Članki za dušo

13.616 Responses to Članki za dušo

1. Janez says:

   15. januarja, 2020 at 12:10

   ZBRANE IN POVZETE NEKATERE MISLI O DOBROTI V PREMISLEK

   1) O DOBROTI (Dr. Friderik Viljem Faber)
   Posebno ena sila, ena moč je v človeku, katero vse premalo upoštevamo, vse premalo z njo računamo, je dovolj ne poznamo in ji ne posvečamo dovolj pozornosti… To je sila, ki je zmožna preobraziti svet, ga osrečiti ali nesreče na svetu vsaj tako zmanjšati, da bi življenje na zemlji postalo popolnoma drugačno, lepše, srečnejše… Ta čudežna sila, ta moč je dobrota.Nesrečni smo v glavnem zato, ker mi, ki sestavljamo svet, torej prebivalci zemlje, nismo dobri.Knjiga O Dobroti nima primere v literaturi o duhovnem življenju in bi jo morali prebrati vsi Evropejci, je zapisal v uvodu knjižice pater Leopold frančiškan ob izidu leta 1991.

   Kaj je torej dobrota?
   Dobrota je prelivanje lastnega jaza v druge. Druge postavimo na mesto lastnega jaza. Z drugimi ravnamo tako, kakor bi želeli, da oni ravnajo z nami. Svoja mesta zamenjamo z drugimi. Pojem »samo jaz«nam sčasoma postane tuj in drugi postanejo »jaz«. Naše samoljubje postane nesebičnost. Kadarkoli in kjerkoli govorimo o kreposti ali čednosti, moramo misliti na Boga. Kaj pa je prelivanje lastnega jaza v druge pri Njem, Najsvetejšem? To so njegova dela stvarjenja. Stvarstvo samo, to je Njegova dobrota…Bog – Dobrota je začetek vsake druge dobrote. Dobrota prihiti na pomoč vsakomur, ki je pomoči potreben,in prav to je funkcija Božjih lastnosti do ustvarjenih bitij. Božja vsemogočnost neprestano dopolnjuje pomanjkanje naših moči, Božja pravičnost popravlja, izboljšuje, spreminja naša zmotna mnenja, Njegovo usmiljenje tolaži soljudi, ki trpe zaradi naše krivičnosti.

   Dobrota je podobna Božji milosti, kajti ljudem daje nekaj, česar sami ne morejo imeti niti po svoji individualnosti niti po svoji naravi. Dobrota daje človeku to, kar mu manjka, na primer tolažbo, ki nam jo more dati samo nekdo drug. Dobrota prinaša veselje vsepovsod, razveseljuje na široko. Pod vplivom dobrote zažive sposobnosti za življenje, dobrota te oživljene sposobnosti ogreje in jih napolni z blagodejnim vonjem… Ako more dobrota lajšati bolečino, stori več kot to: dobrota ublaži in odstrani bolečino. Ako pomaga pomanjkanju, stori več kot to; samo pomagati ji ni dovolj… Čeprav je varčna pri dajanju, pa ne varčuje s prisrčnostjo, s katero daje… Od katerekoli strani opazovana,je dobrota tesno spojena z mislijo na Boga, povezana je z Bogom samim. Njena temeljna sila, skrivnostna gonilna moč je naravno čustvo, najplemenitejša osnova našega bistva, najpristnejši ostanek Božje podobe, po kateri smo bili ustvarjeni. Dobrote ne smemo podcenjevati in je ocenjevati kot naravni poganjek našega naravnega nagnjenja. Dobrota je plemstvo človeka. V vseh svojih oblikah odraža nebeško podobo. Izliva se v nebeške tajnosti. Je mnogo bolj Božja kot čisto človeška; človeška pa je zato, ker je odsev človeške duše prav tam, kjer je Božja podoba v njej najgloblje vtisnjena. Dobrota dela življenje znosnejše. Breme življenja pritiska na ramena mnogih človeških otrok… Za mnoge ljudi je življenje skoraj neznosno in grozi, da postane z vsakim trenutkom še neznosnejše… Tedaj je naloga dobrote, da napravi življenje bolj znosno. Čeprav pri tem prizadevanju doseže le delni uspeh, čisto brez uspeha dobrota nikdar ne ostane. Dobrota voljno služi Bogu Stvarniku in tako dejansko in uspešno pripravlja pot Zveličarju. Dobrota neprestano išče duše, ki so zabredle in žive v zmoti in grehu, in, ko jih najde, jih vodi nazaj k Bogu. Dobrota trka na srca in jih odpira; tudi taka, ki se zde trdovratno zaprta. Skoraj vsi ljudje imajo v sebi, v največji globini svoje duše, več dobrega kot morem spoznati v vsakodnevnem občevanju s človekom. Da, domala vsi ljudje poneso mnoge nerazvite plemenitosti s seboj v grob, le pri nekaterih prodro na dan… Pod vlivom dobrote ožive mnoge kreposti in z mladostno silo zatro mladostne razvade. Nepričakovano, hipoma odkrijemo skromnost, ponižnost v skritem kotičku srca, kjer je bilo dolga leta varno zatočišče, prava temnica greha! Čudovito je opazovati, kako zna Božja milost delovati na najbolj brezupne značaje… Dobrota ne samo razkriva, ampak tudi pospešuje, daje življenje in moč na novo odkritim krepostim. Dobrota bedi nad duševnim okrevanjem, ga varuje in brani pred nevarnostmi. In kako prilagodljiva je dobrota! Najprej se pojavi kot poizvedovalec, nekak oglednik Božje milosti, kmalu pa postane njen spremljevalec in vojščak, vojščak, ki vzdrži vsako bitko, junak, ki v razdobju 5000 let komaj razume, kaj je poraz. To je delovanje dobrote, ki od ranega jutra do poznega večera vrši službo v človeških srcih… Dobrota zmanjšuje število grehov. Nič ni za dušo večje vrednosti kot dobrota.

   Nadaljnji vpliv dobrote na človeško srce je v tem, da vliva pogum v prizadevanju za duhovni napredek. Povrh vsega je dobrota še nalezljiva. Nobeno dobro delo ni ostalo nikdar omejeno samo nase. Poseben znak dobrote je rodovitnost, saj eno dobro delo že vodi v drugo, tretje itd… Eno dobro dejanje požene korenine v vse smeri, korenine poganjajo in ustvarjajo vedno nove poganjke… Rodovitnost se pokaže predvsem pri tistem, ki je bil deležen naše dobrote. In prav to je največji uspeh dobrote, da zbudi v drugem dobrotljivost, da napravlja druge dobrotljive. Najbolj dobrotljivi so navadno ljudje, ki so bili sami v veliki meri deležni dobrote… V splošnem velja pravilo, da dobrota napravlja ljudi dobre… Zato svojim bližnjim ne moremo storiti nič boljšega, kot da smo z njimi dobri.

   Biti do samega sebe dobrotljiv je čisto posebna poteza v duhovnem življenju. Dobrota ima skrivnostno, čudovito moč: pod njenim vplivom zaživi v duši skriti izvir veselja… Notranje veselje sledi skoraj vsakemu dobremu delu… Dobrota nas dela Bogu podobne, če se vadimo v njej iz verskih nagibov ali motivov. Po dobroti prihaja v nas mnogo milosti, toliko, da bi mogle napraviti iz nas svetnike. Dobrotljivost ni plod vneme začetnikov, temveč plod vztrajnosti napredujočih. Iz krščanske dobrotljivosti se rodi ponižnost. Dobrota nam daje zelo veliko. Skoraj bi lažje našteli, česa ne daje. Vedno in povsod ustvarja čudovite spremembe.Dobrota je, preprosto povedano, velika Božja milost pri človeku. Kjer je že naravna, naj postane nadnaravna.

   Vir:Dr. Friderik Viljem Faber O Dobroti, Nadškofijski Ordinariat v Ljubljani v letu 1991 in Medmrežje http://www.fejstbog.si/index.php/da-bi-bil-svet-bolj-svet/299-dobrota.

   2)ČLOVEŠKA DOBROTA, ODSEV BOŽJE DOBROTE.- POVZETEK ( pisec brat Alojz iz Taizeja)
   »Ko pridobivaš dobroto, postajaš podoben Bogu. Ustvari si usmiljeno in dobrohotno srce, da boš oblekel Kristusa. (sv. Bazilij)«.

   Božja dobrota bo imela v življenju slehernega človeka zadnjo besedo. Da bi bila vera v Božjo dobroto prepričljiva, mora dobiti obliko, se utelesiti v preprostem življenju vzajemne delitve in zastonjskosti, kjer je odpuščanje v središču odnosov. Odkrivanje Božje dobrote postane klic za prebujanje dobrote v našem lastnem življenju. Poslušati evangeljski klic k dobroti ni enako temu, da si nekdo postavi visoko moralni cilj in ga nato skuša doseči. Božja beseda je živa: če pustimo, da klic pade v naša ušesa, bo to v naših srcih sprožilo spremembo, klic nas bo pritegnil in naša volja mu bo rada sledila.

   Božja dobrota poziva našo dobroto. Naša dobrota ne izvira iz nas, je samo odsev Božje dobrote. Naša dobrota je vselej pomanjkljiva in kaže na absolutno, na večjo dobroto. Njeno bistvo je v tem, da je znak Božje dobrote, pričevanje troedinega Boga. Če povežemo dve evangeljski vrednoti, dobroto in preprostost, se okrog njiju ustvari upanje. Dobrota, povezana s preprostostjo srca nas pripravi, da postanemo pozorni na obubožane, na trpeče, na stisko otrok. Dobrota preseneča in včasih izzove celo občudovanje… Dobrota sproži ali ojača odločitev zaupati v Boga. Če je preprostost en izraz dobrote, lahko rečemo, da je zastonjskost njen drugi izraz. Bog se nikdar ne vsiljuje,v njem ni nasilja. Želel je, da bi človek ljubil svobodno in zastonjsko… Zastonjskost pomeni biti brez osebnih interesov.

   Janez XXIII. je dobroti namenil častno mesto in pri tem je šlo za zavestno odločitev, ki so jo včasih imeli za naivnost in zato je zelo trpel. Dobrota še zdaleč ni slepa. Pomeni razločevanje in tudi notranji boj. »Bog nas na pot pošilja z iskro dobrote v naših dušah, ki samo čaka, da se razplamti.« Človek je za bližnjega vir veselja. »Moje veselje.« (sv Serafim iz Sarova).

   »Moram preveriti svoje prepričanje, da je dobrota globlja od najglobljega zla. In če vera, če vere imajo smisel, potem je njihov smisel v tem, da dobroti utrejo pot do ljudi, da jo iščejo tam, kjer je povsem poniknila… Dobrota ni le odgovor na zlo, ampak tudi odgovor na nesmisel. In mislim, da je oznanjanje dobrote temeljna hvalnica.« (Paul Ricoeur).

   Dobrota ni prazna beseda, ampak sila, sposobna preoblikovati svet. »Bog, ki nas ljubiš, premišljevanje tvojega odpuščanja postane izžarevanje dobrote v ponižnem srcu, ki se ti zaupno izroča.« (br. Roger iz Taizeja).

   Povzetek Fejstbog, dr. Faber o Dobroti, lastni prispevki et altro. Že objavljeno.

   Odgovori
2. hvala says:

   14. januarja, 2020 at 19:52

   VERA S POMOČJO KATERE JE MOGOČE VEROVATI, TAKA VRSTE VERA JE ZGOLJ DOKTRINA, GRE ZA UČENJE, NEKE VRSTE FILOZOFSKO RAZMIŠLJANJE. TA VERA SE BOLJ ZANAŠA NA RAZUM IN NA LASTNE MOČI. TAKO VERO SMO LAHKO LE “PODEDOVALI” OD SVOJIH STARŠEV.
   TA VERA JE LAHKO ZGOLJ VRSTA OBIČAJEV, TRADICIJE, FOLKLORA…BOLJ POZUNANJENA VERA.

   LJUDJE S TAKO VERO SO ZGOLJ RUTINSKI VERNIKI, CERKEV JIM PREDSTAVLJA SAMO SERVIS ALI PA JE ZANJE INSTITUCIJA, KI ZADOVOLJUJE SAMO DOLOČENE OSEBNE INTERESE. ČE TEGA NI, JE NE POTREBUJEMO. SPREJEMAJO, DA BOG OBSTAJA, VERUJEJO V JEZUSA KRISTUSA, SPREJEMAJO CERKVENE ZAPOVEDI, RESNICE(DOGME), VERUJEJO, DA OBSTAJAJO NEBESA, PEKEL, GREJO VSAJ KAKO NEDELJO K MAŠI, DAJEJO NEKAJ MILOŠČINE, VENDAR VERA NI GLOBOKO “PREPOJILA” NJIHOVEGA ŽIVLJENJA, NI SE DOTAKNILA NJIHOVEGA SRCA.

   MANJKA OSEBNO IZKUSTVO, OSEBNA POVEZANOST Z BOGOM IN OSEBNA IZROČITEV.

   V TAKI VRSTI VERE BOG NI NA PRVEM MESTU. ZA TAKEGA ČLOVEKA BOG NI” BLIŽINA”.

   ZATO JE DANES VELIKO LJUDI, KI VERUJEJO V BOGA, NE VERUJEJO PA, DA BOG OZDRAVLJA, OSVOBAJA, DA JE BOG ŽIV.
   TUDI DUHOVNIH OBNOV IN SEMINARJEV, KI PRAV TO OMOGOČAJO, NE SPREJEMAJO.
   REČEJO, DA JE TO ZANJE PREVEČ IN DA TISTI, KI TO VERJAMEJO ,PRETIRAVAJO. (Dr. Fra Ivo Pavić, Prenova v Duhu, december 2019)

   Deveti dan devetdnevnice Božjemu usmiljenju. JEZUS JE REKEL FAVSTINI KOWALSKI: “DANES PRIPELJI K MENI MLAČNE DUŠE IN JIH POTOPI V MORJE MOJEGA USMILJENJA.

   TE DUŠE ZADAJAJO MOJEMU SRCU NAJBOLJ BOLEČE RANE; V VRTU GETSEMANI PA SO ME NAJBOLJ RAZŽALOSTILE IN IZTRGALE IZ MOJEGA SRCA KRIK: “OČE, ČE HOČEŠ, DAJ, DA GRE TA KELIH MIMO MENE, TODA NE MOJA VOLJA, AMPAK TVOJA NAJ SE ZGODI (Lk, 22,42).ZANJE JE MOJE USMILJENJE EDINA REŠITEV.”

   Poglejmo, kako je Jezus trpel in trpi zaradi mlačnih duš. !!!!

   Odgovori
3. hvala says:

   14. januarja, 2020 at 16:50

   Prince Derek v svoji knjigi, blagoslov ali prekletsvo sami lahko izberete, piše tudi o STALNEM FINANČNEM PRIMANJKLJAJU.

   NA TO SE NANAŠATA NASLEDNJI DVE VRSTICI IZ 28. POGLAVJA 5. MOJZESOVE KNJIGE: “PREKLETA BOSTA TVOJ KOŠ IN TVOJE NEČKE” …IN NE BOŠ IMEL USPEHA NA SVOJIH POTEH…NAJBOLJ SLIKOVIT OPIS CELOTNEGA DELOVANJA TEGA PREKLETSTVA PA NAJDEMO V 47. IN 48. VRSTICI:
   KER NISI Z VESELJEM IN Z ZADOVOLJNIM SRCEM SLUŽIL GOSPODU, SVOJEMU BOGU, KO SI IMEL VSEGA V OBILJU, BOŠ MORAL OB LAKOTI IN ŽEJI, V NAGOTI IN POMANJKANJU VSEGA SLUŽITI SVOJIM SOVRAŽNIKOM, KI TI JIH POŠLJE GOSPOD.

   V 48, VRSTICI MOJZES OPIŠE PREKLETSTVO, KI BO PRIŠLO NA BOŽJE LJUDSTVO, ČE BO NEPOSLUŠNO.

   Prekletstva se vlečejo veliko rodov na potomce, nagnjenost k nesrečam, družinska zgodovina nenaravnih in predčasnih smrti, prekletstva, ki si jih naložimo sami itd…

   Mi ljudje samo ugibamo s svojo miselnostjo, zakaj je nekomu tako in tako, resnico pa ve samo BOG.

   Prince Derek pravi tudi: “VEDETI MORAMO, DA BO VERA, S KATERO OSVAJAMO BOŽJE IZOBILJE , ZAGOTOVO PREIZKUŠENA, MORDA PRIDEJO OBDOBJA, KO SE BOMO MORALI ZADOVOLJITI LE Z NAJNUJNEJŠIM. VENDAR BI MORALA BITI TAKŠNA OBDOBJA ZGOLJ ZAČASNA . KO SO NAŠI MOTIVI KONČNO PREČIŠČENI IN NAŠA VERA PRESTANE PREIZKUŠNJO, BOG SPROSTI SVOJE IZOBILJE V TAKI MERI, KOT NAM LAHKO ZAUPA, DA GA BOMO UPORABILI NJEMU V SLAVO. …..ITD….

   Prince Derek je napisal tudi knjigo BOŽJI NAČRT ZA TVOJ DENAR. Preberite. in boste videli kaj pravi.

   Piše med drugim: DRUG POMEMBEN KORAK, DA BI NAŠLI BOŽJO VOLJO, JE TO. DA SE NAUČIMO MISLITI PODOBNO KOT MISLI BOG. PAVEL TO IMENUJE “BITI PREOBRAŽEN V SVOJEM UMU. TO POMENI, DA SPREMENITE SVOJ CELOTNI POGLED NA STVARI-VKLJUČNO Z NAČINOM, KAKO RAZMIŠLJATE, SVOJE VREDNOTE, STANDARDE IN ČEMU DAJETE PREDNOST.

   SAMO, ČE JE VAŠ UM PRENOVLJEN, LAHKO DOJAMETE, KAJ JE BOŽJA VOLJA.

   Prince Derek pravi: KLJUČ DO TEGA, DA BI NAŠLI BOŽJO VOLJO, KAR VKLJUČUJE BOŽJO VOLJO ZA VAŠ DENAR, JE TO, DA DARUJETE SEBE KOT ŽIVO ŽRTEV. TO POMENI, DA SE POPOLNOMA IN BREZ OMEJITEV DAMO NA RAZPOLAGO BOGU ZA BOŽJO SLUŽBO. KO TO STORITE, SVETI DUH PRENOVI VAŠ UM IN ZAČNETE DRUGAČE RAZMIŠLJATI, LAHKO NAJDETE BOŽJO VOLJO V TREH ZAPOREDNIH STOPNJAH:

   – DOBRA,
   -NJEMU VŠEČNA,
   – POPOLNA.

   NE OBSTAJA NIČESAR, ZA KAR BOG NE BI ZAGOTOVIL VSEGA POTREBNEGA IN ZA KAR ON NE BI BIL ODGOVOREN. TODA SOOČITI SE MORATE Z NJEGOVIMI POGOJI.

   PRETEHTALI BOMO , KAKO NAM BOG SAM DAJE IZZIV, NAJ GA PREIZKUSIMO TAKO, DA SLEDIMO SVETOPISEMSKEMU NAČELU DESETINJENJA .
   TA IZZIV JE V CELOTI ZAPISAN V KNJIGI MALAHIJA 3,7-12. BOG JE TU GOVORIL IZRAELU:

   OD DNI SVOJIH OČETOV ODSTOPATE OD MOJIH ZAKONOV IN SE JIH NE DRŽITE. VRNITE SE K MENI IN JAZ SE VRNEM K VAM, GOVORI GOSPOD NAD VOJSKAMI. VI PA PRAVITE: ” V ČEM NAJ SE VRNEMO?”
   ALI SME ČLOVEK BOGA GOLJUFATI? VI PA ME GOLJUFATE IN PRAVITE: ” V ČEM TE GOLJUFAMO?”

   PRI DESETINI IN DAROVIH. (Malahija 3,7-8

   Prince Derek pravi:”ALI STE OPAZILI, DA BOG ZADRŽEVANJE DELEŽA, KI GA JE DOLOČIL ZASE, IMENUJE GOLJUFANJE (KRAJA)?

   VEČINA OD NAS NE BI NIKOLI OKRADLA DRUGEGA ČLOVEKA, TODA LAHKO SMO KRIVI, DA KRADEMO BOGU.

   POTEM JE BOG POVEDAL IZRAELCEM , KAKŠNA JE POSLEDICA TAKŠNEGA GOLJUFANJA IN KAKŠNO JE ZDRAVILO:
   :
   S PREKLETSTVOM STE PREKLETI, KER ME GOLJUFATE , VES NAROD!(TUKAJ PA JE ZDRAVILO) .
   PRINESITE VSO DESETINO, V ZAKLADNICO, DA BO ZALOGA V MOJI HIŠI, IN PREIZKUSITE ME S TEM, GOVORI GOSPOD NAD VOJSKAMI, ČE VAM TEDAJ NE ODPREM ZAPORNIC NEBA IN NE IZLIJEM NA VAS BLAGOSLOVA DO PREOBILJA. (Malahija 3,9-10).

   S KAKŠNIM POGOJEM BOG OBLJUBLJA BLAGOSLOV?KADAR PRINESEMO VSO DESETINO V ZAKLADNICO NJEGOVE HIŠE.
   ZAPOMNITE, BOG SI VSE BELEŽI.( Prince Derek).

   RESNICO, NAŠO ŽIVLJENSKO, PROPAD ALI USPEH, ZAKAJ JE TAKO, VE SAMO BOG.
   ZAKAJ JE V NAŠEM ŽIVLJENJU TAKO KOT JE, NEKAJ, KAR BI HOTELI RAZJASNITI ALI RAZČISTITI, PA NASLOVIMO PROŠNJO NA SVETEGA DUHA IN PO DOLOČENEM ČASU BOMO DOBILI POJASNILO. VAM GARANTIRAM.

   Zato pa jaz pravim, kaj vse človek dela iz nevednosti, gledanja po človeško, ne z Božjimi očmi, svojega sklepanja itd..Revčka na zemlji lahko s svojim neumesnim razpravljanjem in mišljenjem še bolj pobije.
   Pa Boga ne smemo goljufati. Vse kar je na svetu je od njega, nam je dal samo v najem , v uporabo stvari, pač po svojem načrtu.

   Božje usmiljenje, ki si višje od nebes, vate zaupamo.

   Odgovori
   • Žametna vrtnica says:

     14. januarja, 2020 at 19:02

     Gospod pomagaj mi pri zdravju. Čeprav ne vem kaj mi je. Slabosti, omotica pri vožnji po AC. Nenaden občutej, da te vleče na drugo stran. Rahlo tiščanje v glavi. Gospod usmili
     se me. Amen.

     Odgovori
     • Janez says:

       14. januarja, 2020 at 23:20

       Molitev za BOLNE in Trpeče
       Prosim te, Gospod Bog,
       da je vsaka bolna in trpeča oseba, ki bere, posluša
       ali si ogleduje to sporočilo obkrožena s plamenom tvojega Svetega Duha.
       Prosim te, da v tem času zdraviš njihov um in njihovo telo,
       izboljšaš njihovo zdravje in jim podariš Notranji mir.
       Prosim Te, naj jih Tvoja dobrotna in milostna roka ozdravi bolezni,
       ki jih je prizadela, naj jim pomaga, da ne čutijo bolečin
       in da bodo njihovi zdravniki pravilno ugotovili bolezen in jo tudi prav zdravili.
       Blagoslovi vse bolna in trpeče in daj potrpljenje njihovi družini in vsem, ki zanje skrbijo.
       Si najboljši zdravnik, ki lahko ozdravi vsako bilezen, vsako zlo,
       ki je prišlo v telo, v hišo, v družino in v njihovo okolico.
       Molim in prosim te za moje zdravje in verjamem,
       da se bo od tega trenutka vse izboljšalo zame in za druge bolne, ki Te prosijo za ozdravitev.
       Hvala, Sveti oče, ker vem, da poslušaš, kar ti govorim iz srca.
       To počnem zdaj, z vso ljubeznijo in upanjem Vate
       in tudi če zdravniki pravijo drugače,
       vem, da lahko ozdraviš vse bolezni
       in celo najhujšo bolezen, ki obstaja.
       Hvala, hvala, hvala Ti moj Bog Oče v Nebesih!
       Ker vem Moj Gospod in Moj Bog, da si me poslušal in da me boš uslišal ter pozdravil.
       AMEN

       Molite za zdravo dušo in telo. Ko molite k Bogu, odložite stran vse skrbi in bolečine ter misli o sebi; prepustite se popolnoma Božji Volji in Njegovemu Delovanju z Odrešilno Vero. Molite k Bogu je namreč poleg zdravljenja medicine način, da se darujete Bogu. Molitev Vsakemu, ki trpi, pomaga, da najde v sebi novo upanje, novo Moč in Ozdravljenje po Njegovi Milosti. Ravnajte zdravo, mislite zdravo in obilno molite k Bogu, da bodo Njegove Zdravilne Sile v Vas pozitino delovale in da boste postopoma začutili boljše počutje. Vera gore premika. In čudeži se dogajajo. Gospod prosim Te za Pomoč naši sestri Žametni Vrtnici ter jo Vodi, da bo ravnala prav. Če je potrebno jo usmeri k zdravnikom, obenem pa jih navdihni, da jo bodo pravilno zdravili in ozdravili slabosti in omotice pri vožnji. Božje usmiljenje vate zaupamo! Amen. Janez

       Odgovori
       • Miro says:

         15. januarja, 2020 at 16:06

         Spoštovana Žametna vrtnica, če želite, si lahko preberete čudovito knjigo s pomenljivim naslovom, ki že v začetku izrazi najpomembnejše za našo srečo: JEZUS TE LJUBI (napisal pater Joseph Bill, izdala Prenova v Duhu). V tej odlični knjigi je v preprostem jeziku, v jeziku ljubezni, predstavljena čudovita Jezusova ponudba – celostna odrešenjska terapija (zdravljenje duše, duha, telesa!).

         Bog vas obilno blagoslovi in vam podari novo življenje v moči Svetega Duha!

         Odgovori
       • Janez says:

         15. januarja, 2020 at 16:50

         Addendum:
         Bral sem krajšo biografijo o našem kirurgu Janez Janežu iz Dolskega pri Ljubljani, ki je po drugi vojni moral zbežati iz domovine na Koroško (brez pravega razloga, bilo je neko negativno osebno stališče drugega zdravnika v bolnici!) in potem od tam na Tajvan. Tam je kot kirurg 38 let brez odmora, v veliki Veri in Molitvi, iz katere je črpal svojo Moč in Vztrajnost, operiral in zdravil Kitajce. Ustanovil je bolnico na Formozi in učil kitajske zdravnike. Spal je po nekaj ur dnevno in bil je brez družine in privatnega živčljenja. Izgoreval je v Ljubezni do Ljudi. Zdravil je komuniste in verne Kitajce. Vsakega je zdravil brez razlik. Danes ima na Tajvanu spomenik in Kitajci se ga spominjajo kot Velikega Kristjana, Človeka in Zdravnika iz Slovenije. Nič ni hotel nikioli za plačilo, njegovo plačilo so bili ozdravljeni pacienti in služenje Bogu. Njegova sobica je bila skromna, prav tako njegovo življenje. Poudarjam, da zelo cenim in spoštujem take ljudi, kot je bil naš slovenski rojak kirurg dr. Janez Janež in da je v Božjem Miru zaspal v Upanje na Odrešenje in Vstajenje. Svojo Vero je prelil v Življenje in hodil po Poti Odreršenja za Jezusom. Taki primeri so mi v veliko spodbudo in primer derjavnega krščanstva, ki mu ne more oporekati noben ateist ali agnostik. Janez

         Odgovori
4. Janez says:

   14. januarja, 2020 at 15:44

   BRODOLOMEC JE BIL REŠEN
   Trgovska ladja je doživela brodolom. Nesrečo je preživel le en mornar. S hudimi napori se je rešil na samotni otok. Nekaj dni ga je raziskoval in ugotovil je, da otok ni bil naseljen. Iz naplavljenega lesa si je zgradil nekaj, kar naj bi bilo podobno koči. Vanjo je shranil vse, kar je uporabnega naplavilo morje. Dan za dnem je opazoval obzorje in upal, da bo zagledal kakšno ladjo, ki bi ga rešila. Mornar je morje opazoval že tri leta, pa vendar v tem času niti ena ladja ni priplula mimo. Ko se je nekega dne mož vrnil z lova, je opazil, da je njegovo kočo zajel požar. Razočarano je ugotovil, da je zgorelo prav vse, kar je imel v njej. To je bil najhujši dan v njegovem življenju na otoku (vsaj misli je tako). Čez nekaj ur pa je zagledal ladjo, ki je plula proti otoku. Razveselil se je, saj je to pomenilo, da je končno rešen. Kapitan ladje je brodolomcu pojasnil: »Veliko srečo ste imeli. Če ne bi opazili dima, ki se je vil iz ognja, s katerim ste nam sporočali, da ste na otoku, bi odpluli v povsem drugo smer.«
   Požar se je mornarju zdel najhujša stvar, ki se mu je pripetila v treh letih, vendar pa se je izkazalo ravno obratno. S tistega otoka ga je rešila prav sreča v nesreči.
   Vzemite si nekaj trenutkov in razmislite o podobnih primerih v svojem življenju. Prav razlog, zaradi katerega ne smemo nikoli obupati, je ta, da ne bomo videli končne nagrade in začutili veselja, ko je dosežena.

   Razočaranja so kot grbine na cesti, malo te upočasnijo, potem pa spet pride ravna cesta.
   Ne zadržuj se dolgo na grbinah. Nadaljuj pot.
   Skrivnostna so Pota Gospodova. Ko mislimo, da smo v težavah sami, pride Gospod in Nas Reši. Slavimo Boga, Verujmo in zaupajmo Jezusu.
   Amen. Janez

   Odgovori
5. Miro says:

   14. januarja, 2020 at 13:15

   JEZUS, POMAGAJ MI, DA BOM SPREJEL TVOJE ODREŠUJOČE BESEDE IN ŽIVEL V NJIHOVI MOČI!

   BOŽJA BESEDA: Prišli so v Kafarnáum. Takoj v soboto je šel v shodnico in učil. Strmeli so nad njegovim naukom, kajti učil jih je kakor nekdo, ki ima oblast, in ne kakor pismouki. V njihovi shodnici pa je bil prav tedaj človek z nečistim duhom in je zavpil: »Kaj imamo s teboj, Jezus Nazarečan? Si nas prišel pokončat? Vem, kdo si: Sveti, Božji.« Jezus pa mu je zapovedal: »Umolkni in pojdi iz njega!« Nečisti duh ga je stresel, zavpil z močnim glasom in šel iz njega. Vsi so se tako začudili, da so razpravljali med seboj: »Kaj je to? Nov nauk z oblastjo! Celo nečistim duhovom ukazuje in so mu pokorni.« In glas o njem se je takoj razširil po vsej okolici Galileje (Mr 1,21-28).

   https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Mr+1%2C21-28&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

   Jezus uči v Kafarnaumu. Besede potrjuje avtoriteta Duha, da se bo zgodilo, kar pravi. Tako izžene iz človeka nečistega duha. Začudeni poslušalci se sprašujejo, kdo je on. Z vso odgovornostjo in navdušenjem bom sprejemal Jezusovo besedo, da me bo spremenila, prenovila in okrepila. Gospod, pomagaj mi, da bom sprejel tvoje besede in bo tvoje oznanilo s polno močjo delovalo v meni (iz knjige Luč Besede rodi življenje, Primož Krečič).

   Slavimo Gospoda, zahvaljujmo se mu in ga prosimo: Slava tebi, Jezus, Ti si moj Osvoboditelj, Zdravitelj, Odrešenik! Ti si moj Bog in moje vse! Ti izganjaš nečiste duhove z močjo božje besede, uklanjaš vse uporne sile in tako odrešuješ človeka. Prosim Te, da bi v svojem srcu izkusil moč božje besede, da bi me ta osvobodila duhov poželjivosti, nečistosti, jeze, lenobe, nezmernosti, požrešnosti, pohlepnosti … Že vnaprej se Ti zahvaljujem za tvoje milostno delovanje, ki spreminja, prenavlja in krepi moje življenje.

   Božje usmiljenje, ki nas rešuješ bede greha, zaupamo vate!
   Božje usmiljenje, v spreobrnjenju grešnikov, zaupamo vate!
   Božje usmiljenje, ki nas varuješ peklenskega ognja, zaupamo vate!

   Odgovori
6. hvala says:

   14. januarja, 2020 at 12:53

   IZRAELOVO SPREOBRNJENJE (pismo Rimljanov 11,25-36)
   Sveti Pavel piše:

   NOČEM NAMREČ, BRATJE, DA NE BI VEDELI TE SKRIVNOSTI, DA SE NE BI IMELI ZA RAZUMNE:DEL IZRAELA SE JE ZAKRKNIL, DOKLER NE PRISTOPI K VERI POLNOST POGANOV. IN TAKO BO REŠEN VES IZRAEL, KAKOR JE PISANO:
   S SIONA BO PRIŠEL REŠITELJ , ODVRNIL BO BREZBOŽNOST OD JAKOBA:
   TO BO MOJA ZAVEZA Z NJIMI, KO BOM ODVZEL NJIHOVE GREHE.

   GLEDE NA EVANGELIJ SO SOVRAŽNIKI, IN SICER V VAŠ PRID, GLEDE NA IZVOLITEV PA SO LJUBLJENI, ZARADI OČETOV, KAJTI BOG SE NE KESA SVOJIH MILOSTNIH DAROV IN SVOJEGA KLICA.
   KAKOR STE BILI VI NEKOČ BOGU NEPOSLUŠNI, ZDAJ PA STE ZARADI NJIHOVE NEPOSLUŠNOSTI DOSEGLI USMILJENJE, TAKO SO ZDAJ TUDI TI ZARADI USMILJENJA, KI STE GA BILI DELEŽNI, POSTALI NEPOSLUŠNI, DA BI TUDI ONI PRIŠLI DO USMILJENJA.

   BOG JE NAMREČ VSE VKLENIL V NEPOSLUŠNOST, DA BI VSEM IZKAZAL USMILJENJE.

   O GLOBOČINA BOŽJEGA BOGASTVA IN MODROSTI IN SPOZNANJA!KAKO NEDOUMLJIVI SO NJEGOVI SKLEPI IN NEIZSLEDLJIVA NJEGOVA POTA!

   KDO JE NAMREČ SPOZNAL GOSPODOV UM?

   ALI KDO MU JE BIL ZA SVETOVALCA?

   ALI KDO MU JE PREJ KAJ DAL, DA BI MU MORALI DATI POVRAČILO?
   KAJTI IZ NJEGA, PO NJEM IN ZANJ JE VSE: NJEMU SLAVA NA VEKE AMEN.

   Človek razmišlja po človeško, Bog pa po Božje.
   Kolikokrat ugibamo, kaj smo naredili, zakaj smo tako naredili, pa ne bi smeli tega in onega storiti, pa tako bi morali narediti itd….naše razmišljanje.
   Bog ima za vsakega človeka svoj načrt.
   Nekoč mi je karizmatični voditelj rekel: Moli, išči, da ti Bog pokaže, kaj je njegova volja!!

   Božje usmiljenje neskončno v vseh skrivnostih vere, vate zaupamo.

   Odgovori
7. Janez says:

   14. januarja, 2020 at 10:50

   KAKO NAJ MOLIMO SREDI POSVETNEGA SVETA? (avtor: Bernhard Häring) DANO V RAZMISLEK!

   Kadar govorimo o molitvi ali premišljanju, gre predvsem za to, kakšen smisel pripisujemo tem velikim besedam. Molitev ni nekaj dodatnega v našem življenju. Če nam je bil dan dar, da prav molimo, najdemo v molitvi vso resnico in vpogled v naše življenje. V molitvi diha naša vera, izpoveduje Božji otrok svojo ljubezen Bogu, ljubezen pa daje vsemu smisel in smer. V molitvi najdemo svoj počitek in praznik, dospemo k svojemu viru in cilju. Če se ne potrudimo za molitev, se odtujimo sami sebi in živimo na zemlji kot tujci, brez miru in počitka.
   Pod molitvijo razumem celotno usmerjenost našega življenja, rastočo zavest, kako močno smo odvisni od Boga, kako moramo z vsem bitjem uresničevati zamisel našega Stvarnika in Očeta. V molitvi potujemo z našim bratom Jezusom Kristusom k Očetu. Ko molimo, postopoma spoznavamo, da nas napolnjuje Sveti Duh in nam v ljubezni in zaupanju razodeva Boga, istočasno pa nas krepi, da vdano in odprto in dejavno ljubimo z Bogom, s tem nam pa podari nov odnos do sveta in ljudi. Molivci morejo soustvarjati in sorazodevati ter pričevati iz Vere Božjo ljubezen vsemu stvarstvu.
   Kadar pa molitev ne prihaja iz osebnega središča pri človeku in do tja sploh ne seže, more še toliko molitvenih obrazcev in še toliko molitvi posvečenih ur ostati le žalosten izraz odtujitve od Boga.
   Človek, ki ne moli ali brblja le molitvene obrazce, si gradi Boga po svoji zamisli in postane žrtev malikov, saj se je odtujil od Boga in ni v molitvi povezan z Bogom.
   Prva poglavja iz Geneze so živa teologija molitve, s tem pa tudi teologija življenja. Najgloblje bistvo človeka se nam odkriva kot ustvarjalna beseda božje ljubezni. Vse, kar je Bog ustvaril, je dar in sporočilo. »Bog je rekel in zgodilo se je.« Vse, kar je ustvarjeno, govori človeku, kako nas bog ljubi in kako smo ustvarjeni po njegovi podobi. Bog vedno počiva, vedno praznuje, vedno je doma v svoji ljubezni, nas ljudi pa vabi, da bi prišli k njemu iskat miru, veselja in ustvarjalne moči.
   Apostol narodov, sveti Pavel, posnema zamisel iz prvih poglavij Geneze v pismu Rimljanom. V človekovem odklanjanju, da bi molil, vidi končni razlog za ves narod: »Ker niso imeli za vedno, da bi se držali spoznanja, jih je Bog prepustil sprijenemu mišljenju, da so počeli, kar se ne spodobi« (Rim 1, 28).
   Bog pa le nikoli ni popolnoma odtegnil od ljudi svojega usmiljenja in jih pustil brez molitve. Sveto pismo nam priča o vrsti miroljubnih božjih otrok: Abelu, Setu, Henohu in drugih, ki so molili Boga v duhu in resnici, poleg njih pa o drugih, divjih in borbenih, ki niso hoteli moliti kot oni. V polnosti časov nam je Oče poslal svojega edinorojenega Sina, največjega mojstra molitve, da bi nas rešil naše izgubljenosti in odtujenosti ter vsemu našemu življenju podal novo smer, v hvalo in čast nebeškemu Očetu.
   V mišljenju in molitvi se človek usmerja v svoji celovitosti in svobodi. dojame duha celote. Prosi, da bi bil rešen trdosrčnosti in zaprtosti, površnosti in raztresenosti. Išče luči v boju s temnimi silami sovraštva in nasilja. Obrača se k vrelcu ljubezni v boju proti sebičnosti in egocentričnosti. Zaveda se, da ga samo Bog more rešiti iz poplave predsodkov in »ogroženega ozračja«, prepojenega z umazanijo in nasiljem. Kdor moli iz srca in je povezan z Bogom, ne bo nikoli postal suženj brezkončnih obredov in obrazcev. Nikoli ne bo obtičal v teologiji, ki se suče samo okoli besed. Prosil bo Božjega Duha resnice, da ga nauči moliti v duhu in resnici ter iskreno v pogovoru z Bogom. Moliti z vsem življenjem. Prosil bo Delivca vseh milosti, da mu podeli poguma in moči, s katerima bo vse zastavil za službo bližnjemu in s tem častil Očetovo ime.
   Tako vse najde v molitvi svoje težišče in Božji mir. Molitev postane življenje in življenje – molitev. Če resnično Božji Duh moli v nas in se mi zaupamo Božjemu Duhu, najde v nas ves svet svoj dom, svojo celost, odrešenje in smisel. Molitev naj bo kot kvas prošnje k Bogu sredi množice ljudi. Mišljenje in molitev k Bogu nas moreta tako prepojiti, da bomo bolj in bolj pripravljeni, izpolnjevati naše poslanstvo, biti kvas prenove in oznanjevanja Jezusa sredi posvetnega sveta. Zato za nikogar ne bomo mogli prenoviti osebne in skupne molitve, ne da bi se prej temeljito razgledali po znamenjih časa in spremembam v svetu. Pritrjevanje posvetnosti, splošna sekularizacija in desakralizacija so brez dvoma vidne značilnosti današnjega sveta. Zato nas skrb za duha celovitosti v življenju in molitvi sili k temu, da pozorno pregledamo odnose med sekularizacijo in pravim molitvenim življenjem. In potrebna je prenova in spreobrnitev Cerkve in Ljudi k Jezusu in Božji Volji tako, da bomo zajemali iz Božje Besede in Evangelija ter se spet približali Ljudem, ki iščejo smisel življenja in Boga. Bog nas kot Oče čaka, da Njegovi Otroci pridemo in ostanemo pri Njemu.

   Avtor: Bernhard Häring, Gebet in einer weltlichen Welt, Ars sacra, München, 1972.

   Odgovori
8. Janez says:

   14. januarja, 2020 at 10:39

   KMET IN PLEMIČ
   Ime mu je bilo Fleming in je bil reven škotski kmet. Nekega dne, ko jen garal za preživetje družine je zaslišal klic na pomoč iz bližnjega močvirja. Odvrgel je orodje in stekel do močvirja. Tam je pogreznjen do pasu v črnem blatu, prestrašen deček kričal in se boril, da bi zlezel iz močvirja. Kmet Fleming je rešil fanta iz gotove grozljive smrti.

   Naslednji dan je na kmetovo dvorišče pripeljala bogata kočija. Elegantno oblečen plemič je izstopil in se predstavil, kot oče dečka, ki ga je kmet rešil. Hočem vam poplačati, je rekel plemič, rešili ste sinovo življenje. Ne, ne morem sprejeti plačila za to kar sem storil, je vztraja škotski kmet. Takrat je prišel skozi vrata kmečke koče kmetov sin. Je to vaš sin, je vprašal plemič? Da, je odvrnil kmet.

   Skleniva kupčijo, je rekel plemič. Dovolite mi, da mu zagotovim izobrazbo kakršno uživa moj lastni sin. Če je mladenič količkaj podoben očetu, bo brez dvoma zrasel v moža na katerega bova oba ponosna. In tako je tudi bilo. Sin kmeta Fleminga je obiskoval najboljše šole in čez čas končal bolnišnično medicinsko šolo Svete Marije v Londonu in postal znan po vsem svetu, kot Sir Aleksander Fleming, odkritelj penicilina. Čez čas je plemenitašev sin, ki je bil rešen iz močvirja zbolel s pljučnico. In kaj ga je rešilo tokrat? Penicilin!

   In kako je bilo ime plemiču? Lord Randolph Churcill. In ime njegovega sina? Sir Winston Churcill.
   Nauk: to če nekaj storiš ima svoje posledice in če nečesa ne storiš ravno tako ima svoje posledice.

   Ni pomemben položaj, bogastvo, sposobnosti, pamet in modrost ter drugo, vse to je Božji dar, ki smo ga prejeli ljudje od Stvarnika brez svojih zaslug. Pomembna je dobrota in dobra dela, v katerih se prelije in pokaže Vera v Boga, ki je Ljubezen. In vsa dobrota in dobra dela so nekoč poplačana, saj Oče vse vidi in vse ve, ker vidi v vsako skrito kamrico našega srca. Kar sejemo to bomo tudi želi. Amen. Janez

   Odgovori
9. Janez says:

   13. januarja, 2020 at 21:47

   GRADITELJ
   Nek starejši gradbenik je bil pripravljen na upokojitev. Svojemu delodajalcu je povedal, da želi zapustiti gradbeni posel in živeti mirnejše življenje s svojo ženo in družino. Pogrešal bo podjetje, sodelavce in dobro plačilo, ampak resnično je potreboval upokojitev … Bodo že zmogli brez njega. Delodajalcu je bilo žal, ko je spoznal, da njegovo podjetje zapušča zanesljiv in dober delavec. Preden pa sta se dokončno poslovila, ga ja prosil, da zgradi le še eno hišo, zgolj kot osebno uslugo. GRADBENIK JE PRIVOLIL, A S SRCEM PRAV ZARES NI BIL PRI STVARI. Zbral je ekipo, nakupil ustrezen material in začel delo. »To pa zares ni srečen konec moje kariere,« si je mislil. Ko je gradbenik končal in je delodajalec prišel preverit njegovo delo, je stopil do njega in mu v roke potisnil ključ vhodnih vrat zgrajene hiše.

   »To je tvoja hiša,« je dejal, »moje darilo tebi«. Kakšen šok! Kakšna nerodna situacija!
   Če bi le vedel, da gradi svojo lastno hišo, bi jo zgradil čisto drugače. Sedaj pa bo moral živeti v hiši, ki je sploh ni naredil tako dobro in s srcem. Podobno je z nami. Svoje življenje gradimo odsotno, iščemo linijo najmanjšega odpora in se izogibamo stvarem, ki bi od nas zahtevale spremembo. V ključnih točkah našega poklicnega in zasebnega življenja ne pokažemo tistega najboljšega, ki je v nas. Potem pa z grozo spoznamo, da živimo v hiši, v kateri ne maramo živeti, a moramo, ker smo si jo zgradili sami. Če bi to vedeli že prej, bi to naredili popolnoma drugače. Razmišljajte o sebi kot o graditelju. Razmislite o svoji hiši. Vsak dan zabijate žeblje, postavljate temelj, oder in nameščate stene. Gradite modro. Tudi če živite le en dan, si ta dan zasluži, da ga živite polno in dostojanstveno. Zavedajte se, da je življenje projekt, imenovan NAREDI SI SAM. Živjenje je Božje Darilo Ljudem. Kako ga bomo izkoristili plodno ali neplodno je odvisno od nas. Ali bomo užili Božji blagoslov, ko bomo delali s srcem in navdušenjem, da bomo orsečili sebe in druge ljudi, ker delamo nekaj kar delamo radi in z veseljem!?

   Nauk:
   Vaše današnje življenje je rezultat vašega odnosa, vaših izbir in VAŠIH odločitev v preteklosti. Vaše jutrišnje življenje pa bo rezultat vašega odnosa in današnje izbire.
   Izberi si delo, ki ga imaš rad in noben dan v življenju ti ne bo treba delati in Bog bo blagoslovil Tvoje Delo, da bo šlo vse prav.

   Odgovori
10. Janez says:

    13. januarja, 2020 at 21:21

    NAJPOGOSTEJŠA OBŽALOVANJA LJUDI (Zgodba iz UK avtorice Bronnie Ware, medicinske sestre)

    Pred časom je na angleško govorečem trgu izšla knjiga z naslovom THE TOP FIVE REGRETS OF THE DYING (Pet najpogostejših obžalovanj umirajočih). Avtorica Bronnie Ware je medicinska sestra, ki je več let skrbela za umirajoče, v tem času pa je zbrala njihova največja življenjska obžalovanja. 1. Želel/a bi si imeti pogum, da bi živel/a takšno življenje, kot sem si ga želel/a sama, ne kot ga drugi pričakujejo od mene. Gre za najpogostejše obžalovanje, ki se pojavi, ko se življenje končuje in ljudem postane jasno, kako je bilo njihovo življenje vodeno s strani drugih in da jim ni uspelo uresničiti niti polovice lastnih pričakovanj. 2. Želel/a bi si delati veliko manj kot sem. Želja praktično vsakega moškega, ki so pogrešali odraščanje svojih otrok in intimnejši odnos s svojo življenjsko sopotnico. Spoznanje, da je življenje odšlo za nekoga drugega, je eno najgrozovitejših, ki prizadene predvsem moške, čeprav je bil odgovor pogost tudi med ženskami. 3. Želel/a bi si biti odkrit/a z drugimi in izraziti svoje občutke in čustva. Večina ljudi zanika in tlači svoja čustva v želji, da bi lahko ostali v družbi ostalih. Posledica je ta, da se nikoli ne uspejo dokončno osebnostno razviti in postati to, kar si želijo. Zagrenjenost in osebnostna neuresničenost sta tudi zelo pogosta razloga za pojav različnih oblik ljubezni. 4. Želel/a bi si ohraniti prijatelje. Bolezen je tista, ki razkrije vrednost pravega prijateljstva. Zavedanje, da je zgodba končana, je eno najbolj grenkih spoznanj, sploh zato, ker je prijateljstvo ena ključnih človekovih kvalitet. 5. Želel/a bi si biti srečnejši/a. Želja je posledica presenetljivih spoznanj, da je sreča pravzaprav izbira in da si jo/e (ne)izbere vsak sam. Njena odsotnost je posledica zavestne odločitve ležernega in ugodnega življenja “srednjega razreda”, brez velikih sprememb in pretresov, z vedno dovolj veliko oddaljenostjo od vsakršnih sprememb.

    Nauk:
    Ne imejmo teh obžalovanj!!!
    Obžalovanje in strah sta tatova dvojčka, ki nam kradeta današnji dan!

    Odgovori