ali bom s tem kršil katero izmed Božjih zapovedi in Jezusovim naukom iz Evangelija?
    2) Ali je proti predpisom in naukom Svete katoliške Cerkve?
    3) Ali sem molil in prosil Boga za blagoslov, Vodstvo in Poduk, da vem kaj je prav?
    4) Ali bo to Bogu v slavo in čast?
    5) Ali in kako bo to koristilo meni, drugim ljudem, družbi, okolju kjer živim, moji družini in mojemu duhovnemu življenju?
    6) Ali bom res kaj dobrega s tem naredil in pomagal drugim in sebi, saj imam od Boga pamet in talente, da kaj naredim?
    7) Ali me notranji glas vesti, Božjega miru ter veselja nagovori in mi v odgovoru pove, da delam prav in da sta mirna moje srce in duša, ker delam dobro in hodim po pravi Poti k Jezusu?

    Sklep: Če se naša odločitev sklada s temi kriteriji, potem je v skladu z Božjimi načrti, je poudarek! Spolnjujmo Božjo Voljo in prosimo Boga, da nam pove, kaj je prav in kaj naj naredimo!!! Spolnjevanje Božje Volje pomeni Molitev, Vero v Boga, spolnjevanje Evangelija, Ljubezen, Dobrota, Usmiljenje, Samaritanska Pomoč Ubogim, Sočutje ki vodi k Pravičnosti, Odpuščanje in Življenju iz vere, ki se izraža v molitvah in dobrih delih ter v služenju za uboge in druge Ljudi. Predvsem pa pomeni to, da vedno sledimo Jezusu, spolnjujemo Nauke Evangelija in smo podobni Jezusu! Čutili bomo Veselje, Božji Mir in Vest nam bo povedala, da delamo vse prav!

    6) Chiara Lubich: Božja Volja za naše gibanje fokolarov
    Kakšna je morala biti naša naravnanost, da bi dokazali Bogu, da je res on središče vsega našega zanimanja? Chiara in njene prve tovarišice so se spraševale, kako naj živijo svoj novi življenjski ideal, Boga Ljubezen. Kaj hitro postane skoraj logično: tudi same so morale ljubiti Boga. Njihovo življenje bi bilo brez pomena, če ne bi bile »majhen plamen te brezmejne žerjavnice: ljubezen, ki odgovarja Ljubezni«. Zdelo se jim je velik in vzvišen dar, da imajo možnost ljubiti Boga. Tako so pogosto ponavljale: »Ne bi smele toliko reči: “Ljubiti moramo Boga”, temveč: “Oh! Moči te ljubiti, Gospod! Moči te ljubiti s tem malim srcem!« Tako so se spomnile, da je v evangeliju stavek, ki ne pusti izbire tistemu, ki hoče dosledno živeti kot kristjan: »Ne pojde v nebeško kraljestvo vsak, kdor mi pravi: ›Gospod, Gospod,‹ ampak kdor uresničuje voljo mojega Očeta, ki je v nebesih« (Mt 7,21). Izpolnjevati Božjo voljo: to je bila torej velika možnost, ki so jo imele, da bi ljubile Boga. In tako sta bila Bog in njegova volja isto.
    Chiara Lubich iz gibanja fokolarov je zapisala: »Bog je bil kot sonce. Vsak od nas pride do njega po žarku: Božja volja nad menoj, nad mojo tovarišico, nad drugo. Eno samo sonce, različni žarki, čeprav vedno “sončni žarki”. En sam Bog, ena sama volja, različna za vsakega, čeprav vedno Božja volja. Hoditi smo morale po svojem žarku, ne da bi kdaj skrenile. In hoditi po njem v času, ki nam je dan. Ni bilo primerno ustavljati se v preteklosti ali sanjati o prihodnosti. Preteklost je bilo treba prepustiti Božjemu usmiljenju, saj ni bila več v naših rokah; in prihodnost bomo živeli v polnosti, ko bo postala naša sedanjost, ko bomo spolnjevali Božjo Voljo!.
    V rokah smo imelI samo sedanjost. V sedanjosti lahko, da bi Bog kraljeval v našem življenju, osredotočimo um, srce, moči, da bi izpolnjevale njegovo Božjo voljo. Kakor potnik v vlaku ne hodi gor in dol po vagonu, da bi prej prispel na cilj, ampak sedi in se prepusti vožnji, tako bi morala naša duša, da bi prišla do Boga, izpolnjevati njegovo voljo v celoti v sedanjem trenutku, kajti čas gre sam naprej. Ne bi bilo zelo težko razumeti, kaj hoče Bog od nas. On je kazal svojo voljo po predstojnikih, Svetem pismu, dolžnostih lastnega stanu, okoliščinah, navdihih … Minuto za minuto razsvetljeni in ob pomoči dejanske milosti bi gradili zgradbo naše svetosti ali bolje: ker bi izpolnjevali voljo Drugega – Boga samega – bi on gradil v nas sebe.
    Zato izpolnjevanje Božje volje ne pomeni samo “vdanosti”, kakor pogosto ljudje razumejo, temveč največja Božja pustolovščina, ki jo nekdo lahko doživi, bistvo te pa je, da ne gremo za svojo bedno voljo, ne za svojimi omejenimi človeškimi načrti, ne da se ne zavedamo svoje grešnosti in nepopolnkisti, temveč vedno za Bogom in da uresničimo Božji načrt, ki ga ima Bog za vsakega svojega Človeka, ki je njegov otrok. To je Božji, nepojmljiv, zelo bogat načrt, ki je v dobro ljudi, ki jih Bog ljubi. In izpolnjevati Božjo voljo je bilo za nas odkritje poti svetosti za vse. Božja volja je namreč lahko, saj jo lahko živi vsak, kjer koli, v kateri koli okoliščini ali v katerem koli poklicu, vstopnica za dostop množic do svetosti. Izpolnjevati Božjo voljo je, da bi ga vsi ljubili. Zato je postal pomemben steber naše duhovnosti edinosti gibanja fokolarov.«
    Chiara Lubich, Gibanje fokolarov

    KAM GREŠ ČLOVEK? BREZ BOGA SI NIČ! Quod homo quo vadis? TE ET QUOD NIHIL SINE DEO?
    Ponavljanje je mati učenja. Repetitio est mater studiorum. Ljubimo Boga in ljudi in se nenehno učimo, da bomo delali kar je prav v Božjih Očeh za nas! Amen. Janez

    P.s.: članek sem dopolnil in razširil in ga z veseljem podarjam ljudem dobre volje; spodbujam vas, da se o verskih stvareh nenehno podučite!

  54. Miro says:

    Ni jih ravno malo na spletnih straneh, ki so pri pojasnjevanju stvari s področja vere, duhovnosti in podobno, dokaj zapleteni in dolgovezni. Na srečo so tudi takšni, bolj redki, ki s preprosto govorico srca, govorico ljubezni, kratko in jedrnato povedo, kar je bistveno.

    ZNANI ŽUPNIK MARTIN GOLOB O TEM, KAJ POMENI, ČE NE UBOGAŠ: HITRO LAHKO NAREDIŠ ZDRAHO IN POSTANEŠ ZDRAHAR!

    Več o tem na:
    https://si.aleteia.org/2020/10/23/ce-ne-ubogas-lahko-hitro-naredis-zdraho-in-postanes-zdrahar

    Prosimo Gospoda Jezusa za duha poslušnosti in spolnjevanja Božje volje. Molimo: Pridi, Sveti Duh!

    Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

    • Janez says:

      V ponižnosti in bogaboječnosti naj bi bili verni ljudje skromni in kristjani naj bi se odrekali svojim sodbam! Vsakdo se trudi hoditi po Poti k Jezusu na svoj način in deluje kakor ve in zna. Ne bodimo preveč pametni g. Miro, ker brez Boga nič ne moremo in ne znamo prav narediti! Bog nam je dal vse talente in sposobnosti, ki jih premoremo! Ni bolj in manj tisto kar pred Bogom šteje! Dodajam za primerjavo v Naravi pojejo razni ptički različno in Častijo Boga Stvarnika; eniptički lepše pojejo kot drugi! Vsak poje na svoj način in s svojim napevom Bogu Slavo! Ne bodimo preveč vasezaprti kritiki in dogmatiki in ne sodimo, ker to ni naša domena g. Miro! Raje molimo in se spokorimo, da nam bo Bog odpustil naše grehe in žalitve! Ali ni dovolj Božje Vzgoje, ker se nismo dovolj spokorili in molili ter se spreobrnili tako, da bomo spolnjevali Božjo Voljo! Bog nam hoče vse dobro. Bodimo dobri in se spoštujmo!

      • Miro says:

        BOŽJA BESEDA nam govori: »Jaz sem trta, vi mladike. Kdor ostane v meni in jaz v njem, ta rodi obilo sadu, kajti brez mene ne morete storiti ničesar« (Jn 15,5).

        Prosim, molimo skupaj za razsvetljenje v moči Svetega Duha!

        Pridi, Sveti Duh, napolni srca svojih
        vernih in vžgi v njih ogenj svoje ljubezni.
        Pošlji svojega Duha in prerojeni bomo in
        prenovil boš obličje zemlje.

        Molimo! Bog naš Oče, Sveti Duh nas
        razsvetljuje in uči. Naj nam pomaga, da
        bomo v življenju spoznali, kaj je prav, in
        vselej radi sprejemali njegove spodbude.
        Po Kristusu našem Gospodu. Amen.

        Prosim, molimo tudi za duha medsebojnega odpuščanja, sprave, strpnosti in potrpežljivosti.

        Oče naš …
        Zdrava Marija …
        Slava Očetu …

        Božje usmiljenje, ki izviraš iz Presvetega Srca Jezusovega, zaupamo vate!
        Božje usmiljenje, v spreobrnjenju grešnikov, zaupamo vate!
        Božje usmiljenje, tolažba in blagor vsem, ki so skesanega srca, zaupamo vate!

        • Miro says:

          Posredujem še močno molitev, zelo potrebno v tem hudem času.

          SPRAVNA MOLITEV

          Bog bodi hvaljen.
          Hvaljeno bodi njegovo sveto ime.
          Hvaljen bodi Jezus Kristus, pravi Bog in pravi človek.
          Hvaljeno bodi ime Jezusovo.
          Hvaljeno bodi njegovo presveto Srce.
          Hvaljena bodi njegova predragocena Kri.
          Hvaljen bodi Jezus v najsvetejšem oltarnem Zakramentu.
          Hvaljen bodi Bog Sveti Duh, Tolažnik.
          Hvaljena bodi vzvišena Mati božja, presveta Devica Marija.
          Hvaljeno bodi nje sveto in brezmadežno spočetje.
          Hvaljeno bodi njeno slavno vnebovzetje.
          Hvaljeno bodi ime Device in Matere Marije.
          Hvaljen bodi njen prečisti ženin sveti Jožef.
          Hvaljen bodi Bog v svojih angelih in svetnikih.

          Božje usmiljenje, nedoumljiva skrivnost Presvete Trojice, zaupamo vate!

        • Janez says:

          Hvala vam brat v Kristusu, zelo lepo g. Miro. Pokojni nadškof dr. Alojzij Šuštar je bil vedno, tako mi je povedala njegova sestra dr. Slavka, mil človek, dober po srcu, vedno spravljiv, ker je živel po načelu: ” Dei voluntatem facere (ali slovensko Božjo voljo spolnjevati) v molitvah, v veri in vsak trenutek v življenju. Tudi v Kočevskem Rogu in sicer v življenju je odpuščal in prosil odpuščanja. Tako kot kristjani molimo in verujemi, tako moramo tudi živeti! Vse je dobro in pozabljeno, vsi si odpustimo tako, da nam odpustim tudi Bog; naj naša srca iskreno in goreče molijo in prosijo Boga, da nam odpusti grehe in nam pomaga iz težkih preizkušenj zaradi koronavirusa! Z Ljubečim srcem in dobrosrčnostjo v duši si pomagajmo kristjani in vsi ljudje dobre volje, molimo in ponižno prosimo vsi Boga, da nam Odpusti in od nas Odvzame koronavirus! Božja Pomoč ostani vedno z nami! Tvoja Volja ne naša se naj zgodi Gospod! Prosim Reci Jezus le Besedo in Ozdravljeni bomo! Ko bomo med seboj vsi ljudje dobre volje in kristjani dobri in si odpuščali, si pomagali in služili drug drugemu, nas bo Bog slišal in uslišal. Rad Te imam Človek, rad Te imam Gospod Bog. Amen. Janez

          • Miro says:

            Priporočam, da se nenehno poglabljamo tako v BOŽJO BESEDO, pa tudi v Dnevnik sv. Favstine Kowalske, velike glasnice Božjega usmiljenja. Veliko molimo, da bomo lahko z Gospodovo pomočjo izpolnili Njegovo besedo, ki nam govori, ponovno citiram:

            »Jaz sem trta, vi mladike. Kdor ostane v meni in jaz v njem, ta rodi obilo sadu, kajti brez mene ne morete storiti ničesar« (Jn 15,5).

            MOLITEV ZA ŽIVLJENJE USMILJENJA

            V imenu Očeta in Sina in Svetega Duha. Ves se želim spremeniti v tvoje usmiljenje,
            da bi bil živi odsev tebe, o Gospod. Naj ta največja božja lastnost, to je brezmejno božje
            usmiljenje, skozi moje srce in mojo dušo dospe k bližnjim.

            Pomagaj mi, Gospod, da bi bile moje oči usmiljene, da bi nikoli ne sumničil in ne sodil po zunanjosti, ampak iskal to, kar je v dušah mojih bližnjih lepo, in jim pomagal.

            Pomagaj mi, Gospod, da bi bil moj sluh usmiljen, da bi se sklanjal k bližnjim v potrebah, da bi moja ušesa ne bila brezbrižna ob bolečini in vzdihljajih bližnjih.

            Pomagaj mi, Gospod, da bi bil moj jezik usmiljen, da bi o svojih bližnjih nikoli ne govoril zaničljivo, pač pa da bi imel za vsakega besedo tolažbe in odpuščanja.

            Pomagaj mi, Gospod, da bi bile moje roke usmiljene in polne dobrih del, da bi svojim
            bližnjim znale delati le dobro in bi nase sprejemal težja in napornejša opravila.

            Pomagaj mi, da bi moje noge bile usmiljene, da bi svojim bližnjim vedno hitele na pomoč, ne oziraje se na svojo onemoglost in utrujenost. Služenje bližnjim je moj pravi počitek.

            Pomagaj mi, Gospod, da bi bilo moje srce usmiljeno, da bi čutil vse trpljenje bližnjih in da nikomur ne odrečem svojega srca. Iskreno se bom srečeval tudi s tistimi, za katere vem, da bodo zlorabljali mojo dobroto, toda sam se bom zaprl v Srce usmiljenega Jezusa.

            O svojem trpljenju bom molčal. Moj Gospod, naj se tvoje usmiljenje odpočije v meni. Moj Jezus, spremeni me v sebe, kajti ti zmoreš vse.

            Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu, kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej in vekomaj. Amen! (Dnevnik sv. Favstine Kowalske, št. 136)

            http://www.sticna.com/Dnevnik_Svete_Favstine_Kowalske.pdf

            Božje usmiljenje, ki izviraš iz Presvetega Srca Jezusovega, zaupamo vate!
            Božje usmiljenje, ki si nam dalo Presveto Devico Marijo za Mater usmiljenja, zaupamo vate!
            Sv. Favstina Kowalska, prosi za nas!

  55. Miro says:

    MAZILJENJE SVETEGA DUHA VTISNE DUHOVNIKU POSEBNO DUHOVNO NEIZBRISNO ZNAMENJE, GA UPODOBI PO KRISTUSU DUHOVNIKU IN GA NAPRAVI SPOSOBNEGA DELOVATI V OSEBI KRISTUSA, KI JE GLAVA CERKVE!

    Priporočimo se Svetemu Duhu s prošnjo, naj nam pomaga pri branju in premišljevanju Kompendija Katekizma katoliške Cerkve. Kot je zapisal papež Benedikt XVI., naj vsakdo ob branju tega uglednega in verodostojnega besedila, zlasti po priprošnji presvete Marije, Matere Kristusa in Cerkve, vedno bolj prepoznava in sprejema neizčrpno lepoto, edinstvenost in aktualnost najodličnejšega Daru, ki ga je Bog podelil človeštvu: svojega edinega Sina, Jezusa Kristusa, ki je »pot, resnica in življenje« (Jn 14,6).

    Katera sta zakramenta v služenju občestva in poslanstva?
    Dva zakramenta, sveti red in sveti zakon, podeljujeta posebno milost za posebno poslanstvo v Cerkvi in sta namenjena graditvi božjega ljudstva. Oba prispevata zlasti k cerkvenemu občestvu in zveličanju drugih.

    ZAKRAMENT SVETEGA REDA

    Kaj je zakrament svetega reda?
    Sveti red je zakrament, po katerem se poslanstvo, ki ga je Kristus izročil svojim apostolom, še naprej izvršuje v Cerkvi do konca časov.

    Zakaj se imenuje zakrament svetega reda?
    Ordo označuje cerkveno telo, v katero je kdo vključen s posebnim posvečenjem (ordinatio). To posvečenje omogoča na osnovi posebnega daru Svetega Duha, v Kristusovem imenu in z njegovo avtoriteto izvrševati sveto oblast (sacra potestas) v služenju božjemu ljudstvu.

    Kakšno mesto ima zakrament svetega reda v odrešenjskem božjem načrtu?
    Predpodobe tega zakramenta so v stari zavezi služenje levitov kakor tudi Aronovo duhovništvo in postavitev sedemdesetih “starešin” (4 Mz 11,25). Te predpodobe najdejo svojo spolnitev v Jezusu Kristusu, ki je s svojo daritvijo na križu “edini srednik med Bogom in ljudmi” (1 Tim 2,5), “veliki duhovnik po Melkizedekovem redu” (Heb 5,10). Eno samo Kristusovo duhovništvo postaja navzoče po službenem duhovništvu.

    Iz katerih stopenj je sestavljen zakrament svetega reda?
    Sestavljen je iz treh stopenj, ki so nenadomestljive za organsko zgradbo Cerkve: iz stopnje škofov, duhovnikov in diakonov.

    Kateri učinek ima škofovsko posvečenje?
    Škofovsko posvečenje podeli polnost zakramenta svetega reda, naredi škofa za zakonitega naslednika apostolov, ga vključi v zbor škofov, kjer s papežem in drugimi škofi deli skrb za vse Cerkve, ter mu podeli nalogo poučevanja, posvečevanja in vodenja.

    Katera služba je zaupana škofu v delni Cerkvi?
    Škof, kateremu je zaupana krajevna Cerkev, je vidno počelo in temelj edinosti te Cerkve, za katero kot Kristusov namestnik s pomočjo svojih duhovnikov in diakonov izpolnjuje pastirsko službo.

    Kateri učinek ima duhovniško posvečenje?
    Maziljenje Svetega Duha vtisne duhovniku posebno duhovno neizbrisno znamenje, ga upodobi po Kristusu duhovniku in ga napravi sposobnega delovati v osebi Kristusa, ki je glava Cerkve. Kot sodelavec škofovskega reda je duhovnik posvečen za oznanjevanje evangelija, za obhajanje bogoslužja, zlasti evharistije, iz katere njegova služba zajema moč, in za pastirja vernikov.

    Kako duhovnik izvršuje svojo službo?
    Čeprav je duhovnik posvečen za vesoljno poslanstvo, izvršuje svojo službo v delni Cerkvi v zakramentalnem bratstvu z drugimi duhovniki. Ti sestavljajo en zbor duhovnikov in v občestvu s škofom ter v odvisnosti od njega nosijo odgovornost za delno Cerkev.

    Kateri učinek ima diakonsko posvečenje?
    Diakon je upodobljen po Kristusu, ki je služabnik vseh. Posvečen je za služenje v Cerkvi, ki ga izvršuje pod oblastjo svojega škofa. Opravlja naloge pri službi besede, bogoslužja, dušnega pastirstva in dobrodelnosti.

    Kako se obhaja ta zakrament?
    Zakrament svetega reda se v vseh treh stopnjah podeljuje s tem, da škof položi roke na glavo posvečencu in izgovarja slovesno posvetilno molitev. Z njo prosi Boga za posvečenca in njegovo službo posebno izlitje Svetega Duha in njegovih darov.

    Kdo more podeliti ta zakrament?
    Podeljevanje treh stopenj zakramenta svetega reda pripada veljavno posvečenim škofom kot naslednikom apostolov.

    Kdo more prejeti ta zakrament?
    Posvečenje more veljavno prejeti le krščen moški: Cerkev vé, da jo ta izbira veže, ker izhaja od Gospoda samega. Nihče nima pravice prejeti zakramenta svetega reda. Cerkvena oblast mora marveč presoditi, da je primeren za to službo.

    Ali se zahteva celibat od tistega, ki prejme zakrament posvečenja?
    Za škofovstvo se celibat vedno zahteva. Za duhovništvo (prezbiterat) v latinski Cerkvi so redno izbrani možje, ki živijo neporočeno in hočejo ohraniti celibat “zaradi božjega kraljestva” (Mt 19,12); v vzhodnih Cerkvah se ni dovoljeno poročiti po prejemu posvečenja. Za stalni diakonat je mogoče sprejeti tudi že poročene može.

    Kateri so učinki zakramenta svetega reda?
    Ta zakrament podarja posebno izlitje Svetega Duha, ki posvečenega – v skladu z vsakokratno stopnjo zakramenta – upodobi po Kristusu v njegovi trojni službi duhovnika, preroka in kralja. Zakrament svetega reda podeli neizbrisno duhovno znamenje ali pečat. Zato ga ni mogoče ponoviti niti ne podeliti za omejen čas.

    S kakšno oblastjo se izvršuje službeno duhovništvo?
    Posvečeni duhovniki govorijo in delujejo pri izvrševanju svoje svete službe ne v svoji avtoriteti in tudi ne po naročilu ali pooblastilu skupnosti, marveč v osebi Kristusa, Glave, in v imenu Cerkve. Zato se službeno duhovništvo razlikuje bistveno in ne le po stopnji od skupnega duhovništva vernikov, katerim v služenje ga je Kristus postavil.

    (vir: Kompendij KKC, 321-336, se nadaljuje)

    Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

  56. Janez says:

    Še dodatno pojasnilo dr. Turnška glede tega, kaj je greh proti Svetemu Duhu!

    Kaj je greh proti Svetemu Duhu in kaj je duša in vest? Ognjišče dr. Turnšek Marijan
    Vprašanje za Ognjišče: Prvo: slišimo, da se vsi grehi lahko odpustijo, razen grehi proti Svetemu Duhu. Kateri so ti grehi? Drugo pa je povezano z dušo in vestjo. Kaj je pravzaprav duša? Ali je to isto kot vest? Zakaj nekateri živijo tako, kot bi ne imeli duše in prav tako ne vesti? Bralec Ognjišča

    Odpuščanje naših grehov, ki je sad Jezusove velikonočne daritve za nas vse, je nezaslužen in zastonjski dar ljubezni Svete Trojice. Kot ljubezni in nobenega izraza ljubezni ne moremo zaslužiti ali izsiliti, še manj prisiliti, tako tudi odpuščanja grehov ne. Zato je v osnovi treba reči, da ni tako velikega greha, ki ga Bog ne bi mogel ali hotel odpustiti. Zopet pa je prav jasno povedati, da ni tako majhnega greha, da bi ga Bog mogel odpustil človeku mimo njegove želje in privolitve. Če torej kakšen greh ne more biti odpuščen, ni to zaradi Boga, ker ga ne bi hotel ali mogel, ampak zaradi grešnika, ki ne želi Bogu odpreti svojega grešnega stanja, da bi s svojo očiščujočo in odrešujočo ljubeznijo mogel vstopiti v njegovo resničnost greha in jo s tem izničiti; njega pa sprejeti nazaj v občestvo kot oče izgubljenega sina. Greh proti Svetemu Duhu imenujemo pravzaprav prav takšno zakrknjeno stanje človekovega srca, ki zavrača delovanje Svetega Duha v svoji notranjosti. Sveti Duh je namreč Božja ljubezen, ki se ‘pretaka’ med Očetom in Sinom in želi v ta krogotok Božjega življenja vključiti tudi grešnega človeka, ki je z grehom ali povsem prekinil svojo povezavo z njim ali pa jo močno okrnil. KDOR JE BOGU NEDOSTOPNO ZAKRKNJEN IN NEDOSTOPEN TAKO, DA BOGA NITI NE PRIZNA, DA JE BOG, IN SE KOT GREŠNI ČLOVEK SAM POSTAVI NA NJEGOVO MESTO ALI POSTAVI TJA KAKŠNO DRUGO STVAR, TA GREŠI PROTI SVETEMU DUHU!. ČE SE TO STANJE SPREMENI, PA BOG LAHKO VSTOPI VANJ IN MU NAKLONI SVOJO OČIŠČUJOČO IN ODPUŠČAJOČO MILOSTNO BOŽJO NAVZOČNOST IN ODPUŠČAJOČO LJUBEZEN! Takrat pa ta greh do Svetega Duha ni več neodpustljiv, ker človek ni več zakrknjen in nedostopen do Boga, KER GA JE SPREJEL IN VANJ VERUJE!

    In še nekaj misli glede duše in vesti. Po svetopisemskem razodetju je človek oseba, ki je ustvarjena po Božji podobi in je telesno-duhovna resničnost. In duša je tisto duhovno počelo v človeku, zaradi katerega postane materialno telo človeško in deležno dostojanstva Božje podobe. Duhovna duša ne nastane iz spolnih celic obeh staršev, kot to velja za telo, ampak jo Bog iz ljubezni neposredno ustvari in je zato neumrljiva. To po današnjem splošnem prepričanju Bog stori sočasno s spočetjem in od takrat naprej novo bitje ostane človek za vso večnost. Človek kot oseba je zaradi obdarovanosti z duhovno in neumrljivo dušo, ki je neločljivo povezana z njegovo telesno komponento, z razumom in s svobodno voljo naravnana na Boga in poklicana z dušo in telesom k večni blaženosti v nebesih; torej v neposredno občestvo s Sveto Trojico in v njej z vsemi odrešenimi.

    Če kakšen greh ne more biti odpuščen, ni to zaradi Boga, ker ga ne bi hotel ali mogel, ampak zaradi grešnika, ki ne želi Bogu odpreti svojega grešnega stanja.
    Prav to, da smo telesno-duhovna bitja, da smo torej tudi duša, nam omogoča, da nosimo v sebi poseben ‘Božji glas’, ki ga imenujemo VEST. Človek je namreč sposoben, če ni ovir, v svojem srcu dokaj jasno spoznati, kaj je dobro in kaj slabo; in to mimo svojih subjektivnih ali celo egoističnih interesov. Pri tem razločevanju so v vest vključene tudi druge človekove sposobnosti, zlasti sodba razuma in intuitivni vpogled. S tem je človek sposoben dojemati nravno (etično – moralno) vrednost dejanj in tudi sprejemati odgovornost zanje.

    Kadar smo pripravljeni kot razumna bitja poslušati ta notranji glas, vest, moremo ‘slišati’ Boga, ki nam govori. Pravilno oblikovana vest soglaša s tem, kar je v skladu z razumom in z razodeto Božjo postavo. In k dostojanstvu človeka spada, da more in sme ravnati po takšni vesti. Nihče bi ga ne smel siliti v kaj drugega. Po stanju, ki sledi izvirnemu grehu, pridemo do pravilne in resnicoljubne vesti s pomočjo vzgoje, s čim globljim poznavanjem Božje besede in učenja Cerkve. Zelo pomembna je pri tem tudi molitev ter pogovor z modrimi ljudmi. Vsakodnevno pravilno izpraševanje vesti ali pregled dneva skupaj s Svetim Duhom, gotovo pri oblikovanju vesti zelo koristi, saj jo ohranja občutljivo in pravilno naravnano. Zaradi osebnih razlogov ali vplivov od ‘zunaj’ se vest pri svojih sodbah more tudi motiti. Če oseba za to stanje nima osebne krivde, se ji slaba dejanja, ki sledijo takšni vesti, ne prištevajo kot krivda; seveda pa zlo vseeno povzročijo in niso dobra. Kolikor je pa sama hote pripomogla k tej ‘zameglitvi’ vesti, pa nosi tudi sorazmerno odgovornost za dejanja, ki ji sledijo. Če v takšnem zatemnelem stanju vesti vztrajamo, lahko pride do ‘kosmate’ vesti, torej vesti, ki ni več občutljiva in kot ‘dobro’ sprejema tudi sicer očitno slaba dejanja. Lahko pa se razvije tudi ‘preobčutljiva’ vest; ta pa napak presoja slabost dejanj in jim pripisuje večjo slabost, kot jo v resnici nosijo v sebi.

    Človek je sposoben v svojem srcu dokaj jasno spoznati, kaj je dobro in kaj slabo.
    Zakaj nekateri živijo, kot da ne bi imeli duše niti vesti, je vprašanje, na katerega je težko direktno odgovoriti, saj ima verjetno vsak primer svojo lastno zgodovino in razvoj, ki bi ga bilo treba poznati, da bi lahko presodili bolj konkretno. A splošno lahko rečemo, da na oblikovanje vesti vpliva marsikaj: tako notranje stvari v človeku (intelektualne, čustvene in duhovne sposobnosti; razne notranje rane, ki so posledica lastnih ali tujih dejanj) kot zunanji vplivi (zlasti vplivi okolice, javnega mnenja, družbene norme, krogi prijateljev, kdaj tudi poklic … in še marsikaj). Vendar pa lahko verjamemo in upamo, da noben človek ni tako odtujen samemu sebi, da z lastnim prizadevanjem, s pomočjo drugih in z Božjo milostjo ne bi mogel svoje vesti spet ‘prebuditi’ in se zavesti, da ni samo golo biološko telo, ampak da ima tudi duhovno dušo, ki ga dela drugačnega od prav vsega drugega ustvarjenega. Torej je skrb za negovanje svoje notranjosti izredno pomembna skrb človeka zase in seveda tudi pomembna soodgovornost za oblikovanje notranjosti drugih. Na duhovni ravni smo namreč med seboj povezani in vplivamo drug na drugega v dobrem in slabem; hočemo ali nočemo. Naj nam tudi Božje usmiljenje in Božja Milostna Ljubezen pomaga, da bomo drug na drugega vplivali predvsem v DOBREM IN Z LJUBEZNIJO TER USMILJENIM ODPUŠČANJEM!. Če nam Odpušča Bog Odpuščajmo tudi mi drug drugemu in Ljubimo drug drugega, kot nas Ljubi naš Dobri in Usmiljeni Bog!

    Upokojeni mariborski nadškof dr. TURNŠEK, Marjan. Ognjišče (2016). Nekoliko dopolnjeno besedilo.

    Efežanom 1, 7: V njem, po njegovi krvi imamo odkupitev, odpuščanje prestopkov po bogastvu njegove milosti.

    Addendum:
    Po Jezusovem nauku so lahko vsi grehi ljudem odpuščeni. (Matej 12,31). To je posebno in veselo sporočilo za vse nas grešne ljudi in kristjane. Ne glede na to, kakšen greh si naredil, če se iskreno spokoriš, prideš k Bogu in ga prosiš za odpuščanje, ti bo odpustil. Jezus pričakuje vsakega človeka z razširjenimi rokami. Kristusova kri lahko očisti vsak greh.Prosimo Boga za Odpuščanje in tudi mi odpuščajmo drugim dolžnikom!

    Neodpustljivi greh ni nikakršen posamezni greh ali kakšna druga oblika greha. Neodpustljivi greh je stanje, stopnja grešnosti, ki nastane v človekovem življenju. Torej to ni neko posamezno delo, ampak stalno, trajno UPIRANJE Svetemu Duhu. Neodpustljivi greh je uporno zavračanje vabil Božje ljubezni, ki jih Jezus pošilja človeškemu srcu, in navodil Svetega Duha; to je stanje, v katerem Sveti Duh ne more več prodreti do ZAKRKNJENEGA človekovega srca. Vendar Bog vedno čaka človeka, da se VRNE K NJEMU NAZAJ V OBJEM!

    • Hvala says:

      VERA JE DAR OD BOGA. Nekdo ima verne starše, nekdo pa ima svoje roditelje, ki so popolnoma neverni. Razmišljam; Bog je Usmiljen, in išče in nagovarja vsakega človeka na razne načine , da se obrne k Njemu. Vendar zakrknjena srca so zakrknjena.
      Po drugi strani pa gledam človeka z zakrknjenim srcem in si sama mislim, da ne more verovati, če nima podeljene milosti. Kako naj veruje, če nima to milost? Zakaj je nima, je po moje Božja skrivnost. Mi ljudje verni imamo nalogo , da molimo za spreobrnjenje grešnikov.
      Gospod je faraonu zakrknil srce, da ni pustil odpeljati sužnje iz Egiptovske dežele, da je Gospod napravil čudeže, da bi verovali.

      Bog pravi Mojzesu: “TOREJ NI ODVISNO OD TISTEGA, KI HOČE, NITI OD TISTEGA , KI TEČE, AMPAK OD BOGA, KI IZKAZUJE USMILJENJE. SAJ PRAVI PISMO FARAONU. PRAV ZATO SEM TE OBUDIL, DA NA TEBI POKAŽEM SVOJO MOČ IN DA SE MOJE IME RAZGLASI PO VSEJ ZEMLJI. BOG SE TOREJ USMILI, KOGAR SE HOČE, IN ZAKRKNE, KOGAR HOČE (Rim. 9,16-18).

      KAKOR STE BILI NAMREČ VI NEKOČ BOGU NEPOSLUŠNI, ZDAJ STE PA ZARADI NJIHOVE NEPOSLUŠNOSTI DOSEGLI USMILJENJE, TAKO SO ZDAJ TUDI TI ZARADI USMILJENJA, KI STE GA BILI DELEŽNI, POSTALI NEPOSLUŠNI, DA BI TUDI ONI PRIŠLI DO USMILJENJA. BOG JE NAMREČ VSE VKLENIL V NEPOSLUŠNOST, DA BI VAM IZKAZAL USMILJENJE( Rim 11, 30-32).

      O GLOBOČINA BOŽJEGA BOGASTVA IN MODROSTI IN SPOZNANJA! KAKO NEDOUMLJIVI SO NJEGOVI SKLEPI IN NEIZSLEDLJIVA NJEGOVA POTA!
      KDO JE NAMREČ SPOZNAL GOSPODOV UM? (Rim 11, 33-34).

      Pri Bogu je vse mogoče! Tako kot je razbojnik na križu prosil Jezusa za usmiljenje in ga je prejel tik pred smrtjo, tako tudi Bog lahko da možnost, da se posameznik nekaj minut pred smrtjo, če želi še odloči Zanj.

      Vas g. Miro tudi naprošam, če še vi podate svojo razlago glede navedenega- VERA JE DAR .

  57. Miro says:

    ŠEST GREHOV PROTI SVETEMU DUHU – ŠEST RAZLIČNIH PLEVELOV IZ ENE SAME KORENINE: ZAVRAČANJA BOŽJE DOBROTE – GREH ZOPER SVETEGA DUHA JE »NEODPUSTLJIV« ZATO, KER GREŠNIK SAM NE DOPUŠČA, DA BI MU BOG ODPUSTIL!

    V evangeliju po Mateju je zapisano: »Tudi če kdo reče besedo zoper Sina človekovega, mu bo odpuščeno, če pa kdo reče kaj zoper Svetega Duha, mu ne bo odpuščeno ne v tem veku ne v prihodnjem« (Mt 12,32).

    To zastrašujoče svarilo se nanaša na greh zavračanja Božje milosti, na zavrnitev Božje ponudbe odrešenja – popolno zavrnitev dejanj, neprestanih vabil in svaril Svetega Duha. Volja človeka, ki bi storil ta greh, je tako otrdela, da si ne želi Božjega usmiljenja, in zavrača Njegovo dobroto …

    Več o tem na:
    https://si.aleteia.org/2018/06/10/6-grehov-proti-svetemu-duhu

    Molimo: PRIDI, SVETI DUH

    Pridi, Sveti Duh, napolni srca svojih
    vernih in vžgi v njih ogenj svoje ljubezni.
    Pošlji svojega Duha in prerojeni bomo in
    prenovil boš obličje zemlje.

    Molimo! Bog naš Oče, Sveti Duh nas
    razsvetljuje in uči. Naj nam pomaga, da
    bomo v življenju spoznali, kaj je prav, in
    vselej radi sprejemali njegove spodbude.
    Po Kristusu našem Gospodu. Amen.

    Božje usmiljenje, neizmerno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

  58. Janez says:

    Zakaj je pomembno verjeti v nezmotljivost Božje Besede v Svetem pismu? Ker nam tam govori Bog!
    Živimo v času, ko so ljudje nagnjeni k temu, da omalovažujoče skomignejo z rameni, kadar naletijo na napako. Namesto da bi kot Pilat vprašali: »Kaj je resnica?«, postmoderni človek reče: »Nič ni resnica,« ali mogoče: »Morda obstaja resnica, vendar tega ne moremo vedeti, kar je relativiziranje po človeško.« Navadili smo se na to, da se nam laže, in mnogi ljudje sprejemajo napačno pojmovanje, da so tudi v Svetem pismu napake, kar ni res!. Nauk o nezmotljivosti Svetega pisma je izredno pomemben, ker tako objektivna resnica obstaja, saj je zapisana Božja Beseda. Zato je resnica pomembna. Ta zadeva odraža Božjo Ljubezen do vseh ljudi, Božji Nauk za ljudi, Božji značaj in je zato temelj za naše versko razumevanje vsega, kar uči Sveto pismo. Velkja le kar je zapisano v Svetem pismu ali Sola Scriptura! Bog je narekoval in/ali navdihoval izbranim svetopisemskim pisateljem Sveta Božja besedila in Nauke, ki so danes v Svetem pismu. Spodaj je navedenih nekaj razlogov, zakaj bi morali popolnoma in iskreno verjeti v nezmotljivost Božje Ustave ali Svetega pisma ali Božjega Pisma ljudem in ga z Ljubeznijo in Radostjo brati in proučevati, premišljevati, ga upoštevati v vsakdanjem življenju poleg tega, da molimo in prosimo k Bogu:

    1. Sveto pismo samo zase trdi, da je popolno. »GOSPODOVI izreki so čisti izreki, srebro prečiščeno v topilnici na zemlji, sedemkrat očiščeno« (Psalm 12,7). »GOSPODOVA postava je popolna« (Psalm 19,8). »Vsak izrek Boga je prečiščen« (Pregovori 30,5). Te trditve o čistosti in popolnosti so absolutne izjave. Bodite pozorni na to, da ne pravijo, da je Božja beseda »v glavnem« čista ali da je Sveto pismo »skoraj« popolno. Sveto pismo samo zase trdi, da je v celoti popolno, in ne dopušča teorij o »delni popolnosti«.

    2. Jezus je potrdil vsako besedo Svetega pisma (Evangelij po Mateju 5,18). Vsa preroštva o njem so se izpolnila in vnaprej je povedal, da se bodo (Evangelij po Mateju 26,53–56; Evangelij po Luku 24,25–27; Evangelij po Janezu 5,39–47). Trdil je, da je Stara zaveza dejanska zgodovina. Naj naštejemo samo nekaj primerov: Evangelij po Luku 11,51 — Abel je bil resnični posameznik; Evangelij po Mateju 24,37–39; Evangelij po Luku 17,26.27 — Noe in potop; Evangelij po Janezu 8,56–58 — Abraham; Evangelij po Mateju 10,15; 11,23.24; Evangelij po Luku 10,12 — Sodoma in Gomora; Evangelij po Luku 17,28–32 — Lot; Evangelij po Mateju 8,11; Evangelij po Luku 13,28 — Izak in Jakob; Evangelij po Janezu 6,31.49.58 — mana; Evangelij po Janezu 3,14 — kača; Evangelij po Mateju 12,39–41 — Jona; Evangelij po Mateju 24,15 — Daniel in Izaija. Jezusa ne moremo imeti za dobrega moralnega učitelja, še manj za Boga v človeškem mesu, če bi hote ali po pomoti potrdil toliko stvari, ki bi bile napačne.

    3. Sveto pismo je odsev svojega avtorja. Vse knjige so. Sveto pismo je napisal sam Bog, ko je deloval skozi človeške pisce v procesu, ki se imenuje »navdihnjenje«. »Vse Pismo je navdihnjeno od Boga« (Drugo pismo Timoteju 3,16). Gl. tudi Drugo Petrovo pismo 1,21 in Jeremija 1,2. Bog, ki je ustvaril vesolje, je popolnoma sposoben napisati in ohraniti nezmotljivo knjigo preko ljudi. Bog, ki je popoln, je sposoben napisati in posredovati popolno knjigo, tako da uporabi nepopolne ljudi. Ne gre preprosto za to: »Ali je v Svetem pismu kakšna napaka?«, ampak »Ali lahko Bog naredi napako?« Če Sveto pismo vsebuje dejanske napake, potem Bog ni vsemogočen in lahko tudi sam naredi napake. Če Sveto pismo vsebuje napačne informacije, potem Bog ne govori resnice, ampak je lažnivec. Če Sveto pismo vsebuje nasprotja, potem je Bog avtor zmede. Z drugimi besedami, če Sveto pismo v resnici ni nezmotljivo, potem Bog ni Bog.

    4. Sveto pismo presoja nas, ne obratno. »Božja beseda … presoja vzgibe in misli srca« (Pismo Hebrejcem 4,12). Bodite pozorni na odnos med »[človeškim] srcem« in »Božjo besedo«. Božja beseda (Sveto pismo) preiskuje in presoja človeško srce. Zavračanje delov Svetega pisma iz katerega koli razloga je poskus obračanja tega procesa. Če postavimo svoj razum nad Sveto pismo, grešno predpostavljamo, da mi preiskujemo in presojamo Boga. Krivoversko predpostavljamo, da se mora Sveto pismo podrediti našemu domnevno boljšemu vpogledu. Vendar Bog pravi: »O človek, kdo si vendar ti, da bi se prerekal z Bogom?« (Pismo Rimljanom 9,20).

    5. Svetopisemsko sporočilo moramo vzeti kot celoto. Ni mešanica ohlapno povezanih idej, izmed katerih lahko svobodno izbiramo. Mnogim ljudem so všeč vrstice, ki pravijo, da jih Bog ljubi, ne marajo pa vrstic, ki pravijo, da bo Bog sodil grešnikom. Vendar ne moremo preprosto izbrati, kar nam je všeč v Svetem pismu, ostalo pa zavreči. Na primer, če Sveto pismo nima prav o peklu, kdo bi verjel, da ima prav o nebesih – ali o čemerkoli drugem? Če Sveto pismo nima prav glede podrobnosti o stvarstvu in spolnosti, potem ne moremo zaupati niti podrobnostim o odrešitvi. Če je zgodba o Jonu bajka, potem je morda tudi zgodba o Jezusu. Če je Sveto pismo netočno, ko govori o geologiji, zakaj bi mu zaupali, ko govori o teologiji? Prav nasprotno, v Svetem pismu je Bog popolnoma in v celoti odkril svojo razodeto voljo brez napake. »GOSPOD, na veke ostaja tvoja beseda, trdno stoji v nebesih« (Psalm 119,89).

    6. Sveto pismo je naš edini avtoritativni vir za vero in prakso. Ker je nezmotljivo, ne potrebujemo drugega vira avtoritete. Dejansko je sprejemanje drugih virov verske avtoritete poleg Svetega pisma malikovanje. Vse, kar vemo o Jezusovih pričakovanjih glede naše zaupljive, poslušne vere, izvemo v Svetem pismu. Evangelij po Janezu 6,67–69 je čudovit primer. Jezus je bil pravkar priča odhodu mnogih, ki so lažno trdili, da hodijo za njim. Potem se je obrnil k dvanajstim apostolom in jih vprašal: »›Ali hočete tudi vi oditi?‹ Simon Peter mu je odvrnil: ›Gospod, h komu naj gremo? Besede večnega življenja imaš.‹« Pravo krščanstvo obstaja iz tega izključnega zaupanja v Gospoda in njegovo besedo, Sveto pismo.

    Nič od tega, kar smo predstavili tukaj, se ne sme jemati kot zavračanje prave učenosti. Nezmotljivost Svetega pisma kot pravega nauka potrjujemo prav s tem, da uporabimo svoj um za resno versko, zgodovinsko, jezikovno in arheološko raziskovanje. Zapovedano nam je, naj preučujemo besedo (Drugo Timotejevo pismo 2,15), in tisti, ki jo skrbno preučujejo, so pohvaljeni (Apostolska dela 17,11). Prav tako se zavedamo, da so v Svetem pismu težki odlomki in tudi odkrito nestrinjanje glede njihovega razlaganja. Vendar kdo sem jaz da bi s človeško pametjo to presojal?! Naš cilj je, da se približamo Svetemu pismu s strahospoštovanjem, ponižno pobožnostjo in molitvijo; in ko naletimo na nekaj, česar ne razumemo, še več goreče prosimo in molimo k Bogu, še več preučujemo Božjo Besedo in – če se nam odgovor še vedno izmika – ponižno priznamo svoje omejitve pred popolno Božjo besedo. Obenem prosimo Svetega Duha, da nas Vodi, Pouči in nam pomaga, da bomo z Božjo Pomočjo slednjič prav razumeli Božje sporočilo in nagovor in radi brali Božjo Besedo. Marsikdaj ljudje in/ali učeni ljudje razlagajo marsikaj po človeški pameti religiozne Božje skrivnosti in stvari s področja Vere, pri čemer moramo vedno paziri na razločevanje Duha, da nas res v besedah, naukih in dejanjih nagovori Ljubeči in Usmiljeni Bog, ki nam hoče dobro in ne prefrigani hudobec, ki svojo hudobijo rad vešče zamaskira v dopadljive nauke in preobleke, da bi zapeljal ljudi. Molimo in prosimo Svetega Duha, da bomo vedno zajemali iz Studenca Čiste Božje Besede in Nauka, kjer se pretekajo Ljubezen, Dobrota, Usmiljenje, Odpuščanje, pomoč in služenje drugim, sočutje in strpnost ter vse kar je DOBRO in KAR POMAGA LJUDEM, DA HODIMO PO POTI K JEZUSU ODREŠENIKU S TEM, DA SMO VEDNO V BESEDAH, MOLITVAH IN DEJANJIH PODOBNI JEZUSU KRISTUSU! Božja Pomoč in Ljubezen ostani vedno z nami vsemi!

    Gotquestions, lastni doprinos razmišljanj et altro

    Rimljanom 5,5: Upanje pa ne osramoti, ker je Božja ljubezen izlita v naša srca po Svetem Duhu, ki nam je bil dan.

    Danijel 9,9: Pri Gospodu, našem Bogu je usmiljenje in odpuščanje, čeprav smo se mu uprli.

    Addendum:
    »Ne pojde v nebeško kraljestvo vsak, kdor mi pravi: ›Gospod, Gospod,‹ ampak kdor uresničuje voljo mojega Očeta, ki je v nebesih« (Mt 7,12).

    Božja oziroma Očetova volja (gr. thélema toû patrós / theoû) je, da bi se noben človek ne pogubil, temveč da bi živel odrešeno in dosegel večno življenje (Jn 6,39sl.).

    To je od vekomaj Božji odrešenjski načrt, ki pa se ne more uresničiti brez svobodne človekove privolitve. Prav zato je Božja volja prizorišče boja za človekovo svobodo ali suženjstvo: na strani prvega je Bog Oče, ki je po sklepu svoje volje »vnaprej določil, naj bomo po Jezusu Kristusu njegovi posinovljeni otroci« (Ef 1,5), na strani drugega pa hudobec satan, ki je skušnjavec, tožnik in lažnik in ki se »preoblači v angela luči« (2 Kor 11,14), da bi premamil človeka s ponudbo svoje lažne svobode. Čeprav je njegovo taktiko Jezus razkrinkal že na začetku svojega delovanja (Mt 4,1sl.), je njegova logika kljub temu premagala tudi prvega izmed dvanajsterih in ga je Jezus zato moral posvariti z najtršo besedo: »Poberi se! Za menoj, satan, ker ne misliš na to, kar je Božje, ampak na to, kar je človeško!« (Mr 8,33). Tudi Božji Sin sam, čigar jed je, da izpolni voljo tistega, ki ga je poslal (Jn 4,34; 5,30; 6,38), se je moral v agoniji Getsemanija za Očetovo voljo boriti in se zanjo ponovno svobodno odločiti (Mt 26,42). Tudi za Petra in njegove tovariše do konca sveta, da bi jih satan ne imel v oblasti (Lk 22,31). Jezusov učenec je tisti, ki veruje, da je sreča in izpolnitev njegovega življenja v ljubeči Očetovi volji. Zato kristjan ne preneha moliti: »Zgôdi se tvoja volja« (Mt 6,10).

    http://eksegeza.net/enew/index.php/biblicna-pastorala/duhovna-misel/37-bozja-volja

    Gospod Prosim pomagaj nam, da bomo vedno s Tvojo Pomočjo in Vodstvom spoznavali, kaj je Tvoja Božja Volja za nas in jo spolnjevali!

  59. Miro says:

    BOŽJA BESEDA: »PROSITE IN VAM BO DANO! IŠČITE IN BOSTE NAŠLI! TRKAJTE IN SE VAM BO ODPRLO! KAJTI VSAK, KDOR PROSI, PREJME; IN KDOR IŠČE, NAJDE; IN KDOR TRKA, SE MU BO ODPRLO! (Lk 11, 9-10)

    BOG DAJE DOBRE DAROVE SVOJIM OTROKOM, ČE GA PROSIJO!

    Molivec je kot nadležni prijatelj, ki pride po pomoč k prijatelju ob nepravi uri. Usliši ga, ker je prijatelj in ker je nadležen. Bog je boljši od najboljšega prijatelja in daje dobre darove svojim otrokom, če ga prosijo. Kaj prosim? Zakaj nisem bolj vztrajen in mu več ne zaupam? Gospod, hvala za potrpežljivo ljubezen, s katero sprejemaš in uslišiš vsako mojo molitev (Luč besede rodi življenje, Primož Krečič).

    Slavimo Gospoda in se mu zahvaljujmo: Slava tebi, Jezus, Ti si moje Življenje, moja Ljubezen. Hvala, ker nas nenehno spodbujaš k vztrajni molitvi, k življenju v Tvoji moči.

    Božje usmiljenje, studenec bolnim in trpečim, zaupamo vate!

  60. Hvala says:

    RAZUZDANOST, PIJANOST IN ŽIVLJENJESKE SKRBI (Mirenski Grad)-poglejmo, kaj je dejansko razuzdanost, …….

    Pomislimo, kaj vse se skriva za besedami razuzdanost, pijanost in življenjske skrbi. Najprej razuzdanost, kaj pomeni ta beseda? Seveda najprej razumemo besedo kot spolni razvrat. A ne gre le za to. Poglejmo, kako je sestavljena ta beseda, kaj je v njenem jedru? Katero besedo najdemo v njej? Uzda. Kdo ima uzda? Konj. Zakaj? Da ga lahko gospodar, bodisi na sedlu ali na vozu vodi. Besedo razuzdanost lahko razumemo, kot da nekdo sname uzda, se ‘razuzdi’. Kaj bi to pomenilo? Da je sam svoj gospodar, nikogar ne potrebuje, on sam si lahko govori, kaj je dobro in kaj slabo, kaj bo delal in česa ne.

    To, da smo nagnjeni k temu, da delamo po svoje, mislim, da ni nobena skrivnost. Kako preseči razuzdanost, kako si prav nadeti uzda, sprejeti pravega gospodarja, to pa je gotovo vprašanje adventnega časa. Koga poslušam, kdo mi more kaj reči?

    Naslednja beseda je pijanost. Kakor pri prvi besedi, tudi pri tej najdemo najprej ozko razlago. Človek je pijan, če se napije. A pijan je tudi zmage, pijan je od določenih občutkov, pijan je v različnih užitkih: ob računalniku, mobitelu ali čem drugem. Nasprotje od pijanosti, je treznost. Pijanost je stanje, ki ne boli, je občutje nekakšne blaženosti. Nasprotno od tega je treznost, ki pa pogosto boli. Čutimo bolečino, ko si telesno ali duhovno nečesa želimo: lahko smo lačni, žejni, hrane in pijače, nežnosti, sprejetosti, uspeha. Treznosti ni vedno lahko prenašati, zato je vsaka odvisnost odlična bližnjica do prijetnejšega stanja: pojedanje sladkarij, klepetanje, beg v delo, televizija, internet, mobitel. Vsekakor spet bi jo pobrisali v svoj svet.

    In potem je tu še Jezusovo opozorilo, naj ne bomo obteženi z življenjskimi skrbmi. Mar ni najbolj logično, da je človek v skrbeh zaradi čisto življenjskih skrbi? Poskrbeti moramo za materialne dobrine, otroci za šolo itd. Kaj je v tem slabega? Najbrž gre za zelo preprosto stvar. Živali morajo poskrbeti za hrano, za prostor bivanja, za toplo ležišče, človek pa je ustvarjen še za nekaj več. Človek se od živali razlikuje po tem, da ima dušo. Ni le telo, ampak je tudi duh. Kako naj poskrbimo za duha, če pa nas ves čas obremenjujejo življenjske skrbi?

    http://www.mirenski-grad.si/a01-razuzdanost-pijanost-zivljenjske-skrbi

    • Hvala says:

      Res je, kako naj človek poskrbi za svojega duha, če je ves čas obremenjen s skrbmi , kako bo to, kako bo ono itd…?

      Gospod je tudi zapovedal, da se sedmi dan počiva.

      Bog je dokončal sedmi dan svoje delo, ki ga je naredil;
      sedmi dan pa počival po vsem svojem delu, ki ga je naredil.
      In Bog je blagoslovil sedmi dan in ga posvetil, ker je ta dan počival
      po vsem svojem delu, ki ga je ustvaril in naredil.
      1 Mz 2,2.3 eku

      Če človek izroči svoje življenje Gospodu, svojo družino itd., bo Gospod razporedil čas, da bo vse delo, ki je potrebno opravljeno v pravem času .
      Če skrbi za lilijo na polju, pa ne bo skrbel za človeka???

      Mi ljudje se preveč mučimo s svojimi močmi. Zato tudi ni uspeha, delamo lahko noč in dan s svojimi načrti, itd…Skrbi je potrebno izročiti Gospodu, tako kot je zapovedal, spoštovati in uresničevati NJEGOVO VOLJO.

      Glejte, na svetu je približno , če se ne motim okoli 8 milijard ljudi. Vsi smo unikati, ustvarjeni od Boga.
      Nekateri bi želeli, da bi imeli celo leto poletje, drugim je prevroče poleti, nekateri bi želeli določen dan deževje, nekateri veter, nekateri bi hoteli takoj imeti družino, drugi bi želeli zamenjati službo, nekateri ne bi šli na delo v tujino , itd….., milijarde želja. Vendar tako ne gre. Zamislite si, kaj bi nastalo v svetu, če bi bilo vse po naših željah?.

      Opazujmo in glejmo Gospoda, ki je Alfa in Omega. Brez Njega ne bo nihče na svetu odprl vrat, ki jih je On zaprl, niti jih ne bo noben človek zaprl, če jih ne bo On odprl. Sledimo Božji volji, prepustimo se Gospodu. To je pa težko, vendar gre, ampak samo z Gospodom. Velikokrat je bilo že omenjeno, da je izpolnjevanje Božje volje, oz. poslušnost Bogu težko. Ampak z Bogom je vse mogoče in pri Bogu ni nič nemogoče. Mogoče bomo postopoma bolj razumeli, kaj je izpolnjevanje BOŽJE VOLJE . Svet Duh razodeva Resnico.

      Problem je v nas ljudeh. Težko se prilagajamo na spremembe, težko gremo ven iz “cone udobja”, težko se odpovemo brez potrebnim stvarem, težko se prilagajamo drug drugemu, zahtevamo svoje itd……Vendar skupaj z GOSPODOM ZMOREMO VSE!

  61. Miro says:

    SV. MATI TEREZIJA NAM GOVORI O MODROSTI KRIŽA!

    »Danes je svet »odprta Kalvarija«. Duševno in telesno trpljenje je prisotno vsepovsod. Bolečina in trpljenje morata priti v vaše življenje, vendar si zapomnite, da so bolečina, trpljenje in žalost samo Jezusov poljub – znamenje, da ste mu prišli tako blizu, da vas lahko poljubi. Sprejmite jih kot dar – vse za Jezusa. Resnično doživljate Kristusovo trpljenje, zato sprejmite Jezusa, ko vstopa v vaše življenje – potolčen, razdvojen, poln bolečin in ran.« (duhovna misel sv. Matere Terezije)

    Molimo te Kristus in te hvalimo, ker si s svojim križem svet odrešil!

    Božje usmiljenje, ki se na nas izlivaš iz Kristusovih ran, zaupamo vate!
    Božje usmiljenje, ki izviraš iz Presvetega Srca Jezusovega, zaupamo vate!
    Božje usmiljenje, ki si nam dalo Presveto Devico Marijo za Mater usmiljenja, zaupamo vate!
    Sv. Mati Terezija, prosi za nas!

  62. Miro says:

    SV. BONAVENTURA JE KOT DOBRI PASTIR VODIL DUŠE NA DOBRE PAŠNIKE – MNOGIM JE POMAGAL, DA SO DOSEGLI NEBESA!

    »Po Božji milosti pa sem to, kar sem, in njegova milost, ki mi je bila dana, ni postala prazna. Nasprotno, bolj kakor oni vsi sem se trudil, pa ne jaz, ampak Božja milost, ki je z menoj« (Kor 15,10). Te besede apostola Pavla veljajo tudi za svetega Bonaventura, ki se je seveda tudi sam veliko trudil, garal in pomagal trpečim, potrebnim dušne in telesne pomoči.

    Več o njegovem življenju na:
    http://svetniki.org/blazeni-bonaventura-iz-potenze-redovnik

    Božje usmiljenje, ti veseljen in neizmerna radost vseh svetih, zaupamo vate!
    Sv. Bonaventura, prosi za nas!

  63. Miro says:

    TRUDIL SE BOM ZA ODKRITO ZAUPANJE JEZUSU!

    BOŽJA BESEDA: »Človeškim sinovom bo vse odpuščeno, grehi in kletve, kolikor jih bodo izrekli. Kdor pa preklinja Svetega Duha, vekomaj ne bo dosegel odpuščanja, ampak ga bo greh večno bremenil« (iz svetega Evangelija, Mr 3, 22-30).

    Jezus kaže na lažne obsodbe pismoukov in odkriva pomen svojega poslanstva osvobajanja ljudi. On je odrešenik. Kdor zavrže njegovo pomoč in ljubezen, postane popoln ujetnik svojega zla. Trudil se bom za odkrito zaupanje Jezusu. Gospod, pomagaj mi, da bom v še tako hudi temi iskal pomoči pri tebi, ki si usmiljen in vedno prinašaš svoje odpuščanje ter pomoč (povzeto po: Luč Besede rodi življenje, Primož Krečič).

    Sami, zgolj s svojim razumevanjem, se ne moremo dokopati niti do resnice o Bogu niti do resnice o sebi in bližnjih, do resnice, kaj smo pred Bogom, kaj Bog pričakuje od nas v skladu z Njegovim načrtom, ki ga ima z nami. Zato ponižno molimo za razsvetljenje v moči Svetega Duha in ga prosimo za uvajanje v globoke skrivnosti Božjega kraljestva: Pridi, Sveti Duh, in mi pomagaj, da že danes začnem znova, vendar ne na svoji, ampak na Tvoji »valovni dolžini«!

    Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

  64. Miro says:

    ČE BOMO NAŠO DUHOVNO MATER MARIJO GOREČE ČASTILI, BOMO V PRIJATELJSTVU Z NJO IN Z NJENIM SINOM VSE ŽIVLJENJE, ZATO TUDI OB SMRTI

    Škof Dupanloup (Dipanlú) je pripovedoval naslednji zgled: Nekega dne so ga poklicali k na smrt bolni mladi ženi, kateri je pred več leti podelil prvo sveto obhajilo. Škof jo je pomiloval, kako težak križ je morala sprejeti. Žena je spregovorila:

    »Gospod škof, ali mislite, da bom prišla v nebesa?«

    »Gospa, jaz trdno zaupam.«

    »Jaz sem o tem popolnoma prepričana in gotova.«

    »Kdo vam daje tako gotovost?«

    »Nasvet, ki ste mi ga vi sami nekoč dali. Na dan mojega prvega obhajila ste mi priporočili, naj vsak dan prav zbrano zmolim eno zdravamarijo. In to sem tudi storila. Štiri leta ni minil dan, da ne bi zmolila rožnega venca. To je tisto, kar mi daje gotovost, da bom rešena in da bom prišla v nebesa. Marijo sem štiri leta vsak dan tolikokrat prosila: ‘Sveta Marija, Mati božja, prosi za nas grešnike zdaj in ob naši smrtni uri.’ Težko bi zato mogla verjeti, da bi me Marija sedaj ob smrti zapustila. Ona je pri meni, ona me bo popeljala tudi v nebesa.«

    Škof je povedal, da je bil kmalu priča njene blažene smrti, ki je ni mogoče popisati in je tudi nikdar ne bo mogel pozabiti.

    Smrtna ura je najbolj odločilna za nas, zato je nadvse pomembno, da smo takrat v prijateljstvu z Bogom, v božji milosti, brez smrtnega greha. Če bomo našo duhovno Mater goreče častili, bomo v prijateljstvu z njo in z njenim Sinom vse življenje, zato tudi ob smrti. »Še smrtna težava mi strašna ne bo, če gleda me mater’no tvoje oko. Če z milostno roko obrišeš obraz, če v srcu: ‘Marija!’ bo zadnji moj glas.«

    Povzeto po: Nauči nas moliti 4, pater Anton Nadrah

    Božje usmiljenje, ki si nam dalo Presveto Devico Marijo za Mater usmiljenja, zaupamo vate!

  65. Janez says:

    Zakaj Izbrati IN Reči DA Vsemogočnega Boga in Verovati ter zazupati Božji Besedi v Svetem pismu?
    Medmrežje Vsakstudent

    Ali Bog resnično obstaja? Da! Ta prispevek nam ponuja v premislek in za duhovno držo nekatere iskrene razloge, ki dokazujejo obstoj Dobrega in Usmiljenega Boga. Verujmo Bogu in Spolnjujmo Božjo Besedo, ki nam jo Bog razodeva preko ljudi, Narave in Svetega pisma!

    Veliko nas o Bogu razmišlja kot o »idealnem« Bogu; kot takšen pa bi moral biti mogočen, a vseeno skrben, vseprisotren, Ljubeč in Usmiljen. Bog, ki nas vselej razume in nam v stisdkah in preizkušnkjah vedno Pomaga!. Ki nam ob spokoritvi odpušča naše grehe! Ker je Jezus na križu umrl za vse nas ljudi in nas po Božji Volji vse Odrešil. Na nas pa je ali bomo živeli pravično in spolnjevali vse Božje postave in spolnjevali Božjo Voljo. In bili podobni Jezusu! Bili Dobri, Usmiljeni in Ljubeči do bližnjih inm jim pomagali in služili tako, kot je to počel Jezus ko je bil z nami na Zemlji. Ravno o teh kakovostih Boga nam govori Sveto pismo, zato molimo, da bomo Božjo Besedo in Božjo Voljo ter Nauke Jezusa iz Evangelija Pravilno Razumeli in jih v življenju upoštevali in ponižno ter vestno izvajali z Ljubeznijo do Boga in do Ljudi!. Naj nam vse to pomaga k temu, da bomo dobri ljudje in dobri kristjani!

    1) Božja narava – Bog, ki je mogočnejši od nas
    Ljudje smo v zadnjih nekaj letih dosegli ogromen tehnološki napredek. Naša življenjska doba je daljša od dobe naših prednikov, letimo lahko hitreje od zvočne hitrosti in lahko se povežemo z ljudmi, ki so na drugem koncu sveta, samo z računalniško tipkovnice. Toda medtem ko nam nekatere plati našega življenja kažejo velik napredek, se v drugih jasno vidi nazadovanje. Vsako desetletje lahko na novo opazujemo, kako narašča nasilje, zločin, ločitve in samomori najstnikov. Na tisoče ljudi po celem svetu zboli za koronavirusom vsak dan in na stotine milijonov ljudi trpi zaradi nenehnega pomanjkanja in lakote. Še bi lahko naštevali. V zadnjih desetletjih smo bili npr. priče rekordnemu številu vojn po celem svetu. Ljudje pogosto mislimo, da smo nekaj posebnega, nekakšna človeška božanstva, a nam ta služba na žalost ne gre ravno najbolje od rok. Kljub temu, da je naša tehnologija na višku, nas še vedno pesti kriminal, rasistični spori, ločitve in umetno ustvarjena lakota, vojne, bolezni, onesnaževanje narave itd. Ravno zato je bolje, da imamo Boga, ki je mogočnejši od človeštva – Boga, ki ima moč, da nas popelje onkraj meja naših zmožnosti in nas opozori in vodi ter uči ter tudi kaznuje zaradi grehov in žalitev Boga Očeta. Bog, ki nam ga opisuje Sveto pismo, pa je natanko takšen. On pravi, da je Stvarnik vesolja, ki skrbi za vse in vse ohranja – On je vsevedni, vsemogočni in transcendentni Bog, ki obstaja že od vekomaj. On pravi: »Jaz sem naredil zemljo in ustvaril človeka na njej, jaz sem s svojimi rokami razprostrl nebo.«1 »Jaz sem Bog in drugega ni, Bog, in ni ga kakor jaz.«2 »Jaz sem … on, ki je, ki je bil in ki pride, vladar vsega.«3

    2) Božja narava – Bog, ki ga lahko osebno spoznamo
    V današnjih dneh je zelo popularno, da o Bogu razmišljamo kot o nekakšnem nevidnem energijskem polju, ki biva v vsakem živem bitju. A četudi Božja moč iz trenutka v trenutek vse stvari ohranja pri življenju, še ne pomeni da je to edino česar je Bog zmožen. Ali ne bi bilo bolje, če bi lahko Boga dojemali kot prijatelja, starša ali vrstnika? Lahko bi se z njim pogovarjali, mu zaupali svoje težave, ga prosili za nasvet in skupaj z njim uživali življenje. Le kaj nam lahko pomeni neoseben, neveden in oddaljen Bog?
    Kljub njegovi veličini in »drugačnosti« se Bog Svetega pisma vseeno pusti spoznati in si želi, da ga spoznamo. Čeprav ga ne vidimo, se lahko vseeno z njim pogovarjamo, ga sprašujemo in poslušamo, on pa nam bo vedno odgovoril in nam dal napotke za življenje. Bog nam najpogosteje svetuje in z nami spregovori ravno preko Svetega pisma, ki ga mnogi razumejo kot ljubezensko pismo Boga človeštvu. Pravzaprav ima lahko človek z Bogom zelo podoben odnos, kot bi ga imel s kakšnim svojim sorodnikom, saj že sam Gospod poimenuje tiste ki ga spoznajo za svoje otroke in prijatelje. Tako lahko vidimo, da je Bog Svetega Pisma vse kaj drugega kot neoseben. Pravzaprav je zelo čustveno bitje, saj se zna razjeziti in užalostiti ter nam obenem pokazati milost, dobroto in odpuščanje. Gospod ima svojo osebnost in um, kar nam pove, da je razumen Bog in ta Bog si želi, da bi o njem spoznali več kot le dejstva. Želi si, da bi ga spoznali osebno – hoče biti naš najboljši prijatelj. »Večno življenje pa je v tem, da spoznavajo tebe, edinega resničnega Boga.«4

    3) Božja narava – Bog, ki človeka razume
    Ljudje pogosto razumemo Gospoda kot odsotnega in oddaljenega Boga, ki je ustvaril vesolje in ga potem zapustil. A vendar bi se nam vsem bolje godilo, če bi vedeli, da imamo Boga, ki skrbi za vesolje in spremlja dogajanje na Zemlji – kaj šele v trenutkih, ko nastopijo težave, odgovornost in ovire, ki jih moramo kot ljudje premagati? Ali se nam ne bi godilo bolje, če bi imeli Boga, ki nas razume in ki ve, kako težko je vztrajati v tem krutem svetu, ki ga je ustvaril za nas? Bog Svetega pisma ve, kako težko je biti človek, saj Jezus Kristus, ki se je utelesil v človeško telo in prevzel človeško naravo, ni le Božji Sin, temveč je hkrati sam Bog. »V začetku je bila Beseda [Jezus] in Beseda [Jezus] je bila pri Bogu in Beseda [Jezus] je bila Bog. In Beseda je postala meso [človek] in se naselila med nami.«5 O Božjem Sinu nam Sveto pismo pove naslednje: »On je odsvit njegovega veličastva in odtis njegovega obstoja.«6 On je »podoba nevidnega Boga.«7 On je »močni Bog, večni Oče«8, ki je »postal podoben ljudem.«9 »V njem telesno biva vsa polnost božanstva«10 in »v njem je bilo ustvarjeno vse, kar je v nebesih in kar je na zemlji, vidne in nevidne stvari.«11 Jezus je sam o sebi rekel: »Kdor je videl mene, je videl Očeta.«12 »Kdor vidi mene, vidi tistega, ki me je poslal«13 in »Jaz in Oče sva eno.«14
    Čeprav je Jezus Bog v pravem pomenu besede, je imel obenem tudi vso človeško naravo – čutil je lakoto, jokal je, spal in jedel. Moral je prebroditi podobne težave, kot jih imamo mi, in prestati tudi nekaj hujših. Zato nam Sveto pismo pravi, da nimamo takšnega boga, ki »ne bi mogel sočustvovati z našimi slabostmi«15, saj je bil »kakor mi preizkušan v vsem, vendar brez greha.«16
    Tako lahko iz Svetega pisma razberemo, da Bog ni živel brez bolečine, trpljenja in zla tega sveta, temveč je moral v življenju veliko pretrpeti, prav tako kot moramo trpeti mi. Pravzaprav je živel zelo skromno, saj se je rodil v revni družini, verjetno ni imel nekih fizičnih posebnosti, moral se je soočati z raznimi očitki in sovraštvom; pogosto ga niso razumeli niti prijatelji in sorodniki, za zaključek pa so ga še po krivem usmrtili.

    4) Božja narava – Bog, ki nas ima resnično rad
    Večina ljudi si želi, da bi bili sprejeti in ljubljeni. Želimo si, da bi nas imeli ljudje radi ter da bi to svojo ljubezen in skrb dokazali z dejanji in ne le s plitvimi besedami. Ali ni podobno tudi pri Bogu? Hočem reči, ali ne bi bilo idealno, če bi nas imel Bog res rad in nam to ljubezen na očiten način tudi izkazoval? Bog Svetega pisma pa nas resnično ljubi in to ljubezen nam je izpovedal v Svetem pismu, ki pravi: »Bog je ljubezen.«17 A vsi vemo, da besede nikakor ne morejo izkazati ljubezni in skrbi tako dobro kot dejanja in ravno zato je naš Bog tako edinstven in neverjeten.

    5) Bog nam je svojo Ljubezen resnično razodel …
    »Božja ljubezen do nas pa se je razodela v tem, da je Bog poslal v svet svojega edinorojenega Sina, da bi živeli po njem. Ljubezen je v tem – ne v tem, da bi mi vzljubili Boga. On nas je vzljubil in poslal svojega Sina v spravno daritev za naše grehe.«18 »Bog je namreč svet tako vzljubil, da je dal svojega edinorojenega Sina, da bi se nihče, kdor vanj veruje, ne pogubil, ampak bi imel večno življenje.«19
    Sveto pismo nam o Bogu govori, da je popoln in svet: »Bog je luč in v njem ni nobene teme.«20 Bog je poslal na svet svojega edinega sina zato, da bi le-ta ljudem omogočil odpuščanje svojega očeta, saj bi le tako lahko z nami vzpostavil čist in nedolžen odnos, ki si ga On kot popolno bitje želi. Jezusovo življenje je bilo moralno nesporno, a so ga kljub temu pretepli, mučili in križali, kot »plačilo« za vse krivične stvari, ki smo jih mi storili v mislih, besedah in dejanju (greh). Pravzaprav je umrl v našem imenu in namesto nas: »Njega, ki ni poznal greha, je zavoljo nas storil za greh, da bi mi postali Božja pravičnost v njem.«21 »Mi vsi smo tavali kakor ovce, obrnili smo se vsak na svojo pot, GOSPOD pa je naložil nanj krivdo [greh] nas vseh.«22 Bog nas ima tako rad, da je poslal svojega edinega sina, da je umrl namesto nas in plačal odkupnino za naše grehe. Bog si nas je tako zelo želel osebno spoznati, da je bil pripravljen za to narediti, karkoli bi bilo potrebno – potrebno pa se je bilo soočiti z našim grehom. Sedaj imamo ljudje možnost popolnega odpuščanja in lahko začnemo brezmadežni odnos z Bogom tako da živimo pravično po Evangeliju in spolnjujemo Božjo Voljo.

    6) Božja narava – Bog, ki ima vse stvari pod nadzorom
    Vse grozote, ki se dogajajo širom sveta, nam pričajo o tem, da vsemogočni in dobri Bog ne obstaja, kajne? Pravzaprav ni tako. Tudi popoln Bog lahko dopusti, da se nekaj časa dogajajo slabe stvari, če so le te del večjega načrta. Kljub temu da Bog točno ve kaj se na svetu dogaja, nekaterih stvari noče preprečiti, saj so del njegovega velikega načrta. Takšen Bog je Bog Svetega pisma, saj pravi, da se na svetu nič ne zgodi brez njegovega vedenja. On je absolutni vladar, ki vlada nad vsemi stvarmi. »Kdo je tisti, ki je rekel, in se je zgodilo, ne da bi Gospod zapovedal?«23 »Od začetka oznanjam konec, od davnine to, kar se še ni zgodilo. Pravim: Moj sklep obvelja in vsako svojo željo izpolnim.«24 »GOSPODOV nasvet pa ostane na veke«25 To sicer nikakor ne pomeni, da je Bogu vse, kar se na zemlji zgodi, po godu. Jezus je svojim učencem povedal kako naj molijo in eden izmed ključnih stavkov v tej molitvi je: »Zgôdi se tvoja volja kakor v nebesih tako na zemlji.«26 V nebesih se vedno godi Božja volja, medtem ko se na zemlji ne, in čeprav Bog vlada nad celotnim stvarstvom, še ne pomeni, da mu je všeč vse, kar se tu dogaja. Toda zagotovo ima dober razlog, da dopušča vse slabo na tem svetu (njegova dopustna narava); in ta razlog je svobodna volja, ki jo je poklonil vsem ljudem. A vendar ima Bog Svetega pisma poseben načrt in ne bo počival,»dokler ne uresniči in ne izpolni načrtov njegovega srca.«27 In kakšen je ta načrt? Njegov temeljni cilj je, da bi lahko z ljudmi prebival v popolnoma drugačnem okolju kot je ta, na katerega smo navajeni. O tem drugačnem okolju nam je znano naslednje: »’Glej, prebivališče Boga med ljudmi! In prebival bo z njimi, oni bodo njegova ljudstva in Bog sam bo z njimi, njihov Bog. In obrisal bo vse solze z njihovih oči in smrti ne bo več, pa tudi žalovanja, vpitja in bolečine ne bo več. Kajti prejšnje je minilo.’ Tisti, ki je sedèl na prestolu, pa je rekel: ‘Glej, vse delam novo!’«28

    7) Božja narava – Bog, ki daje ljudem namen in smisel življenja
    Če pomislite na kakšno pomembno delo, nalogo ali projekt, ki ste ga uspešno končali, si verjetno lahko še vedno prikličete v spomin, kako je na koncu ves trud dobil svoj smisel. Si želite, da bi bilo vaše celotno življenje takšno? Da bi bilo nekaj vredno? Ali je mogoče, da obstaja Bog, ki vas je obudil v življenje z nekim namenom in vas lahko tudi popelje do spoznanja tega namena?
    Da! Bog Svetega pisma je ta Bog. Zagotavlja nam, da lahko v naša življenja prinese namen in smisel. Preko osebnega odnosa z Njim lahko opravljamo »dobra dela; zanje nas je Bog vnaprej pripravil, da bi v njih živeli.«29 Vsak od nas lahko pozitivno vpliva na življenja drugih in tako postane del njegovega velikega načrta. Če osebni odnos z Bogom iz trenutka v trenutek poglabljamo, nam prek Svetega pisma sporoča in vodi naše korake po poti, ki ščiti naše interese, obenem pa je tudi njemu všečna. »Na vseh svojih poteh ga spoznavaj in on bo uravnaval tvoje steze.«30 To še ne pomeni, da bo naše življenje potem čudovito, saj še vedno obstajajo osebne tegobe, bolezni in težave, ki nas spremljajo celo življenje. Življenje nikakor ne postane popolno, temveč bogatejše. Sveto pismo pravi, da če bomo spoznali Boga, bo sad našega življenja »ljubezen, veselje, mir, potrpežljivost, blágost, dobrotljivost, zvestoba, krotkost, samoobvladanje.«31

    8) Božja narava – Bog, ki nam omogoča resnično izpolnitev
    Poudarili smo že, da se večina ljudi želi čutiti sprejete in ljubljene; prav tako si želimo doseči tudi dovršitev življenja. Celo življenje čutimo v sebi žejo, ki jo moramo potešiti, in čeprav se trudimo, da bi to potrebo zapolnili z denarjem, materialnimi dobrinami, ljubezenskimi avanturami in raznovrstno zabavo, nam to ne uspe. Ali ne bi bilo zato imenitno, če bi nam lahko Bog zapolnil ta prazni del življenja in nam že samo s svojo prisotnostjo zagotovil nenehen občutek polnosti življenja? Sveto pismo nam govori o Bogu, ki nam to polnost življenja omogoča. Jezus je rekel: »Tat prihaja samo zato, da krade, kolje in uničuje. Jaz sem prišel, da bi imeli življenje in ga imeli v obilju.«32 Dejal je tudi: »Jaz sem kruh življenja. Kdor pride k meni, gotovo ne bo lačen, in kdor vame veruje, gotovo nikoli ne bo žejen.«33 Tako nam Bog v Svetem pismu zagotavlja, da lahko v nas pogasi notranje hrepenenje, ki ga ne more napolniti nobena druga stvar v življenju. (Pravzaprav nas je ustvaril prav na takšen način!)

    9) Popoln Bog
    Če bi lahko izbrali svojega Boga, kakšen bi bil? Sveto Pismo govori o edinem pravem Bogu, ki je Stvarnik vsega sveta; ta Bog je popoln in resničen. Ljudje nismo zmožni, da bi ustvarili kakšnega novega Boga tako, da bi si preprosto zamislili njegov obstoj. In tudi če bi bilo to možno, zakaj bi si želeli kaj takega? Bog, ki že obstaja, je popoln. V tem članku smo zelo na hitro preleteli nekaj stvari, ki jih vemo o svetopisemskem Bogu, če pa vas zanima še kaj v tej smeri, Več si lahko izvorno v Svetem pismu preberemo v Janezovemu evangeliju. Ali ni samoumevno, da se nam bo Nevidni in Vsempogočni Bog, če resnično obstaja, enkrat tudi razodel? Še zlasti, če si iskreno želimo njegove bližine? Sam pravi: »Ljubim té, ki me ljubijo, kateri me iščejo, me najdejo.«34 »Prosíte in vam bo dano! Iščite in boste našli! Trkajte in se vam bo odprlo!«35 Za začetek je vedno potrebna zavestna odločitev, da si želimo z Bogom to vezo Vere začeti in vztrajati. Prav tako je tudi pri Bogu, ko se zavestno odločite in mu iskreno rečemo: »Da«. Jezus Kristus je za naše grehe umrl na križu, tretji dan je vstal od mrtvih in še danes kraljuje na prestolu Najvišjega. On nudi možnost novega življenja, če mu le zaupamo svoje grehe in verjamemo v njegovo odrešenje: »Volja mojega Očeta je namreč, da ima vsak, kdor gleda Sina in veruje vanj, večno življenje, in jaz ga bom obudil poslednji dan.«36 Tedaj bomo spoznali Boga v Nebesih in videli Jezusa, Marijo in svetnike z angeli. Bog ne dela razlik in se ne ozira na to kdo smo, kako bogati smo in kakšen položaj v družbi, podjetjih, fundacijah, drugih ustanovah in v Cerkvi zasedamo, koga vse od pomembnih oblastnikov in poslovnežev poznamo ali poznamo npr. predsednike, škofe in direktorje ipd. Vse to ni pomembno v Božjih Očeh, ki hoče, da živimo pravično in da smo dobri. Vsi ljudje smo prišli goli in bosi, brez vsega na svet brez svojega pristanka, po Božji Volji, kot sad ljubezni med miožem in ženo v zakonski skupnosti in brez vsega bogastva in premoženja bomo s sveta ob dopolnitvi življenja na zemlji tudi odšli. Vsi ljudje smo bili namreč ustvarjeni po njegovi podobi in smo del njegove velike družine: »velika množica, ki je nihče ne bi mogel prešteti, iz vseh narodov, rodov, ljudstev in jezikov.«37 Nobena zabloda in noben greh nam ne more preprečiti osebnega odnosa z njim, saj je za naše grehe že poskrbel tako, da je za naše grehe na križu umrl in nas z vstajenjem od smrti odrešil. Sedaj je odvisno le še od nas in od našega zaupanja v resnico, da je Jezus za nas in za vse naše grehe ter prestopke, ki smo jih v preteklosti zakrivili, res umrl na križu. In da molimo, verjemo in hodimo po Poti Odrešenja h Kristusu ter spolnjujemo tudi najvišjo Jezusovo zapoved: da Ljubimo Boga in Ljudi!.

    »Učitelj, katera je največja zapoved v postavi?« (Mt 22,36). Iz svetega evangelija po Mateju (Mt 22,34-40): Tisti čas so farizeji slišali, da je Jezus saduceje prisilil k molku, in so se zbrali na enem kraju. Eden izmed njih, učitelj postave, ga je preizkušal z vprašanjem: »Učitelj, katera je največja zapoved v postavi?« Rekel mu je: »Ljubi Gospoda, svojega Boga, z vsem srcem, z vso dušo in z vsem mišljenjem. To je največja in prva zapoved. Druga pa je njej enaka: Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe. Na teh dveh zapovedih stoji vsa postava in preroki.«

    Povzeto po Medmrežju Vsakstudent

    1 Janez 4, 9: Božja ljubezen do nas pa se je razodela v tem, da je Bog poslal v svet svojega edinorojenega Sina, da bi živeli po njem.
    1 Janez 2, 5: V tistem pa, ki se drži njegove besede, je Božja ljubezen resnično postala popolna. Po tem spoznavamo, da smo v njem.
    1 Janez 3, 17: Kako more Božja ljubezen ostati v človeku, ki ima premoženje tega sveta in vidi, da je brat v pomanjkanju, pa zapira svoje srce pred njim?
    1 Janez 5, 3: To je Božja ljubezen, da se držimo njegovih zapovedi. In njegove zapovedi niso težke.

  66. Miro says:

    DUHOVNO OBHAJILO JE MOČNO OROŽJE V BOJU PROTI SKUŠNJAVAM – PROSIMO: »PRIDI, JEZUS, IN OBLIKUJ MOJE SRCE PO SVOJEM PRESVETEM SRCU!«

    Duhovno obhajilo lahko prejmemo, kadar ne moremo k svetemu obhajilu zaradi svojega zdravstvenega stanja ali kadar duhovnik ne more do nas. Lahko pa ga prejmemo tudi takrat, kadar smo sicer prisotni pri sveti maši, a zaradi našega grešnega stanja in nezmožnosti opraviti sveto spoved ne moremo prejeti zakramentalnega obhajila. Duhovno obhajilo je močno orožje v boju proti skušnjavam. Če vas napada poželenje, maščevalnost, jeza ali zavist, lahko prosite: »Pridi, Jezus, in oblikuj moje srce po svojem presvetem Srcu!«

    Več o duhovnem obhajilu na:
    https://si.aleteia.org/2020/03/13/kako-se-povezati-z-jezusom-ce-ne-morete-prejeti-svetega-obhajila

    Božje usmiljenje, ki izviraš iz Presvetega Srca Jezusovega, zaupamo vate!

  67. Miro says:

    JEZUSOVO SOČUTJE Z BOLNIKI IN NJEGOVA ŠTEVILNA OZDRAVLJENJA BOLNIKOV SO RAZLOČNO ZNAMENJE, DA JE Z NJIM PRIŠLO BOŽJE KRALJESTVO IN ZATO ZMAGA NAD GREHOM, TRPLJENJEM IN SMRTJO!

    Priporočimo se Svetemu Duhu s prošnjo, naj nam pomaga pri branju in premišljevanju Kompendija Katekizma katoliške Cerkve. Kot je zapisal papež Benedikt XVI., naj vsakdo ob branju tega uglednega in verodostojnega besedila, zlasti po priprošnji presvete Marije, Matere Kristusa in Cerkve, vedno bolj prepoznava in sprejema neizčrpno lepoto, edinstvenost in aktualnost najodličnejšega Daru, ki ga je Bog podelil človeštvu: svojega edinega Sina, Jezusa Kristusa, ki je »pot, resnica in življenje« (Jn 14,6).

    ZAKRAMENT BOLNIŠKEGA MAZILJENJA

    Kako so doživljali bolezen v stari zavezi?
    V stari zavezi človek med boleznijo doživlja svojo omejenost. Hkrati zaznava, da je bolezen skrivnostno povezana z grehom. Preroki so slutili, da more imeti bolezen tudi odrešujoč pomen za lastne grehe in za grehe drugih. Tako so bolezen doživljali s pogledom na Boga, od katerega je človek prosil ozdravljenja.

    Kakšen pomen ima Jezusovo sočutje z bolniki?
    Jezusovo sočutje z bolniki in njegova številna ozdravljenja bolnikov so razločno znamenje, da je z njim prišlo božje kraljestvo in zato zmaga nad grehom, trpljenjem in smrtjo. S svojim trpljenjem in smrtjo je dal Jezus trpljenju nov smisel: če je zedinjeno z njegovim trpljenjem, more postati sredstvo očiščenja in odrešenja za nas in za druge.

    Kako se Cerkev vede do bolnih?
    Cerkev je prejela od Gospoda naročilo, da ozdravlja bolnike. Zato si prizadeva negovati bolnike in jih spremljati s priprošnjo. Predvsem pa ima zanje poseben zakrament, ki ga je Kristus sam postavil in za katerega pričuje sveti Jakob: “Če je kdo med vami bolan, naj pokliče starešine Cerkve in naj molijo nad njim ter ga v Gospodovem imenu z oljem mazilijo” (Jk 5,14).

    Kdo more prejeti zakrament bolniškega maziljenja?
    Ta zakrament more prejeti vernik, ki se znajde v smrtni nevarnosti zaradi bolezni ali starosti. Isti vernik ga more ponovno prejeti, če se bolezen poslabša ali če ga doleti druga huda bolezen. Kadar je mogoče, naj bolnik pred prejemom tega zakramenta opravi osebno spoved.

    Kdo podeljuje ta zakrament?
    Bolniško maziljenje smejo podeljevati samo duhovniki (škofje ali duhovniki).

    Kako se obhaja ta zakrament?
    Obhajanje tega zakramenta obstaja bistveno v maziljenju z oljem, ki ga po možnosti posveti škof. Maziljenje čela in rok (v rimskem obredu) ali tudi drugih delov telesa (v drugih obredih) spremlja duhovnikova molitev, ki prosi za posebno milost tega zakramenta.

    Katere učinke ima ta zakrament?
    Podeljuje posebno milost, ki bolnika v njegov blagor in v blagor Cerkve še globlje zedinja s Kristusovim trpljenjem. Podari mu tolažbo, mir in pogum in tudi odpuščanje grehov, če se bolnik ni mogel spovedati. Ta zakrament podeli včasih, če Bog hoče, tudi vrnitev telesnega zdravja. V vsakem primeru to maziljenje pripravlja bolnika na prehod v Očetovo hišo.

    Kaj je sveta popotnica?
    Sveta popotnica je evharistija, ki jo prejmejo tisti, ki so na tem, da zapustijo to življenje in se pripravljajo na prehod v večno življenje. Obhajilo s telesom in krvjo umrlega in vstalega Kristusa je v trenutku prehoda s tega sveta k Očetu seme večnega življenja in moč za vstajenje.

    (vir: Kompendij KKC, 313- 320, se nadaljuje)

    Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

    • Miro says:

      Molimo za tiste brate in sestre, ki (še) ne morejo dojeti, kakšno duhovno bogastvo vsebuje Katekizem katoliške Cerkve (KKC). Zavedajmo se, da so pri pripravi KKC, temelječega na Božji besedi, sodelovali škofje z vsega sveta! Leta 1992 je KKC uradno objavil papež Janez Pavel II. Kompendij katekizma pa je Cerkvi izročil papež Benedikt XVI., ki je poudaril, da se »zaradi svoje jedrnatosti, jasnosti in celovitosti Kompendij obrača na vse ljudi, ki sredi razpršenega sveta z raznovrstnimi sporočili želijo spoznati pot življenja, resnico, ki jo je Bog zaupal Cerkvi svojega Sina«.

  68. Miro says:

    DANES SE SPOMINJAMO SV. KRIŠPINA IN KRIŠPINIJANA – SVETA BRATA STA REVEŽEM ZASTONJ POPRAVLJALA ČEVLJE IN S SVOJO DOBROTO MNOGE PRIDOBILA ZA KRŠČANSTVO!

    -Pravičnim pride rešitev od Gospoda, ki je njih pribežališče ob času stiske.

    V stiski preganjanja zaradi vere sta bila Božje rešitve deležna tudi sveta brata Krišpin in Krišpinijan. Tudi mi vedno potrebujemo Božjo pomoč za stanovitnost v veri. Če pa smo bili Bogu premalo zvesti, to obžalujmo, da bomo svete skrivnosti obhajali s čistimi srci (odlomek iz knjige Kristusove priče, Stanko Lorber).

    Več o življenju obeh svetnikov na:
    http://svetniki.org/sveta-krispin-in-krispinijan-mucenca

    Božje usmiljenje, ki se na nas izlivaš iz Kristusovih ran, zaupamo vate!
    Sv. Krišpin in Krišpinijan, prosita za nas!

  69. Miro says:

    BOLJ ZAVESTNO SE BOM ZAVEDAL, KAKO SO JEZUSOVE BESEDE ODLOČILNE ZA MOJO ŽIVLJENJSKO IZPOLNITEV!

    BOŽJA BESEDA: »Zato je vsak, ki posluša te moje besede in jih uresničuje, podoben preudarnemu možu, ki je zidal svojo hišo na skalo« (iz odlomka Mt 7,21-29).

    Človek si želi trdnosti v življenju. Pristop za Božje delovanje ni zunanje izpovedovanje vere ali uresničevanje izrednih duhovnih darov, ampak zvesto izpolnjevanje Očetove volje. Bolj zavestno se bom zavedal, kako so Jezusove besede odločilne za mojo življenjsko izpolnitev. Gospod, osvobodi me polovičarstva, da bom sprejel in uresničil tvojo besedo z vsem, kar sem (povzeto po: Luč besede rodi življenje, Primož Krečič).

    Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

  70. Miro says:

    BIBLIČNA VERA NI V PRVI VRSTI DEJANJE RAZUMA ALI VOLJE ALI ČUSTEV, TEMVEČ POSLUŠNOST BOŽJI BESEDI!

    V razmislek priporočam duhovno misel dr. Maksimiljana Matjaža, s poudarkom na govorici srca, govorici ljubezni v moči Svetega Duha. Priporočimo se Svetemu Duhu, da bomo s kar največjim duhovnim pridom brali in razmislili o tem, kar nam želi sporočiti. Takole je zapisal:

    Prositi za vero je njen začetek. Biblična vera ni v prvi vrsti dejanje razuma ali volje ali čustev, temveč poslušnost Božji besedi. Temeljni pogoj zanjo je odpoved samovolji in priznanje Drugega. Vera je odločitev za Boga in ohranjanje zvestobe njegovi obljubi. Izvira iz spoznanja Boga kot ljubezni, zato ne zahteva jamstva in potrdil, temveč izročitev. Izročitev pa pomeni osvoboditev. »Vse zmorem v njem, ki mi daje moč« (Flp 4,13).

    Ta ki veruje, se ne prestraši lastne nesposobnosti in ne podleže skušnjavi domišljavosti. V tem je močan, tudi ko je slaboten (1 Kor 12,10). Vera je osebno izkustvo Božjega usmiljenja. To izkustvo osvobaja zagledanosti vase. Kdor se je osvobodil egoizma, je osvobojen strahu in lahko postaja služabnik. Kdor se ne boji zase, lahko ljubi tudi sovražnike. Kdor pa zmore takšne nepreračunljive ljubezen, izpolnjuje prvo Jezusovo zapoved. In kdor živi po njegovi besedi lahko prestavlja gore, nosi križ in dočaka tretji dan.

    Besede za srce: Zakaj je to tako pomembno, biti odprt za vero? Zato, ker je vera dopolnitev mene do tistega, kar je človek. Tisti košček, ki mi manjka. Ker je vera sicer napor, ko smo močni, a pomoč, ko smo šibki. Ker je vera videti nekoga, slišati nekoga, biti z nekom, čeprav si sam. Ker je vera svetilnik v noči in skala v viharju. Ker je nekaj, kar me vzpodbuja, da ne neham hoditi, ne neham delati, ne neham živeti. Ker je vera kot zrak za mojo dušo, da vidim smisel vsemu, kar počnem, pa čeprav se celemu svetu zdi neumno ali celo grešno. (vir: eksegeza. net, duhovna misel: dr. Maksimilijan Matjaž)

    Molimo s prošnjo, da bi po Božji milosti verovali s preprostim in iskrenim srcem, hrepenečim po Gospodu, ki je pot, resnica in življenje (prim. Jn 14,6)!

    Oče naš …
    Zdrava Marija …

    Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

  71. Janez says:

    BOG NAS NESKONČNO LJUBI. ALI PA SE ZARADI NAŠIH GREHOV BOG TUDI PREMISLI? NE!
    Vrstica Malahija 3,6 pravi: »Da, jaz, GOSPOD, se ne spreminjam, vi pa niste nehali biti Jakobovi sinovi.« Podobno nam Jakobovo pismo 1,17 pravi: »Vsak dober dar in vsako popolno darilo prihaja od zgoraj, od Očeta luči, pri katerem ni spremembe ne sence menjave.« Pomen vrstice iz Četrte Mojzesove knjige 23,19 ne bi mogel biti bolj jasen: »Bog ni človek, da bi lagal, ne sin človekov, da bi se kesal. Ali morda reče in ne stori, govori in ne izpolni?« Ne, Bog se ne premisli. Te vrstice potrjujejo, da je Bog nespremenljiv, se ne spreminja. Kako potem razlagamo vrstice, kot je Prva Mojzesova knjiga 6,6: »GOSPODU je bilo žal, da je naredil človeka na zemlji, in bil je žalosten v svojem srcu«? Prav tako vrstico Jona 3,10, ki pravi: »Bog je videl njihova dela, kako so se obrnili od svoje slabe poti; in Bog se je kesal hudega, o katerem je govoril, da jim ga bo naredil, in ga ni naredil.« Podobno Druga Mojzesova knjiga 32,14 pravi: »Tedaj je bilo GOSPODU žal zaradi hudega, o katerem je govoril, da bi ga storil svojemu ljudstvu.« Te vrstice govorijo, da je bilo Gospodu »žal« za nekaj, in zdi se, kot da nasprotujejo nauku o Božji nespremenljivosti. Vendar natančno preučevanje teh odlomkov odkrije, da ti odlomki v resnici ne kažejo, da se Bog lahko spreminja. V izvirnem jeziku je beseda, ki se jo ponekod prevaja kot »kesal se je«, hebrejski izraz za »žal mu je bilo«. Biti nekomu žal za nekaj ne pomeni, da je prišlo do spremembe; pomeni preprosto obžalovanje nečesa, kar se je zgodilo.

    Poglejmo si vrstico Prva Mojzesova knjiga 6,6: »GOSPODU je bilo žal, da je naredil človeka na zemlji.« Ta vrstica se celo nadaljuje z besedami »in bil je žalosten v svojem srcu.« Ta vrstica pravi, da je Bog obžaloval, da je bil ustvaril človeka. Vendar očitno ni spremenil svoje odločitve. Namesto tega je po Noetu dovolil človeku, da še naprej obstaja. Dejstvo, da smo danes živi, je dokaz, da se Bog ni premislil glede stvarjenja človeka. Poleg tega lahko iz sobesedila tega odlomka vidimo, da opisuje grešno stanje, v katerem je živel človek, in človekova grešnost je sprožila Božje obžalovanje, ne človekov obstoj. Poglejmo si še vrstico Jona 3,10: »Bog se je kesal hudega, o katerem je govoril, da jim ga bo naredil, in ga ni naredil.« Ponovno je tukaj uporabljena ista hebrejska beseda, ki bi jo dobesedno prevedli kot »bilo mu je žal«. Zakaj je bilo Bogu žal za to, kar je načrtoval za Ninivljane? Ker so spremenili svoje srce in so zaradi tega spremenili svojo neposlušnost v poslušnost. Bog je popolnoma dosleden. Bog je nameraval soditi Ninivam zaradi njihove hudobije. Vendar pa so se Ninive pokesale in spremenile svoje poti. Zaradi tega se je Bog usmilil Niniv, kar je povsem skladno z njegovim značajem.

    Pismo Rimljanom 3,23 nas uči, da vsi ljudje grešimo in smo brez Božje slave. Pismo Rimljanom 6,23 pravi, da je posledica tega smrt (duhovna in telesna). Zato so si Ninivljani zaslužili kazen. Vsi smo v enaki situaciji enakem položaju; naše grešno uporništvo nas ločuje od Boga. Človek ne more narediti Boga odgovornega za svojo težavno situacijo. Zato bi bilo v nasprotju z Božjim značajem, da ne bi kaznoval Ninivljanov, če bi še naprej živeli v grehu. Vendar so Ninivljani postali poslušni in zato se je Gospod odločil, da jih ne bo kaznoval, kot je prvotno nameraval. Ali je sprememba v Ninivljanih obvezovala Boga, da mora storiti, kar je? Nikakor ne! Boga se ne da postaviti v položaj, ko bi bil človeku kaj dolžan. Bog je dober in pravičen in se je odločil, da ne bo kaznoval Ninivljanov zaradi njihove spremembe srca. Ta odlomek torej kaže dejstvo, da se Bog ne spreminja, saj če Gospod ne bi ohranil Ninivljanov pri življenju, bi bilo to v nasprotju z njegovim značajem.

    Naše človeške besede razmišljanj, ki se jih razlaga, kot da se Bog premisli, so človeška prizadevanja, da bi razložili Božja dejanja. Bog je nameraval nekaj storiti, toda namesto tega je storil nekaj drugega. Nam se to zdi, kot da se je premislil. Ampak za Boga, ki je vseveden in suveren, to ne pomeni, da se je premislil. Bog je vedno vedel, kaj bo dejansko storil. Bog dela, kar hoče, da bi človeštvo izpolnilo njegov popolni načrt. »… Od začetka oznanjam konec, od davnine to, kar se še ni zgodilo. Pravim: Moj sklep obvelja in vsako svojo željo izpolnim. Kakor sem govoril, tako bom izpeljal, kakor sem oblikoval, tako bom to naredil« (Izaija 46,10–11). Bog je grozil Ninivam z uničenjem, a je vedel, da se bodo Ninive zaradi tega spreobrnile. Bog je grozil Izraelu z uničenjem, a je vedel, da bo Mojzes posredoval in prosil Boga za Milost. Bog ne obžaluje svojih odločitev, vendar ga žalosti to, kar človek včasih stori kot odziv na njegove odločitve. BOG SE ZARADI NAŠIH GREHOV NE PREMISLI, AMPAK DELUJE V SKLADU S SVOJO BESEDO IN VSEMOGOČNO BOŽJO NARAVO KOT ODZIV NA NAŠA DEJANJA. Bodimo stanovitni v Veri in Pravični in Dobri v Življenju. Zahvalimo se za vse hvaležno Gospodu Našemu Svetemu Bogu in prosimo ga Božje Milosti in Usmiljenja, da nam bo pomagal k ponbižnemu in pobožnemu življenju ter k spolnjevanju Božje Volje.

    Gotquestions et altro

    Psalm 62, 13: In da je tvoja, Gospod, dobrota; zakaj ti plačuješ vsakemu po njegovem delu.

    Psalm 25, 10: Vse GOSPODOVE steze so dobrota in zvestoba za tiste, ki ohranjajo njegovo zavezo in njegova pričevanja.

  72. Hvala says:

    NASPROTNIKI V ŽIVLJENJU! (župnija Mozirje)
    ::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

    1, SVET OKOLI MENE
    ————————–
    KARKOLI BOŠ REKEL, DELAL, SE TRUDIL, NEKDO TI BO NASPROTOVAL. VČASIH SI MISLIM: ČE BI BIL POPOLN, BI ME VSI IMELI RADI. JEZUS JE BIL POPOLN IN SO GA PRIBILI NA K RIŽ. TUDI, ČE SI POPOLN, TE NEKDO ME BO IMEL RAD. MEMOGOČE JE, KARKOLI DELAŠ, DA BI TI NE NASPROTOVALI. PRAVILO JE, ČE TI ZLO NE NASPROTUJE, NE DELAŠ DOBRO.
    BOLJ KO DELAŠ DOBRO, BOLJ SE ZLO UPIRA. ČE NI NOBENEGA UPORA OD ZLA POMENI, DA HODIŠ V ISTO SMER Z ZLOM.
    JEZUS PRAVI:”GORJE VAM, KADAR BODO VSI LJUDJE LEPO GOVORILI O VAS…. (Lk 6,26).

    TAKŠNA NASPROTOVANJA LAHKO DOŽIVIMO VSEPOVSOD. NA DELU, V ŠOLI, V SOSESKI, CELO V SORODSTVU.

    KATERA JE PRVA ZAPISANA MOLITEV V SVETEM PISMU?
    “REŠI ME, PROSIM IZ ROKE MOJEGA BRATA, IZ EZAVOVE ROKE! KAJTI BOJIM SE GA, DA PRIDE IN NE POBIJE, MATER Z OTROKI “(1 Mz 32,12).

    MOLITEV JAKOBA , NAJ GA REŠI PRED JEZNIM BRATOM EZAVOM. JAKOB JE PREVARAL BRATA, POBEGNIL IN KO SE VRAČA, BOGA PROSI ZA VARSTVO PRED LASTNIM BRATOM, DRUŽINO.

    JEZUS PRAVI, DA NAM BODO V TEM SVETU NASPROTOVALI. PRAVI NAJ SE NE POHUJŠAMO, NAJ NE BOMO PRESENEČENI, KO NAM BO TA SVET NASPROTOVAL. NE BOD PRESENEČEN, ČE TE BODO LJUDJE ZAVRAČALI, SE TI POSMEHOVALI, TE VARALI, ZBADALI.

    “NA SVETU IMATE STISKO, TODA BODITE POGUMNI , JAZ SEM SVET PREMAGAL.”

    SI SE KDAJ VPRAŠAL ČLOVEK , ZAKAJ JE TAKO? ZAKAJ JE ŽIVLJENJE TAKO TEŽKO?ZAKAJ JE ŽIVLJENJE TAKA BITKA?

    ODGOVOR JE, KER JE VREDNOSTNI SISTEM TEGA SVETA PROTIBOŽJI. KARKOLI ALI KDORKOLI SE POSTAVI ZA BOGA, GA BO TA SVET IZZVAL TAKO ALI DRUGAČE.
    TA SVET ČASTI SAM SEBE. ČASTI STVARSTVO IN KAR JE USTAVRJENO IN NE STVARNIKA.

    “NE LJUBITE SVETA IN TUDI NE TISTEGA , KAR JE V SVETU” (1Jn 2,15).

    NE LJUBITE SVETA. ALI NI TO NASPROTJE , KO SVETO PISMO NA DRUGEM MESTU GOVORI: BOG JE SVET TAKO LJUBIL, DA JE DAL SVOJEGA EDINOROJENEGA SINA…..KAJ TOREJ?

    LJUBITI ALI NE LJUBITI SVETA?

    RAZLIKA JE V POMENU BESEDE SVET.
    TREBA JE IMETI RAD LJUDI V TEM SVETU IN SOVRAŽITI VREDNOSTNI SISTEM TEGA SVETA.
    KO SVETO PISMO GOVORI, KO JE BOG LJUBIL SVET TO PA NE POMENI, DA JE BOG LJUBIL GREH V SVETU, NI LJUBIL ZLORABE, NAPAČNE UPORABE NJEGOVIH DAROV, AMPAK LJUDI.

    LJUDI JE TREBA IMETI RAD IN SOVRAŽITI VREDNOSTNI SISTEM TEGA SVETA.

    MI PA POČNEMO PRAV NASPROTNO.

    SOVRAŽIMO LJUDI, TAKO ZELO PA LJUBIMO VREDNOTE TEGA SVETA. LJUBIMO MATERIALIZEM, UŽIVAŠTVO, LJUBIMO SEKULARIZEM, LJUBIMO EGOIZEM… ITD (nadaljevanje -priloga).

    https://zupnija-mozirje.si/wp-content/uploads/2020/01/Kako-me-Bog-dvigne-ko-sem-na-tleh.pdf

  73. Miro says:

    PROSIMO SVETEGA DUHA ZA GOVORICO SRCA, LJUBEZNI!

    Na tej spletni strani predstavljamo občutljive duhovne vsebine, z željo, da bi čim bolj koristile ljudem na njihovi duhovni poti iskanja vere, upanja, Boga … Kot rečeno, je dobro, da se pišoči predhodno vedno priporočimo Svetemu Duhu. Kaj se zgodi, če se »slon znajde v trgovini s porcelanom«, je vsem jasno in ni treba razlagati. Zato Svetega Duha prosimo za plemenito govorico srca, ljubezni, da bomo pri predstavljanju duhovnih vsebin čim bolj iskreni, preprosti, obzirni, spoštljivi. Odpovejmo se škodljivemu sojenju oseb in jalovemu etiketiranju, ter na vse ljudi zrimo z ljubeznijo v luči Božje besede, v poslušnosti Svetemu Duhu!

    Molimo: PRIDI, SVETI DUH

    Pridi, Sveti Duh, napolni srca svojih
    vernih in vžgi v njih ogenj svoje ljubezni.
    Pošlji svojega Duha in prerojeni bomo in
    prenovil boš obličje zemlje.

    Molimo! Bog naš Oče, Sveti Duh nas
    razsvetljuje in uči. Naj nam pomaga, da
    bomo v življenju spoznali, kaj je prav, in
    vselej radi sprejemali njegove spodbude.
    Po Kristusu našem Gospodu. Amen.

    Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

  74. Hvala says:

    GLAVNI EKSORCIST JE JEZUS!

    KJE VSTOPA HUDOBNI DUH
    :::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::
    Veternik je eden od štirih uradnih eksorcistov (izganjalcev) v Sloveniji (obstajajo tudi lažni, ki povzročajo še večje stiske) in deluje v mariborski škofiji. Lani je pri njem iskalo pomoč 118 ljudi, od tega je bilo le kakih 10 odstotkov obsedenih, drugi so bili le moteni, pod vplivom zla … Pravi, da je diagnozo mogoče postaviti samo s pomočjo Svetega Duha, potrebna je karizma razločevanja duhov, saj se duševne in duhovne bolezni včasih tesno prepletajo.

    Hudobni duh pa v naše življenje vstopa na različne načine. Najprej z rednim delovanjem v obliki skušnjav in pasti. Veternik takole opisuje razvoj skušnjave: najprej se pojavi, sledi pogovor z njo, boj, utrujenost, nato privolitev, ki pa še ni zadnja stopnja. Privolitvi namreč najpogosteje sledi strast, padanje iz greha v greh in neprepoznavanje greha samega. Kjer pa ni več greha, tudi ni potrebe po odrešenju in ni prostora za Kristusa. Tukaj po Veternikovih besedah lahko zelo hitro vstopijo new age (nova doba) in okultno. Ena od zvijač hudobnega duha je, da v začetku veliko obljublja, celo čudeže. Sledijo pa strah, stiske, maščevalnost, nemir, človek ni svoboden …

    Obstaja tudi izredno delovanje hudega duha, ki ga delijo tako:

    a) pritisk (opressio) – notranja ali zunanja infestacija

    Med zunanje infestacije sodijo kriki, bolezni živali, vžigi, materializacija in podobno, notranja infestacija pa se kaže kot nenadni napadi jeze, strahu, sovraštva … Gre za duha bolezni.

    b) Obsedenost (obsessio)

    V zavesti se neprestano vsiljujejo in ponavljajo misli, vsi mogoči strahovi, samomorilske misli, pojavijo se tudi odvisnosti. Tudi odvisnost od mamil ima lahko po Veternikovih besedah izvor v duhovni sferi. So primeri, ko so odvisniki ozdravljeni s pomočjo molitve za osvobajanje.

    c) Posedenost (possesio)

    Hudobni duh dobi človeka v posest – pri eksorcismu ga lahko drži v lebdenju, govorjenje v nepoznanih jezikih, odkrivanje oddaljenih ali skritih predmetov, pojav nenavadne moči, spremembe fizionomije (obraz dobi čudne poteze), glasu, bes ob navzočnosti svetega, navzočnost drugega v osebi (podobno shizofreniji) …

    Kje vstopa hudobni duh?
    Poznamo pet vstopnih mest. Veternik jih je opisal takole:

    1. Družinsko deblo – Kot se podedujejo telesne in duševne bolezni, se dedujejo tudi duhovne. Od prvih prednikov smo podedovali že izvirni greh, ki ima svoj zunanji izvor v hudiču, notranjega pa v človekovem napuhu. Nepokesani grehi in rane se lahko prenašajo na potomce. Parom pred vstopom v zakon zato priporoča duhovne vaje za ozdravljenje notranjih ran, kar lahko prepreči marsikatero težavo. Obhaja se lahko tudi maša za ozdravitev družinskega debla, vendar ta brez sprave v družini nima pomena.

    2. Notranje rane – Pomembno je že to, kako je bil človek spočet, v kakšnih okoliščinah, v zakonu ali »kar tako«; najtežje rane dostikrat izhajajo iz prvih treh let življenja … Vse te rane pa so posledice greha in zato vstopna mesta za hudobnega duha. Ljudje, ki so notranje ranjeni, dostikrat iščejo pomoč na najrazličnejših koncih, tudi v okultnem. Takšne rane se zdravijo s pomočjo molitve za notranje ozdravljenje, osvobajanje …

    3. Osebni grehi – Tudi opustitve so lahko hudi grehi, sicer pa ljudi, ki iščejo pomoč, dostikrat težijo grehi, kot so splav, nezvestoba, življenje na koruzi, sovraštvo, odvisnosti, nezmožnost odpuščanja … Velikokrat takšnega človeka ozdravi že iskrena spoved. Teža teh grehov lahko povzroča tudi depresije, ki jih psihiatrija ne zmore ozdraviti, pomaga lahko dobra spoved. Bolezni duha lahko zdravi samo vstali Jezus.

    4. Satanistične prakse – Mednje sodijo okultizem in magija, črna magija, uroki, spiritizem, prekletstva, satanizem, satanizem v glasbi, v določenih primerih tudi alternativna medicina (kot orodje za prenašanje okultnih praks v življenje).

    5. Oddaljenost od Jezusa ali mlačnost in brezbrižnost.

    Primeri obsedenosti s hudobnim duhom so že v Svetem pismu, Jezus pa je tisti, ki tega duha izžene (Mr 9, 17–27). V primeru, da je potrebna pomoč eksorcista, pravi Veternik, da lahko on opravi le 5 % dela, drugo je sodelovanje človeka, ki išče pomoč, bistveno pri vsem skupaj pa je to, da je tisti, ki rešuje, Jezus – on je »glavni eksorcist«, ki je hudobnega duha dokončno premagal. Samo z lastno močjo se nihče ne more rešiti. »Glavni cilj eksorcizma je pripeljati človeka k Jezusu, kajti v nikomer drugem ni odrešenja (Apd 4, 12),« je še dejal Veternik.

    https://druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/clanek/54-49-Aktualno-6

  75. Miro says:

    DVE POUČNI ŽIVLJENJSKI ZGODBI: PRVA O STARČKU, KI SE JE SPOMNIL NA DOBRE SKLEPE V MLADOSTI; DRUGA O BOLNEM MOŽU, KI JE NA SMRTNI POSTELJI NAJPREJ ZAVRAČAL BOŽJE USMILJENJE, POTEM PA … (več v nadaljevanju).

    Starček, nič kaj veren, že zelo bolehen, je brskal po svojem predalu in našel listek, na katerem so bili zapisani dobri sklepi, ki jih je napravil, ko je bil še dijak in član Marijine družbe: »Vsak dan bom začel z imenoma: Jezus, Marija! Vsak dan bom molil rožni venec. Vsakih štirinajst dni bom prejel svete zakramente. Vsako soboto se bom postil na čast Materi božji.«

    Starega moža je pretreslo: »Lepa moja mlada leta, kje ste? Kako sem se od takrat spremenil! O ti ubogi rožni venec, ti uboga molitev. Jezus, Marija, na vse sem pozabil. Nekdaj – in sedaj, kakšna sprememba!« V globoki skrušenosti je pokleknil in počasi izgovarjal ime Marija. Opravil je dobro spoved in se tako spravil z Bogom in Cerkvijo. Bil je že skrajni čas, saj so ga kmalu zatem odnesli na pokopališče.

    Neki župnik je obiskal na smrt bolnega moža, da bi ga spomnil na zakramente. Bolnik se je tako razburil, da se je stresla postelja: »Ne verujem, saj Boga sploh ni!«

    Tudi pri drugem obisku je bil na začetku isti učinek. Nato je zaskrbljeni duhovnik poskusil omehčati moža z omembo Device Marije: »Čujte, ali niste v svojem življenju prav nič častili Device Marije?« Bolnika je ganilo: »O, Devico Marijo sem imel vedno rad.« Župnik je potolažen rekel: »Potem pa trdno zaupajte, da vam bo Mati Marija pomagala in izprosila milost spreobrnjenja.« Res se je mož skesano spovedal in čez nekaj dni umrl.

    Zopet se je uresničilo: Kdor Marijo časti, se ne pogubi! Zato se ji v pesmi zaupno priporočamo: »Kadar zapustiti bom moral zemljo, od znancev, prijateljev vzeti slovo, Marija, le pridi gotovo po me, me sprejmi na svoje srce!«

    Povzeto po: Nauči nas moliti 4, pater Anton Nadrah

    Božje usmiljenje, v spreobrnjenju grešnikov, zaupamo vate!

  76. Hvala says:

    Greh ima več sestavin: krivdo in časne ter večne posledice (ali kazni). Krivda je vedno osebna in jo Bog odpusti pri spovedi ali pri popolnem kesanju (z obveznostjo izpovedi pri prvem obhajanju zakramenta sprave), prav tako večne kazni. Časne kazni ostanejo tudi po zakramentu spovedi, še posebej pa so močne, če do kesanja in odpuščanja ne pride. Te posledice so lahko zaznavne v telesu (npr. zasvojenost, bolezni) ali v psihični strukturi (negativna in boleča čustva, razni negativni vzorci obnašanja, ki se jih navzamemo že v otroški dobi …), kar se odraža v medsebojnih odnosih. V vsakem primeru pa te posledice greha delujejo na tistega, ki je grešil, kakor tudi na druge ljudi, s katerimi je v zvezi, in zato lahko ostajajo prisotne tudi v naslednjih rodovih. Saj poznamo nemalo primerov, da se določeni grešni ‘vzorci’ pogosto ponavljajo iz roda v rod; npr. alkoholizem, grobost (Ognjišče, Marjan Turnšek).

    • Miro says:

      KAKO SE Z BOŽJO POMOČJO OSVOBODITI NEGATIVNIH POSLEDIC GREHOV NAŠIH PREDNIKOV ALI DRUGIH BLIŽNJIH? KAKO PRETRGATI ZAČARAN KROG NEGATIVNIH “VZORCEV” IN ZAČETI NEKAJ DOBREGA?

      Ga. Hvala, zelo potrebno, da ste opozorili na omenjeno temo, kjer je navedeno tudi, da se določeni grešni “vzorci” pogosto ponavljajo iz roda v rod, npr. alkoholizem, gorbost itn. Ob tem se seveda zastavlja vprašanje, kako ven iz tega. Če dovolite, bi priložil še link do izčrpnega pojasnila dr. Marjana Turnška o možnostih in rešitvah za ozdravljenje družinskega debla.

      https://revija.ognjisce.si/pisma/2074-jaz-ne-moji-predniki-sem-odgovoren-za-svoja-dejanja

      Božje usmiljenje, studenec bolnim in trpečim, zaupamo vate!

  77. Miro says:

    KRISTUSOV KLIC K SPREOBRNJENJU ŠE NAPREJ ODMEVA V ŽIVLJENJU KRŠČENIH. SPREOBRNJENJE JE NENEHNA NALOGA ZA VSO CERKEV, KI JE SVETA, A IMA V SVOJI SREDI GREŠNIKE!

    Priporočimo se Svetemu Duhu s prošnjo, naj nam pomaga pri branju in premišljevanju Kompendija Katekizma katoliške Cerkve. Kot je zapisal papež Benedikt XVI., naj vsakdo ob branju tega uglednega in verodostojnega besedila, zlasti po priprošnji presvete Marije, Matere Kristusa in Cerkve, vedno bolj prepoznava in sprejema neizčrpno lepoto, edinstvenost in aktualnost najodličnejšega Daru, ki ga je Bog podelil človeštvu: svojega edinega Sina, Jezusa Kristusa, ki je »pot, resnica in življenje« (Jn 14,6).

    Pridi, Sveti Duh, napolni srca svojih
    vernih in vžgi v njih ogenj svoje ljubezni.
    Pošlji svojega Duha in prerojeni bomo in
    prenovil boš obličje zemlje.

    Molimo! Bog naš Oče, Sveti Duh nas
    razsvetljuje in uči. Naj nam pomaga, da
    bomo v življenju spoznali, kaj je prav, in
    vselej radi sprejemali njegove spodbude.
    Po Kristusu našem Gospodu. Amen.

    Zakaj je Kristus ustanovil zakramenta pokore in bolniškega maziljenja?
    Kristus, zdravnik naših duš in teles, ju je ustanovil zato, ker more biti novo življenje, ki nam ga je podaril po zakramentih uvajanja v krščanstvo, oslabljeno in z grehom celo izgubljeno. Zato je Kristus hotel, da njegova Cerkev nadaljuje njegovo delo ozdravljanja in odreševanja po teh dveh zakramentih.

    ZAKRAMENT POKORE IN SPRAVE

    Kako se imenuje ta zakrament?
    Imenuje se zakrament pokore, sprave, odpuščanja, spovedi, spreobrnjenja.

    Zakaj obstaja zakrament sprave po krstu?
    Novo življenje milosti, prejeto pri krstu, ni zatrlo slabotnosti človeške narave, tudi ne nagnjenja h grehu (se pravi poželjivosti). Zato je Kristus ustanovil ta zakrament za spreobrnjenje krščenih, ki so se z grehom oddaljili od njega.

    Kdaj je bil ustanovljen ta zakrament?
    Vstali Gospod je postavil ta zakrament, ko se je na velikonočni večer prikazal svojim učencem in jim rekel: “Prejmite Svetega Duha! Katerim grehe odpustite, so jim odpuščeni; katerim jih zadržite, so jim zadržani” (Jn 20,22-23).

    Ali krščeni potrebujejo spreobrnjenje?
    Kristusov klic k spreobrnjenju še naprej odmeva v življenju krščenih. Spreobrnjenje je nenehna naloga za vso Cerkev, ki je sveta, a ima v svoji sredi grešnike.

    Kaj je notranja pokora?
    Notranja pokora je vzgib “strtega srca” (Ps 51,19), ki ga božja milost nagiba k temu, da odgovori na usmiljeno ljubezen Boga. Vključuje žalost ter odpor do storjenih grehov in trden sklep v prihodnje nič več ne grešiti, in zaupanje v božjo pomoč. Hrani se z upanjem na božje usmiljenje.

    V kakšnih oblikah se izraža pokora v krščanskem življenju?
    Pokora se izraža na zelo različne načine, zlasti s postom, z molitvijo in miloščino. Kristjan more te in mnoge druge oblike spokornosti uresničevati v vsakdanjem življenju, zlasti v postnem času in v petek, na dan pokore.

    Katere so bistvene prvine zakramenta sprave?
    Bistveni sta dve prvini: dejanje človeka, ki se spreobrne po delovanju Svetega Duha, in odveza duhovnika, ki v Kristusovem imenu podeli odpuščanje in določi način zadoščevanja.

    Katera so spokornikova dejanja?
    Spokornikova dejanja so: skrbno spraševanje vesti; kesanje, ki je popolno, kadar izvira iz ljubezni do Boga, in nepopolno, če temelji na drugih nagibih, ter vključuje sklep, nič več ne grešiti; izpoved, ki obstaja v priznanju grehov pred duhovnikom; zadoščevanje ali pokora, ki jo spovednik naloži spokorniku, da popravi škodo, katero je povzročil greh.

    Katerih grehov se je treba spovedati?
    Spovedati se je treba vseh še ne spovedanih velikih grehov, katerih se človek spomni po skrbnem spraševanju vesti. Spoved velikih grehov je edina redna pot, da dosežemo odpuščanje.

    Kdaj smo se dolžni spovedati velikih grehov?
    Vsak vernik, ki je prišel v leta razločevanja, se je dolžan spovedati svojih velikih grehov vsaj enkrat v letu, in prav gotovo pred prejemom svetega obhajila.

    Zakaj se je mogoče pri zakramentalni spovedi spovedati tudi malih grehov?
    Cerkev živo priporoča spoved malih grehov, tudi če ni nujna v strogem smislu. Spoved malih grehov nam pomaga pravilno oblikovati vest, se bojevati zoper zla nagnjenja, se dati Kristusu, da nas ozdravi, in napredovati v življenju Duha.

    Kdo je delivec tega zakramenta?
    Kristus je zaupal službo sprave svojim apostolom in njihovim naslednikom škofom, kakor tudi njihovim sodelavcem duhovnikom, ki postanejo zato orodje božjega usmiljenja in pravičnosti. Oblast opuščati grehe izvršujejo v imenu Očeta in Sina in Svetega Duha.

    Komu je pridržana odveza nekaterih grehov?
    Odveza za nekatere posebno velike grehe (kakor tudi za tiste, ki nakopljejo kazen izobčenja) je pridržana apostolskemu sedežu ali krajevnemu škofu ali od njiju pooblaščenim duhovnikom. V smrtni nevarnosti pa more vsak duhovnik odvezati od vsakega greha in od vsakega izobčenja.

    Ali je spovednik dolžan držati spovedno tajnost?
    Spričo kočljivosti in veličine te službe ter spričo ljudem dolžnega spoštovanja je vsak spovednik brez izjeme in pod zelo strogimi kaznimi dolžan ohranjati zakramentalni pečat, to je popolno tajnost glede grehov, za katere je zvedel v spovednici. /V slovenščini govorimo o “spovedni molčečnosti” – op. A. Strle, v: KKC 1467/.

    Katere učinke ima ta zakrament?
    Učinki zakramenta pokore so: sprava z Bogom in torej odpuščanje grehov; sprava s Cerkvijo; ponovna pridobitev stanja milosti, če je bilo izgubljeno; odpustitev večne kazni, nakopane s smrtnim grehom, ter vsaj delna odpustitev časnih kazni za greh; mir in vedrost vesti ter duhovna tolažba; povečanje duhovnih moči za krščanski boj.

    Ali je mogoče ta zakrament v nekaterih primerih obhajati s splošno spovedjo in skupno odvezo?
    V primerih velike potrebe (recimo v grozeči smrtni nevarnosti) se je mogoče zateči k skupnostnemu obhajanju sprave s splošnim priznanjem grehov in s skupno odvezo. Pri tem je treba upoštevati navodila Cerkve; spokorniki pa morajo imeti namen, da se bodo v zahtevanem času spovedali v posamični spovedi velikih grehov.

    Kaj so odpustki?
    Odpustki so odpuščanje časne kazni pred Bogom za tiste grehe, katerih krivda je že odpuščena. Takšen odpustek pod določenimi pogoji zadobi kristjan zase ali za rajne po službi Cerkve, ki kot srednica odrešenja razdeljuje zaklad zasluženj Kristusa in svetnikov.

    (vir: Kompendij KKC, 295- 312 se nadaljuje)

    Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

  78. Janez says:

    BOG NAS NIKOLI NE NEHA LJUBITI! WKG Schweiz
    Ali morda veste, da je večini ljudi, ki verjamejo v Boga, včasih ob preizkušnjah in težavah ter krizah težko verjeti, da jih Bog ljubi? Ljudje si namreč zlahka zamislijo Boga kot Stvarnika in strogega Sodnika, toda strašno težko je kristjanom verjeti in videti Boga kot Tistega, ki jih neskončno ljubi, ki je skrben Oče, dober usmiljen in ki ga zelo skrbi, kako bo z nami. Toda resnica je, da naš dobri, neskončno ljubeči, ustvarjalni in popolni Bog ne ustvarja ničesar, kar bi mu nasprotovalo, kar je v nasprotju z njim samim. Vse, kar Bog ustvarja, je dobro, popolna manifestacija v vesolju njegove popolnosti, ustvarjalnosti in ljubezni. Kjerkoli najdemo nasprotno – sovraštvo, sebičnost, pohlep, strah in strah – to ni zato, ker je Bog na tak način naredil stvari. Kaj je zlo, razen tega, da je perverzna zloraba in preobrnitev nečesa, kar je bilo prvotno ustvarjeni kot Dobro in iz Ljubezni do Ljudi? Vse, kar je Bog ustvaril, vključno z nami ljudmi, je bilo izjemno dobro, toda zloraba ustvarjanja ustvarja zlo, ki je upor proti Bogu in Božji Volji. Zlo obstaja zato, ker ljudje uporabljamo svojo dobro svobodo, ki nam jo je Bog dal na napačen način tako, da se odmaknemo od Boga, ki je izvor našega bitja in Vesolja, namesto da bi se mu približali in ga Ljubili in mu bilim v Slavo in Veselje.

    Kaj to pomeni za nas osebno? Preprosto to: Bog nas je ustvaril iz globin svoje nesebične ljubezni, iz svojega neomejenega Vira popolnosti in neskončne ustvarjalnosti. To pomeni, da smo popolnoma dobro in dobro tako, kot nas je Bog ustvaril. Kaj pa naše težave, grehi in napake? Vse to je posledica naše oddaljenosti od Boga, človeškega videnja sebe kot glavnega vira našega bitja namesto Boga, ki nas je v Vesolju ustvaril in ki vzdržuje vsa naša življenja in bivanja Ljudi na Zemlji. Bog nam vedno hoče dobro in nam pomaga ko ga potrebujemo.

    Če smo se obrnili od Boga in se gibljemo v svoji lastni človeški smeri, stran od njegove ljubezni in dobrote, potem ne moremo videti in razumeti, kdo je v Bog resnici. Vidimo ga kot nekega strogega, strašnega sodnika, nekoga, ki se boji, nekoga, ki čaka, da nas v strogu vzgoji poškoduje, ali da se maščuje za vse napačne stvari, ki smo jih storili. Toda Bog ni tak. Vedno je dober in vedno nas ljubi. Vedno je pripravljen, da pridemo k Njemu nazaj in ostanemo pri Njem.

    Želi, da ga spoznamo, izkusimo njegov mir, njegovo veselje, njegovo bogato ljubezen. Naš Odrešenik Jezus je podoba Božjega bitja in vse svoje stvari nosi s svojo močno besedo (Hebr 1,3). Jezus nam je pokazal, da je Bog za nas, da nas ljubi kljub temu, da smo poskušali pobegniti od njega kot izgubljeni sin. Naš nebeški Oče želi, da se spovemo in da se pokesamo, da prosimo za odpuščanje z odvezo in da se vrnemo domov k Bogu.
    Jezus je povedal zgodbo o dveh sinovih. Eden od njih je bil tak kot ti in jaz. Želel je biti središče svojega vesolja in ustvariti svoj lastni svet zase brez Boga Očeta. Zato je zahteval polovico svoje dediščine in odšel v svet tako daleč, kot je lahko, in živel samo zato, da bi si vsega privoščil z Očetovim denarjem. Toda njegova predanost uživanju in samemu sebi ni delovala. Bolj ko je uporabil svoj dediščni denar zase, slabše se je počutil in nesrečen postal. Denarja mj je zmanjkalo in živel je v bedi in pomajkanju. Šel je vase in premuislil, kam je lahkomiselno zabredel brez Očeta.

    Njegove misli so se iz globin svojega izgubljenega življenja vrnile k njegovemu očetu in domu. Za kratek, svetel trenutek je razumel, da je vse, kar si resnično želi, vse, kar je resnično potrebno, vse, kar mu je dalo ljubezen, mir, dom, dobro počutje in srečo imel doma pri Očetu. Z močjo tega trenutka resnice se je v tem trenutnem neoviranem stiku z očetovim srcem iztrgal iz prašičjega korita, iz katerega je siromašen jedel in se odločil, da se vrne domov k Očetu.
    To je Evangeljska prilika v Luka 15 o Izgubljenem sinu, ki se vrne k Očetu. Ne samo, da ga je oče pričakoval, temveč je videl, da prihaja, ko je bil še daleč; dolgo in zvesto je Oče čakal na svojega izgubljenega sina. In tekel je ter ga je veselo objemal in ga preplavljal z isto ljubeznijo, kot jo je vedno imel do njega, čeprav je odšel od doma. Njegovo veselje je bilo tako veliko, da je bilo treba praznovati povratek in rešitev Izgubljenega Sina.

    Bil je še en brat, starejši. Tisti, ki je ostal s doma svojim očetom, ki ni pobegnil in mu ni oteževal življenja, temveč je pridno delal in očeta ubogal. Ko je ta starejši brat slišal za praznovanje doma, je bil jezen in grenak s svojim bratom in očetom in ni hotel iti na praznovanje v hišo. Toda njegov oče je šel k njemu, mu prigovarjal in iz iste ljubezni je govoril z njim in ga zasipal z isto neskončno ljubeznijo, s katero se je dotaknil svojega izgubljenega mlajšega sina, ki se je skesan vrnil domov k Očetu. Ali se je starejši brat končno obrnil in se pridružil praznovanju? Jezus nam tega ni povedal. Toda zgodovina nam pove, kaj moramo vsi vedeti – Bog nas nikoli ne preneha ljubiti. Želi nas, da se pokesamo in se mu vrnemo, in nikoli ni vprašanje, ali nam bo odpustil, sprejel in ljubil, ker je Bog naš Oče, katerega neskončna ljubezen je vedno ista.

    Je čas, da se ustaviš, ko lahkomiselno greš in pobegneš od Boga in se skesan vrneš domov k Očetu!? Bog nas je naredil popolne in celovite, čudovit izraz v njegovem čudovitem vesolju njegove ljubezni in ustvarjalne moči. In še vedno smo Njegovi Ljubi Otroci. Vse kar moramo storiti je, da se vrnemo in ponovno povežemo z našim Stvarnikom, ki nas še vedno ljubi, tako kot nas je ljubil, ko nas je poklical k obstoju in Življenju. Gospod Nas zvesto čaka na Obalah Večnosti in je vesel vsakega izgubljenega sina, ki se skesano vrne nazaj k Njemu in zaživi v Božjem Miru, ker nam je kot naš Oče vse odpustil. Oče je odpustil nam in izgubljenemu sinu, smo odpustili grehe in krivice tudi mi svojim bratom, da bomo vsi dobri in boljši ljudje in kristjani?

    Avtor Joseph Tkach, WeltweiteKircheGottes Schweiz (WKG)

    Bog nas vedno ljubi in nam odpušča, ko se pokesamo in spokorimo grehov in ga molimo ter prosimo odpuščanja! Vedno nas grešnike čaka na Obalah Večnosti, da se pokesamo in vrnemo k Njemu v Očetovski Objem! Bodimo pravični in živimo tako, kot nas je učil Jezus, Bogu v Čast in Veselje, nam pa v Odrešenje in Zveličanje!

    Psalm 33, 22: Tvoja dobrota, GOSPOD, naj bo nad nami, kakor smo upali vate.

    Psalm 26,3: Zakaj tvoja dobrota je pred mojimi očmi, hodil sem v tvoji zvestobi.

  79. Miro says:

    GODUJE SV. ANTON MARIJA CLARET – V LJUBEZNI DO BOŽJE BESEDE JE TREBA ISKATI ZAČETKE SVETNIŠKE POTI MOŽA, KI SE GA DANES SPOMINJA CERKEV!

    Sv. Anton Marija Claret: »Kar me je najbolj ganilo in spodbujalo, je bilo branje Svetega pisma, ki sem ga zmerom ljubil. Nekatera mesta so napravila name tako močan vtis, da se mi je zdelo, kot da mi je neznani glas hkrati govoril na uho vse tisto, kar sem ravno bral.«

    http://svetniki.org/sveti-anton-marija-claret-duhovni-pisatelj-redovni-
    ustanovitelj-skof

    V molitvi se priporočimo sv. Antonu Mariji Claretu, da bi nam pri Bogu izprosil potrebnih milosti in darov za življenje v moči Božje besede.

    Božje usmiljenje, ti veselje in neizmerna radost vseh svetih, zaupamo vate!
    Sv. Anton Marija Claret, prosi za nas!

  80. Janez says:

    OHRANI VESELJE IN LJUBEZEN DO JEZUSA
    Ohrani veselje, ljubezen do Jezusa v svojem srcu in Mu pogosto reci podnevi in ponoči: »Jezus v mojem srcu, verjamem v Tvojo nežno ljubezen do mene. Ljubim Te.« Dragi Jezus, pomagaj razširiti Tvoj prijeten vonj, kamorkoli grem. Poplavi mojo dušo s Svojim duhom in življenjem. Popolnoma prežari in prevzemi moje celotno bitje, tako da bo moje življenje lahko le odsev Tvojega. Sveti skozi mene in bodi tako navzoč v meni, da bo lahko vsaka duša, ki jo srečam čutila Tvojo navzočnost v moji duši. Ko me pogledajo, naj ne vidijo več mene, ampak samo Jezusa! Ostani z menoj in tedaj bom začela sijati kot Ti siješ, sijati kot svetilnik za druge. Ta luč, o Jezus, bo vsa od Tebe; nič od nje ne bo mojega. Ta luč boš Ti, sijoč na ostale skozi mene. Naj te torej hvalim kot Ti je najljubše, s tem, da sijem na druge. Naj Te oznanjam brez pridiganja, ne z besedami, ampak z zgledom, s to močno silo, s privlačnim vplivom tega kar delam za uboge in bolne, z očitno polnostjo ljubezni, ki je v mojem srcu Zate.
    Molitev Matere Terezije

    Česar je polno človeško Srce govorijo njegove oči in izpričujejo njegova dejanja, ker ga vodi Usmiljeni Bog. Mati Terezija je izpričala sintezo Vere in Dobrih del z vero, s konkretnim krščanskim življenjem in služenjem drugim, saj je vero prelila v dejanja usmiljenja in dobrote za reveže v Kalkuti v Indiji. In ko je dobila Nobelovo nagrado je rekla, hvala Bogu, koliko denarja za moje uboge in reveže v Kalkuti! Spolnjevanje Božje Volje je Ljubezen, ki je dejavna in je namenjena vsem ljudem! Brez izjem.

    Molitev za Božjo pomoč, ker Bog lahko neomejeno deluje v nas
    Ta molitev je predvsem Vera v Boga in prošnja Bogu za Njegovo pomoč in usmiljenje. Spoznati pa moramo obenem tudi Božjo Voljo in ne Omejevati Boga tako, da v nas neomejeno deluje tako, da bo lahko delal čudeže v našem življenju.
    Molitev umiri in spodbudi človekovo nemirno in žalostno srce ter ga odpre Bogu. V molitvi zaslutimo in začutimo Dobrega Boga, tako, da se pripravimo in naravnamo Nanj, na Njegov pogled, na Njegovo Pomoč in delovanje. V molitvi zaznamo Njegov obraz in Njegov pogled in se presvetlimo v topli sončni svetlobi njegove milosti, ko izhlapijo vse naše skrbi in negativne energije iz mene, ker On deluje preko mene, ker je Vsemogočen in večji kot vsi problemi. Tako na meni odseva Milostna Božja Dobrota, to je tisto, kar gledam in kar vidim v sebi, čeprav vsega ne razumem s svojo človeško pametjo. Bog počasi skozi mojo molitev in prošnje pronica v moje telo, dušo in duha ter gre čedalje globlje v mene. Jaz se kot Človek manjšam, On pa zavzema vedno večje mesto v mojem življenju in me blagoslavlja ter začne delovati. V moje srce vsak dan vedno bolj vstopa Odrešenik in izstopajo moje skrbi in problemi, ki me pestijo in zaradi česar trpim. Verjeti moramo da: »On je vsemogočen in je večji kot vsi naši problemi ». On najprej ozdravi vse tisto, kar je v nas potrebno ozdravljenja: skrbi, bojazni, probleme z zdravjem, težave v zakonskih odnosih, težave z otroci, finančne probleme zaradi dolgov, skrbi zaradi brezposelnosti, nezaceljene stare rane, zdavnaj zakopane boleče spomine in drugo. On mi na mojo prošnjo Milostno prinese mir v Duši in me potolaži brez Besed. Odstrani tisto, kar je v meni nepotrebno in odvečno, vse tisto, kar me blokira in zapira pred odnosi z Ljudmi in zavira Bogu Svetemu Duhu, da bi vstopil v naša življenja in deloval v nas brez omejitev ter deloval v nas. Tako bi z vstopom Boga v nas obenem postajali vedno bolj odprti za Boga in za druge ljudi oziroma za bližnjega in bi bili pripravljeni na srečanje z Bogom. V našem srcu pa bi bilo tudi vedno več miru, zadovoljstva, radosti in upanja ter Njegove Milosti. Miru in upanja tudi za tiste, ki ga nimajo več, za vse tiste, ki so se začeli izgubljati v brezizhodnih situacijah, ki se vrtijo v krogu brez izhoda in so nemirni in potrti in iščejo pomoč in tolažbo. Gospod v moje srce po molitvi in prošnji za pomoč polaga ljubezen in usmiljenje do mene in drugih trpečih, žalostnih ubogih: »Pridite in jaz vas bom poživil«. Daje mi moč, vztrajnost in iznajdljivost, da lahko poiščem poti do samega sebe, do bližnjega ter do Boga, ki mi želi pomagati, ko sem ga k sebi povabil in ko ga ne omejujem na noben način.

    Molitev pa je lahko tudi dar bližnjemu človeku, ki rabi našo molitev in pomoč. Ko vidim nekoga v stiski, ga v duhu lahko prinesem pred Boga. Tako kot so to fizično storili možje v evangeliju: »Prav tedaj so možje prinesli na postelji človeka, ki je bil hrom. Skušali so ga prinesti noter in položiti predenj. Ker pa zaradi množice niso našli poti, kjer bi ga nesli noter, so se z njim povzpeli na streho in ga skoz opeko spustili s posteljo vred ravno pred Jezusa« (Lk 5, 18-19). Po molitvi dobivam tudi novo moč, da odpuščam drugim in ko gojim zamere zaradi žalitev ter krivic drugih. Ko trpim, ko sem ranjen, ko me je nekdo ali neka situacija prizadela, takrat po molitvi v moje srce vstopi Bog s svojim odpuščanjem in On odpušča v meni, jaz pa odpuščam sebi in drugim. In to je začetek moje spreobrnitve ter začetek ozdravljenja od stisk, zamer in trpljenja.

    Ko se prepustimo Njegovi volji, nas On postavi na točno tisto mesto v svojem stvarstvu, ki nam je najbolj prav in kjer lahko najbolj ljubimo in pomagamo drugim. Vsak v svojem položaju, stanju, glede na svoje moči ter zmožnosti in na način, na katerega Stvarnikova podoba v njem lahko najlepše odseva ter ga obsije z Dobroto in Pomaga z Usmiljenjem. Ne glede na to, kakšna je naša situacija, ko vanjo povabimo Boga brez vseh Omejitev, On vstopi s svežimi silami Ljubezni in Dobrote, prinese v nas Novo Upanje in pozitivno deluje v nas in nam pomaga tudi zato, ker smo ga povabili, se na Gospodov prihod in vstop v nas ustrezno pripravili in ga po Njegovi Milosti tudi dočakali. Dopustimo Bogu, da v nas neomejeno deluje tako, da bo delal čudeže v našem življenju, saj je Bog veliko večji kot vsi problemi, ki nas pestijo. In kdor ima vero v Boga, kdor bo stanovitno verjel Bogu in potrpel v preizkušnjah, bo deležen uslišanja in čudežev, zakaj vse človeško pride in vse mine. Skesajmo se in prosimo Boga odpuščanja, da bomo v naši duši naredili prostor Bogu, zakaj Boj je Ljubezen, ki ne mara greha! Prosimo ga odpuščanja in se spfreobrnimo in poboljšajmo, da nas bo obsijala Njegova Milost in Ljubezen Nebeškega Boga, ki nas ima vedno rad; tudi takrat, ko grešimo in smo zašli na brezpotja in prosimo Boga za Vodstvo in Pomoč.

    Vir: Izpiski Morris Cerullo Ne omejuj Boga, razni članki Aleteia na medmrežju, druga verska literatura in lastni prispevek misli.

    In hanc opinionem praecipue orationis est Dei et oratio ad Deum pro eo adjuvari et misericordiae. Et non esse simul, nec voluntatem Dei et limit Deus infinitus est nobis in opera, et mirabilia in animabus nostris, opus possint.

    Ta molitev je predvsem Vera v Boga in prošnja Bogu za Njegovo pomoč in usmiljenje. Spoznati pa moramo obenem tudi Božjo Voljo in ne Omejevati Boga tako, da v nas neomejeno deluje tako, da bo lahko delal čudeže v našem življenju.

    Molitve naj bodo predvsem zahvala Bogu za vse, Vera v Boga in prošnja Bogu za Njegovo pomoč in usmiljenje. Spoznati pa moramo obenem tudi Božjo Voljo in ne Omejevati Boga tako, da v nas neomejeno deluje tako, da bo lahko delal čudeže v našem življenju, saj Verujemo v Jezusa.

    Praesertim orationis sit omnibus gratias agens Deo, credendi in Deum et orat Deum pro eo adjuvari et misericordiae. Et non esse simul, nec voluntatem Dei et limit Deus infinitus est nobis in opera, et mirabilia in animabus nostris opus esse potest, quod in Iesu.

    Psalm 119, 50: To je moja tolažba v moji bedi, da me tvoj izrek poživlja.

  81. Miro says:

    GODUJE SV. JANEZ KAPISTRAN – POTUJOČI PRIDIGAR, MIROVNI POSREDNIK, SPOVEDNIK, REDOVNI PRENOVITELJ, IMENOVAN TUDI »APOSTOL EVROPE« – NAJ ZA NAS POSREDUJE PRI BOGU, DA BOMO OSVOJILI JEZIK LJUBEZNI!

    Tisti, ki so poklicani h Gospodovi mizi, naj se odlikujejo po vzorni lepoti hvalevrednega in nravnega življenja ter zavržejo vsako umazano govorjenje ali nečistost. Kot sol zemlje naj zase in za druge živijo pošteno in kot luč sveta naj svetijo drugim z jasno razsodnostjo. Zavedajo naj se, da je najvišji učenik Jezus Kristus govoril ne le o apostolih in učencih, ampak tudi o vseh naslednikih, duhovnikih in klerikih, ko je rekel: »Vi ste sol zemlje. Če pa se sol pokvari, s čim naj se osoli? Ni za drugo, kakor da se vrže proč in jo ljudje pohodijo.« (iz razprave sv. Janeza Kapistrana, duhovnika, O vzoru klerikov)

    Več o življenju sv. Janeza Kapistrana na:
    http://minoriti.rkc.si/duhovnost/svetniki/209-janez-kapistran-23-oktober

    Priporočimo se sv. Janezu Kapistranu s prošnjo, da bi pod vodstvom Svetega Duha osvojili jezik ljubezni do Boga in bližnjega!

    Božje usmiljenje, ti veselje in neizmerna radost vseh svetih, zaupamo vate!
    Sv. Janez Kapistran, prosi za nas!

  82. Hvala says:

    O tihoti kot šoli umiranja sem razmišljal pred leti ob mislih p. Grčarja. Spomnim nanje ob tej priložnosti, če bo komu prišlo prav.

    UMRETI V POTRPEŽLJIVOSTI

    Ko trpiš brez pritoževanja. Ko se odpoveš lagodju.

    Ko ne iščeš tolažbe drugih ljudi. Ko umreš svojim potrebam.

    Ko potrpežljivo čakaš, da seme kali počasi. Ko umreš rezultatom.

    UMRETI V PONIŽNOSTI

    Ko daš prostor drugemu. Ko umreš svojemu položaju.

    Ko brez hrupa razdajaš svoje darove. Ko umreš vsakemu priznanju.

    Ko dopustiš, da te obsodijo. Ko umreš dobremu imenu.

    UMRETI V USMILJENJU

    Ko ne razkriješ krivde svojih bratov. Ko se odpoveš tekmovalnosti.

    Ko ne obsojaš, ampak posežeš v globino. Ko umreš pravici.

    Ko odpustiš in greš naprej. Ko umreš vsakemu dokazovanju.

    UMRETI V LJUBEZNI

    Ko ne odgovoriš na žalitve. Ko umreš lastni ceni.

    Ko ne uveljavljaš svojih pravic. Ko se odpoveš svoji moči.

    Ko prepustiš Bogu, da brani tvojo čast. Ko umreš svojemu ponosu.

    UMRETI V VERI

    Ko si tiho, ker On deluje. Ko umreš sebi.

    Ko se odpoveš glasovom sveta, da si lahko v Njegovi bližini.

    UMRETI V UPANJU

    Ko objameš križ, ne da bi vprašal: Zakaj?

    Bog naj nam da pogum, da bi vedno znova tvegali umirati, da bi on lahko zaživel v nas.

    http://www.mirenski-grad.si/p05-tihota-sola-trpljenja-umiranja

    • Miro says:

      Omenjeni prispevek utegne morda koga prestrašiti, ker govori o križu, trpljenju, umiranju … Pa vendar nam je naš Gospod Jezus Kristus s svojim življenjem in trpljenjem razodel, da se v križu skriva veličasten vir življenja! Apostol Pavel je to veliko skrivnost, katero mnogi težko razumejo, takole izrazil: “Vedno nosimo v svojem telesu Jezusovo umiranje, da bi se v našem telesu razodelo tudi Jezusovo življenje” (2 Kor 4,10).

      Molimo te Kristus in te hvalimo, ker si s svojim križem svet odrešil!

      • Miro says:

        Oprostite, dopolnjujem zapisano v besedilu: … Gospod Jezus Kristus nam je s svojim življenjem, trpljenjem, smrtjo in vstajenjem od mrtvih razodel, da se v križu skriva veličasten vir življenja …

  83. Miro says:

    SV. FAVSTINA KOWALSKA: EVHARISTIČNI JEZUS, NEUMRLJIVI BOG,
    TI NEPRESTANO PREBIVAŠ V MOJEM SRCU!

    O Jezus, blaženost moje duše, angelski kruh,
    z vsem svojim bitjem se potapljam vate.
    V tvojem Božjem življenju živim kot v nebesih
    in resničnost tega življenja ne preneha, ko bom
    počivala v grobu.

    Evharistični Jezus, neumrljivi Bog, ti neprestano
    prebivaš v mojem srcu. Ko imam tebe, mi niti smrt
    ne more škodovati. Ljubezen mi pravi, da bom na
    koncu življenja zagledala tebe.

    Prežeta s tvojim Božjim življenjem mirno zrem v
    zame odprta nebesa. Osramočena smrt odide brez
    vsega, ker je tvoje Božje življenje v moji duši.

    Ker je tvoja sveta volja, Gospod, da se smrt dotakne
    mojega telesa, želim, da se to čim prej zgodi, ker bom
    prek nje vstopila v večno življenje.

    Evharistični Jezus, življenje moje duše, dvignil si
    me do neskončnih višin po trpljenju in umiranju v
    strahotnih bolečinah.

    Dnevnik sv. Favstine Kowalske, 1393

    http://www.sticna.com/Dnevnik_Svete_Favstine_Kowalske.pdf

    Božje usmiljenje, ki izviraš iz Presvetega Srca Jezusovega, zaupamo vate

  84. Janez says:

    Nekatere misli Matere Terezije
    Ljubi, kolikor moreš. Ljubi tako močno, da boli. Če boli, je to dober znak.
    Naj verjamemo v karkoli, če želimo resnično ljubiti,
    se moramo naučiti odpuščati in prinašati veselje in dobroto med ljudi.
    Ne moremo delati velikih stvari. Le male z veliko ljubezni.
    Ker Verjamemo v Jezusa in ker ljubimo Boga in Ljudi.
    Naša stalna naloga je spodbujati kristjane in nekristjane, da opravljajo dela ljubezni.
    Vsako delo ljubezni, opravljeno z vsem srcem, približuje ljudi k Bogu.
    Če ljudi sodiš, nimaš časa, da bi jih ljubil.
    Revolucija ljubezni se začne z nasmehom.
    Nasmej se vsaj petkrat na dan, in to tistim, ki se jim nisi želel nasmehniti.
    To stori, da ustvarjaš mir in budiš upanje med ljudmi.
    Ne dajajte le odvečnega, dajte svoje srce.
    Upam, da imaš dovolj sreče, da te naredi nežnega in prijaznega,
    dovolj preizkušenj, da te okrepijo, dovolj bolečine,
    da ostaneš človeški, dovolj upanja, da si srečen.
    Da se Tvoja Molitev preliva v Dobroto in služenje ljudem!
    Zakaj ko pomagaš drugim pomagaš sebi.

    Mati Terezija je v Indiji, ko je pomagala bolnim in revnim, s svojim življenjem in delom pričevala o neskončni ljubezni do človeštva. Pozornost vsega sveta je pritegnilo zlasti njeno neutrudljivo delo za najrevnejše, bolne in najranljivejše. Za mnoge ostaja skrivnost, kako ji je to uspevalo, kje je našla moč za brezmejno razdajanje. Na številna vprašanja je vedno odgovarjala s ponižnostjo in modrostjo, velikima darovoma Svetega Duha, ki ga je vedno vabila, da jo je razsvetljeval. Ko je dobila Nobelovo Nagrado se je je razveselila: »Hvala Bogu, koliko denarja in koliko revežem bom odslej lahko še pomagala«! Z aktivnim krščanskim življenjem, ko je pomagala ubogim in bolnim je sledila Jezusovemu nauku.

    Tit, 2,11: Razodela se je namreč Božja milost, ki rešuje vse ljudi.

  85. Miro says:

    NI BOLJ UČINKOVITEGA SREDSTVA, KAKOR JE EVHARISTIJA, DA SE IZBOLJŠAŠ IN POSVETIŠ – EVHARISTIJA JE NAJVEČJE ZMAGOSLAVJE JEZUSOVE POSLUŠNOSTI!

    Priporočimo se Svetemu Duhu za razsvetljenje in pomoč pri uvajanju v globoke skrivnosti svete Evharistije. Pridi, Sveti Duh!

    Sin sprejema svoje življenje od Očeta:
    kdor ga prejema kot hrano, prejema svoje
    življenje od Očeta in spleta se sveta veriga
    življenjskih ubranosti, ki se od Božje
    skritosti spušča prav do človeštva.
    (Romano Guardini)

    Ni bolj učinkovitega sredstva,
    kakor je evharistija,
    da se izboljšaš in posvetiš.
    (Pierre Duvalier)

    Evharistija je največje zmagoslavje
    Jezusove poslušnosti.
    (Peter Julijan Eymard)

    Tistega dne ni bilo več pogleda, ampak
    zlitje, nista bila več dva, Terezija je izginila
    kakor kapljica vode v oceanu.
    (Terezija iz Lisieuxa)

    Iz knjige: Kruh, ki daje življenje; misli o evharistiji, zbral Wilhelm Mühs.

    Božje usmiljenje, neizmerno v zakramentu evharistije in duhovništva, zaupamo vate!

  86. Janez says:

    Razne molitve Svete Matere Terezije iz Kalkute
    Poklican sem k popolni Ljubezni
    Odpri mi oči, Gospod, da bom spoznaval Tebe v vseh svojih bratih in sestrah.
    Odpri mi ušesa, da bom slišal klice vseh tistih,ki potrebujejo mojo pomoč.
    Odpri mi srce, Gospod,da se bom naučil ljubiti svoje bližnje,kakor nas ljubiš ti.
    Daj mi svojega Svetega Duha,da ti bom zmogel vsak dan znova podariti svoje srce.
    Pomagaj mi da bom povsod razširjal Tvojo ljubezen, kjerkoli sem in kamorkoli grem.
    Nauči me tiste ljubezni,ki je vedno potrpežljiva, vedno prijazen.
    Nauči me tiste ljubezni, ki ni nikoli nevoščljiva,napuhnjena, sebična ali zamerljiva.
    Tiste ljubezni, ki okuša srečo v resniciin je vedno pripravljena odpuščati.
    Danes ti dajem svoje srce.
    Dajem ti svoje roke, noge, svoj glas,da boš lahko ti po meni v ta svet prinašal svojo Ljubezen.
    Daj, da bom mogel biti slaboten, a vztrajen odsev tvoje popolne Ljubezni.
    Molitve Matere Terezije

    Moj Jezus, naredi z menoj karkoli hočeš in kolikor časa hočeš,
    ne glede na moja občutja in bolečino.
    Sem samo tvoj/a.
    Vtisni trpljenje TvojegaSrcav mojo dušo in življenje.
    Zaradi svobodne odločitve, moj Bog,in zaradi ljubezni do Tebe,
    želim ostati in izpolniti vso Tvojo sveto voljo glede mojega življenja.
    Ne bom potočil/a niti ene solze.
    Čeprav bi trpel/a več kot zdaj, še zmeraj hočem izpolnjevati Tvojo Sveto Voljo.
    To je temna noč rojstva Družbe, moj Bog, daj mi poguma,
    da bom v tem trenutku stanovitno sledil/a Tvojemu klicu.
    Ko pomivaš, pometaš – počenjaš karkoli, povej Jezusu:
    »Ljubim Te, Jezus. Karkoli bom počel danes, je namenjeno Zate, vsaka misel, vsaka beseda, vsako dejanje.«
    Ohrani veselje, ljubezen do Jezusa v svojem srcu in Mu pogosto reci podnevi in ponoči:
    »Jezus v mojem srcu, verjamem v Tvojo nežno ljubezen do mene. Ljubim Te.«
    Molitve Matere Terezija

    Gospod, napravi me za posredovalca tvojega miru: da bom tja, kjer je sovraštvo, mogel prinašati ljubezen;da bom tja, kjer je krivica, mogel prinašati odpuščanje; da bom tja, kjer je razprtija, mogel prinašati ubranost; da bom tja, kjer je zmota, mogel prinašati resnico; da bom tja, kjer je dvom, mogel prinašati vero; da bom tja, kjer je obup, mogel prinašati upanje; da bom tja kjer je tema, mogel prinašati luč; da bom tja, kjer je žalost, mogel prinašati veselje! Gospod, daj, da se bom raje trudil za to, da tolažim, kakor da iščem tolažbe; da bom raje skušal razumeti, kakor da bi iskal razumevanja; da si bom raje prizadeval ljubiti, kakor da bi želel biti ljubljen; kajti človek najde, ko pozablja nase; odpuščeno mu je, ko odpušča; prebudi se v večno življenje, ko umira. Amen.
    Molitev Svetega Frančiška

    Jezus, v tišini svojega srca Te častim.
    Kdo je Jezus zame? Jezus je – Bog .Božji sin. Druga oseba Svete Trojice.Marijin sin. Beseda, ki je meso postala.Jezus je – Beseda, ki jo govorim. Luč, ki jo prižgem. Življenje, ki ga živim. Ljubezen, s katero ljubim. Veselje, ki ga delim. Mir, ki ga dajem. Moč, ki jo uporabljam. Lačni, ki jih nasičujem. Nagi , ki jih oblačim. Brezdomci, ki jih sprejemam. Bolni, ki jih oskrbujem.Otroci, ki jih učim. Osamljeni, ki jih tolažim. Nepriljubljeni, ki jih sprejemam. Duševno bolni, s katerimi prijateljujem. Jezus je – nemočni – ki jim pomagam. Klošar – ki ga sprejmem. Gobavec – ki ga umijem. Pijanec – ki ga vodim. Kruh življenja – ki ga zaužijem. Daritev – ki jo ponujam….

    Kdo je Jezus zame? Križ – ki ga nosim.Bolečina – ki jo prenašam.Molitev – ki jo molim. Osamljenost – ki sem je deležen/na. Bolezen – ki jo sprejemam. Jezus je – moj Bog. Moj Gospod. Moj ženin. Moje vse. Moje vse v vsem. Moj dragoceni. Moj edini. Jezus je Ta, ki Ga ljubim –komur pripadam in od kogar me nič ne bo ločilo. On je moj –jaz sem Njegov/a. Slava Bogu Očetu, ki me je ustvaril –ker me je ljubil. Slava Jezusu Kristusu, ki je umrl zame – ker me je ljubil. Slava Svetemu Duhu, ki živi v meni –ker me ljubi.
    Molitev Matere Terezije

    Veselje Jezusovega Srca, napolni moje srce.
    Usmiljenje Jezusovega Srca, dotakni se mojega srca. Ljubezen Jezusovega Srca, vžgi moje srce. Mir Jezusovega Srca, okrepi moje srce. Ponižnost Jezusovega Srca, naredi moje srce skromno. Svetost Jezusovega Srca, posveti moje srce. Čistost Jezusovega Srca, očisti moje srce. Jezus v mojem srcu, povečaj mojo vero,okrepi mojo vero. Naj živim to vero v živi, ponižni pokorščini. Amen.
    Molitev Matere Terezije

    Izžarevati Kristusa
    Dragi Jezus, pomagaj mi razširiti tvoj prijetni vonj povsod, kamorkoli grem. Preplavi mojo dušo s svojim Duhom in življenjem. Povsem prepoji in prevzemi vse moje bitje, da bo moje življenje izžarevalo tvoje življenje. Sij skozme in bodi tako v meni, da bo vsaka duša, s katero bom prišel v stik, čutila tvojo navzočnost v moji duši. Dovoli jim, da pogledajo navzgor in naj ne vidijo več mene, ampak le tebe, Jezus! Bodi z menoj in tedaj bom začel sijati, kakor siješ ti. Naj Sijem tako, da bom Luč drugim. Vsa Svetloba, o Jezus, bodi tvoja: prav nič naj je ne bo moje. Ti sam boš prek Mene Sijal Drugim. Zato mi dovoli, da te Slavim tako, kakor ti najbolj ugaja, tako, da bom sijal na tiste, ki so z menoj. Dovoli, da te oznanjam brez govorjenja, ne z besedami, ampak z zgledom. Z neustavljivo močjo, z dobrohotnim vplivom tega, kar delam iz očitne polnosti ljubezni, ki jo moje srce goji do tebe. Amen.
    Kardinal John Henry Newman

    Pesem »Izžarevati Kristusa«, ki jo je spesnil kardinal John Henry Newman, je bila ena najljubših molitev Matere Terezije. Ker lepo izraža njeno željo, da bi bila intimno združena z Jezusom in da bi drugim »dala samo Jezusa«, jo je izbrala za prvo molitev, ki jo misijonarke ljubezni zmolijo.

    Sveta Marija, mati Jezusa, bodi v tem trenutku naša Mati:
    varuj nas, vodi nas in ohrani nas blizu Jezusu. Marija, Mati Jezusa, bila si prva, ki si slišala Jezusov krik:»Žejen sem.« Dobro veš, kako resnično in globoko je Njegovo hrepenenje po meni in po ubogih. Jaz sem tvoj/a –celotna Družba je tvoj/a –sestre, bratje, očetje – tako tisti, ki Delajo, kot tisti, ki Molijo. Nauči me, da se iz obličja v obličje soočim z ljubeznijo srca križanega Jezusa. S tvojo pomočjo, Mati Marija, bom poslušal/a Jezusovo žejo, ki bo zame Beseda življenja. Stoječ poleg tebe, Mu bom dal/a svojo ljubezen in možnost, da me ljubi, in tako bom razlog tvojega veselja. Amen.
    Magnificat, Misijonarke ljubezni

    Molitev k Sveti Materi Tereziji iz Kalkute
    Sveta Mati Terezija iz Kalkute, dovolila si, da je žejna ljubezen Jezusa na križu postala živi ogenj v tebi in tako si postala odsev njegove ljubezni vsem ljudem.
    Izprosi od Jezusovega srca, da nas obvarje bolezni in okužbe s koronavirusom …(tu izrečemo svojo prošnjo).
    Nauči me, da tudi jaz dovolim Jezusu, naj popolnoma prepoji in prevzame vse moje bitje,
    da bo tudi moje življenje izžarevalo njegovo luč in ljubezen drugim .Amen.

    Sveta Mati Terezija iz Kalkute –prosi za nas!


    Molitev
    O Bog, poklical si sveto Mater Terezijo, da je z izredno ljubeznijo do ubogih odgovorila na ljubezen tvojega Sina. Daj nam, te prosimo, da bomo na njeno priprošnjo služili Kristusu v trpečih bratih in sestrah. Po našem Gospodu Jezusu Kristusu, tvojem Sinu, ki s teboj v občestvu Svetega Duha živi in kraljuje vekomaj. Amen

    Misijonarka ljubezni: to je bila Mati Terezija po imenu in v dejanju. Dajala je tako privlačen zgled, da je pritegnila k sebi mnogo ljudi, ki so bili pripravljeni vse zapustiti ter hoditi za Kristusom, navzočem v ubogih. Ta sestra, ki jo vsi poznamo kot mater ubogih, zapušča zgovoren zgled za vsakogar, za verujoče in neverujoče. Dela, ki jih je izvrševala, govorijo sama zase in kažejo ljudem našega časa oni vzvišeni smisel življenja, ki se pogosto zdi, da je na žalost izgubljen. Ponovno in ponovno je rada govorila: ‘Služimo ubogim, da bi služili življenju.’ Mati Terezija ni zamudila nobene priložnosti, da je na vse načine poudarjala ljubezen do življenja. V poslušnosti evangeliju je postala ‘usmiljeni Samarijan’ vsakomur, ki ga je srečala, vsakemu človeku v krizi, v trpljenju in ponižanju. Nekoč je Jezus spregovoril Materi Terezi: »Pošiljam te v temačno bedo revežev. Pojdi tja in bodi moja Luč«.

    TI SI ŽAREČE SONCE OČETOVE LJUBEZNI
    Križani in od mrtvih vstali Gospod,
    nauči nas spoprijemati se s preizkušnjami vsakdanjega življenja tako,
    da bomo živeli to življenje v vedno večji polnosti.
    Ti si ponižno in potrpežljivo sprejel poraze človeškega življenja,
    tudi muke svojega umiranja na križu.
    Pomagaj nam torej, da bomo bolečine in boje,
    ki nam jih prinaša sleherni dan znali vselej sprejemati kot priložnost,
    da rastemo in da postajamo vse bolj Tebi podobni Gospod. Naredi nas sposobne,
    da se z njimi spoprimemo trdno zaupajoč v tvojo pomoč.
    Nauči nas razumeti,da moremo do polnosti življenja priti edinole tako,
    da nenehno umiramo sami sebi in svojim sebičnim željam.
    Kajti s tabo bomo mogli vstati,samo če s teboj umiramo.
    Odslej naj nas nobena stvarne pogrezne v tolikšno trpljenje
    in v tako globoko žalost,da bi pozabili na radost tvojega vstajenja!
    Ti si žareče sonce Očetove ljubezni,
    ti si Upanje večno trajajoče sreče,
    ti si ogenj plameneče ljubezni.
    Jezusova radost naj bo naša moč,
    naj bo med nami vsemi trdna vez miru, edinosti in ljubezni. Amen.
    Molitev Matere Terezije

    Misli Matere Terezije o služenju drugim
    Človek je nerazumen, nelogičen in sebičen. NI POMEMBNO, IMEJ GA RAD!
    Če boš delal dobra dela, boš to pripisal svojim sebičnim ciljem. NI POMEMBNO, DELAJ DOBRA DELA!
    Če boš uresničeval svoje cilje, boš našel lažne prijatelje in iskrene nasprotnike. NI POMEMBNO, URESNIČUJ SVOJE CILJE!
    Dobra dela, ki jih delaš, bodo jutri pozabljena. NI POMEMBNO, DELAJ DOBRA DELA!
    Poštenost in iskrenost te naredita ranljivega. NI POMEMBNO, BODI ISKREN IN POŠTEN!
    To kar si leta in leta ustvarjal, se lahko v trenutku poruši. NI POMEMBNO, USTVARJAJ NAPREJ!
    Če pomagaš ljudem, se ti to lahko maščuje. NI POMEMBNO, POMAGAJ JIM NAPREJ!
    Ko daješ svetu najboljše od sebe, to lahko vrne z udarci. NI POMEMBNO, DAJ NAJBOLJŠE OD SEBE!

    1 Korinčanom 15, 10: Po Božji milosti pa sem to, kar sem, in njegova milost, ki mi je bila dana, ni postala prazna. Nasprotno, bolj kakor oni vsi sem se trudil, pa ne jaz, ampak Božja milost, ki je z menoj.

  87. Janez says:

    TV Exodus Maribor: povzetek in izvleček iz knjige Joyce Meyer Nov način življenja
    Ko začenjamo novo življenje z Bogom in za Boga, bomo dostikrat ugotovili, da se mnoga naša dosedanja načela zdijo s stališča sveta in človeške pameti narobe oziroma obrnjena na glavo. Pravzaprav sta svet in človeško razumevanje in pamet obrnjena na glavo, kajti Božje kraljestvo, kjer je Bog, je na pravi strani. Ljudje nismo navajeni, da naredimo stvari na Božji način, zato bomo na začetku to težko razumeli in sprejeli ter naredili prenovo v duhu in naši pameti. Vendar se splača, da sledimo Jezusu in gremo po Njegovi Poti naprej k njemu. Najpomembneje je, da se naučimo popolnoma novega načina mišljenja in delovanja po Božji Volji. Gospod ima dober načrt za nas in za naše življenje, da smo dobri ljudje in dobri kristjani, vendar se mu moramo odpreti, dovoliti da vstopi v nas in deluje preko nas; torej ga moramo sprejeti in dopustiti, da deluje v nas in preko nas. Prosimo ga, da nam pri tem pomaga.

    Molitev k Bogu
    Gospod Bog, ljubim te. Danes prihajam k tebi v upanju, da mi odpustiš moje grehe. Jezus, verujem vate, verujem, da si zame umrl na križu, zame si prelil svojo nedolžno kri, postavil si se na moje mesto in vzel nase kazen, ki sem jo zaslužil. Verujem, da si umrl, bil pokopan in si tretji dan vstal od mrtvih. Smrt te ni zadržala. Premagal si Hudobnost Satana in si mu vzel ključe pekla in smrti in Odrešil Svet in Ljudi na Zemlji. Verujem vate, da si vse to naredil, ker me ljubiš. Vse življenje ti hočem služiti. Hočem biti tudi dober človek in služiti bližnjim in tako zagotoviti, da se bo moja vera prelila v življenje, da bom ljubil, strpen, resnicoljuben, dober, usmlijen in da bom odpuščal, kot nam odpuščaš Ti Vsemogočni Oče. Postati in ostati hočem dober kristjan in dober človek. Neverni so lahko dobri ljudje, vendar ne verujejo; jaz kot kristjan pa hočem verovati in hkrati biti dober človek. Hočem ti služiti vse dni svojega življenja in živeti po Evangeliju in Božjih Naukih. Hočem se naučiti živeti novo življenje, ki si nam ga obljubil. Sprejel sem te, Jezus, in se ti dajem na razpolago, da se zgodi Tvoja in ne moja Volja. Sprejmi me takšnega, kot sem, in napravi, kar ti hočeš. Odpusti mi moje grehe prosim in me napolni s Svetim Duhom, da bom odslej živel novo, prenovljeno krščansko življenje. Ti si moje Vse kar premorem. Hvala ti, Jezus, da si me rešil in odrešil in mi pokazal svojo Pot in novo Upanje za duhovno in osebno prenovo. Napolni me s Svetim Duhom in me uči vsega, kar moram vedeti, da bom ravnal in živel, kot je prav v Božjih Očeh. Sedaj vem, da sem rešen in da bom odslej drugače živel in veroval vate. Ponovno sem se rodil, in ko umrjem, prosim sprejmi me v Nebesa k Sebi. Bog Oče, veselim se svojega romarskega potovanja, prenovljenega Življenja, svoje spreobrnitve k Tebi, saj molim, prosim, diham, upam, verjem, delam in živim za Tvojo Čast in Slavo, Tvoje Usmiljenje in Ljubezen! Božja Pomoč Ostani Vedno z Nami!
    Amen.

    Vse, kar mi da Oče, bo prišlo k meni; in kdor pride k meni, ga nikakor ne bom zavrgel (Jan 6,37).

    Korinčanom, 15, 10: Po Božji milosti pa sem to, kar sem, in njegova milost, ki mi je bila dana, ni postala prazna. Nasprotno, bolj kakor oni vsi sem se trudil, pa ne jaz, ampak Božja milost, ki je z menoj.

  88. Miro says:

    »RAZVESELIL SI ME, GOSPOD, S SVOJIM DELOVANJEM, NAD DELI TVOJIH ROK VRISKAM« (Ps 92,5)

    Zahvaljujmo se Gospodu za vse milosti in darove, katere nam nenehno podarja na priprošnjo Preblažene Device Marije, sv. Jožefa ter vseh svetnikov in svetnic. Aleluja! Bog bodi hvaljen, zdaj in vekomaj. Amen.

    Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

  89. Janez says:

    SREČANJE Z NASMEHOM
    Ohranimo radost ljubiti Jezusa v naših srcih in delimo to radost z vsemi, s katerimi pridemo v stik. Izžarevanje radosti je resnično, saj nimamo razloga, da ne bi bile srečne, ko imamo Kristusa ob sebi, Kristusa v srcih, Kristusa v ubogih, ki jih srečujemo, Kristusa v nasmehu, ki ga podarjamo in v tistem, ki ga sprejemamo. Odločimo se – da noben otrok noben ubog in zapuščen siromak ne bo nezaželen in tudi, da vsakogar srečamo z nasmehom, še posebej takrat, ko se je težko nasmehniti.
    Sveta Mati Terezija

    NE GLEDE NA CENO
    Jezus je dal Svoje življenje da bi nas ljubil in da bi nam povedal, da moramo tudi mi dati vse, kar je potrebno, da storimo dobro drug drugemu… Jezus je umrl na križu, saj je bila to cena, ki jo je moral plačati, da bi nam grešnim ljude na zemlji storil dobro; da bi nas obvaroval pred sebičnostjo in grehom ter nas odrešil. Odrekel se je vsemu, da bi izpolnil voljo Očeta, da bi nam pokazal, da moramo tudi mi biti voljni, odreči se vsemu, da bi delali po Božji volji, ljubili drug drugega tako, kot je On ljubil vsakega od nas. Tudi mi moramo dajati drugim do bolečine. Za nas ni dovolj, da rečemo, da ljubimo Boga, moramo ljubiti tudi našega bližnjega. Spolnjevanje Božje Volje je Ljubezen.
    Sveta Mati Terezija

    Bog nas ljubi neskončno bolj kakor roditelja na Zemlji oče in mati
    Mati Terezija je povedala: “Pred nekaj meseci so našli na ulici v Melbournu moža, alkoholika, ki je živel že mnogo let v tej državi. Sestre so ga odpeljale v svoj dom. Ko je videl, kako so ravnale z njim, kako so skrbele zanj, mu je nenadoma postalo jasno: ‘Bog me ljubi.’ Zapustil je dom in se ni nikoli več vdal pijači. Vrnil se je k svoji družini, k svojim otrokom. Zopet je začel delati. Ko je dobil prvo plačo, je prišel k sestram, jim izročil denar in rekel: ‘Želim, da ste še za druge Božja ljubezen, kakor ste bile zame.’” Če se sestre matere Terezije tako odlikujejo v ljubezni, kaj naj rečemo šele o Bogu! Sveto pismo Božjo ljubezen primerja očetovi in materini ljubezni.

    Addendum( pater Anton Duhovne misli:
    V najlepši molitvi, ki nas jo je naučil Jezus, se obračamo na Boga z besedami: “Oče naš, ki si v nebesih” (Mt 6,9). Kristjani smo Božji otroci. To smo postali pri svetem krstu, ko smo se rodili iz vode in Svetega Duha (prim. Jn 3,5). Bog nas ljubi neskončno bolj kakor najboljši zemeljski oče. Jezus je rekel učencem: “Oče sam vas ima rad, ker imate tudi vi mene tako radi in trdno verujete, da sem prišel od Boga” (Jn 16,27). Božja ljubezen do nas je popolnoma nesebična. Bog ne more od nas ničesar pričakovati, česar že ne bi imel sam. Ljubi nas, ker nam hoče dobro.

    Božja ljubezen do nas je podobna tudi materini ljubezni. Kakor otrok ni s svojo ljubeznijo zaslužil materine ljubezni, tako mi s svojo ljubeznijo nismo zaslužili Božjo ljubezen. On nas vedno ljubi prvi in nas v svoji ljubezni vedno znova preseneča. Že v Stari zavezi Bog popisuje svoje ravnanje z izvoljenim ljudstvom s podobami, ki veljajo za matere:
    “Ko je bil Izrael mlad, sem ga ljubil, iz Egipta sem poklical svojega sina. Jaz sam sem Efraima učil hoditi, jemal sem jih na svoje lakte, pa niso spoznali, da skrbim zanje. Pritegoval sem jih s človeškimi vezmi, z vrvicami ljubezni, bil sem jim kakor tisti, ki si vzdigujejo otroka k licu, počasi sem mu dajal jesti” (Oz 11,1–4). Seveda je Božja ljubezen neskončno bolj popolna od ljubezni še tako popolne zemeljske matere. Je popolnoma brezpogojna: “Mar pozabi žena svojega otročiča in se ne usmili otroka svojega telesa? A tudi če bi one pozabile, jaz te ne pozabim. Glej, na obe dlani sem te napisal” (Iz 49,15 s). Boga zanima vsak človek, vsaka človeška oseba, vsaka neumrljiva duša. Bog ljubi vsakega posebej. Ne zamenjuje nas med seboj. Pozna nas po imenu. Pozna našo zgodovino, stran za stranjo. V njej pozna vse vrstice in celo tisto, kar je med njimi. Z nami je na vsakem koraku, od zibelke do groba. Ljubi nas, čeprav ga mi ne ljubimo. Božje ljubezni smo deležni po delovanju Svetega Duha. Sv. Pavel uči, da “je Božja ljubezen izlita v naša srca po Svetem Duhu, ki nam je bil dan” (Rim 5,5). Med sadove Svetega Duha šteje na prvem mestu ljubezen (Gal 5,22).

    BOG LJUBI PRAV VSAKEGA ČLOVEKA, VEDNO TUDIO TAKRAT, KO ZAIDE IN GREŠI!
    Bog ljubi prav vsakega človeka, čeprav nas je danes na zemlji več kakor sedem milijard. Bog ljubi tudi najbolj propadle ljudi in grešnike, ki žalijo Ljubečega Boga! Bog daje zemeljske dobrine krivičnim večkrat celo obilneje kakor pravičnim, ker hoče pravičnim s pomanjkanjem dobrin pomagati, da bi bolj zahrepeneli po nebeških dobrinah in bi se nanje bolje pripravili. Pravične prav zato, da bi duhovno napredovali, večkrat zadenejo težji križi kakor krivične. Bog naprej ve, da nekaterim grešnikom tudi pomanjkanje dobrin in različni križi ne bodo prinesli spreobrnjenja. Zato jim izkazuje zemeljske naklonjenosti. Tako Bog podarja svojo ljubezen vsakemu človeku, kakor je temu primerno. Ker smo končna in omejena bitja, Božjega delovanja ne razumemo.

    Mera Božje ljubezni ni do vsakega človeka enaka. Bog nekatere ljubi bolj kakor druge in jim daje več milosti, ker ima z njimi posebne načrte. Vsekakor gre pri Božji ljubezni za skrivnost svobodne Božje izbire, ki je ne moremo do konca doumeti. Zato bo za nas najbolje, če bomo v popolnem zaupanju vse prepustili Bogu. Mala Terezija o našem vprašanju v Povesti duše takole razmišlja: “Dolgo nisem mogla razumeti, zakaj Bog nekatere duše odlikuje z večjimi milostmi, drugim pa jih bolj pičlo odmerja.

    Čudila sem se, ko sem premišljevala, s kako izrednimi dokazi svoje ljubezni je Bog obsipal celo velike grešnike: svetega Pavla, svetega Avguština, sveto Magdaleno in toliko drugih, ki jih je Bog tako rekoč prisilil, da so sprejeli njegovo milost. Premišljevala sem o življenju svetnikov. A nisem si znala razložiti, kako to, da je Gospod nekatere duše s tako skrbnostjo varoval prav od zibeli do groba; vse, kar bi jim moglo biti v spotiko, je pred njimi odstranil s pota. Nič jim ni oviralo prostega poleta k Njemu v višine. Tudi ni dopustil, da bi bil kdaj greh zasenčil brezmadežni blesk njihove krstne nedolžnosti. Vpraševala pa sem se zopet, kako to, da umrje v poganskih deželah toliko ubogih ljudi, ne da bi bili kdaj slišali kako besedico o pravem Bogu. Jezus me je poučil o vsem tem. Opozoril me je na široko odprto knjigo narave: Vse cvetlice so mične in lepe. Krasna je kraljevska roža in prelestna je v svoji belini nežna lilija. Toda vse to ne zatemni prijetnega vonja vijolice in ljubkosti skromne marjetice. Spoznala sem, da bi naša pomlad zgubila krasoto, če bi razgrnila po svojih tratah samo bohotno žareče rože namesto preprostih cvetlic. Prav tako je tudi v živem Božjem vrtu, v kraljestvu duš. Bog si je zasadil v svojem Božjem vrtu velike svetnike, prave rože in lilije; a poleg njih si je vzgojil tudi drobcene, neznatne marjetice in vijolice. Vse pa imajo eno in isto nalogo: da razveseljujejo Božje oko, kadar zre na zemljo, podnožje svojih nog. Cvetke same pa so tem popolnejše, čim bolj radostno in vestno izpolnjujejo Božjo voljo.”

    Pater Anton medmrežje fejstbog

  90. Janez says:

    Deset odločitev za veselje po Janezu XXIII.*

    1. Danes bom živel ta dan, ne da bi skušal razrešiti vse svoje življenjske probleme.
    2. Danes bom napravil vse, da se bom obnašal in deloval vljudno*; nikogar ne bom kritiziral in ne bom skušal popravljati ali obvladovati kogarkoli razen samega sebe.
    3. Danes se bom veselil gotovosti, da sem ustvarjen za srečo, ne samo na drugem, ampak tudi na tem svetu.
    4. Danes se bom prilagodil okoliščinam, ne da bi si domišljal, da bodo v vsem ustrezale mojim željam.
    5. Danes bom posvetil deset minut dobremu branju, pri čemer si bom priklical v spomin, da je – podobno, kot je hrana potrebna za življenje telesa – dobro branje potrebno za življenje duše.
    6. Danes bom naredil dobro delo in o njem ne bom govoril nikomur.
    7. Danes bom napravil vsaj eno stvar, ki mi ne bo prijetna; in če me bo kdo prizadel, tega ne bom pokazal.
    8. Danes bom napravil natančen načrt za svoj dan. Morda ga ne bom izpolnil v celoti, a ga bom sproti prilagodil. Varoval se bom dveh napak: naglice in neodločnosti.
    9. Danes bom trdno veroval – tudi če bodo okoliščine govorile o nasprotnem – da Božja previdnost skrbi zame, kot da ne bi na svetu obstajalo nič drugega.
    10. Danes se ne bom ničesar bal. In še posebej me ne bo strah ceniti to, kar je lepo, in verjeti v dobroto.

    *Izvirni naslov besedila je »Dekalog vedrine«; slo. prev. H. Reberc in A. Zwitter.

    Naj se Jezus rodi v meni
    Pohiti, Jezus, glej tu imaš moje srce! Moja duša je revna in brez čednosti. Bodla te bo slama neštetih nepopolnosti in boš vekal. Toda, kaj hočeš, moj Gospod? To je vse, kar imam. V tvoji revščini se mi smiliš, pomilujem te, solze čutim v očeh…Jezus, olepšaj mojo dušo s svojo navzočnostjo, okrasi jo s svojo milostjo, sežgi vso to slamo in jo spremeni v mehko ležišče za tvoje presveto telo.
    Jezus, čakam te. Oh, hudobneži te ne marajo. Zunaj brije mrzla burja… Pridi v moje srce; siromaček sem, a te bom kolikor mogoče pogrel. Vsaj to želim: sprejmi mojo dobro voljo, da bi te rad lepo sprejel, da bi te zelo rad imel in bi se rad zate žrtvoval. Z druge strani pa si ti bogat in vidiš, kako sem potreben. Ti si ogenj ljubezni in boš očistil moje srce vsega, kar ni tvoje presveto Srce. Ti si neustvarjena svetost in me boš napolnil z vsemi milostmi, ki so potrebne za pravi duhovni napredek.
    Pridi, Jezus, veliko ti imam povedati… zaupati veliko težav, veliko želja, veliko obljub, veliko upov. Hočem se ti pokloniti, te poljubiti na čelo, moj Jezušček, in se ti znova darovati za vselej. Pridi, O Jezus, nikar se več ne mudi, sprejmi moje vabilo in pridi! Pridi in ostani ob meni in v meni vekomaj!.

    Bl. Janez XXIII.

  91. Miro says:

    SVETOVNO ZNANI ZDRAVNIK, KI JE PONOSNO ZAVRAČAL VERO IN MOLITEV, VEROVAL PA V MEDICINSKO ZNANOST IN MOČ KIRURŠKEGA NOŽA, SE JE MED OPERACIJO SVOJE MATERE PO BOŽJI MILOSTI DOKOPAL DO ODLOČILNEGA SPOZNANJA!

    Preberimo si poučno zgodbo iz življenja, ki jo v vsebinsko bogati knjižici z naslovom Nauči nas moliti, omenja pater Anton Nadrah. Pustimo se voditi Svetemu Duhu!

    Profesor Daniel O’Connor iz Los Angelesa, svetovno znani kirurg, ki je mnogim pomagal do zdravja, je bil silno ponosen na svojo znanost. Svojim učencem je rad ponavljal, da bosta človeštvo rešila znanost in napredek, ne pa vera in molitev. Kot najmlajši otrok globoko verne irske družine je bil deležen verske vzgoje in je vsak večer s starši, brati in sestrami redno molil. K večerni molitvi so dodajali prošnjo: »Ljuba Mati večnega življenja, reši mojo dušo pogubljenja.«

    Po odlično končanem študiju medicine se je specializiral za kirurga in kmalu postal tudi profesor medicinske fakultete v Los Angelesu. Veroval je v medicinsko znanost in v moč kirurškega noža.

    Na božič 1943 je operiral svojo mater gospo Gladis. Dva asistenta in več mlajših zdravnikov je bilo pri operaciji. Hoteli so videti, kako bo najslavnejši kirurg vračal zdravje svoji materi. Ko je O’Connor vzel v roke kirurški nož, je samozavestno rekel: »Naj se pokaže, kaj za srečo ljudi zmoreta znanost in napredek!«

    Globoko je zarezal v tkivo telesa, ki mu je dalo življenje. Prišel je do tvora. Tedaj mu je omahnil nož iz rok. Opotekel se je in z največjo težavo dejal: »Tu ne morem več pomagati. Mati ima neozdravljivo bolezen – raka.«

    Asistent je zašil rano. Kirurg pa je spoznal, kako se je prav pri njegovi materi vsa stavba znanosti naenkrat zrušila. Svoji materi ne more pomagati. Kmalu zatem je mati v omotici počasi govorila besede: »Ljuba Mati večnega življenja, reši njegovo dušo pogubljenja.« Te besede so bile kot daljni odmev iz lepe in srečne mladosti. Zadele so ga v živo. Pohitel je k materi in jo v solzah začel tresti: »Mati, zbudi se! Zbudi se!« Ko se je mati zbudila, ji je zagotovil, da je Marija uslišala njeno prošnjo: »Mati, verujem, verujem v Boga, kakor si me ti učila, verujem trdno in zvesto.« Mati je z blaženim nasmehom spregovorila: »Bog naj te blagoslovi in Marija naj te varuje v življenju. Srečno živi! Sedaj se lahko poslovim s sveta v veselem upanju, da se snideva v nebesih.«

    Bolnica je kmalu umrla, a sin zdravnik je ozdravel. Spoznal je, da je resnična rešitev človeštva le v veri in da tudi znanost in napredek z vero dobita novo luč, moč in lepoto.

    V pesmi se obračamo na našo Mater Marijo s prošnjo: »Vodi, vodi, srečno vodi čolnič moj življenja mi; v zadnji uri z mano bodi, da se duša ne zgubi. Takrat, ljuba Mati, daj duši moji sveti raj.«

    Povzeto po: Nauči nas moliti 4, p. Anton Nadrah

    Božje usmiljenje, studenec bolnim in trpečim, zaupamo vate!

    • Janez says:

      Res je G. Miro, kar ste na tem medmrežju te dni zapisali, da moramo danes, ko imamo razne hude preizkušnje in težkoče zaradi koronavirusa, vsi verniki ponižno, goreče in iskreno Moliti k Bogu, Mariji in k svetnikom, da bomo slišani in uslišani! Ni bilom vse pravm kar smo delali in počeli ter z grehom žalili Boga! Zato je prav, da se vsi ljudje spokorimo in prosimo Odpuščanja Nebeškega Očeta! In da se vsi Poboljšamo! Pa tudi, da razberemo iz te Božje Vzgoje in Lekcije nehvaležnim Otrokom, da premislimo, ali smo pravično delali, molili, živeli in odpuščali našim dolžnikom in prispevali po svojih močeh za boljši svet, kjer bomo prispevali k prihodu Božjega kraljestva med nas na Zemljo! Koliko je Hudobije na svetu! In koliko je Nepravičnosti, ker Hudobec nikoli ne miruje! Vztrajno Molimo in se Očistimo vsega Greha v spokornosti in ponižnosti na kolenih pred Bogom! Potrebujemo pa še več Luči, še več ljubečega medsebojnega bratskega spodbujanja, strpnega pogovarjanja in podučevanja, molitev zase in za druge, še več lepih in spodbudnih misli in naukov, da bomo Bogu pokazali, da se bomo spreobrnili in poboljšali! Božja Pomoč Ostani Vedno z Nami! BVB. Janez

      • Miro says:

        Ne izgubljamo dragocenega časa, nam podarjenega po Božji milosti, ampak molimo in delajmo v moči Svetega Duha!

        Molimo že v tem trenutku:

        Oče naš …
        Zdrava Marija …
        Slava Očetu …

        Presveto Srce Jezusovo, usmili se nas!
        Brezmadežno Srce Marijino, prosi za nas!

  92. Hvala says:

    Spoštovani Gospod Janez!

    Danes sem razmišljala o teh časih težkih, o bojih v življenju in mi je prišla misel. Zadnjič ste bili žalostni zaradi besed, ki sva si jih izmenjala , jaz sem pa na to gledala v drugačni luči. Ljudje se moramo res celo življenje boriti, da ne bi odpadli od Boga. Ampak , če bi šlo po gladki poti, potem bi Jezus to povedal. On pa je rekel, da je pot težka, strma. Poglejte, tudi Sveti Pavel je s svojimi sodelavci “bojeval težki boj”- besedni itd, ampak tako je prav. Če bi vse šlo po gladki poti, mi sploh ne bi vedeli niti kako in kaj , vse bi bilo samoumevno itd, ne bi se trudili. Zato sem jaz vesela, gledam vse v luči popolne zmage na koncu- kot je rekel Sveti Pavel.
    Z vsakim bojem , ki ga človek bije, Ga gospod dvigne, postane pravi bojevnik; tako je rekel tudi Favstini Kowalski.

    Hotela sem povedati, da vse to gre v našo korist. Bogu hvala za vse, naj nam pomaga in in nas uči še naprej!

    • Hvala says:

      popravek: GOSPOD Z VELIKO ZAČETNICO!

    • Janez says:

      Se vam zahvaljujem za zelo lepo sporočilo! Zadnjič sem vam predlagal, da bi zaprosili predstojnike za študij bogoslovja na TF v Ljubljani, pa sem potem uvidel, da Bog na različne načine nagovori razne ljudi in svoje vernike! Na Exodus Maribor Cerkev predvaja pridige Joyce Meyer, ki jo je Bog izbral in jo poslal, da razlaga Sveto pismo in z Božjo Milostjo pridiga ljudem ter jih, bodri, navdušuje, razlaga pravi pomen Božje Besede in Jezusovih Evangelijev! In to sd kakšnim navdušenjem in gorečnostjo in kako lepo in preprosto pove, da so ljudje navdušeni in jo razumejo! Bila je potrta prav nekoč, na dnu, oče jo je v mladosti zlorabljal in pri 18 letih je odšla od doma na svoje in doživljalaje razne krize in probleme. Nenadoma ji je Pomagal Gospod Bog in ji naložil jarm in nalogo razlaganja Svetega pisma ljudem in pridiganja ter spodbujanja vernikov, da bi Verjeli v Boga! Kakšna je duhovna Lakota za Bogom in Božjo Besedo; tam v Ameriki je prisotnih veliko ljudi skupaj! In kako jim žarijo oči in kako so srečni obrazi! Božja Volja je bila, da ji pomaga, tako kot sv. Faustini, sv. Materi Tereziji ali veliko drugim ljudem, da so izšli iz dna/prekopov/&jame težkoč in postali Kristusovi Pričevalci. Mnogi od teh čudovitih pričevalcev ni nikoli študiralo bogoslovja, pa so po Božji Milosti toliko lepega in dobrega naredili za Ljudi in Oznanjali Jezusa Kristusa! Oni so naši Vzorniki, da moramo biti vedno podobni Jezusu!

      Veliko sem se naučil, iz tega, kar ste mi povedali v vašem odgovoru, predvsem tega, da z Vero v Boga, z molitvijo in prošnjami, z branjem Svetega pisma in verskih knjig, z spoznavanjem Božji Skrivnosti lahko pobožni, ponižni in delovni verniki po Božji Milosti pridobimo ustrezno vedenje in znanje, ki ga nato darujemo naprej drugim in tako služimo Bogu in Ljudem! Talente, ki nam jih je daroval Bog moramo pomnožiti in darovati naprej zakaj: Zastonj smo prejeli, Zastonj darujmo naprej drugim! BVB sestra Hvala.

      P.s.: Vesel sem da bomo vztrajali v molitvah in kaj napisali na to medmrežje, če bo Gospod tako hotel in nas navdihnil! In nas blagoslovil, kar bomo vedeli in čutili v srcu! Božja Pomoč in Ljubezen naj Ostane Vedno z Nami Vsemi!

      • Hvala says:

        Tudi jaz sem vesela, da ste spoznali z Gospodovo pomočjo tisto, kar vam in nam želi povedati Gospod. Vesela sem, da ste dobre volje. Tudi , če vas bo kaj bolelo itd, ne kloniti. Samo pogumno. Jezus nosi naša bremena, mi pa drug drugemu pomagajmo. Vse dobro!

  93. Janez says:

    Luka pravi: Božjega ognja ni mogoče pogasiti
    49. vrstica 12. poglavja Lukovega evangelija pravi: »Prišel sem, da ogenj vržem na zemljo, in kako hrepenim, da bi se že vnel«. V luči te besede lahko dojameva tudi smisel Jezusovih besed o razdeljenostih med nami in o razumevanju znamenj časa. V 5 Mz knjigi 4,24 je Bog imenovan »použivajoč ogenj«. Kaj to ime pomeni?

    Gregor Veliki prvi odgovarja: »Bog je imenovan ogenj zato, ker odstrani rjo grehov. O tem ognju pravi Resnica: Prišel sem, da vržem ogenj na zemljo, in ničesar si bolj ne želim kot to, da bi se že razplamtel. Zemlja pomeni srce vseh posvetnih, ki v srcu nenehno zbirajo hudobne misli, zato jih hudobni duhovi pomendrajo. Gospod pošlje ogenj na zemljo takrat, ko z ognjem Svetega Duha vžge srce tistega, ki živi po mesu. Zemlja plameni v ognju, kadar srce posvetnega človeka, ki je zakrknjen v svoja perverzna hotenja, zapusti hlepenja sedanjega časa in se vname v Božji ljubezni«. V apokrifnem (ni objavljen v Svetem pismu, ker po mnenju Cerkvenih Očetov ni primeren tako kot drugi štirje Evangeliji !) Tomaževem evangeliju je zapisan drugi odgovor, ki so ga antični cerkveni očetje in ga tudi današnji razlagalci pripisujejo Jezusu: »Kdor mi je blizu, je blizu ognju, in kdor je daleč od mene, je daleč od kraljestva.« Origen je te besede takole razložil: »Človek, ki po krstu ponovno greši, se mora, če hoče biti očiščen, približati Jezusu. Jezusova ljubezen vznemirja srce tega človeka, vse dokler z močjo svojega ognja ne stali vse, kar se upira njemu in bratom. Če pa bo človek zaradi svojega greha ostal zaprt v svojo sramoto ali domišljavost, bo daleč od Jezusa. Zanj bo Božje kraljestvo nedosegljivo. Ne bo našel niti svobode niti življenja.«

    Tretji odgovor sta dojela dva učenca na poti v Emaus, ko sta med srečanjem z Jezusom vzkliknila: »Ali ni najino srce gorelo v nama, ko nama je govoril in razlagal pisma?« Tudi prerok Jeremija vzklikne: »A v mojem srcu je bil kakor goreč ogenj, zaprt v mojih kosteh; hotel sem ga ugasniti, pa nisem mogel.« Ognja našega Boga ni mogoče pogasiti. Zato njegov ogenj imenujejo »použivajoč«. Bog je ljubosumen. Ne prenese, da bi ga jemali za eno od stvari. Božji ogenj použiva vse naše notranje razdeljenosti in razklanosti, zaradi katerih smo razpršeni, dvojni, dvoumni, lažnivi, hinavski, zaprti in hudobni, nič več sposobni solidarnosti z Bogom in svojimi brati in sestrami. Srce se očisti in poenoti z ognjem. To je resnica našega Boga.

    Kako pa, da Jezus na vse to pravi, da ni prišel, da prinese na zemljo mir, ampak delitev. Če Božji ogenj stopi naše notranje razdeljenosti, potem se nama ni treba več bati zunanjih razdeljenosti, čeprav so boleče in jih nismo sami hoteli. Srce čuti, da če hoče ostati trdno v najbolj bistvenem, te trdnosti ne more zapravljati v nebistvenih ali priložnostnih stvareh. Razklanosti in delitve med nami so zato neizogibne. Ljubezen, Ogenj, ki gori v prsih, namreč ni enako kot dobro razumevanje. Ljubezen je pripravljenost na mučeništvo. To je veljalo za Jezusa in velja tudi za nas. Razdeljenost, ki se bo zdela proti drugim, samo izrecno pokaže pripravljenost na žrtev iz ljubezni do drugih, ki so že deležni skrivnosti Božje ljubezni ali Božjega ognja. Prepoznavanje znamenj časa pa je odkrivanje, da je naša osebna in skupna zgodovina del veliko večje svete Božje zgodovine. Razločevati znamenja časa pomeni, da v svoji zgodbi odkrijemo Božje delovanje. Če naju je oplazil Božji ogenj, skoraj ne bova mogla narediti drugače, kot da bova v vsakem dogodku življenja odkrivala uvod in odprtost v Božje vodenje.

    Avtor pater Vili Lovše, Radlje ob Dravi na Koroškem (Ignacijev Dom Ljubljana).

    Addendum:
    »Bog je imenovan Ogenj zato, ker odstrani vso človeško rjo grehov. O tem ognju pravi Resnica: Prišel sem, da vržem ogenj na zemljo, in ničesar si bolj ne želim kot to, da bi se že razplamtel. Zemlja pomeni srce vseh posvetnih, ki v srcu nenehno zbirajo hudobne misli, zato jih hudobni duhovi pomendrajo. Gospod pošlje ogenj na zemljo takrat, ko z ognjem Svetega Duha vžge srce tistega, ki živi po mesu. Zemlja plameni v ognju, kadar srce posvetnega človeka, ki je zakrknjen v svoja perverzna hotenja, zapusti hlepenja sedanjega časa in se vname v Božji ljubezni«.

    Dva učenca na poti v Emaus, sta med srečanjem z Jezusom vzkliknila: »Ali ni najino srce gorelo v nama, ko nama je govoril in razlagal pisma?« Tudi prerok Jeremija vzklikne: »A v mojem srcu je bil kakor goreč ogenj, zaprt v mojih kosteh; hotel sem ga ugasniti, pa nisem mogel.« Ognja našega Boga ni mogoče pogasiti. Zato njegov ogenj imenujejo »použivajoč«. Bog je ljubosumen. Ne prenese, da bi ga jemali za eno od stvari. Božji ogenj použiva vse naše notranje razdeljenosti in razklanosti, zaradi katerih smo razpršeni, dvojni, dvoumni, lažnivi, hinavski, zaprti in hudobni, nič več sposobni solidarnosti z Bogom in svojimi brati in sestrami. Srce se očisti in poenoti z ognjem. To je resnica našega Boga. Ljubimo Boga in Ljudi in bodimo podobni Jezusu! Učimo so verskih stvari in prosimo Boga za Poduk in Navdih!

    Poudarki v dodatku povzeti po patru dr. Viljemu Lovšetu

  94. Janez says:

    Če smo bolj črnogledi, preizkusimo to duhovno vajo, da bomo v svojem življenju bolj začutili Božjo navzočnost in bili Hvaležni Bogu za vse
    V življenju je razmeroma preprosto biti pesimist, posebej v sodobnem svetu. Družbena omrežja nam pri tem niso v pomoč, saj smo nenehno v skušnjavi, da bi se primerjali z drugimi, poleg vseh grozljivih vesti o požarih, potresih, vojnah, kriminalu, in drugih stvareh, ki se dogajajo po svetu. Toda za nas kristjane je pomembno, da na svet gledamo z Božje perspektive in ne dopustimo, da bi nas omrežil negativen pogled na življenje. Bodimo optimistični, ker imamo Odrešenika. Satan je “oče laži” in prav posebej mu je všeč, kadar smo potrti in črnogledi, kajti takrat smo bolj dovzetni za negativen odziv na Božjo ljubezen in še bolj oddaljeni od Boga veselja. Eden izmed načinov upora proti črnogledosti je ta, da sklenemo dan s premišljevanjem o Božjih blagoslovih, ki smo jih v življenju deležni. Četudi se nam morda zdi, da nič v našem življenju ni “blagoslov”, bi nam Bog zagotovo ugovarjal. Celo najrevnejši človek na svetu je lahko hvaležen Bogu za kakšno stvar, pa naj bo to njegova družina, prijatelji, ali pa preprosto dar življenja. Tu je predlagana molitev za pomoč proti pesimizmu. Ta preprosta molitev lahko črnogledim dušam pomaga, da se naučijo v življenju gledati na svetlejšo plat. Prvič bo vedno najtežje, toda večkrat bomo to storili, lažje bomo v svojem življenju začutili Božjo navzočnost in Ljubezen.

    Iz vsega srca se Ti zahvaljujem, dobri Bog, za vse tvoje dobrote, milosti in blagoslove,
    ki jih podarjaš meni in vsej svoji Sveti Cerkvi;
    posebej se ti zahvaljujem za vse tiste, ki si mi jih namenil danes,
    ko si bdel nad menoj in me obvaroval tolikega zla, me obdaril s številnimi milostmi in navdihi,

    [ Tu naredimo premor in premišljujmo o Božjih milostih in blagoslovih ter naukih, ki smo jih prejeli v tem dnevu.]

    Dobri Bog, naj nikoli več ne bom nehvaležen, saj si do mene tako dober in milostljiv
    ter mi odpuščaš grehe, ko se Ti spovem in prosim odpuščanja.
    Usmili se nas vseh, dobri Bog. Nakloni hrano vsem, ki delajo; potolaži tiste,
    ki jih teži žalost; beda, bolezni, poskrbi za vse, ki so potrebni pomoči;
    ozdravi bolne; stoj ob strani umirajočim.
    Naj bomo vsi deležni dobrote, vodstva, potrpežljivosti, prijaznosti in usmiljenja.
    Naj izginejo nestrpnost, egoizem, zavist, sovraštvo in vsa zagrenjenost iz naših duš.
    Pomagaj nam, do bomo molili, pomagali in služili drugim in živeli po Jezusovem Evangeliju.
    Prosim Gospod pomagaj mi, da bom po Tvoji Milosti doumel Božjo Voljo in jo spolnjeval.
    Sveti Duh, usmili se me, naj bom v tvoji moči vedno okrepljen.
    Prosim pomagaj mi vsekdar, da bom hodil za Teboj Jezus in da nikoli ne bom zašel.
    Prosim te Gospod varuj in vodi me tako danes in vse dni ter sprejmi me k Sebi ob moji smrtni uri.
    Amen.

    Dopolnjeni in razširjeni prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie.

    Božje Usmiljenje vate zaupamo!
    Božja Ljubezen Vate zaupamo!
    Božja Dobrota in Pomoč Vate zaupamo!

    Job 21,2: Poslušajte, kaj razodevajo moje besede, v tem naj bo vaše sočutje!

    • Hvala says:

      Res je, Gospodu se je potrebno zahvaljevati za vse, saj Njegova Dobrota in Ljubezen in Usmiljenje prehaja iz roda v rod; Gospod pravi: POGUM, NE BOJTE SE, JAZ SEM Z VAMI VSE DNI DO KONCA SVETA! GOSPOD IMA RAD BOJEVNIKE, POGUMNE NEUSTRAŠNE LJUDI V “BITKU PROTI HUDOBCU”.

      • Hvala says:

        Pripis! “JOB, PRAVIČNI MOŽ JE V SVOJI NESREČI, KO JE IZGUBIL VSE : OTROKE, PREMOŽENJE, HLAPCE, ZDRAVJE, UGLED REKEL TAKOLE:

        Govoril je: »Nag sem prišel iz materinega telesa in nag se vrnem tja. GOSPOD je dal, GOSPOD je vzel, naj bo hvaljeno ime GOSPODOVO!«
        22 Pri vsem tem Job ni grešil in ni rekel nič žaljivega proti Bogu.

  95. Hvala says:

    “PRIŠEL SEM, DA VRŽEM OGENJ NA ZEMLJO IN KAKO ŽELIM, DA BI SE ŽE RAZPLAMTEL (Lk 12,49) ”
    :::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

    V EVANGELIJU JE JEZUSOV IZRAZ, KI VSAKIČ PRITEGNE NAŠO POZORNOST, A JE POTREBNO, DA GA PRAV RAZUMEMO.
    ::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

    “PRIŠEL SEM, DA VRŽEM OGENJ NA ZEMLJO, IN KAKO SI ŽELIM, DA BI SE ŽE RAZPLAMTEL! MORAM PA PREJETI KRST IN V KAKŠNI STISKI SEM, DOKLER SE TA NE DOPOLNI. ”

    “MISLITE, DA SEM PRIŠEL PRINAŠAT MIR NA ZEMLJO?”
    ::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::
    “NE, VAM REČEM, AMPAK RAZDELJENOST. ODSLEJ BO NAMREČ V ENI HIŠI PET RAZDELJENIH: TRIJE PROTI DVEMA IN DVA PROTI TREM.”
    RAZDELILI SE BODO: “OČE PROTI SINU IN SIN PROTI OČETU, MATI PROTI HČERI IN HČI PROTI MATERI (Lk 12, 51,53).

    Papež Benedikt XVI. razloži takole: TA KRISTUSOV IZRAZ POMENI, DA MIR , KI GA JE ON PRINESEL, NI PREPROSTO SINONIM ZA ODSOTNOST SPOROV.
    :::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::
    NASPROTNO, JEZUSOV MIR JE SAD NENEHNEGA BOJA PROTI ZLU.
    ::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::
    SPOPAD, KI GA JEZUS ODLOČNO PODPIRA, NI PROTI LJUDEM ALI ČLOVEŠKI OBLASTI, TEMVEČ PROTI BOŽJEMU IN ČLOVEŠKEMU SOVRAŽNIKU, SATANU.
    :::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

    KDOR SE HOČE UPRATI TEMU SOVRAŽNIKU TER OSTATI ZVEST BOGU IN DOBREMU SE BO NEIZOGIBNO MORAL SOOČITI Z NERAZUMEVANJEM, VČASIH S CELO PRAVIM PREGANJANJEM.
    _________________________________________________________________________________________
    _________________________________________________________________________________________

    ZATO SI MORAJO VSI, KI NAMERAVAJO HODITI ZA JEZUSOM, TER SI BREZKOMPROMISNO PRIZADEVATI ZA RESNICO VEDETI, DA BODO NALETELI NA NASPROTOVANJA IN BODO ZARADI TEGA POSTALI ZNAMENJE RAZDELJENOSTI MED LJUDMI, ALI CELO ZNOTRAJ LASTNE DRUŽINE.
    :::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::
    LJUBEZEN DO STARŠEV JE NAMREČ SVETA ZAPOVED, TODA MORA BITI ŽIVETA NA PRISTEN NAČIN IN SE NE SME NIKOLI POSTAVITI NASPROTI BOŽJI IN KRISTUSOVI LJUBEZNI.
    ::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::.
    NA TA NAČIN KRISTJANI V HOJI ZA GOSPODOM JEZUSOM POSTANEMO “ORODJE NJEGOVEGA MIRU”, KOT SE JE V
    ZNANEM IZREKU IZRAZIL SVETI FRANČIŠEK ASIŠKI, IN SICER NE NEKEGA NAVIDEZNEGA MIRU BREZ OSNOVE, TEMVEČ RESNIČNEGA , KI GA VZTRAJNO IN POGUMNO IŠČEMO V VSAKODNEVNEM PRIZADEVANJU TAKO, DA Z DOBRIM PREMAGUJEMO ZLO (Prim ,Rim 12,21) IN S TEM OSEBNO PLAČAMO CENO ZA TO.
    ::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::
    DEVICA MARIJA , KRALJICA MIRU, JE DELILA SINOV BOJ PROTI ZLU VSE DO MUČENIŠTVA SVOJE DUŠE IN GA BO DELILA Z NJIM VSE DO KONCA ČASOV.

    PROSIMO ZA NJENO MATERINSKO PRIPROŠNJO, NAJ NAM POMAGA, DA BOMO VEDNO PRIČEVALCI KRISTUSOVEGA MIRU IN DA NIKOLI NE POPUSTIMO ZLU. (Benedikt XVI. )
    :::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

    https://hozana.si/index.php?datum=14.8.2016

    Ja , res je, ko Jezus reče, da do Nebes vodi ozka pot, gremo skozi ozka vrata, včasih skozi prepade.
    To Jezusovo BESEDO je potrebno res pravilno razumeti. Vidimo, da je razdeljenost med ljudmi velika, celo med najožjimi člani družine. Če hoče človek biti zvest Bogu, je potrebno trpeti včasih velika preganjanja, ne samo med tujimi ljudmi, ampak od krvnih sorodnikov celo.

    Gospod ve vse in pozna, vsakega človeka do potankosti. Lahko usposobi človeka v družini, da je prinašalec LUČI in mu vsi nasprotujejo. Jaz pravim temu, da je v očeh ljudi takšen človek ” črna ovca”, vendar ne sme odstopati od tesne hoje z Gospodom, čeprav ga nihče ne razume in se mu lahko vsi posmehujejo ali pa ga imajo za neprištevnega. Ker nekateri imajo zagrnjen pogled do prave Resnice, zato takšnega človeka ne razumejo. Satan nenehno pritiska, da ne bi videli prave Resnice, da ne bi prišli Jezusu v objem.

    Naše življenje na tej poti PRIPRAVE ZA VEČNOST- je trd in teža boj proti Zlu. Sami ne moremo ničesar, z Gospodovo pomočjo in roko in na Marijino priprošnjo je mogoče.

    • Janez says:

      Papež Frančišek je 18. 8. 2019v Vatikanu to podrobneje obrazložil, da lažje in pravilneje razumemo Jezusove besede iz Lukovega evangelija (Lk 12,49-53).

      Te besede imajo namen učencem opustiti vsako držo lenobe, apatičnosti, ravnodušnosti in zaprtosti, da bi sprejeli ogenj Božje ljubezni, tiste ljubezni, kot spominja sv. Pavel, ki je bila ‘izlita v naša srca po Svetem Duhu, ki nam je bil dan’ Rim 5,5). Sveti Duh je namreč tisti, ki nas pripravlja, da ljubimo Boga, da ljubimo bližnjega. Sveti Duh je, ki ga vsi imamo v sebi.

      Ogenj Očetove ljubezni
      Jezus razkrije svojim prijateljem in tudi nam, svojo najbolj gorečo željo, torej prinesti na zemljo ogenj Očetove ljubezni, ki prižge življenje in po katerem je človek zveličan. Jezus nas kliče, naj razširjamo po svetu ta ogenj, po katerem bomo prepoznani kot njegovi resnični učenci.

      ‘Mislite, da sem prišel, da bi prinesel mir na zemljo? Ne, vam rečem, ampak razdeljenost’ (Lk 12,51). On je prišel ‘z ognjem ločiti’… Ločiti kaj? Ločiti dobro od zla, pravično od krivičnega. Več preberite v linku spodaj.

      http://www.mirenski-grad.si/prisel-sem-da-vrzem-ogenj-na-zemljo

    • Janez says:

      »Prišel sem, da vržem ogenj na zemljo, in kako želim, da bi se že razplamtel!«

      (Lk 12,49) za otroke črnobela barvna, za najstnike

      V Stari zavezi je ogenj podoba Božje besede, ki jo izreka prerok, pa tudi Božje sodbe, ki očiščuje svoje ljudstvo, ko hodi sredi njega.
      Taka je Jezusova beseda: gradi, a hkrati ruši tisto, kar ni trdno, kar mora pasti, kar je prazno, da obstane le resnica.
      Janez Krstnik je o Jezusu rekel: »On vas bo krstil s Svetim Duhom in z ognjem«, in tako napovedal krščanski krst, katerega začetek je bil binkoštni dan, ko je bil izlit Sveti Duh in so se prikazali ognjeni jeziki.
      Chiara Lubich: “Torej je Jezusovo poslanstvo v tem, da vrže ogenj na zemljo, da prinese Svetega Duha z njegovo prenavljajočo in očiščujočo močjo”.

      »Prišel sem, da vržem ogenj na zemljo, in kako želim, da bi se že razplamtel!«
      Jezus nam podarja Duha. Toda kako deluje Sveti Duh?
      Tako, da v nas izliva ljubezen, tisto ljubezen, ki naj jo po njegovi želji ohranjamo prižgano v svojih srcih.
      In kakšna je ta ljubezen?
      Ni zemeljska, omejena; to je evangeljska ljubezen. Zajema vse kakor ljubezen nebeškega Očeta, ki pošilja dež in sonce vsem, dobrim in hudobnim, in tudi sovražnikom.
      Ta ljubezen ne pričakuje ničesar od drugih, vedno začne s pobudo, ljubi prva.
      Ta ljubezen postaja eno z vsakim: z njim trpi in se z njim veseli, skupaj z njim skrbi in z njim upa. In to dela, če je potrebno, konkretno, z dejanji. Ta ljubezen torej ni samo v čustvih, ni samo v besedah.
      To je ljubezen, zaradi katere ljubimo Kristusa v bratu in sestri, ker se spominjamo njegovih besed: »… ste meni storili.«
      Ta ljubezen teži k vzajemnosti, da bi z drugimi uresničila medsebojno ljubezen.
      Prav ta ljubezen, ki je viden in konkreten izraz našega evangeljskega življenja, poudarja in vrednoti besedo, ki jo bomo potem mogli in morali darovati drugim, da bi evangelizirali.

      »Prišel sem, da vržem ogenj na zemljo, in kako želim, da bi se že razplamtel!«
      Ljubezen je kakor ogenj, pomembno je, da ostane prižgan. In da bi bilo tako, je vedno treba kaj sežigati, predvsem naš sebični jaz. To se dogaja zato, ker smo takrat, ko ljubimo, popolnoma usmerjeni k drugemu: k Bogu, ko izpolnjujemo njegovo voljo, ali k bližnjemu, ko mu pomagamo.
      Tudi če je ogenj majhen, pa nanj nalagamo, lahko nastane velik požar; požar ljubezni, miru in vesoljnega bratstva, ki ga je Jezus prinesel na zemljo.

      Chiara Lubich

      • Janez says:

        Ljubimo Boga in Ljudi, bodimo podobni Kristusu v Usmiljenju in Ljubezni. Prosimo Boga, da nas vernike poduči, da bomo pravilnio razumeli Božjo Besedo in Jezusove Nauke in jih spolnjevali v vsakodnevnem življenju!

        Božja pomoč ostani vedno z nami! Tvoja je Oblast in Slava Gospod Vekomaj!

  96. Miro says:

    V EVHARISTIJI LOMIMO EN KRUH, KI JE ZDRAVILO NESMRTNOSTI, PROTISTRUP, DA NE BOMO UMRLI, TEMVEČ ŽIVELI V JEZUSU KRISTUSU ZA VEDNO! (sv. Ignacij Antiohijski)

    Priporočimo se Svetemu Duhu s prošnjo, naj nam pomaga pri branju in premišljevanju Kompendija Katekizma katoliške Cerkve. Kot je zapisal papež Benedikt XVI., naj vsakdo ob branju tega uglednega in verodostojnega besedila, zlasti po priprošnji presvete Marije, Matere Kristusa in Cerkve, vedno bolj prepoznava in sprejema neizčrpno lepoto, edinstvenost in aktualnost najodličnejšega Daru, ki ga je Bog podelil človeštvu: svojega edinega Sina, Jezusa Kristusa, ki je »pot, resnica in življenje« (Jn 14,6).

    Pridi, Sveti Duh, napolni srca svojih
    vernih in vžgi v njih ogenj svoje ljubezni.
    Pošlji svojega Duha in prerojeni bomo in
    prenovil boš obličje zemlje.

    Molimo! Bog naš Oče, Sveti Duh nas
    razsvetljuje in uči. Naj nam pomaga, da
    bomo v življenju spoznali, kaj je prav, in
    vselej radi sprejemali njegove spodbude.
    Po Kristusu našem Gospodu. Amen.

    Kaj pomeni transsubstanciacija?
    Spremenjenje bistva (transsubstantiatio) pomeni spremenjenje vsega bistva kruha v bistvo Kristusovega telesa in vsega bistva vina v bistvo njegove krvi. To spremenjenje se izvrši v evharistični molitvi z učinkovitostjo Kristusove besede in z delovanjem Svetega Duha. Čutno zaznavne značilnosti kruha in vina, torej “evharistični podobi”, pa ostaneta nespremenjeni.

    Ali lomljenje kruha razdeli Kristusa?
    Lomljenje kruha ne razdeli Kristusa. Ves Kristus je navzoč v vsaki od podob in ves v vsakem njunem delu.

    Do kdaj traja Kristusova evharistična navzočnost?
    Kristusova evharistična navzočnost traja tako dolgo, dokler obstajata evharistični podobi.

    Kakšno češčenje gre zakramentu evharistije?
    Temu zakramentu gre tako med mašo kakor tudi zunaj nje božje češčenje (latria). Cerkev namreč s kar največjo skrbnostjo shranjuje posvečene hostije, jih prinaša bolnikom in drugim osebam, ki se ne morejo udeležiti svete maše, jih izpostavlja slovesnemu češčenju vernikov in jih prenaša v procesijah. Cerkev vabi vernike k pogostnemu obisku in češčenju Najsvetejšega zakramenta, ki je shranjen v tabernaklju.

    Zakaj je evharistija velikonočna gostija?
    Evharistija je velikonočna gostija, ker nam Kristus, ki na zakramentalen način uresničuje svojo velikonočno skrivnost, podarja svoje telo in svojo kri kot hrano in pijačo ter nas združuje v svoji daritvi s seboj in med seboj.

    Kaj pomeni oltar?
    Oltar je simbol Kristusa samega, ki je navzoč kot daritvena žrtev (oltar – daritev na križu) in kot nebeška hrana, ki se nam daje (oltar – evharistična miza).

    Kdaj Cerkev obvezuje vernike k udeležbi pri sveti maši?
    Cerkev obvezuje vernike, da se udeležujejo svete maše vsako nedeljo in zapovedane praznike. Priporoča jim, da se je udeležujejo tudi druge dneve.

    Kdaj je treba prejeti sveto obhajilo?
    Cerkev priporoča vernikom, ki se udeležijo svete maše, da prejmejo tudi sveto obhajilo, če so pripravljeni, kakor se zahteva. Cerkev predpisuje to obveznost vsaj o veliki noči.

    Kaj je potrebno za prejem svetega obhajila?
    Za prejem svetega obhajila mora biti človek polno včlenjen v katoliško Cerkev in v stanju milosti, se pravi, da se ne sme zavedati nobenega smrtnega greha. Kdor se zaveda, da je storil velik greh, mora prejeti zakrament sprave, preden pristopi k obhajilu. Pomembni so tudi duh zbranosti in molitve, upoštevanje posta, ki ga Cerkev predpisuje, in telesna drža (kretnje, obleka) kot znamenje spoštovanja do Kristusa.

    Katere sadove prinaša sveto obhajilo?
    Sveto obhajilo poveča naše zedinjenje s Kristusom in z njegovo Cerkvijo, ohranja in obnavlja življenje milosti, prejete pri krstu in pri birmi, ter nam daje rasti v ljubezni do bližnjega. Ko nas krepi v ljubezni, izbrisuje male grehe ter nas varuje pred prihodnjimi smrtnimi grehi.

    Kdaj je mogoče podeliti sveto obhajilo drugim kristjanom?
    Katoliški nositelji cerkvene službe dovoljeno podeljujejo sveto obhajilo pripadnikom vzhodnih Cerkva, ki niso v polnem občestvu s katoliško Cerkvijo, če ti zanj prosijo popolnoma svobodno in so pripravljeni, kakor se zahteva. Kar zadeva člane drugih cerkvenih skupnosti, katoliški nositelji cerkvene službe dovoljeno podeljujejo sveto obhajilo tistim kristjanom, ki spričo težke stiske sami od sebe zanj prosijo, so pripravljeni, kakor se zahteva in izpovedujejo katoliško vero glede zakramenta evharistije.

    Zakaj je evharistija “poroštvo prihodnje slave”?
    Zato, ker nas napolnjuje z vsakršno milostjo in vsakršnim nebeškim blagoslovom, nas krepi za romanje tega življenja in nam vzbuja hrepenenje po večnem življenju. Evharistija nas že zdaj zedinja s Kristusom, ki je šel na Očetovo desnico, z nebeško Cerkvijo, s presveto Devico in vsemi svetniki.

    (vir: Kompendij KKC, 283-294 se nadaljuje)

    Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

  97. Miro says:

    »PRAV V SPOVEDNICI POSTANE DUHOVNIK PRIČA VELIKIH ČUDEŽEV, KI JIH BOŽJE USMILJENJE NAPRAVI V DUŠI, KI PREJEMA MILOST SPREOBRNJENJA« (sv. Janez Pavel II.)

    http://svetniki.org/sveti-janez-pavel-ii-karol-wojtyla-papez

    Božje usmiljenje, v spreobrnjenju grešnikov, zaupamo vate!
    Sv. Janez Pavel II., prosi za nas!

  98. Miro says:

    SV. MATI TEREZIJA NAM ZELO PREPROSTO GOVORI O JEZUSOVI PONIŽNOSTI – TEMELJU, NA KATEREM JE RASTLO IN BOGATO USPEVALO TUDI NJENO DUHOVNO ŽIVLJENJE! ALI UMEVAMO, KAJ NAM ŽELI SPOROČITI?

    ZAČEL JE UČENCEM UMIVATI NOGE (Jn 13,5). »VZEMITE, JEJTE, TO JE MOJE TELO (Mt 26,26). JEZUS JE HOTEL UČITI PONIŽNOSTI. UMIL JE NJIHOVE NOGE. KROTKOSTI. DAL NAM JE SVOJE TELO (duhovna misel sv. Matere Terezije).

    Prosimo Gospoda Jezusa, da bi se mogli v življenju odpirati Njegovi milosti, hvaležno sprejemati Njegov dar neizmerne ponižnosti in ga podarjati bližnjim.

    Molimo: Oče naš, Zdrava Marija …

    Presveto Srce Jezusovo, usmili se nas!
    Brezmadežno Srce Marijino, prosi za nas!
    Sv. Mati Terezija, prosi za nas!

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja