Članki za dušo

Tu se dodaja članke, ki so povzeti po drugih internetnih straneh. Prosim, da se navedejo viri kje je bilo povzeto.

This entry was posted in Domov. Bookmark the permalink.

3.279 Responses to Članki za dušo

  1. Janez says:

    SVET PREIZKUŠNJE prof. dr. Danijel Brkič, evangelijska Cerkev Dobrega pastirja Novo mesto (skrajšani povzetek!)

    Če nimaš nikogar, ki ti greni življenje, potem si hitro najdi nekoga, kajti brez preizkušenj ne boš mogel vstopiti v Božje kraljestvo.”
    (T. Akvinski) Jakob pravi: »Moji bratje, kadar pridete v razne preizkušnje, imejte to za čisto veselje, saj spoznavate, da preizkušenost vaše vere ustvarja stanovitnost.« (Jak 1,2-3)

    Grška beseda za preizkušnjo (peirasmoi), ki je zapisana tem mestu, govori o tem, da Gospod preverja našo ustreznost. Gre za opravljanje postopka za ugotavljanje določenih lastnosti, sposobnosti in učinkovitosti. Bog na tak način preverja ustreznost Jezusovega učenca. Pa ne zato, da bi nas s tem zlomil, ampak da bi mi pridobili na stanovitnosti. Nek romunski pastor je v času totalitarnega komunističnega režima, ko je bil preizkušan s preganjanjem, rekel: »Kristjani smo kot žeblji. Bolj ko tolčejo po njih, globlje gremo v Kristusa!«

    Grška beseda, ki jo omeni Jakob, je sestavljena iz delčka »peira«, kar pomeni »izkustvo, ali izkušnja, ki te pripelje do novih spoznanj«. Samostalnik »peirasmos« pa govori o težavah, preglavicah, nadlogah, stiskah in nesrečah, ki so mnogotere.
    Jakob pravi, da so preizkušnje »razne«, izvirnik pa, da so »mnogotere«. Toda ker so težave mnogotere, je tudi Božja milost mnogotera, saj Sveto pismo pravi: »Kot dobri oskrbniki mnogotere Božje milosti strezite drug drugemu z milostnim darom, kakor ga je kdo prejel.« (1 Pt 4,10)

    Jakob v izvirniku pravi: ko »padete« (gr. peripipto) v preizkušnje, ne pa, ko »pridete« v preizkušnje. Isto besedo »peripipto« najdemo tudi v Lukovem evangeliju 10,30, kjer Jezus pravi: »Neki človek je šel iz Jeruzalema v Jeriho in je padel med razbojnike. Ti so ga slekli, pretepli, pustili napol mrtvega in odšli…«

    Torej, glede preizkušenj smo nemočni in si ne moremo sami pomagati, niti jih lahko izbiramo. V težko situacijo preprosto padeš. Pravi razlog preizkušenosti vere pa je, roditi stanovitnost. Mnogotere težave preverjajo ustreznost in verodostojnost Jezusovega učenca. Vse to pa ima en sam namen, ki je izražen z grško besedo »hupomone«, kar pomeni potrpežljivost, ki ustvarja vztrajnost in obstojnost, torej stanovitnost. Gre za preverjanje naše ustreznosti kot Jezusovih učencev.

    »Znašli ste se le pred človeško preizkušnjo, Bog pa je zvest in ne bo dopustil, da bi bili preizkušani čez svoje moči, ampak bo ob preizkušnji tudi omogočil izhod iz nje, da jo boste mogli prestati.« (1 Kor 10,13) To je tisto, po čemer se kristjani razlikujemo od ostalih ljudi. Nekdo se je slikovito izrazil, ko je rekel: »Krtača preizkušenj lošči čevlje. Krtača se enkrat iztroši, čevlji pa se svetijo.«

    Kolikor koli se nam zdijo preizkušnje ponižujoče, so najzanesljivejši znak in dokaz, da smo na poti v nebesa. Ni nam treba moliti, da ne bi imeli preizkušenj, ampak da bo Gospod z nami v vsaki preizkušnji. Moliti pa moramo, naj ne bi bili vpeljani v skušnjavo, ampak da bi bili rešeni hudega. Zapomnimo si, da nihče ni toliko delal na Jobovi svetosti kot prav Gospod Bog, ker je nadenj dopustil takšne preizkušnje. Kajti največji svetniki so tisti, ki jih satan po Božji dopustitvi najbolj napada in zapeljuje. Gospod izkoristi satanovo hudobijo za izgradnjo svetništva v nas. Tako je satan obsojen na to, da mora celo proti svoji volji posredno (indirektno) sodelovati pri Božjem načrtu odrešenja in naše posvetitve, Bogu v slavo. (Janez Zlatousti) Ne boj se, ker je hudičeva moč podvržena Božji suvereni moči. On lahko samo »laja na verigi«, ne more pa te ugrizniti. Lahko ti zadaja strah, ne more pa ti storiti nikakršnega zla, niti hudega. Preizkušana duša, ki je povezana z Bogom, zadaja satanu strah, kakršnega mu zadaja Bog sam. Kdor je sredi preizkušnje v Bogu, se ne boji hudiča bolj, kot bi se bal muhe ali pa mravljice. (T. Akvilska) Nekega dne bomo spoznali, kako dragocene so bile preizkušnje, ki so nas razpenjale na križ, kajti samo stanovitnost sredi preizkušenj kaže razliko med hudičevimi in Božjimi sinovi. (T. Akvinski)

    Poglejmo, kaj nam pravi glede preizkušnje pisec Hebrejcem: »Pozabili ste na spodbudo, ki vam govori kakor sinovom: Moj sin, ne zaničuj Gospodove vzgoje in ne omaguj, kadar te kara. Kogar namreč Gospod ljubi, tega vzgaja, in tepe vsakega sina, ki ga sprejema. Ko vas vzgaja, zdržite, saj Bog ravna z vami kakor s sinovi. Kje je namreč sin, ki ga oče ne bi strogo vzgajal?« (12,5-7)
    V bolnišnici je ležal zelo bolan otrok. Niti oči več ni mogel odpreti, niti ust, da bi govoril. Zdravniki so se borili za njegovo življenje. Potem so poklicali njegovo mamo. Ko je prišla, je brez besed položila svojo roko na otrokovo vroče čelo. Bolnik je rekel: »Mama, ti si, kako vesel sem, da si prišla.« Na smrt bolan otrok ni odprl svojih oči, ni slišal maminega glasu, toda začutil in prepoznal je mamino roko. Takoj ko je položila svojo roko na njegovo znojno, vroče čelo, je vedel, da je to njegova mama. Ranjeno srce prepozna Božjo roko sočutja in ljubezni. Dovoli, da Jezus položi svojo roko na tvojo bolečino, na tvojo rano, na tvojo preizkušnjo in vedi, da je vse to z določenim namenom. John Wycliff (znani teolog iz 14. stoletja) je zapisal: »Naj nihče sam zase ne misli, da je svet, če ni preizkušan, kajti brez preizkušenj ni svetosti. Nasprotno, tisti, ki so najbolj sveti, imajo največje preizkušnje, kajti višja ko je gora, močnejši je tudi veter. Poglej na preizkušanega Joba. Bolj ko stremiš k svetosti, močnejša je peč preizkušnje. Bolj ko ljubiš Gospoda in mu služiš, več težav imaš!«

    Samo en način je, da pobegneš iz preizkušnje, in ta je, da greš skozi preizkušnjo. Jakob pravi, da gre za preizkušenost naše vere. Pri tem uporabi grško izrazoslovje, ki govori o preverjanju dragocenih kovin, ki pokaže, ali so le te prave. Mnogokrat smo izpostavljeni preganjanju, boleznim, trpljenju in žalosti. Celo ljudje tega sveta se strinjajo, da težave krepijo karakter. Navsezadnje, ali sploh obstaja kaka stvar, zaradi katere ni treba trpeti? Kajti kdor ni trpel, ne ve ničesar. Duša ne bi imela mavrice, če ne bi bilo solza. Charles Kettering je zapisal: »Težave so cena napredka. Dobre novice me slabijo, slabe pa krepijo.« Nekatere življenjske težave ne bodo nikoli odstranjene. Moramo se jih naučiti sprejemati in verjeti, da nam je dovolj Božja milost. Apostol Pavel je trikrat prosil Gospoda, naj odvzame »trn« iz njegovega telesa, pa mu je Gospod raje podelil milost, s katero je lahko to prenašal. (2 Kor 12,8-10) Kje so zdaj ob vseh teh besedah Svetega pisma lažnivi učitelji evangelija prosperitete, evangelija uspeha?

    Avtor: prof. dr. Danujel Brkič, evangelijska Cerkev Dobrega pastirja Novo mesto, pastor in profesor na zagrebški protestantski teološki fakulteti. Je bogoslovni teoretik in pastoralni praktik, ki ga evangeličanski bogoslovni kolegi pogosto navajajo in citirajo.

    O trpljenju in preizkušnjah smo že nekajkrat napisali nekaj misli. To področje resno obravnavajo teologi in duhovniki, ki se strokovno temeljito poglabljajo in študirajo navedenio tematiko. Vsake oči imajo svjega malarja. Prosimo Boga, da nas bo še dodatno razsvetlil in nas podučil, saj je On tisti pravi Učitelj in Učenik, ki nam ima kaj povedati. Kam naj gremo Gospod, Besede Večnega Življenja Imaš? Bodimo ponižni in skromni pred Bogom in ljudmi, ker vsi premalo vemo o Božjih rečeh. O Bogu ve kaj le tisti, ki mu Bog nakloni to Milost!

  2. Miro says:

    KAJ JE SMISEL TRPLJENJA? ZAKAJ JE ZADELO PRAV NAS? MORDA NE BOMO NIKOLI DOBILI ODGOVORA NA TA VPRAŠANJA, PA VENDAR …

    Kot je v današnjem prispevku poudarila ga. Hvala, je »temeljni problem ljudi sprejeti križ vsakodnevnih naporov pri delu in v odnosih«. Nedvomno imamo s tem vsi ljudje večje ali manjše težave, vključno z mano, ki pišem te vrstice. Kako z Božjo pomočjo postopno pridobivati »modrost o sprejemanju križa« in v tem duhu tudi živeti? Prepričan sem, da je pri tem zelo pomembno in potrebno, da vsak dan v molitvi potrpežljivo odpiramo svoje srce in se priporočamo Božjemu usmiljenju za pomoč pri hoji za našim Odrešenikom Jezusom Kristusom!

    Naj vam na to temo posredujem naslednjo zgodbo, ki me je zelo nagovorila in mi pomaga v duhovnem življenju. Bog daj, da bi tudi vam. Če vam bo segla v srce, bo kakršnokoli breme na življenjski poti lažje, seveda z Božjo pomočjo!

    ZGODBA: Dekle in kontaktna leča

    Dekle je slišalo fanta, ki je spraševal, kdo je izgubil kontaktne leče. Na ves glas je zaklicala: »Jaz sem jih izgubila!« Pohitela je k njemu in vesela odkrila, da so to res njene leče. Zahvalila se mu je in ga vprašala: »Kako si jih pa našel?« Dejal je: »Zagledal sem mravljo, kako počasi nekaj nosi. Videl sem, da je to leča. Vzel sem ji lečo in jo pustil naprej.« Ko je prišla domov, je dekle neverjetno prigodo o lečah in o svoji zaupni molitvi pripovedovala očetu, ki se je ukvarjal z risanjem karikatur. Drugi dan je oče narisal mravljo, ki nosi lečo, z napisom: »Gospod, ne vem, zakaj želiš, da nosim to stvar. Ne morem je pojesti in neznansko težka je. Toda če ti želiš, da jo nosim, jo bom zaradi tebe nosila.«

    Križ je vsaka težava, trpljenje, razočaranje ali neprijetnost, ki nas zadene. Bog nam nikoli ne nalaga križev, pač pa jih dopušča, vendar ima gotovo razlog, da to za naše dobro naredi, podobno, kakor je dal mravlji, da je nosila lečo.

    Kaj je smisel trpljenja? Zakaj je zadelo prav nas? Morda ne bomo nikoli dobili odgovora na ta vprašanja, ki si jih v trpljenju pogosto zastavljamo, a ko bomo storili vse, da bi se ga znebili, ali ko bomo padli pod križem, ne smemo obupati, ampak posnemati mravljo …

    (povzeto po: Povejmo z zgodbo, Božo Rustja, Ognjišče)

    Božje usmiljenje, ki se na nas izlivaš iz Kristusovih ran, zaupamo vate!

    • Hvala says:

      Ko nas nekaj zadene , ali se je dogodilo v življenju, se zdi, kot da bi puščica prebodla srce; in človeku nikakor ni jasno , da se je “TO” zgodilo, od začetka kar naprej ponavlja ZAKAJ’. Zdi se mi , da je to skoraj pri vsakem človeku enako. V trenutnem “ŠOKU”, v katerem drgeta telo, duša in duh, človek ne vidi in ne želi ničesar drugega, kot, da se “TO” ne bi zgodilo. Zato brez pomoči Jezusa ni mogoče sprejeti trpljenja. Jezus pride ob pravem času, ponudi roko, da dvigne človeka iz prepada in reče :PRIDI, VRZI SE V MOJ OBJEM”, ALI PA “TALITA KUM “.

      Tudi jaz od začetka nikakor nisem mogla ali pa sploh želela sprejeti trpljenje, gledala sem samo na rešitev. Po dolgem času, ko sem se Jezusa zares oklenila in mu vse izročila, sem začela opažati prve Njegove žarke. Želela sem res popolno sodelovanje z Njim, vprašala sem Ga in po določenem času mi je pokazal vzroke itd…, kot sem že enkrat omenila. Sveti Duh je diagnostik, povedal bo vzroke itd,,,ampak res je potrebno Mu vse prepustiti. Pa ne mislim, da bo povedal diagnozo samo za telesne bolezni, pokazal vam bo stvari, ki jih niste vedeli. POKAZAL BO RESNICO, KI JE MI LJUDJE PREJ NE VIDIMO, ZARADI DUHA POSVETNOSTI.

      PREIZKUŠNJA ALI KAKOR ŽE TEMU REČEMO-TO JE POT-HOJA PO PUŠČAVI. Gospod določi kako dolgo bo trajala; tudi glede na načrt , ki Ga ima za posameznika. Res vam povem, da brez Gospodove pomoči ne bo šlo.

      Po določenem času preizkušnje in prečiščevanja Gospod deli milosti. Začela sem spoznavati, kako meni to trpljenje koristi. Sveti Duh me je preobražal in še vedno preobraža, postajaš NOV, drugačen človek-ROJEN OD ZGORAJ. STARO JE MINILO, PRAVI JEZUS. Čedalje bolj sem spoznavala, kako koristno je trpljenje, če je darovano Gospodu in če trpimo z Njim. Tudi jaz sem brala nasvete, pričevanja itd, ampak to se me ni toliko dotaknilo, ker dokler ne preizkusiš nekaj sam, ne moreš to tako resnično občutiti in verjeti.

      Bog človeka preobraža, če pač dopusti. Ampak to je proces, ki traja zelo dolgo. Sadje tudi ne dozori v enem dnevu ali mesecu, ampak je potreben čas.

      Če pogledam nazaj in sedaj, sem Gospodu neizmerno hvaležna , da mi je dal trpljenje, kajti, če mi ga ne bi dal, ne vem kako bi bilo z menoj in mojo družino. Res se Mu zahvaljujem za vse, vsak dan in razmišljam o tem, kako me je osrečil, pa ne samo mene, tudi vse moje, to se ne da povedati.

      Zato bi vsakemu človeku svetovala samo eno: ZAUPAJ JEZUSU, ON NE GOVORI TAKO KOT MI LJUDJE, ZAUPAJ, SPREJMI TRPLJENJE IN VIDEL BOŠ KAJ BO NAREDIL IZ TEBE, KAJ BO NAREDIL ZA TVOJE , NE OTEPAJ SE TRPLJENJA, JAZ VAM TEGA NE PIŠEM SEDAJ IZ KNJIGE, TO VAM POVEM RESNIČNO IZ SVOJEGA ŽIVLJENJA IN ŠE ENKRAT REČEM, NE ODRIVAJTE TRPLJENJA STRAN, KER SEDAJ NE VESTE, NITI NE VIDITE, KAJ IMA GOSPOD PRIPRAVLJENO ZA VAS. IZ SVOJEGA PRIMERA VAM POVEM, DA SE MU BOSTE ZA TRPLJENJE, KI VAM GA JE POSLAL, ZAHVALJEVALI VSAK DAN.

      • Miro says:

        BOŽJA BESEDA: “V medsebojnih odnosih se vsi oblecite v ponižnost, ker Bog se prevzetnim upira, ponižnim pa daje milost” (1 Pt 5,5).

        Gospa, najlepša hvala za vašo bogato duhovno dopolnitev na temo trpljenja, preizkušenj. Hvala za vse vaše tehtne misli, poučne osebne izkušnje, duhovne spodbude, ki so nam, ki se srečujemo na teh spletnih straneh, v veliko duhovno spodbudo. Zakaj je sv. Favstina Kowalska dosegla tako visoko stopnjo svetosti? Zato, ker je poslušala nasvet svojega duhovnega voditelja: Ponižnost, ponižnost, ponižnost … Zato jo je Usmiljeni Bog tako povišal!

        Naj vas in vašo družino obilno blagoslovi Usmiljeni Jezus!

    • Janez says:

      KDO SEM? Pastor Dietrich Bonhoeffer
      Kdo sem? Oni mi pogosto rečejo, da prihajam iz svoje celice sproščen in veder
      in trden kakor posestnik iz svojega dvorca.
      Kdo sem? Oni mi pogosto rečejo, da se pogovarjam s svojimi čuvaji svobodno
      in prijazno in jasno, kakor da mi ne bi ukazovali.
      Kdo sem? Oni mi tudi rečejo, da nesrečo nosim ravnodušno,
      smehljaje in ponosno, kakor nekdo, ki je navajen zmagovati.
      Sem res to, kar pravijo o meni drugi? Ali sem zgolj to, kar sam vem o sebi?
      Nemiren, hrepeneč, bolan, kakor ptič v kletki, loveč življenjski dih, kot da me kdo stiska za vrat,
      hlepeč po barvah, cvetju, ptičjem petju,žejen dobrih besed,
      človeške bližine, drgetajoč od srda nad samovoljo
      in že majhno žalitvijo, nemirno čakajoč na velike reči,
      nemočno trepetajoč za prijatelje v neskončni daljavi, utrujen in prazen za molitev,
      razmišljanje, ustvarjanje, šibek in pripravljen od vsega vzeti slovo?
      Kdo sem? Ta ali oni? Sem mar danes ta in jutri kdo drug?
      Sem hkrati oboje? Pred ljudmi hinavec in pred samim sabo zapuščen trpeči slabič?
      Ali je, kar je še v meni, podobno premagani vojski, ki se v neredu umika pred že doseženo zmago?
      Kdo sem? Samotno spraševanje se iz mene norčuje.
      Kdor že sem, Ti me vsega dobro poznaš, Tvoj sem, o moj Bog!

      Prevod: Marta Stupar

      Opomba: Pesnitev Kdo sem je napisal nemški protestantski teolog in pastor Dietrich Bonhoeffer (1906-1945) tik preden je bil 4. aprila 1945 obešen v nacističnem taborišču Flossenbürg. Bil je zagovornik t. i. Izpovedujoče Cerkve, ki se je uprla Hitlerjevemu nacizmu. Bonhoeffer velja za teološkega velikana in krščanskega mučenca 20. stoletja. V pesnitvi se je spopadal z vprašanji »temne noči duše«. Tudi v krščanski katoliški Cerkvi imamo primer npr. svetnik in poljski katoliški duhovnik Maksimilijan Kolbe, je umrl, ker je zvesto sledil Jezusu in žrtvoval življenje za drugega Poljaka v taborišču. Jezus je in naj vedno bo v središču našega Življenja!

      Zahvaljujem se obema za obogatitev z prispevki in mnenji, pri čemer se vsi učimo eden od drugega, predvsem pa od Boga, ki je naš Učitelj in Učenik. Dodajam še tole zgodbo, ki je zelo podučna. Upam, da se bompo še veliko učili eden od drugega, predvsem pa od Boga, ki je Najpomembnejši Učitelj vseh ljudi.

      IZPIT IZ PASTORALNE TEOLOGIJE
      Študent teologije se je ves teden učil za svoj zadnji izpit iz pastoralne, praktične teologije.
      Ta ocena je bila zanj odločilna.
      Na dan izpita je tekel proti teološki fakulteti, a je na zunanjih stopnicah fakultete videl invalidnega berača.
      Ker je bil pozen, je hitro stekel mimo njega, a se je na vrhu stopnišča zaustavil in pomislil:
      »Ali naj se vrnem k beraču in mu pomagam ali naj grem raje na izpit?«
      Odločil se je, da bo človeku v stiski pomagal.
      Vrnil se je, ga dvignil in mu kupil hrano in nekaj pijače, zaradi česar je na izpit zamudil.
      Ko je vstopal v razred, je profesor pripravljal objavo izpitnih ocen.
      Rekel je: »Izpit je naredil samo en študent.«
      Nato je propfesor z roko pokazal na vstopajočega študenta, le-ta pa mu je odgovoril:
      »Gospod profesor, nemogoče, saj jaz sploh nisem izpita pisal.«
      Profesor mu je odvrnil: »Berača sem postavil na stopnišče zato, da vidim, ali ste se zares naučili učno snov o služenju. Berač je bil vaš izpit.«
      Študent teologije je bil tisti Dobri in Usmiljeni Samaritan, ki je edini izmed študentov pomagal invalidnemu beraču,
      zamudil izpit in vseeno v življenjski praksi položil zaključni izpit, ker je služil ubogemu in sledil Jezusu!
      Pa mi ali bi tudi tako ravnali in sledili Jezusovim Naukom v Evangeliju v Življenjski praksi? Jezus je namreč rekel: “Karkoli boste storili kateremukoli izmed mojih najmanjših boste storili Meni”! Mt 25,40.

      Avtor: prof. dr. Danujel Brkič, evangelijska Cerkev Dobrega pastirja Novo mesto, pastor in profesor na zagrebški protestantski teološki fakulteti. Je bogoslovni teoretik in pastoralni praktik, ki ga evangeličanski bogoslovni kolegi pogosto navajajo in citirajo.

  3. Miro says:

    PRVA ZAPOVED: JAZ SEM GOSPOD, TVOJ BOG. NE IMEJ DRUGIH BOGOV POLEG MENE!

    Priporočimo se Svetemu Duhu s prošnjo, naj nam pomaga pri branju in premišljevanju Kompendija Katekizma katoliške Cerkve, ki v strnjeni obliki vsebuje vse bistvene in temeljne prvine vere Cerkve.

    Pridi, Sveti Duh, napolni srca svojih
    vernih in vžgi v njih ogenj svoje ljubezni.
    Pošlji svojega Duha in prerojeni bomo in
    prenovil boš obličje zemlje.

    Molimo! Bog naš Oče, Sveti Duh nas
    razsvetljuje in uči. Naj nam pomaga, da
    bomo v življenju spoznali, kaj je prav, in
    vselej radi sprejemali njegove spodbude.
    Po Kristusu našem Gospodu. Amen.

    Kaj vsebuje trditev: “Jaz sem Gospod, tvoj Bog” (2 Mz 20,2)?
    Vsebuje, da verujoči ohranja in udejanja tri božje kreposti in se izogiba grehov, ki jim nasprotujejo. Vera se trdno oklepa Boga in zavrača tisto, kar ji je nasprotno, kot na primer prostovoljni dvom, nevera, krivoverstvo, odpadništvo, razkolništvo. Upanje zaupljivo pričakuje blaženega gledanja Boga in njegove pomoči, izogiba pa se obupa in predrznega zaupanja. Ljubezen ljubi Boga nad vse: odklanja torej brezbrižnost, nehvaležnost, mlačnost, naveličanost ali duhovno lenobnost in sovraštvo do Boga, ki prihaja iz napuha.

    Kaj zahteva Gospodova beseda: “Gospoda, svojega Boga, moli in samo njemu služi” (Mt 4,10)?
    Zahteva: moliti Boga kot Gospoda vsega, kar obstaja; izkazovati mu dolžno češčenje, tako individualno, posamezno kot občestveno; moliti ga z izrazi hvaljenja, zahvaljevanja in prošnje; darovati mu daritve, zlasti duhovno daritev svojega življenja v zedinjenju s popolno Kristusovo daritvijo; spolnjevati obljube in zaobljube, dane Bogu.

    Kako človek udejanja svojo pravico, da služi Bogu v resnici in svobodi?
    Vsak človek ima pravico in nravno dolžnost iskati resnico, zlasti tisto, ki se nanaša na Boga in njegovo Cerkev, se spoznane resnice okleniti in zvesto ohranjati ter izkazovati Bogu pristno češčenje. Dostojanstvo človekove osebe hkrati terja, da v verskih rečeh ni dovoljeno nikogar siliti, da bi ravnal zoper svojo vest, niti ga ovirati, da ne bi – znotraj zahtevanih meja – ravnal po svoji vesti zasebno ali javno, naj bo sam ali združen z drugimi.

    Kaj Bog prepoveduje, ko zapoveduje: “Ne imej drugih bogov poleg mene!” (2 Mz 20,2)?
    Ta zapoved prepoveduje:

    -mnogoboštvo in malikovanje, ki pobožuje kako ustvarjeno bitje, oblast, denar, celo hudobnega duha;

    -praznoverje, ki je zabloda češčenja, ki ga izkazujemo pravemu Bogu, in se izraža tudi v različnih oblikah vedeževanja, čaranja (magije), vražarstva in spiritizma (klicanja duhov);

    -nebogovdanost, ki se izraža v skušanju Boga z besedami ali dejanji; v bogoskrunstvu, ki onečašča osebe ali svete stvari, zlasti evharistijo; v simoniji, ki hoče kupovati ali prodajati duhovne stvarnosti;

    -ateizem, ki zametava obstoj Boga in se pogosto opira na napačno pojmovanje človekove samostojnosti;

    -agnosticizem, po katerem ni mogoče nič vedeti o Bogu in vsebuje brezbrižnost in praktični ateizem.

    Ali božja zapoved: “Ne delaj si rezane podobe…” (2 Mz 20,4) prepoveduje češčenje podob?
    V Stari zavezi je bilo s to zapovedjo prepovedano upodabljanje absolutno transcendentnega (vse presegajočega) Boga. Izhajajoč iz učlovečenja Božjega Sina je krščansko češčenje svetih podob upravičeno (kakor trdi drugi nicejski cerkveni zbor leta 787), ker temelji na skrivnosti učlovečenega Božjega Sina, v katerem transcendentni Bog postane viden. Ne gre za češčenje podobe, ampak za češčenje osebe, ki je upodobljena: Kristus, Devica Marija, angeli in svetniki.

    (Kompendij KKC, 442-446)

    Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

  4. Janez says:

    ADVENT
    Bog prihaja na zemljo k ljudem, da se spreobrnemo in mu odpremo svoje ubogo, trpeče, nestanovitno in nemirno človeško srce. Da ga razširi in umiri, da bo sposobno sprejeti največje – Božji Mir in Božjo Ljubezen. Da. Božji Mir in Ljubezen zaznamujeta vse življenje ljudi. Žal so mnogi za ta Mir in Ljubezen premalo odprti. Življenje je vsakodnevni boj, da napravimo prostor v srcu za Božji Mir in Ljubezen Jezusu Učeniku in Odrešeniku. Za Boga, ki JE LJUBEZEN, DOBROTA, ODPUŠČANJE in USMILJENJE. Da se osvobodimo zla, ki se skrivoma tihotapi v srce. Je boj ki ga dobivamo le z Bogom, z Molitvijo, Dobroto, bogaboječim in pravičnim življenjem brez greha in hudobije. Advent je čas, da se pripravimo na Gospodov prihod. Bog išče človeka in človek išče Boga. In Bog vedno pričakuje čkoveka, da se vrne nazaj k Njemu v Objem. Sveti Bog išče zasužnjenega človeka s krivdo, a ta zasužnjeni človek išče Svetega, da se posveti, da bi bil sprejet v svetlobo in ljubezen.Pomembno je medsebojno zaupanje. Bog nas posluša tudi takrat, ko mi ne moremo ali ne znamo povedati oziroma spregovoriti. Bog nas vidi tudi takrat ko smo slepi, gluhi, ko grešimo in delamo kaj napačnega. Bog daje iz Neskončne Božje Ljubezni tisto LUČ LJUBEZNI in USMILJENJA, da njegovo BOŽJE SONCE sije na Pravične in Grešnike tudi takrat, ko mi bežimo s Somca Božje Svetlobe v senco in/ali temo, da bi se skrili pred SONCEM BOŽJE LJUBEZNI. Bog nas vedno čaka na Obalah Večnosti, da pridemo nazaj k Njemu in se opravičimo in spokorimo, zakaj Bog nas Neskončno Ljubi in nam odpušča, ko ga molimo in prosimo odpuščanja. Zato ker je Bog veliko Večji kot Vsi naši Grehi in problemi, ki na spestijo je pprav, da Verujemo v Boga in na Boga prenesemo Vse skrbi, Težkoče in Probleme, ker jih lahko razrešimo le z Božjo Pomočjo in ne le s človeškimi močmi in pametjo. Božja Pomoč Ostani Vedno z Nami! Bog nas Ljubi, Ljubimo tudi mi drug drugega in našega Boga!

    Kaj On, ki nam je dal, da mislimo, sam ne more misliti?
    Kaj On, ki je človeku dal oči in ušesa, sam ne more poslušati in gledati?
    Kaj On, ki je človeku dal srce za ljubezen, sam ne more biti največja Ljubezen?
    Vsak dan govorim Bogu: ”Čudovit si, moj Bog”.
    Bolj ko mu govorim, več mi on daje,
    daje da gledam čudež njegove Božje Ljubezni in Usmiljenja do vseh ljudi.

    (Povzeto po Philu Bosmansu, belgijskemu dobrptniku pomoči potrebnim in duhovniku)

    Brezmadežno spočetje Device Marije
    Iz svetega evangelija po Luku (Lk 1,26-38)Tisti čas je bil angel Gabriel od Boga poslan v galilejsko mesto, ki se imenuje Nazaret, k devici, zaročeni z možem, ki mu je bilo ime Jožef, iz Davidove hiše, in devici je bilo ime Marija. Ko je prišel k njej, je rekel:»Pozdravljena, milosti polna, Gospod je s teboj!« Pri teh besedah se je prestrašila in je razmišljala, kaj naj pomenita pozdrav. Angel ji je rekel: »Ne boj se, Marija, kajti našla similost pri Bogu. Glej, spočela boš in rodila sina, ki mudaj ime Jezus. Ta bo velik in Sin Najvišjega; Gospod Bogmu bo dal prestol njegovega očeta Davida, kraljeval bo Jakobovi hiši vekomaj in njegovemu kraljestvu ne bokonca.« Marija pa je rekla angelu: »Kako se bo to zgodilo, ko moža ne poznam?« Angel ji je odgovoril: »Sveti Duh bo prišel nadte in moč Najvišjega te bo obsenčila, zato bo tudi Sveto, ki bo rojeno, Božji Sin«.

    Devica Marija je bila spočeta po naravni poti, kakor vsak drug otrok. Zaradi posebne naloge v zgodovini odrešenja po Božji Volji, saj je bila izbrana, da postane Božja Mati, pa je bila po nauku Cerkve obvarovana madeža izvirnega greha in je bila vse od spočetja deležna posvečujoče milosti. To tudi izraža besedna zveza brezmadežno spočetje. Nauk o Marijinem brezmadežnem spočetju namreč pravi, da je bila Marija, ki je bila pred vsemi veki določena za mati Božjega Sina Jezusa Kristusa, ravno zaradi te svoje naloge vnaprej predvidena za svetost in čistost. Bog je zaradi Jezusovega rojstva vnaprej odel Marijo s svojo milostjo, da je bila od samega začetka svojega bivanja čista in brez madeža. Vse to se je zgodilo že takrat, ko sta jo spočela njena starša sv. Joahim in sv. Ana. Zato pravimo, da je bila Marija brez madeža spočeta, oziroma da je Brezmadežno Spočetje. Marija je bila torej obvarovana vsakega greha in še prav posebej izvirnega greha, s katerim smo ljudje ranjeni in zaradi njega nagnjeni k slabemu in k grehu. Božja Mati, spočeta brez madeža izvirnega greha, je za človeštvo ideal in vzor, hkrati pa tudi porok upanja in priprošnjica pri Bogu. Praznik spominja na Marijino edinstveno mesto v Cerkvi in vabi, da bi se po njenem zgledu in priprošnji tudi kristjani trudili za svetost kot globinsko prijateljstvo z Bogom. Marija je bila že ob spočetju in vse življenje v stanju posvečujoče milosti, se pravi brez greha. Kristjan ta dar prejme z zakramentom krsta, ki mu izbriše izvirni greh, mu da posvečujočo milost in ga vključi v občestvo Cerkve. Posvečujoča milost pa se mu obnovi pri vsaki iskreni spovedi, ko mu Bog izbriše grehe, tako da lahko na novo zaživi odrešeno življenje. Od leta 1708 je god Brezmadežne, 8. decembra, določen za vso Cerkev. Papež Pij IX. je to versko resnico 8. decembra 1854 razglasil za od Boga razodeto v veliko veselje vsega katoliškega sveta. To veselo sporočilo je naznanil z besedami:»Da je blažena Devica Marija bila v prvem trenutku svojega spočetja obvarovana vsakega madeža izvirnega greha, in sicer po edinstveni milosti in predpravici, ki jo je podelil vsemogočni Bog z ozirom na zasluženje Jezusa Kristusa, odrešenika človeškega rodu –to je od Boga razodet nauk in ga morajo zato vsi katoliški verniki trdno in stanovitno verovati.« Na poseben način je to versko resnico potrdila Marija sama, ko se je v Lurdu prikazala mladi Bernardki Soubirous in se predstavila z besedami: “Jaz sem Brezmadežno Spočetje«.

    Radi molimo in prosimo Marijo za Pomoč, saj je tudi naša draga Mati in Priprošnjica pri Bogu, ki ji Jezus ne Odreče njenih prošenj za nas. Sveta Marija, ki jo danes slovesno obhajamo kot Brezmadežno, naj nam pomaga ločiti se za vedno od greha in posvetnosti ter se odpreti Bogu, njegovi besedi, njegovi ljubezni, ki prenavlja in rešuje. Prosimo Devico Marijo, da nas uči kraljevati v služenju. Vnebovzeta Devica in Mati Marija je dobila od svojega Sina kraljevo krono, saj je zvesto hodila za njim kot prva učenka po poti Ljubezni. Učimo se od nje, od sedaj naprej vstopati v Božje kraljestvo skozi vrata ponižnega in velikodušnega služenja drugim in Bogu. Mati pomagaj svojemu ljudstvu, ki moli in te prosi priprošenj in pomoči!

  5. Hvala says:

    TEMELJNI PROBLEM LJUDI JE SPREJETI KRIŽ VSAKODNEVNIH NAPOROV PRI DELU IN V ODNOSIH . KRIŽ, KI GA POČASTIMO JE KRISTUSOVO ZNAMENJE ODREŠENJA IN TUDI DEJANSKO SREDSTVO ZA ŽIVLJENJE, ZA GRADNJO NAŠIH ODNOSOV, RESNIČNO DREVO IZ KATEREGA RASTE NAŠE DELO IN NAŠE ŽIVLJENJE.

    LJUDJE SE NAM UPRAVIČENO SMEJIJO KOT JE NAPISANO V PRISPODOBI O GRADNJI STOLPA, KER NISMO PRERAČUNALI STROŠKOV, DA BI STOLP DOKONČALI. TI STROŠKI SO KRIŽ, KI SE GA BOJIMO IN IZOGIBAMO, HKRATI PA GOVORIMO, DA JE KRIŽ ZNAMENJE ODREŠENJA.
    ———————————————————————————————————————————————————
    JEZUS NAM JE DAL SVOBODNO VOLJO, NIKOGAR NE SILI, DA NAJ HODI ZA NJIM , ČE TEGA NE ŽELI. ČE SE NOČE ODPOVEDATI SEBI IN SVOJIM ZAHTEVAM, NE MORE BITI NJEGOV UČENEC. LEPO JE POVEDAL IN RAZUMLJIVO.

    BOG JE V STARI ZAVEZI GOVORIL PO PREROKIH, TUDI DANES DELI LJUDEM DAROVE IN KARIZME , KI SO V KORIST NE SAMO POSAMEZNIKOM, AMPAK VSEJ CERKI, PREROŠKE BESEDE. V ZAKONU GOVORI TUDI PO ZAKONCU, V SLUŽBI LAHKO PO USLUŽBENCU, V SPOVEDNICI GOVORI PREKO DUHOVNIKA. NATO MORAMO BITI ZELO POZORNI, IN NE ZAMETAVATI BESED, KI JIH BOG GOVORI PO LJUDEH.

  6. Miro says:

    MISEL PAPEŽA FRANČIŠKA: »V MARIJI ODSEVA BOŽJA LEPOTA, KI JE VSA LJUBEZEN, MILOST, PODARJANJE SAMEGA SEBE!

    V evangeliju odmeva angelov pozdrav Mariji: »Veseli se, milosti polna: Gospod je s teboj« (Lk 1,28). Bog si jo je, po papeževem prepričanju, vedno zamišljal kot bitje polno milosti, napolnjeno z njegovo ljubeznijo. Vendar morajo biti izpolnjeni pogoji. Zato pravi: »Če hočemo biti izpolnjeni, je treba pripraviti prostor, izprazniti se samih sebe, stopiti ob stran. Tako kot je to storila Marija, ki je znala poslušati Božjo besedo, popolnoma zaupati njegovi volji in jo brezpogojno sprejeti v svoje življenje. In to tako celovito, da je Beseda v njej postala človek. Zaradi njenega “da” se je to lahko zgodilo.«

    Ob angelovem oznanjenju se Marija ne podaja v dolga razglabljanja in ne postavlja Bogu zaprek. Vse svoje bitje in osebno življenjsko zgodbo nemudoma izroči Bogu, naj ju on vodi do polnosti lepote in svetosti: »Ko tako Marija popolnoma ustreza Božjemu načrtu zanjo, postane »vsa lepa, vsa sveta«, vendar brez najmanjše sence samovščečnosti. Ponižna je. Mojstrovina je, a ostaja ponižna, majhna, uboga. V njej odseva Božja lepota, ki je vsa ljubezen, milost, podarjanje samega sebe.« (iz nagovora papeža Frančiška)

    Kot vabi papež Frančišek, molimo s prošnjo, da bi sledili Marijinemu zgledu ponižne razpoložljivosti za Boga sredi vsakodnevnega služenja v ljubezni.

    O Marija, brez madeža izvirnega greha spočeta, prosi za nas, ki se k tebi zatekamo!

  7. Miro says:

    »UČENIK, KAJ NAJ DOBREGA STORIM, DA DOSEŽEM VEČNO ŽIVLJENJE?« MLADENIČU, KI MU ZASTAVI TO VPRAŠANJE, JEZUS ODGOVORI: »ČE HOČEŠ PRITI V ŽIVLJENJE, SPOLNJUJ ZAPOVEDI« IN NATO DODA: »PRIDI IN HODI ZA MENOJ«.

    Priporočimo se Svetemu Duhu s prošnjo, naj nam pomaga pri branju in premišljevanju Kompendija Katekizma katoliške Cerkve, ki v strnjeni obliki vsebuje vse bistvene in temeljne prvine vere Cerkve.

    Pridi, Sveti Duh, napolni srca svojih
    vernih in vžgi v njih ogenj svoje ljubezni.
    Pošlji svojega Duha in prerojeni bomo in
    prenovil boš obličje zemlje.

    Molimo! Bog naš Oče, Sveti Duh nas
    razsvetljuje in uči. Naj nam pomaga, da
    bomo v življenju spoznali, kaj je prav, in
    vselej radi sprejemali njegove spodbude.
    Po Kristusu našem Gospodu. Amen.

    DESET BOŽJIH ZAPOVEDI

    2 Mz 20,2-17

    Jaz sem Gospod, tvoj Bog, ki sem te izpeljal iz egiptovske dežele, iz hiše sužnosti.

    Ne imej drugih bogov poleg mene! Ne delaj si rezane podobe tudi ne kakršnekoli podobe tega, kar je zgoraj na nebu, ali kar je spodaj na zemlji ali kar je v vodah pod zemljo. Ne moli jih in jim ne služi. Kajti jaz, Gospod, tvoj Bog, sem ljubosumen Bog, ki pokorim krivdo očetov na sinovih do tretjega in četrtega rodu tistih, ki me sovražijo, izkazujem pa milost do tisočerega rodu onih, ki me ljubijo in moje zapovedi spolnjujejo.

    Ne skruni imena Gospoda, svojega Boga! Kajti Gospod ne bo pustil brez kazni njega, ki skruni njegovo ime.

    Pomni, da boš posvečeval sobotni dan! Šest dni delaj in opravljaj vsa svoja dela. Sedmi dan pa je sobota za Gospoda, tvojega Boga: ne opravljaj nobenega dela ne ti, ne tvoj sin, ne hči ne hlapec ne dekla ne živina ne tujec, ki biva znotraj tvojih vrat. Kajti v šestih dneh je Gospod naredil nebo in zemljo, morje in vse, kar je v njih; sedmi dan pa je počival. Zato je Gospod blagoslovil sobotni dan in ga posvetil.

    Spoštuj očeta in mater, da boš dolgo živel v deželi, ki ti jo dá Gospod, tvoj Bog.

    Ne ubijaj!

    Ne prešuštvuj!

    Ne kradi!

    Ne govori krivega pričevanja zoper svojega bližnjega!

    Ne želi hiše svojega bližnjega!

    Ne želi žene svojega bližnjega ne hlapca ne dekle ne vola ne osla in ničesar, kar je tvojega bližnjega!

    5 Mz 5,6-21

    Jaz sem Gospod, tvoj Bog, ki sem te izpeljal iz egiptovske dežele, iz hiše sužnosti.

    Ne imej drugih bogov poleg mene!

    Ne skruni imena Gospoda, svojega Boga …

    Pazi, da boš posvečeval sobotni dan …

    Spoštuj očeta in mater …

    Ne ubijaj!

    Ne prešuštvuj!

    Ne kradi!

    Ne govori krivega pričevanja zoper svojega bližnjega!

    Ne želi žene svojega bližnjega!

    Ne želi … ničesar, kar je tvojega bližnjega!

    KATEHETSKI OBRAZEC

    Jaz sem Gospod, tvoj Bog.
    1.Veruj v enega Boga!
    2. Ne skruni božjega imena!
    3. Posvečuj Gospodov dan!
    4. Spoštuj očeta in mater, da boš dolgo živel in ti bo dobro na zemlji!
    5. Ne ubijaj!
    6. Ne nečistuj!
    7. Ne kradi!
    8. Ne pričaj po krivem!
    9. Ne želi svojega bližnjega žene!
    10. Ne želi svojega bližnjega blaga!

    “Učenik, kaj naj dobrega storim, da dosežem večno življenje?” (Mt 19,16). Mladeniču, ki mu zastavi to vprašanje, Jezus odgovori: “Če hočeš priti v življenje, spolnjuj zapovedi”, in nato doda: “Pridi in hodi za menoj” (Mt 19,16.21). Hoditi za Jezusom obsega spolnjevanje zapovedi. Postava ni odpravljena, marveč je človek povabljen, naj jo znova najde v osebi božjega Učenika, ki jo popolnoma uresničuje sam v sebi, razodeva njen polni pomen in izpričuje njeno vekovitost.

    Kako Jezus razlaga postavo?
    Jezus jo razlaga v luči dvojne in ene same zapovedi ljubezni, polnosti postave: “Ljubi Gospoda, svojega Boga, z vsem srcem in vso dušo in vsem mišljenjem. To je največja in prva zapoved. Druga pa je njej enaka: Ljubi svojega bližnjega kakor sam sebe. Na teh dveh zapovedih stoji vsa postava in preroki” (Mt 22,37-40).

    Kaj pomeni “dekalog”?
    Dekalog (desetere božje zapovedi) pomeni “deset besed” (2 Mz 34,28). Te besede povzemajo postavo, ki jo je Bog dal izraelskemu ljudstvu po Mojzesu v povezavi z zavezo. Dekalog predočuje zapovedi ljubezni do Boga (prve tri) in do bližnjega (ostalih sedem) ter za izvoljeno ljudstvo in za vsakogar posebej zarisuje pot življenja, ki je osvobojeno suženjstva greha.

    Kakšna je povezava dekaloga z zavezo?
    Dekalog se razume v luči zaveze, v kateri se Bog razodeva, ko daje spoznati svojo voljo. S spolnjevanjem zapovedi ljudstvo izraža svojo pripadnost Bogu in odgovarja s hvaležnostjo na njegovo pobudo ljubezni.

    Kakšen pomen daje Cerkev dekalogu?
    V zvestobi do Svetega pisma in Jezusovega zgleda Cerkev priznava dekalogu pomembnost in smisel prvega reda. Kristjani so ga dolžni izpolnjevati.

    Zakaj dekalog sestavlja organsko enoto?
    Desetere božje zapovedi sestavljajo organsko in neločljivo celoto, ker vsaka zapoved kaže na druge in na ves dekalog. Kdor prestopi eno zapoved, zato prekrši celotno postavo.

    Zakaj dekalog obvezuje strogo?
    Zato, ker izraža osnovne človekove dolžnosti do Boga in do bližnjega.

    Ali je mogoče izpolnjevati dekalog?
    Da, ker nas Kristus, brez katerega ne moremo ničesar storiti, z darom svojega Duha in svoje milosti usposablja izpolnjevati dekalog.

    (Kompendij KKC, 434-441)

    Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

  8. Janez says:

    Nekatera razmišljanja, kako sami sebi pomagati, biti svoj dober prijatelj, da bomo zdravi, srečni in zadovoljni v življenju

    Notranje zdravje, zadovoljstvo in sreča
    Zdrav duh v zdravem telesu ali mens sana in corpore sano. Vsak človek išče načine, kako biti zdrav, srečen in zadovoljen. Odgovor se skriva v notranji stabilni prisotnosti, ki zahteva pripravljenost odpreti vse čute in da se čudimo drobnim stvarem v življenju. Vsak človek naj bo sam sebi največji prjatelj in zaveznik, ki ve kaj hoče in ki si zaupa. Ko imaš sam dovolj moči in energije, jo boš imel tudi za druge. In to je to. Začni pri sebi. Moli Boga in ga prosi za pomoč in vodstvo! Božja Volja naj se zgodi ne naša!

    Skrbi in stres se preveč kopičita in izhod v rešitev se od nas odmika
    Povprečen človek sodobnega sveta je zaskrbljen zaradi mešanice različnih situacij, v kateri so v večji in manjši meri prisotne finančne skrbi, stresno delo, slabi odnosi v službi, odtujenost od partnerja, izguba stika z otroki in pomanjkanje časa za sebe in bližnje. Nezadovoljstvo, občutek, da »ne bom zmogel vsega tega« in strahovi so prve posledice, ki se jim postopoma lahko pridružijo še depresija, anksioznost, različne kronične bolezni brez pojasnjenega vzroka in včasih tudi zlom. S pravočasnim prepoznavanjem občutkov, jasnim zavedanjem svojih čustev in vzrokov za njih, sposobnostjo, da se od občutka in čustva z distanco oddaljimo in nanj pogledamo s »trezno« glavo izven sebe, lahko pomaga stabilizirati notranjo negotovost, krepiti notranjo stabilnost in prispevati k hitrejšemu in bolj učinkovitemu reševanju zapletenih situacij, kar dolgoročno prinese več dobrega počutja. Opazovanje popolnih in nasmejanih obrazov na obcestnih plakatih, TV ekranih in družabnih omrežjih odvrača od resničnega bistva, to je dostojno življenje vsakega, ki ga z veseljem živi in deli z ljudmi, ki so mu blizu. Čudenje vsakdanjim stvarem v naravi, nasmeh sodelavca ali otroka, petje ptic, cvetenje rož in dreves, šumenje vetra, let metulja mimo nas idr., ki jih nenadoma začutimo, zaznamo, vidimo in ki jih preje nismo niti opazili, kaj šele videli. Da prisluhnemo otroku doma, partnerju in drugim ljudem. To so drobna darila za nas. Čakajo nas. Poglejmo jih in se jih zavedajmo. Živeli smo doslej namreč hitro, prehitro eden mimo drugega. Za dosego miru je potrebnih v tišini v naravi nekaj malih korakov, ki jih nakazuje neka pot sprostitve in umiritve in njun blagodejen učinek na sodobnega človeka; saj slednji nenehno nekam hiti, je zaskrbljen in je v stresu. In k nemiru preganja še druge. Zakaj že? Imamo pravico do miru in sreče. Imamo pravico do ljubezni in dobrote ter zadovoljstva.

    Različne vloge človeka oziroma, kaj je pravzaprav človek?
    Ljudje imamo v življenju različne vloge. Lahko smo starši, prijatelji, sodelavci, razlikujemo se po poklicih in po odzivih v različnih življenjskih situacijah. Vsi nimamo vseh vlog, oziroma se te v času našega življenja spreminjajo. Kaj bi torej lahko bila skupna rdeča nit, ki nas povezuje ne glede na različne vloge, ki jih imamo v življenju? Ali ta skupna rdeča nit obstaja? Kaj je človek, ko pogledamo nanj iznad vseh vlog, ki jih igra v različnih obdobjih življenja? Kaj v resnici je človek? “Človek je odprt življenjski potencial in življenje je proces uresničevanja tega življenjskega potenciala,” bi povzeli po raznih modrecih. In na tebi je, da narediš kaj iz sebe in iz svojega življenja. Nihče drug ne bo. Prisluhnimo si, kakšni talenti in darovi sposobnosti in lastnosti so v nas in izven nas in preanalizirajmo, kaj hočemo in kam gremo. Ko to vemo in znamo potegniti prioritete bomo preprosto v sebi vedeli kaj, kam, zakaj in kako. Kjer je volja je tudi pot. Simple. Prosimo Voga za Vodstvo in Blagoslov, da bomo vse prav naredili. In da bo v ospredju naša dobrota in usmiljenje do drugih ljudi. Potem bo vse dobro in prav, ker bo Bog Blagoslovil naša Dejanja Ljubezni!

    Povezava telesa, čustev in možganov
    Le malo truda in opazovanja je potrebno, da človek sam in na podlagi lastnega izkustva ugotovi, kakšna je povezava med telesom in možgani. Seveda so izsledki znanosti, medicine in drugih ved nepogrešljivi, a mnogo tega bi lahko razumeli sami, če bi pozorno opazovali odzive telesa ob različnih dogajanjih. Opazujmo, na primer, odziv telesa, ko nas je nečesa strah ali ko imamo tremo. Nihče se nas fizično ne dotakne, ničesar ne vnašamo v svoje telo, a kemične reakcije v telesu in splošen odziv so povsem drugačni kot v sproščenem stanju. Srčni utrip je hitrejši, potimo se, zviša se raven določenih hormonov, ki so značilni za stresna stanja, dihanje je plitko, morda hitrejše in še bi lahko naštevali. Na tem preprostem primeru je jasno in očitno, kako sta um in telo povezana in kako um vpliva na telo. Psiche et soma. Še več, razlogi, zakaj občutimo določena čustvena sanja pri tem niso bistvenega pomena. Telo ne vpraša, kdo me je razjezil, užalil ali prizadel. Niti ne vpraša po razlogih, zakaj je to tega prišlo. Lahko rečemo, da smo se upravičeno razjezili ali celo, da je bila ta oseba krivična do nas, nepoštena in še kaj. Toda to ne spremeni dejstva, da bo naše telo odreagiralo na način, ki ga sprožijo misli povezano z jezo. Ko je Buda npr. dejal: »Nihče te ne bo kaznoval zaradi jeze, temveč te bo jeza kaznovala sama po sebi«, je govoril prav o dejstvu, da s svojimi mislimi sami sebi pripravljamo neke napitke, ki so telesu bodisi koristni bodisi škodljivi. Danes je popularno govoriti o tem, kako je potrebno imeti rad samega sebe. Toda zgornji zapis pove, da je ljubezen do sebe povezana z odnosom, ki ga imamo do drugih ljudi. Kakor razmišljamo o drugih, takšno realnost ustvarjamo v sebi. Sovraštvo, zamera in jeza so trpinčenje samega sebe. Pa vendar zakaj? Ko gledamo na ljudi s strpnostjo, sočutjem in z razumevanjem, oziroma, ko razumemo njihove zmožnosti in omejitve ter nismo užaljeni, ker ne zmorejo ali ne znajo več in ker ne ravnajo drugače, kot ravnajo, si s tem prihranimo marsikatero negativno čustvo in posledično tudi telesno težavo. Strpni smo, ne. In Dobri, Usmiljeni ter Sočutni do bližnjih. In kar sejemo tudi žanjemo ne!.

    Kaj je pomembnejše glava ali srce ? Kar oboje je potrebno za harmonijo
    Nekateri prisegajo na to, da jih vodi razum, da se odločajo z razmišljanjem, drugi delujejo bolj instinktivno in rečejo, da njih vodi srce. Verjetno v različnih trenutkih prevladuje eno ali drugo, a vendar obstaja ultimativni odločevalec, da nekdo poseže po nezdravi hrani, se prepusti zasvojenosti, zboli ali se kako drugače vda, drug pa se bori z vsakodnevnimi izzivi na drugačen način. Ko kupimo npr. karto za vlak, vemo, kam se želimo peljati. Človek pa pogosto deluje tako, da stori določeno dejanje (kupi karto za smer dogajanja), kasneje pa se pritožuje, kam je njegov vlak pripeljal. Premalo se zavedamo, da sami kupujemo karte za svoja potovanja v življenju, da pogosto brezglavo stopamo na vlak, čigar smer nam kasneje ni všeč in si je ne želimo ozroma spoznamo, da je bila sprejeta napačna odločitev, ki smo jo premalo premislili. Svojo slepoto kasneje (krivično) pripisujemo »delovanju s srcem« rekoč, da nas je vodilo srce. Toda srce in neodgovorno ter slepo ravnanje niso eno in isto.

    Razmislek ali »glava« je torej tisti del, ko smo zmožni dojeti povezave med vzrokom in posledico naših dejanj, ko lahko tudi vnaprej predvidimo, kam nas bo odpeljal določen vlak ali dejanje. Razmislek ne pomeni nič drugega kot budnost (lat. vigilantibus sum). Vidimo, razumemo, dojemamo, znamo povezovati. S tem pa smo učinkovitejši pri reševanju problemov, smo bolj ustvarjalni in ravnamo optimalno v dani situaciji. In srce? Vedno obstaja znanje nad znanjem. Nekdo zna več kot mi jaz/mi. Ne glede na to, koliko smo se naučili in kaj vse že vemo, vedno bo nekaj večjega, višjega, do tedaj neznanega. Znanje je pot, ki nima svojega konca. Kdor pravi, da je prišel do cilja, ni povedal prav, saj je pot še dolga in mi smo potniki. Zato vsakič, ko stopamo v nekaj novega, potrebujemo pogum srca. Ne moremo vedeti z gotovostjo, napake bodo prav gotovo na obzorju, varnosti ni, zavetja ni … A srce je tisto, ki te čez vse te dvome pripelje. Le v Bogu se umiri moja duša in počije moje srce. On nas uči ljubezni, skromnosti in ponižnosti. Le On mi daje Božji Mir in me Uči ter Vzgaja v Božji Ljubezni, ki ne mine nikdar.

    Kako je videti človek v harmoniji?
    Človek v harmoniji, kaj je že to? Ko ga srečamo in po neki čudni usodi še prepoznamo, smo presenečeni. Ker takšni ljudje so izven vseh spektaklov in povprečnih pričakovanj ljudi. Najdemo jih v vseh poklicih ali pozicijah. Človek v harmoniji nikakor ni vezan le na odmaknjeno življenje v naravi, temveč je lahko sredi poslovnega, delovnega, političnega dogajanja ali lahko ima zelo odgovorne naloge. Prav tako ni nujno, da svoje znanje ubesedi v »duhovno« besedišče. Lahko je živahen ali bolj mirne narave, lahko je takšnih ali drugačnih značajskih potez, toda nekatere črte so tem ljudem vendarle skupne. In ena od teh je, da z umirjenostjo duha in zaupanjem v Boga sprejemajo spreminjanje zunanjih dogodkov. Naj bo uspeh ali neuspeh, vzpon ali padec, polom ali rast, umirjenost njihovega duha je vedno prisotna. Neločljivo povezanost s svetom ne občutijo le na abstraktni ravni ali v teoriji, temveč v čisto vsakdanjih in praktičnih primerih. Razumejo namreč, da je njegov odnos do sveta in ljudi tisto, kar jim prinaša mir ali nemir. Tak človek ravna etično , z razumevanjem in z dobroto. Vendar njegovo etično ravnanje ne izvira iz ega dobrote in ne iz povprečne morale, temveč iz globokega zavedanja, da je vse, kar stori okolici, storjeno njemu samemu. Smo del velikega, živega vesoljstva, ki ga je ustvaril Gospod Bog. Če mislimo, da lahko prizadenemo drugega človeka ali drugo živo bitje, ne da bi prizadeli sebe, se žalostno motimo. Ko smo odprti in razsvetljeni od Njega po Njegovi Milosti in ko res vidimo ne le opazimo stvari okrog nas, ko slišimo ptičje petje, žuborenje potočka, vidimo ljudi okrog nas, vidimo gozd, travnike in planine v daljavi, sonce ki sveti in rožo v vazi poleg nas, ki nam jo je prinesel sosedov otrok, si lahko rečeno: »To sem jaz, to je del mene«. Povezani smo z vsemi stvarmi in če pošiljamo pozitivno energijo, smo osredotočeni na vse to, pošiljamo ljubeznive vibracije okrog sebe, smo srečni. Ganz einfach. In Bog bo blagoslovil naša pota. Živimo po Evangeliju, ker takrat Dajemo in Ljubimo. Ker darujemo drugim vse, kar smo od Gospoda zastonj Milostno prejeli.

    Za vse imamo čas, le za Boga in za bližnje ter zase nam ga zmanjka. Naredimo potrebne spremembe, začnimo pa pri sebi! Splačalo se bo in bolj bomo umirjeni, srečni in zadovoljni. Molimo in prosimo Boga za Milost in Navdih ter Božje Vodstvo, da bodo vsi naši človeški napori blagoslovljeni! Božja Volja naj se zgodi ne naša človeška!

    Vzemi si čas zase in za druge
    Imej čas za delo – to je ključ do uspeha.
    Imej čas za razmišljanje – to je izvor moči.
    Imej čas za igro – to je skrivnost mladosti.
    Imej čas za prijateljstvo – to je pot do sreče.
    Imej čas za sanjarjenje – to je pot k zvezdam.
    Imej čas, da ljubiš in da te ljubijo – to ni le privilegij elite ampak vsakega od nas.
    Imej čas, da gledaš okrog sebe – škoda je dneva za sebičnost.
    Imej čas za smeh – kajti, to je glasba duše.
    Imej čas za Boga, da bo blagoslovil vse tvoje delo in življenje! Amen.

    Lat. Verbum laudatur, si factum sequatur. Beseda je vredna pohvale, če ji sledi dejanje.

    Preštudirani razni prispevki iz razne strokovne literature (npr. prof. dr. Anton Trstenjak, dr. Janžekovič, Joyce Meyer, Thomas Moore et altri) in lastna razmišljanja. Janez

    2 Mojzes 33, 19: Rekel je: »Storil bom, da pojde mimo tebe vsa moja dobrota in klical bom pred teboj ime GOSPOD. Izkazoval bom milost, komur hočem biti milostljiv, in usmilil se bom, kogar se hočem usmiliti.«

  9. Janez says:

    BOG NAS NEŽNO NAGOVORI, KO PONIŽNO IN Z GOREČO VERO MOLIMO

    Bog nam govori in nam sporoča vedno z nežnim tihim glasom. Njegova govorica je tako neznatna in delikatna, da jo lahko že majhna sapica izniči. Prisluhnimo Bogu v miru in tišini, kaj nam sporoča iun se po tem ravnajmo. Bog vedno odgovarja na ponižno molitev, polno vere in zaupanja, ko imamo dober namen pomagati ali narediti nekaj dobrega. Pogosto Bog ne odgovarja takoj – tako je potrebno čakati. V čakanju pa se razodeva čar poslušanja, ponižnosti, vera, zaupanje. V pričakovanju na Božji odgovor pogosto v nas zraste zavest lastne odgovornosti. Tako pričakovanje požene v nas neke mehanizme, da mi iz naše strani naredimo vse, da bi tudi Bog lahko iz njegove storil vse. Tu sorazlogi da nekatere rešitve pridejo šele kasneje.Vendar Bog zelo pogosto odgovarja. Problem seveda ne leži v njegovem odgovoru, pač pa v našem vprašanju. Smo iskreni ali nismo? Če nismo iskreni –tudi Boga ne moremo čutiti. V tej točki je nekaj podrobnejših poudarkov:
    a) Bog nikoli ne govori proti »zdravi pameti«
    b) je vedno na strani dobrega, pravega in resnice, posebno ko želimo dobro drugemu
    c )ni nikoli neiskren do naših potreb, počutij, težav…
    d) nikoli ne podpira naše hudobije, egoizma in igračkanja z njim, ne podpira naših utvar in iluzij, ošabnosti in ambicioznosti (povzpetnost na račun drugega)
    f) pogosto govori proti naši volji, kar nam ni prav ali pač?!
    g)govori mi iskreno celo to, kar mi ni všeč (kar mi ni po godu)
    h) pogosto govori takrat, ko bi jaz raje, da bi on molčali)
    g) govori tudi preko molka, tišine, drugih ljudi, Svetega pisma…

    Navaditi se moramo poslušati Boga, priučiti se moramo sposobnosti slišati in poslušati Boga, druge, ne le sebe. Imamo dvoje ušes in ena usta zato, da manj govorimo in več poslušamo! Kdor si te sposobnosti noče, ne more ali ne zna pridobiti, tvega, da Boga ne bo slišal celo takrat ko bo ta »glasno grmel«. Bog normalno ne uporablja druge poti za komunikacijo in spoznanje, kot je naš intelekt (razum, navdihnjen od Boga), naš občutek za ljubezen, za pravično, za dobro in našo vest, ko molimo in živimo po Evangeliju, kot nas uči Jezus in ko pomagamo in služimo drugim. Najpoglavitnejši problem je naša iskrenost v tem, kako si razlagamo in kako spolnjujemo Božjo voljo. Veliko več naše pozornosti bi morali posvetiti stvarem, ki od nas terjajo velike odgovornosti ali velike odločitve, našo vero in molitve, da delamo vse prav in v dobro nas in tudi drugih ljudi. Kaj in kako takrat moliti? Pomembno je, da sledimo svoji vesti, da tej zaupamo in da imamo pravi odnos do vere, da smo Ljubečiu, Usmiljeni, Dobri in da pomagamo ter služimo drugim. Božji odgovor v sebi vedno nosi dovolj rahločutnosti in modrosti: v Božjem odgovoru je vedno dovolj svetlobe (luči) za tistega, ki je »blage« volje –zakaj Bog vedno upošteva našo osebnost in svobodno voljo. Bog nikoli nikogar ne sili, ker ima svbobodno voljo. To je podoba Boga, vzgojitelja in Usmiljenega Dobrotnika, ki nas vedno Ljubi in nam hole le vse dobro. Molimo iskreno in goreče, da nas bo Bog slišal in uslišal. In naj nam moligtve pomagajo, da bomo vso Ljubezen in Dobroto prelili v Življenje! Ko bomo pomagali in služili drugim in odložili človeški egocentrizem, ki je v tem, da mislimo le nase in na svoje želje in potrebe, bomo odprili srce Gospodu in Gospod nas bo sklišal in uslišal; zato, ker hiočemo z molitvijo in dejanji Dobrote in Usmiljenja tako kot Jezus prinašati Luč, Dobroto in Usmiljenje sebi in drugim na svet in tako pokazati, da Ljubimo Boga in Ljudi!

    Medmrežje Nauči nas Moliti, dopolnjeno in razširjeno; že objavljeno.

  10. Janez says:

    »Žena, kaj jokaš? Koga iščeš?« (Jn 20,15)

    Jokam nad zaklenjenimi cerkvami in šolami,
    jokam pred zaprtimi vrati domov,
    jokam nad praznimi igrišči,
    jokam nad zapuščenimi stezami,
    jokam nad našim strahom in nemočjo,
    jokam nad božjim molkom velikega petka,
    jokam nad našo izločenostjo,
    ker je življenje postalo samo prazni grob
    in v njem nimamo niti povojev!

    Iščem nekoga, ki nas bo vrnil v življenje,
    nam odprl vrata smeha in bližine,
    nam vrnil pogum in zaupanje;
    iščem nekoga, ki nam bo vrnil svobodo,
    da bomo zopet lahko iz oči v oči,
    s podarjeno dlanjo v dlani,
    in s srečo iz ust na usta;
    iščem nekoga, ki bo dihal z nami
    z vso bolečino svoje ljubezni,
    ki bo naš strah pred bližino spremenil v radost,
    ki bo veliki petek premaknil v veliko noč
    In božjo smrt preustvaril v življenje za nas!

    Vstali Gospod,
    daj, da Te najdem kot Magdalena!
    Odpokliči že vendar angela smrti
    in naj postane ta velika noč
    mati našega skupnega ozdravljenja!
    Oj, s kakšnim veseljem Ti bomo prepevali: Aleluja!

    Avtor pater Pavle Jakop, frančiškan

  11. Miro says:

    CERKVENI OČETJE IN UČITELJI PRIDEVAJO MARIJI NAJLEPŠA IMENA, KI VSA KAŽEJO NA NJENO BREZMADEŽNOST. IMENUJEJO JO SVETEJŠO OD VSEH SVETNIKOV, LEPŠO IN SVETEJŠO OD ANGELOV, ČISTEJŠO OD KERUBOV IN SERAFOV!

    Že prvi kristjani so imeli Marijo, Gospodovo mater, za vso čisto in brez slehernega madeža; da je nikdar ni omadeževal noben greh, tudi izvirni ne, ki smo mu sicer vsi zapadli. Kako bi mogla biti tista, ki je kači glavo strla in je milosti polna, le en trenutek pod oblastjo te peklenske kače!

    Cerkveni očetje in učitelji pridevajo Mariji najlepša imena, ki vsa kažejo na njeno brezmadežnost. Imenujejo jo svetejšo od vseh svetnikov, lepšo in svetejšo od angelov, čistejšo od kerubov in serafov.

    Tudi praznik Marijinega brezmadežnega spočetja je star. Že v desetem stoletju so ga obhajali v zahodnih deželah; v slovanskih krajih se prvič omenja v 14. stoletju. V vzhodnih deželah pa so ga obhajali že od petega stoletja. Ta praznik nas spominja veselega trenutka, ko je mati Ana spočela mater Gospoda našega Jezusa Kristusa brezmadežno: to je, da je bila Marija obvarovana izvirnega greha takoj ob prvem trenutku svojega spočetja, tako da niti trenutek ni bila v grehu. Od leta 1708 je god Brezmadežne, 8. decembra, zapovedan za vso Cerkev. Papež Pij IX. je to versko resnico 8. decembra 1854 razglasil za od Boga razodeto v veliko veselje vsega katoliškega sveta.

    BLAŽENA DEVICA MARIJA JE BILA V PRVEM TRENUTKU SVOJEGA SPOČETJA OBVAROVANA VSAKEGA MADEŽA IZVIRNEGA GREHA

    Božji služabnik škof Anton Martin Slomšek je z velikim navdušenjem sporočil vernikom razglasitev resnice o Marijinem brezmadežnem spočetju: Preljubi! Veselo novico vam oznanjam, ki bo večno slovela, – slovela v čast in hvalo Bogu in Mariji, pa tudi nam, vernim otrokom Marije v tolažbo – slovito novico, ki naj si jo živo v srce zapišete. Povodenj izvirnega greha Marije prečiste Device ni dosegla, ko je bila spočeta v materinem telesu …

    »Da je blažena Devica Marija bila v prvem trenutku svojega spočetja obvarovana vsakega madeža izvirnega greha, in sicer po edinstveni milosti in predpravici, ki jo je podelil vsemogočni Bog z ozirom na zasluženje Jezusa Kristusa, odrešenika človeškega rodu – to je od Boga razodet nauk in ga morajo zato vsi verniki trdno in stanovitno verovati.« (besedilo o razglasitvi verske resnice iz 1854)

    »Ti, Gospod, in tvoja Mati sta edina, ki sta popolnoma lepa; zakaj na tebi, Gospod, ni madeža in ni madeža na tvoji Materi.« (sv. Efrem Sirski)

    »Verska resnica o Marijinem brezmadežnem spočetju nikakor ne pomeni, da bi nastanek kakega človeka iz zakonske ljubezni dveh ljudi imel sam po sebi kaj omadežujočega in da bi Marija, če naj bi se takšni omadeževanosti izognila, morala v tem pogledu imeti kakšno posebno prednost. Ne! Tam, kjer kak človek prejme svoje bivanje v družini, je ta nastanek od Boga hoteno, sveto dogajanje.« (Karel Rahner)

    MOJA BREZMADEŽNA DEVICA MARIJA, OZRI SE S SVOJIMI USMILJENIMI OČMI NA STRAŠNE RANE MOJE UBOGE DUŠE!

    »O moja brezmadežna kraljica Marija! S teboj se veselim, da te je Bog obdaril s tolikšno čistostjo. Neprestano se zahvaljujem svojemu Stvarniku, ker te je obvaroval slehernega madeža greha. Trdno sem prepričan o tej resnici in sem pripravljen zanjo preliti svojo kri. Želim si, da bi te ves svet spoznal in te hvalil kot čudovito jutranjo roso, okrašeno z božjo lučjo; kot popolnoma neomadeževano golobico; kot belo lilijo, ki raste med trnjem … O moja presladka, moja preljubezniva, moja brezmadežna Devica Marija! Kako lepa se zdiš samemu Bogu; ozri se s svojimi usmiljenimi očmi na strašne rane moje uboge duše! O Marija, ki si se od prvega trenutka svojega življenja vsa čista in lepa prikazala pred božjimi očmi, usmili se mene, ki sem ne le v grehu rojen, pač pa sem celo po svetem krstu svojo dušo z grehi omadeževal.« (sveti Alfonz Ligvorij)

    »Primerno in pravično je, o vsemogočni Bog, da se ti zahvaljujemo in s tvojo pomočjo obhajamo praznik preblažene Device Marije. Iz njene žrtve je namreč zraslo steblo, ki nas je potem nasitilo z angelskim kruhom. Eva je použila sad greha, Marija pa nam je vrnila sladki sad Zveličarja. Kako različno je to, kar je storila kača, in to, kar je storila Devica! Iz kače je privrel strup, ki nas je ločil od Boga, iz Marije pa so se razcvetele skrivnosti našega odrešenja. Po Evi je dobila premoč hudobija skušnjavca, v Mariji pa je veličastvo Zveličarja našlo sodelavko. Eva je z grehom umorila svoje lastno potomstvo, v Mariji pa je to potomstvo na novo vstalo k življenju po zaslugi Stvarnika, ki je človeško naravo rešil sužnosti in ji vrnil prejšnjo svobodo …« (Ambrozijanski hvalospev)

    V MARIJI, BREZMADEŽNI DEVIŠKI MATERI, NAM JE GOSPOD ZAPUSTIL ČUDOVIT ODSEV NEBEŠKE LEPOTE

    »Ko je nastopila polnost časov, je Bog poslal svojega Sina, rojenega iz žene« (Gal 4,4) – brezmadežne Device, ki je »vzšla kot jutranja Zarja pred Soncem pravice.« Nebeški Oče, ki je izbral Marijo za Mater svojemu Sinu, jo je pripravil njemu za vredno bivališče na zemlji, zato jo je vnaprej obvaroval vsakega madeža izvirnega greha. Zaradi odrešilne smrti njenega Božjega Sina je bila ona, ki je nosila Odrešenika, brez madeža spočeta in tudi potem ni bila niti za trenutek pod oblastjo hudobnega duha.

    V Mariji, brezmadežni deviški Materi, nam je Gospod zapustil čudovit odsev nebeške lepote, ki nas priteguje z Božjim sijajem in v nas vzbuja hrepenenje po večni Lepoti, po gledanju njegovega obličja, ki je sveto.

    Marija je kot »ikona lepote vsa ›sveta po telesu, lepa po duhu, čista v svojih mislih, iskrena v svojem umevanju, popolna v čustvih, trdna v svojih sklepih, brezmadežna v svojem Srcu, prevzvišena in polna vseh kreposti‹ (sv. Efrem Sirski). Ta podoba naj se blešči v središču vsakega cerkvenega občestva kakor ›mesto, ki stoji na gori‹ in ›svetilka, ki sveti vsem v hiši‹« (sv. Janez Pavel II.).

    Pogosto se ozirajmo na Brezmadežno, ki nam jo Razodetje kaže kot »veliko znamenje na nebu: ženo, obdano s soncem in pod njenimi nogami mesec in na njeni glavi venec iz dvanajstih zvezd« (12,1). Prosímo jo, naj nas ogrne s svojim brezmadežnim plaščem, nas zavaruje pred vso hudobijo in umazanijo sveta in nam pomaga, da bomo tudi mi hodili čisti za našim Odrešenikom naproti večnosti.

    sestre klarise (povzeto po: Družina)

  12. Janez says:

    SPREOBRNENJE
    Papež Frančišek: Spreobrnjenje je milost Boga. Začni hoditi, saj je On, ki te je premaknil

    Kaj pomeni beseda spreobrnjenje? V Svetem pismu to predvsem pomeni spremeniti smer ali usmeritev, kar tudi pomeni spremeniti način mišljenja. V moralnem in duhovnem življenju spreobrniti se, pomeni obrniti se od zla k dobremu, od greha k Božji ljubezni. To je to, kar je učil Krstnik, ki je v judejski puščavi »oznanjal krst spreobrnjenja v odpuščanje grehov« (v. 4). Prejeti krst je bilo zunanje in vidno znamenje spreobrnjenja tistih, ki so poslušali njegovo pridiganje in so se odločili delati pokoro. Ta krst se je zgodil s potopitvijo v Jordan, v vodo, a je bil povsem nekoristen, bil je le znak, in je bil nekoristen, če ni bilo razpoložljivosti za kesanje in spremenitev življenja.

    Spreobrnjenje pa vsebuje tudi bolečino nad storjenimi grehi, željo, da se jih reši in sklep, da se jih zavedno izključi iz lastnega življenja. Za izključitev greha pa je potrebno zavrniti vse tisto, kar je z njim povezano. Stvari, ki so povezane z grehom je torej potrebno zavrniti: posvetno miselnost, pretirano cenjenje udobnosti, pretirano cenjenje užitkov, blagostanja, bogastva. Zgled te ločitve je ponovno iz evangelija lik Janeza Krstnika, ki je bil strog mož in se je odpovedal odvečnemu ter je iskal bistveno. Poglejte to je prvi vidik spreobrnjenja: ločitev od greha in posvetnosti. Začeti torej pot ločitve od teh stvari.

    Drugi vidik spreobrnjenja je namen poti, to je iskanje Boga in njegovega kraljestva. Ločitev od posvetnih stvari in iskanje Boga ter njegovega kraljestva. Zapustitev udobnosti in posvetnega mišljenja nista sama sebi namen, ni askeza samo, da se dela pokora, kristjan ni fakir. Je nekaj drugega. Ločitev ni sama sebi namen, ampak je usmerjena za dosego nečesa višjega, to je Božjega kraljestva, občestva z Bogom, prijateljstva z Bogom. Toda to ni lahko, saj so številne vezi, ki nas držijo v bližini greha, ne ni lahko… Skušnjava vedno vleče navzdol, vleče dol in vezi nas držijo v bližini greha. To so: nestanovitnost, malodušnost, zlohotnost, škodljivo okolje, slabi zgledi. Včasih je privlačnost, ki jo čutimo do Gospoda prešibka in se skoraj zdi, da Bog molči. Oddaljene in nerealne se nam zdijo njegove obljube tolažbe, kot na primer podoba pozornega in skrbnega pastirja, ki danes odmeva v Izaijevem berilu (prim. Iz 40,1.11). Tako si je skušan reči, da se je nemogoče resnično spreobrniti. Kolikokrat smo začutili to malodušnost? »Ne, ne bom zmogel. Začenjam, potem se vrnem nazaj in to je grdo.« Mogoče je, mogoče je. In ko pride ta misel, ki te napravi malodušnega, ne ostani tam, kajti to je »živi pesek«. Ta »živi pesek« je ravno povprečnost bivanja. To je povprečnost. Kaj se stori v takšnih primerih, ko kdo hoče, a čuti, da ne more? Predvsem se je potrebno spomniti, da je spreobrnjenje milost. Nihče se ne more spreobrniti z lastnimi močmi. Je milost, ki ti jo da Gospod, zato jo je potrebno z vso močjo izprositi od Boga. Prositi Boga, da nas on spreobrne, da se lahko spreobrnemo do tolikšne mere, s kakšno se odpremo Božji lepoti, dobroti in nežnosti. Pomislite na nežnost Boga. Bog ni grozen oče, zloben oče, ne. Nežen je, zelo nas ljubi kot dobri Pastir, ki išče zadnjo ovco svoje črede. Ljubezen je. Spreobrnjenje je milost Boga. Začni hoditi, saj je On, ki te je premaknil, da si začel hoditi in videl boš, kako bo On prišel. Moli, hodi in vedno boš naredil korak naprej.

    Sveta Marija, ki jo bomo pojutrišnjem obhajali kot Brezmadežno, naj nam pomaga ločiti se za vedno od greha in posvetnosti ter se odpreti Bogu, njegovi besedi, njegovi ljubezni, ki prenavlja in rešuje.

    Papež Frančišek

  13. Janez says:

    MOLITEV K BOGU V PREIZKUŠNJAH
    Gospod prosim pomagaj mi in me vodi, da hodim preko vseh težav in preizkušenj trpljenja tako, da bom hodil po Poti k Tebi Jezus. Gospod Bog vem, da če hočem priti k Tebi, da moram iti skozi vse preizkušnje, skušnjave, težave in probleme ter premagati tako težave kot samega sebe, da ne zaidem. Ne vem, kaj vse me čaka na tej trnovi in strmi poti, vem da moram vztrajati in iti naprej k Tebi Jezus. Zato vem, da grem k Tebi, k Boljšemu, kjer si ti Moj Odrešenik, moj Rešitelj in moj Učenik. Prosim Jezus Vodi me, da ne zaidem na stranpoti in daj mi navdih in moč, da bom napredoval v Zaupanju Vate in v Tvojo Božjo Previdnost ter Očetovsko Ljubezen. Vem, da mi ne boš nikoli naložil težjega bremena, kot ga lahko nosim. Tudi Jezus je daroval na Golgoti svoje življenje z Naše Odrešenje. V smrtni grozi je Jezus celo vzkliknil: Eli, Eli lama sabaktani ali Moj Bog, Moj Bog zakaj si me zapustil. Vendar je spoštoval Božjo Voljo in je vztrajal tako, da nas je s smrtjo na križu in Vstajenjem Odrešil. Kakršnakoli naj bo moja usoda Gospod, naj bom reven ali bogat, zdrav ali bolan, obdan od prijateljev in domačih ali samoten, vem da se bo vse slabo končalo zame, če se bom opiral le na soje moči in na ljudi, če ne bo tam Tebe. Verjem, da se bo vse dobro končalo, če bom imel ob sebi Tebe. Prosim pomagaj mi, da premagam vse preizkušnje in težave, ki si mi jih naložil in pomagaj mi, da bom voljno vse potrpel in se prekalil v vseh preizkušnjah in postal bolj sočuten, bolj čuteč in boljši človek, tebi v Čast in Veselje moj Bog. Neomajno zaupam v Tvojo Božjo Previdnost, da je to prav in dobro zame v Tvojih Očeh Bog, česar s svojo omejeno človeško pametjo ne morem doumeti. Ti veš Gospod zakaj si mi to naložil in kaj je dobrega v vseh težavah in preizkušnjah, ki me pestijo. Pomagaj mi, da bom voljno sprejel Tvojo Voljo, da se bom utrdil v dobroti in strpnosti, v usmiljenju in dobrih delih in tako posatl podoben Tebi Jezus. V Tebi premorem vse, ki mi daješ vse Moči in Upanje na delo, molitev in življenje po Božji Volji in Odrešenje. Kajti ko bom hodil po Poti za Jezusom, ki je vse voljno pretrpel za nas in nas Odrešil, bom hodil po Poti v Nebeško Domovino. Gospod Bog, moj Tolažnik in Odrešenik, moj Učenik in Dobrotnik, prosim blagoslovi in varuj me na vseh mojih poteh življenja in podari mi svoj Božji Mir. Prosim Gospod pošlji Svetega Duha Tolažnika k meni, da se v molitvi k Bogu umirim in potolažim. Pomagaj mi Gospod da bom vse krivice in trpljenje odpustil in se odprl Božjemu Usmiljenju in Božji Ljubezni. Amen.

    Dopolnjena in razširjena molitev iz Kristjan moli, Družina 1982

    TRPEČA LJUBEZEN
    Gospod Jezus, Ti si Ljubezen.
    Zato ne gledaš nase, ampak se razdajaš
    Za Odrešenje tistih, ki jih Ljubiš.
    Privzameš si naš ubogo telo
    in postaneš podoben nam,
    da bi tudi mi mogli postati podobnim Tebi Jezus
    v predanosti do konca.
    Ranljiv si, ker ljubiš.
    Hočeš, da bi tudi mi bili ranljivi, kakor Ti Gospod.
    Naj Nas podpira Tvoja trpeča Ljubezen.
    Joerg Zink

    Bolečina in trpljenje morata priti v vaše življenje, vendar si zapomnite, da so bolečine, trpljenje in žalost samo Jezusov poljub – znamenje, da ste mu prišli tako blizu, da vas lahko poljubi. Sveta Mati Terezija.
    Kristus s tem objemom vsakega izmed nas uči ljubiti. Pokaže nam, da trpljenje ni prekletstvo, vendar le takrat, ko smo tudi mi sposobni ljubiti. Če je ljubezen v našem srcu in smo se tudi mi sposobni darovati, takrat nobeno odrekanje ni odveč, takrat ljubezen zmaguje. Ljubezen presega vsako ponižanje, tudi izničenje, in prinese v človekove oči novo svetlobo, prebudi nov utrip človekovega srca in podari novo veselje ter novo upanje. Morda od vsega trpljenja, ki ga doživljamo, le ni najhujša lakota, tudi ne žeja ali prezeblost. Najtežje je prenašati osamljenost in zapuščenost. In prav to se je pripetilo Kristusu, ko je visel na križu. Tri leta je vzgajal svoje učence, bili so to odrasli možje, a so se vsi razbežali. Tisti, ki se je najbolj širokoustil, kako mu bo stal ob stani, ga je trikrat klavrno zatajil. Le najmlajši se je plaho pomešal med žene in bil je toliko mlad, da se mu ni moglo pripetiti kaj hudega. Toda najbolj ga je razočaral njegov daljni sorodnik, tudi iz Judovega rodu, ki je nosil zanj najlepše ime, ime Juda, in ki ga je izdal za 30 srebrnikov. To je najbolj grenka izkušnja, če nas tisti, na katerega največ stavimo, zapusti in izda. Kot vemo, Juda kmalu ugotovi, da je ugonobil najboljšega prijatelja in mu je žal. A najbolj tragično je, da ne verjame v ljubezen in ni sposoben sprejeti odpuščanja. Nekateri grški cerkveni očetje se z njegovo pogubo niso mogli sprijazniti, zato so upali, da bo pri drugem mesijevem prihodu Juda le želel prejeti Božji dar odpuščanja. Takšen se nam Kristus razkrije tudi na križu. Do zadnjega trenutka deli ljubezen in odpuščanje, zato tudi odpusti enemu izmed razbojnikov in mu zagotovi, da se bosta še isti dan srečala v raju. Tako Kristus pokaže, da bosta ljubezen in odpuščanje zmagovala do konca. Kristus za nas ni le trpel, ampak tudi že vstal v novo življenje in zato želi, da je tudi v nas klub trpljenju še upanje, da zmagujeta radost in čudežni dar ljubezni.

    Pater dr. Edvard Kovač, Trpljenje in Upanje.

  14. Miro says:

    SV. AMBROŽ SE UVRŠČA MED ŠTIRI VELIKE CERKVENE UČITELJE. V ENEM IZMED SVOJIH PISEM PRAVI: »POBOŽNOST JE TEMELJ NAŠEGA ŽIVLJENJA, Z NJO GOSPODU, NAŠEMU BOGU, IZKAZUJEMO DOLŽNO ČEŠČENJE!«

    Čim bolj bo pobožnost zasidrana v naših srcih, tem bolj bo tudi naše življenje kakor glasbeni instrument, na katerega Bog igra božansko melodijo (iz knjige Kristusove priče, Stanko Lorber).

    Sv. Ambrož, škof in cerkveni učitelj, je bil mož trdne in neomajne vere, molitve in junaške odpovedi. Ko je postal škof, je vse svoje veliko imetje razdelil ubogim in tudi sicer vedno skrbel zanje. Pospeševal je vsakdanjo molitev, češčenje svetnikov, v visoki časti je imel deviški stan in češčenje Device Marije.

    Več o tem na:
    https://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/clanek/46A34C946337A8EDC1257FF0002D1B6C

    Božje usmiljenje, ti veselje in neizmerna radost vseh svetih, zaupamo vate!
    Sv. Ambrož, prosi za nas!

  15. Miro says:

    VEČKRAT RAZMIŠLJAJMO O TEM, KAJ NAM JEZUS GOVORI O MOLITVI ROŽNEGA VENCA BOŽJEGA USMILJENJA IN SE RAVNAJMO PO NJEGOVIH BESEDAH!

    Besede življenja, ki jih je Jezus zaupal sv. Favstini Kowalski, veliki glasnici Božjega usmiljenja, namenjene pa so tudi nam:

    »Moja hči, spodbujaj ljudi k molitvi rožnega venca, ki sem ti ga izročil. Po molitvi tega rožnega venca sem pripravljen dati vse, za kar me bodo prosili. Trdovratne grešnike, ki ga bodo molili, bom napolnil z mirom. Njihova zadnja ura bo srečna. Napiši to za trpeče ljudi: Ko bo duša uzrla in spoznala hudobijo svojih grehov, ko se ji pred očmi odgrne vse brezno njene bede, v kakršno se je pogreznila, naj ne obupuje, ampak naj se z zaupanjem vrže v naročje mojega usmiljenja kakor otrok v objem svoje ljubljene matere. Te osebe imajo prednostno pravico do mojega sočutnega Srca, imajo prednostno pravico do mojega usmiljenja. Povej jim, da še nobeden, kdor je klical moje usmiljenje, ni bil razočaran ali osramočen. Kdor je zaupal v mojo dobroto, mi posebej ugaja. Napiši: Kadar bodo pri umirajočih molili ta rožni venec usmiljenja, ne bom stal med Očetom in umirajočo dušo kot pravični sodnik, ampak kot usmiljeni Odrešenik.«

    (Dnevnik sv. Favstine Kowalske, št. 1541)

    Več o tem na http://www.sticna.com/Dnevnik_Svete_Favstine_Kowalske.pdf

    Božje usmiljenje, ki vedno in povsod spremljaš vse ljudi, zaupamo vate!

  16. Janez says:

    KRŠČANSKA VERA V BOGA
    Več kot 90 % svetovnega prebivalstva pripada kakšni obliki religije. Problem je v tem, da obstaja toliko različnih religij in verovanj. Dva najpogostejša elementa religij sta pravila in obredi. Nekatere religije v bistvu niso nič drugega kot seznam pravil, kaj smeš in česa ne smeš, ki ga mora človek upoštevati, da bi ga imeli za zvestega pristaša te religije in da bi bil spravljen z Bogom te religije. Dva primera religij, ki temeljijo na pravilih, sta islam in judovstvo. Islam ima pet stebrov, ki jih je treba izpolnjevati. Judovstvo ima stotine zapovedi in tradicij, ki jih je treba izpolnjevati. Obe religiji do neke mere trdita, da bo človek spravljen z Bogom, če bo izpolnjeval pravila religije. Druge religije se osredotočajo bolj na izpolnjevanje obredov kot na poslušnost seznamu pravil.
    Krščanska Vera je nenehen vsebinski in iskren goreč ali obnovljen odnos z Bogom, ki temelji na milosti Boga zaradi Njegove Ljubezni do vseh Ljudi, saj se lahko vsi ljudje na Zemlji Zveličamo, če Verujemo v Boga in tudi po Veri v Jezusa dejansko živimo, kot nam veleva Jezus Odrešenik in Učenik. Vera je sad Božje Milosti za ljudi. Dve stvari, ki jih verjamejo vse religije, sta, da je človeštvo danes odtujeno ali nekako ločeno od Boga in se moramo zato zaradi greha ljudi spraviti z Njim in zaživeti z Bogom. Ne zadošča le vera oz. religija, ki skuša rešiti ta problem z legalističnih izpolnjevanjem verskih pravil in obredov. Krščanska vera v Boga Odrešenika in Učenika se zaveda naslednjega:
    ● Vsi ljudje smo grešniki in smo zato ločeni od Boga (Pismo Rimljanom 3,23).
    ● Brez odkupnine Odrešenika Jezusa je pravična kazen za greh smrt in večna ločenost od Boga po smrti (Pismo Rimljanom 6,23).
    ● Bog je prišel k nam v osebi Jezusa Kristusa in umrl namesto nas, tako da je prevzel nase kazen, ki si jo zaslužimo mi, ter vstal od mrtvih in s tem pokazal, da je bila njegova smrt zadostna žrtev (Pismo Rimljanom 5,8; Prvo pismo Korinčanom 15,3‒4; Drugo pismo Korinčanom 5,21).
    ● Tistim, ki sprejmejo Jezusa za Odrešenika in Gospoda, z Milostjo po Veri zaupajo, da je njegova Smrt na Križu celotno plačilo za grehe, je odpuščeno, so odrešeni, odkupljeni, spravljeni in opravičeni pred Bogom (Evangelij po Janezu 3,16; Pismo Rimljanom 10,9‒10; Pismo Efežanom 2,8‒9).

    Pri Veri v Boga in Odrešenika Jezusa Kristusa gre za naše iskreno in goreče spolnjevanje Božje Volje, molitve in Vero ter naše zaupanje v Boga, pri čemer se verska pravila in obredi v Cerkvi izpolnjujejo kot posledica hvaležnosti Jezusu za Odrešitev, ki jo je Bog dosegel za nas in v nas, ko ga sprejmemo in zaupamo ter Verujemo Vanj. Prava vera pomeni biti duhovno krščansko prerojen, spreobrnjen in obnovljen v odnosu z Bogom po njegovem daru po veri v Jezusa Kristusa kot Gospoda in Odrešenika, po katerem se lahko Odrešimo kot dobri ljudje in dobri kristjani. Zato ne zadošča v Cerkvi le legalizem z spoštovanjem verskih pravil. Vera nam predvsem pomaga, da duhovno rastemo in smo dobri ljudje in dobri kristjani, ki so Strpni, Sočutni, Usmiljeni, ki Ljubijo in Odpuščajo drugim. V tem nenehno obnavljajočem, stalnem, ljubečem in vsebinsko pravem odnosu z Bogom Verujoči Boga iskreno in goreče molijo, prosijo, spolnjujejo vse Božje nauke in zahteve, izpolnjujejo pravila in obrede iz ljubezni do Boga in želje, da bi ga hvaležno poveličali in častili ter se mu zahvalili za Njegovo Ljubezen, Dobroto in Usmiljenje. Živeti in delati pa moramo tako, da dejavno in iskreno Verujemo v Boga, spolnjujemo Božjo Voljo in Jezusov Evangelij veselega Oznanila Odrešitve Človeštva in da krščansko Vero dejavno prelijemo v molitve in naše dejavno Življenje v Ljubezen ter s služenjerm in dobrimi deli kot usmiljeni Samaritani. Da smo iz Vere v Boga Odrešenika in Učenika dobri Ljudje in dobri Kristjani, ki radi Molimo k Bogu in Spolnjujemo Voljo Boga in smo tako podobni Jezusu Odrešeniku. Pomembna je poleg izvajanja Molitev, Evharistije in zakramentalizacije v Cerkvi tudi evangelizacija ali izvajanje Jezusovega Evangelija v dejavno in Življenje. Ne moremo biti dobri kristjani, če nismo obenem dobri ljudje.

    Vsebinsko dopolnjen in razširjen povzetek iz medmrežja gotquestions in lastni doprinos. Dano v razmislek ljudem dobre volje.

  17. Janez says:

    MOLITEV. VODA, KI HRANI UPANJE IN ZAUPANJE
    Življenje apostola, ki vre iz izpovedi in se izliva kot tok vode v daritev, vsak dan teče preko molitve. Molitev je nepogrešljiva voda, ki hrani upanje in daje rast zaupanju. Molitev nam daje čutiti, da smo ljubljeni, in nam omogoča, da ljubimo. Pomaga nam iti naprej v temnih trenutkih, ker prižiga Božjo luč. V Cerkvi je molitev tista, ki nas vse podpira in nam pomaga premagati preizkušnje. Cerkev, ki moli, je varovana od Gospoda in hodi v Njegovem spremstvu. Moliti pomeni zaupati mu pot, naj skrbi za njo. Molitev je moč, ki nas združuje in podpira, je sredstvo proti osamitvi in samozadostnosti, ki vodita v duhovno smrt. Duh namreč ne veje, če se ne moli, in brez molitve se ne odprejo notranji zapori, ki nas držijo kot ujetnike. Naj sveta apostola pomagata, da bodo imeli srce kakor onadva, utrujeno in pomirjeno v molitvi: utrujeno, ker prosi, trka in posreduje, ker je obteženo z mnogimi osebami in situacijami; obenem pa pomirjeno, kajti Duh prinaša tolažbo in trdnost, kadar molimo. Kako nujno je imeti v Cerkvi učitelje molitve, a najprej biti moški in ženske molitve, ki živijo molitev! Gospod posreduje, kadar molimo; On, ki je zvest ljubezni, ki smo mu jo izpovedali, in nam je blizu v preizkušnjah.
    (Papež Frančišek med sv. mašo v baziliki sv. Petra; Vatikan, 29. 6. 2017).

    MOLITEV ZA DUHOVNIKE
    Vsemogočni in večni Bog, poglej na obličje tvojega božanskega Sina in iz ljubezni do njega se usmili svojih duhovnikov! Spomni se, da so oni samo šibke in krhke stvari, prižigaj trajno v njih ogenj ljubezni in jih varuj sovražnikovih zased in pasti, da se niti v enem samem trenutku ne bi izneverili, izdali svoj sveti poklic, svoje sveto poslanstvo. Prosim te za tvoje duhovnike, verne in goreče, za tiste, ki delujejo v bližini ali v oddaljenih krajih in nalogah, za tiste, ki trpijo preizkušnje in za tiste, ki so te zapustili. O Jezus, prosim te za vse tvoje duhovnike, za mlade in stare, za tiste, ki so bolni ali na pragu smrti in za duše v vicah. O Jezus, prosim te za duhovnika, ki me je krstil, za duhovnika, ki me odvezuje greha, za tiste, pri katerih mašah sem sodeloval in sodelujem, za tiste, ki me poučujejo in mi svetujejo, za vse tiste, ki sem jim dolžan zahvalo. O Jezus, varuj jih vse v svojem Srcu, podeli jim obilje svojega blagoslova že sedaj in v večnosti. Amen.
    (Sveti Janez Marija Vianney – arški župnik)

    DA BI TUDI MI ŽARELI KAKOR TI GOSPOD
    Dragi Jezus, pomagaj nam razširjati svoj prijetni vonj povsod, kamor koli gremo. Preplavi naše duše s svojim duhom in življenjem. Popolnoma prežmi in osvoji vse naše bitje, tako da bo naše življenje izžarevalo samo tvoje življenje. Sveti preko nas in bodi tako zelo v nas, da bo vsaka duša, s katero pridemo v stik, čutila tvojo navzočnost v naši duši. Daj, da se bodo ljudje ozrli in zagledali tebe, Jezus, ne nas. Ostani z nami, da bomo zažareli kakor ti, zažareli tako, da bomo luč drugim. Vsa svetloba, o Jezus, naj prihaja od tebe, ne od nas; ti sam sveti drugim preko nas. Naj te poveličujemo tako, kakor ti je najbolj všeč: s tem da svetimo tistim, ki so okrog nas. Naj te oznanjamo celo brez oznanjevanja: ne samo z besedami, ampak s svojim zgledom, z neustavljivo močjo, s privlačnim vplivom svojih dejanj. Z očitno polnostjo tiste ljubezni, ki ti jo podarjajo naša srca. Amen.

    (Angleški kardinal John Henry Newman).

    Kardinal Newman predvsem uči, da če smo sprejeli Kristusovo resnico in zastavili svoje življenje zanj, ne more biti ločenosti med tem, kar verujemo ter med tem, kako živimo svoje življenje.« Prav tako nas uči, da je potrebno za »gorečnost za resnico, intelektualno poštenost ter pristno spreobrnjenje plačati visoko ceno. Resnice, ki osvobaja, ne moremo zadržati zase; zahteva pričevanje, potrebno jo je slišati; navsezadnje njena prepričevalna moč izhaja iz nje same in ne iz človeškega daru govora.

  18. Miro says:

    CERKEV JE OBČESTVO, KJER KRISTJAN PREJEMA BOŽJO BESEDO IN NAUKE »KRISTUSOVE POSTAVE« (Gal 6,2); PREJEMA MILOST ZAKRAMENTOV; ZDRUŽUJE SE S KRISTUSOVO EVHARISTIČNO DARITVIJO!

    Priporočimo se Svetemu Duhu s prošnjo, naj nam pomaga pri branju in premišljevanju Kompendija Katekizma katoliške Cerkve, ki v strnjeni obliki vsebuje vse bistvene in temeljne prvine vere Cerkve.

    Pridi, Sveti Duh, napolni srca svojih
    vernih in vžgi v njih ogenj svoje ljubezni.
    Pošlji svojega Duha in prerojeni bomo in
    prenovil boš obličje zemlje.

    Molimo! Bog naš Oče, Sveti Duh nas
    razsvetljuje in uči. Naj nam pomaga, da
    bomo v življenju spoznali, kaj je prav, in
    vselej radi sprejemali njegove spodbude.
    Po Kristusu našem Gospodu. Amen.

    V kakšnem smislu Cerkev hrani kristjanovo nravno življenje?
    Cerkev je občestvo, kjer kristjan prejema božjo besedo in nauke “Kristusove postave” (Gal 6,2); prejema milost zakramentov; združuje se s Kristusovo evharistično daritvijo tako, da je njegovo nravno življenje duhovno bogoslužje; Cerkev mu daje zgled presvete Device Marije in svetnikov.

    Zakaj cerkveno učiteljstvo posega na nravno področje?
    Zato, ker je naloga cerkvenega učiteljstva oznanjati vero, ki jo je treba verovati in uresničevati v življenju. Ta naloga se razteza tudi na specifične predpise nravne postave, ker je njihovo izpolnjevanje potrebno za zveličanje.

    Kakšen smoter imajo cerkvene zapovedi?
    Petere cerkvene zapovedi imajo za svoj cilj, da vernikom zagotavljajo nujno potrebno najmanjšo mero duha molitve, zakramentalnega življenja, nravnega prizadevanja in rasti ljubezni do Boga in do bližnjega.

    Kako se glasi pet cerkvenih zapovedi?
    Pet cerkvenih zapovedi se glasi: 1) Udeležuj se maše v nedeljo in druge zapovedane praznike in ne opravljaj nobenih del in dejavnosti, ki ogrožajo posvečevanje teh dni. 2) Spovej se svojih grehov in prejmi zakrament sprave vsaj enkrat na leto. 3) Prejmi zakrament evharistije vsaj o veliki noči. 4) Zdrži se uživanja mesa in upoštevaj post v dnevih, ki jih je Cerkev določila. 5) Podpiraj Cerkev v njenih gmotnih potrebah po svojih zmožnostih.

    Zakaj je nravno življenje kristjanov nujno potrebno za oznanjevanje evangelija?
    Zato, ker kristjani s svojim življenjem po Gospodu Jezusu pritegujejo ljudi k veri v resničnega Boga, gradijo Cerkev, preoblikujejo svet z duhom evangelija in pospešujejo prihod božjega kraljestva.

    (Kompendij KKC, 429-433)

    Božje usmiljenje, navzoče v postavitvi Cerkve, ki obsega vesoljni svet, zaupamo vate!

  19. Janez says:

    Poslušajmo bližnjega in molimo Nebeškega Troedinega Boga tako, da bomo slišani in bili uslišani!

    Ljudje radi tolažimo, čeprav vedno ne vemo dovolj, kaj pravzaprav storiti ali kaj se resnično dogaja v duši in telesu našega bližnjega. Ne govorimo preveč, pač pa raje poslušajmo, da bomo slišali in kaj razumeli ter da bomo sočutni. Poslušajmo in prosimo Troedinega Boga, da nam pošlje Tolažnika Svetega Duha za tolažbo in pomoč, da bomo slišani in uslišani!

    Vsi vemo, da je Janez Krstnik ljudem prinesel na svet poleg krsta v Jordanu tudi pomembne besede tolažbe, čeprav nam ni prinesel rešitve za razne naše težave in probleme, kot Odrešenik Jezus, ki nas je vse Ljudi na Zemlji Odrešil. Ljudje, ki so Janeza Krstnika poslušali, so razumeli, da se njegova tolažba nanaša na absolutno prihodnost, saj za Njim prihaja Odrešenik Sveta. Prinesel pa jim je vero v prihodnost. Ta absolutna prihodnost pa je Bog, ki je Ljubezen in naša Odrešitev. Iz besed Janeza Krstnika so ljudje razbrali, da se po njihovem priznanju grehov in odvrnitvi od slabih dejanj, v njihove duše vrača Bog. Janez jim je oznanil, da je Bog, ki pride in ostane v človekovi duši, obenem rešitev problemov. Tudi če bolezen in bolečine ter trpljenje ostajajo, tudi če se opotekamo pod težo križa, imamo po Svetem Duhu, ki je Bog v nas, v sebi tisto uteho, Moč in tolažbo, da vztrajamo na Poti k Njemu. Prava tolažba torej ni samo nek dober človekov sanacijski program in ukrepi ozdravitve in odprava vseh težav in bolečin, ampak predvsem Sveti Duh v nas, ki v nas deluje. Duh veje, kjer hoče; Božja Milost deluje v Nas. In tega vsega Človek s svojo pametjo ne razume. Bog nas podpira in drži niti skupaj tako, da se ne predamo in obnemoremo, temveč da vztrajamo v Božji Ljubezni in Milosti. Naša notranja moč namreč niso samo zdravi telesni organi in duša, ampak predvsem Božji Sveti Duh. On je tisti Zdravnik, tisti temeljni Podpornik, ki nas močno drži, da se vse ne zruši, da se vse zaradi dotrajanosti ne podre, oziroma, da ne obnemoremo; nasprotno da spet z Božjo Pomočjo in Milostjo spet zmeremo Moči in premagamo težave.

    V preizkušnjah bolezni, trpljenja in v temi stisk nam je z Jezusom podarjeno Upanje Božjega Odrešenja in Božjega Usmiljenja, ker nas Bog Neskončno Ljubi, na naše osebne poti in poti vseh ljudi. Upanje namreč obsije z Božjo Svetlobo vse ljudi in vso stvarnost; obsije tako pravične kot grešnike. Upanje se rojeva iz Božje Luči, ki prihaja od Njega. Tiho in toplo sije k nam vedno, ko smo dobre volje in ko smo sami in žalostni, ko trpimo, ko so videti dlani Dobrote in Pomoči prazne, ko ostajajo vprašanja brez človeških odgovorov, ko pohajajo moči, ko ni več najti besed tolažbe. Upanje je tisti Dar Boga, Dar Gospodove Ljubezni, njegove Nebeške povzdignjenosti z zemlje, ko v daritvi vse priteguje k sebi in nas Odrešuje in Tolaži. Luč upanja je dar Duha, bližina Očetove ljubezni. Božja Ljubezen obuja od smrti in dela vse novo, prenovi človeka. V Upanju to ljudje v veri in molitvi pričakujemo in se utehe ter Božje Pomoči tudi vsekdar nadejamo. H komu pa naj gremo Gospod, Besede Večnega Življenja Imaš! Veselimo se, prepevajmo Gospodu Bogu, Zahvaljujmo se za vse kar imamo in kar smo zastonj prejeli, Častimo Boga in ga Prosimo Ponižno in Iskreno, da pride tudi k Nam in Nas Reši vseh Težkoč in Preizkušenj. Božja Pomoč in Usmiljenje Ostani Vedno z Nami! Pomagaj Nam Gospod, da se Poboljšamo in se spokorimo zaradi vseh grehov in Te Prosimo Odpuščanja, ker smo Te Žalili. S Teboj Zmoremo Vse, ki si nas Ljubeči Bog in Vse Ljubezni Vreden! Naj bo Adventno-Božično Veselje in Upanje ter Dobrota v naših srcih, saj Gospod Prihaja k nam, ki nam daruje Usmiljenje, Ljubezen in Odpuščanje ter nam daje Vse kar Potrebujemo, še preden ga prosimo!

    Addendum
    Smisel življenja je v tem, da se vzpostavi Božje kraljestvo na Zemlji, to je v tem, da egoistično, sovraštva polno, nasilno in nerazumno življenje nadomesti življenje ljubezni, usmiljenja, odpuščanja, bratstva, svobode in razuma tako, kot nas uči Jezus Učenik in Odrešenik. Čeprav se morda zdi, da nasilje prevladuje, je resnica ta, da bolj kot je sila Božje Dobrote, Usmiljenja in Ljubezni učinkovita, bolj je tiha in subtilna ter Odrešujoča za vse ljudi. In največja Božja zapoved in najmočnejša sila na svetu je po Jezusovem Nauku ljubezen. AMEN. Janez

  20. Miro says:

    KDOR POGOSTO DOBRO PREJEMA SVETO OBHAJILO, IMA ZANESLJIVO POROŠTVO ZA SVOJE VEČNO ZVELIČANJE!

    Priporočimo se Svetemu Duhu za razsvetljenje in pomoč pri uvajanju v globoke skrivnosti svete Evharistije. Pridi, Sveti Duh!

    Evharistija nam omogoča,
    da dozorevamo za vstajenje.
    (Anastasio Ballestrero)

    Evharistija nas postavlja
    v občestvo s celotno resničnostjo Kristusa
    Odrešenika, z njim kot žrtvijo,
    z njegovo daritvijo Očetu,
    z njegovo posebno duhovniško pravico,
    z njegovo kraljevskostjo, ki ga postavlja
    za voditelja, glavo in Gospoda vesoljstva.
    (Giacomo Biffi)

    Kdor pogosto dobro prejema sveto
    obhajilo, ima zanesljivo poroštvo
    za svoje večno zveličanje.
    (Janez Bosko)

    Jaz sem kruh življenja …
    Če kdo jé od tega kruha,
    bo živel vekomaj.
    (Evangelij po Janezu)

    Iz knjige: Kruh, ki daje življenje; misli o evharistiji, zbral Wilhelm Mühs.

    Božje usmiljenje, neizmerno v zakramentu evharistije in duhovništva, zaupamo vate!

  21. Janez says:

    Molitev za Božjo pomoč, ker Bog lahko neomejeno deluje v nas
    Ta molitev je predvsem Vera v Boga in prošnja Bogu za Njegovo pomoč in usmiljenje. Spoznati pa moramo obenem tudi Božjo Voljo in ne Omejevati Boga tako, da v nas neomejeno deluje tako, da bo lahko delal čudeže v našem življenju.
    Molitev umiri in spodbudi človekovo nemirno in žalostno srce ter ga odpre Bogu. V molitvi zaslutimo in začutimo Dobrega Boga, tako, da se pripravimo in naravnamo Nanj, na Njegov pogled, na Njegovo Pomoč in delovanje. V molitvi zaznamo Njegov obraz in Njegov pogled in se presvetlimo v topli sončni svetlobi njegove milosti, ko izhlapijo vse naše skrbi in negativne energije iz mene, ker On deluje preko mene, ker je Vsemogočen in večji kot vsi problemi. Tako na meni odseva Milostna Božja Dobrota, to je tisto, kar gledam in kar vidim v sebi, čeprav vsega ne razumem s svojo človeško pametjo. Bog počasi skozi mojo molitev in prošnje pronica v moje telo, dušo in duha ter gre čedalje globlje v mene. Jaz se kot Človek manjšam, On pa zavzema vedno večje mesto v mojem življenju in me blagoslavlja ter začne delovati. V moje srce vsak dan vedno bolj vstopa Odrešenik in izstopajo moje skrbi in problemi, ki me pestijo in zaradi česar trpim. Verjeti moramo da: »On je vsemogočen in je večji kot vsi naši problemi ». On najprej ozdravi vse tisto, kar je v nas potrebno ozdravljenja: skrbi, bojazni, probleme z zdravjem, težave v zakonskih odnosih, težave z otroci, finančne probleme zaradi dolgov, skrbi zaradi brezposelnosti, nezaceljene stare rane, zdavnaj zakopane boleče spomine in drugo. On mi na mojo prošnjo Milostno prinese mir v Duši in me potolaži brez Besed. Odstrani tisto, kar je v meni nepotrebno in odvečno, vse tisto, kar me blokira in zapira pred odnosi z Ljudmi in zavira Bogu Svetemu Duhu, da bi vstopil v naša življenja in deloval v nas brez omejitev ter deloval v nas. Tako bi z vstopom Boga v nas obenem postajali vedno bolj odprti za Boga in za druge ljudi oziroma za bližnjega in bi bili pripravljeni na srečanje z Bogom. V našem srcu pa bi bilo tudi vedno več miru, zadovoljstva, radosti in upanja ter Njegove Milosti. Miru in upanja tudi za tiste, ki ga nimajo več, za vse tiste, ki so se začeli izgubljati v brezizhodnih situacijah, ki se vrtijo v krogu brez izhoda in so nemirni in potrti in iščejo pomoč in tolažbo. Gospod v moje srce po molitvi in prošnji za pomoč polaga ljubezen in usmiljenje do mene in drugih trpečih, žalostnih ubogih: »Pridite in jaz vas bom poživil«. Daje mi moč, vztrajnost in iznajdljivost, da lahko poiščem poti do samega sebe, do bližnjega ter do Boga, ki mi želi pomagati, ko sem ga k sebi povabil in ko ga ne omejujem na noben način.

    Molitev pa je lahko tudi dar bližnjemu človeku, ki rabi našo molitev in pomoč. Ko vidim nekoga v stiski, ga v duhu lahko prinesem pred Boga. Tako kot so to fizično storili možje v evangeliju: »Prav tedaj so možje prinesli na postelji človeka, ki je bil hrom. Skušali so ga prinesti noter in položiti predenj. Ker pa zaradi množice niso našli poti, kjer bi ga nesli noter, so se z njim povzpeli na streho in ga skoz opeko spustili s posteljo vred ravno pred Jezusa« (Lk 5, 18-19). Po molitvi dobivam tudi novo moč, da odpuščam drugim in ko gojim zamere zaradi žalitev ter krivic drugih. Ko trpim, ko sem ranjen, ko me je nekdo ali neka situacija prizadela, takrat po molitvi v moje srce vstopi Bog s svojim odpuščanjem in On odpušča v meni, jaz pa odpuščam sebi in drugim. In to je začetek moje spreobrnitve ter začetek ozdravljenja od stisk, zamer in trpljenja.

    Ko se prepustimo Njegovi volji, nas On postavi na točno tisto mesto v svojem stvarstvu, ki nam je najbolj prav in kjer lahko najbolj ljubimo in pomagamo drugim. Vsak v svojem položaju, stanju, glede na svoje moči ter zmožnosti in na način, na katerega Stvarnikova podoba v njem lahko najlepše odseva ter ga obsije z Dobroto in Pomaga z Usmiljenjem. Ne glede na to, kakšna je naša situacija, ko vanjo povabimo Boga brez vseh Omejitev, On vstopi s svežimi silami Ljubezni in Dobrote, prinese v nas Novo Upanje in pozitivno deluje v nas in nam pomaga tudi zato, ker smo ga povabili, se na Gospodov prihod in vstop v nas ustrezno pripravili in ga po Njegovi Milosti tudi dočakali. Dopustimo Bogu, da v nas neomejeno deluje tako, da bo delal čudeže v našem življenju, saj je Bog veliko večji kot vsi problemi, ki nas pestijo. In kdor ima vero v Boga, kdor bo stanovitno verjel Bogu in potrpel v preizkušnjah, bo deležen uslišanja in čudežev, zakaj vse človeško pride in vse mine. Skesajmo se in prosimo Boga odpuščanja, da bomo v naši duši naredili prostor Bogu, zakaj Boj je Ljubezen, ki ne mara greha!

    Vir: Izpiski Morris Cerullo Ne omejuj Boga, razni članki Aleteia na medmrežju, druga verska literatura in lastni prispevek misli.

    In hanc opinionem praecipue orationis est Dei et oratio ad Deum pro eo adjuvari et misericordiae. Et non esse simul, nec voluntatem Dei et limit Deus infinitus est nobis in opera, et mirabilia in animabus nostris, opus possint.

    Ta molitev je predvsem Vera v Boga in prošnja Bogu za Njegovo pomoč in usmiljenje. Spoznati pa moramo obenem tudi Božjo Voljo in ne Omejevati Boga tako, da v nas neomejeno deluje tako, da bo lahko delal čudeže v našem življenju.

    Molitve naj bodo predvsem zahvala Bogu za vse, Vera v Boga in prošnja Bogu za Njegovo pomoč in usmiljenje. Spoznati pa moramo obenem tudi Božjo Voljo in ne Omejevati Boga tako, da v nas neomejeno deluje tako, da bo lahko delal čudeže v našem življenju, saj Verujemo v Jezusa.

    Praesertim orationis sit omnibus gratias agens Deo, credendi in Deum et orat Deum pro eo adjuvari et misericordiae. Et non esse simul, nec voluntatem Dei et limit Deus infinitus est nobis in opera, et mirabilia in animabus nostris opus esse potest, quod in Iesu.

  22. Janez says:

    ADESTE FIDELES LAETHI TRIUMPHANTES

    Prebele zimske so noči, ko mir je, kjer svet je kakor iz belega bleščečega srebra.
    Zasveti zvezda sem ter tja, kot bi pobožne vse pastirje vodila v Betlehem, k rojstvu Jezusa.
    Rositi svet okrog ne jenja se z gostim prahom zlatega demanta,
    in kakor v sanjah do srca se vera brez katedrale kvišku vzpenja, vsa tiha in vsa čudežna.
    Naj spremlja te v ta zimski čas luči prečudoviti kras.
    Naj ti zasveti na božični jelki štirikrat, vseh dragih poleg sebe spomniš se takrat.
    V decembru štiri sveče na božičnem drevescu vžgeš, ko se na novoletni koledar z upanjem ozreš.
    Darila tam nekje že čakajo, prepoln koš voščil in dobrih želja,
    ko voščimo si med seboj in želoimlo zdravja in vse dobro iz srca.
    Zdajci v veselo petje se uglasimo, zdajci pred Gospodom pokleknimo.
    Adventni praznik, čudoviti kras, oj, blaženi Božični čas.
    Pripravimo svojo Pot in jo h Gospodu Odrešeniku naravnajmo,
    da prinašamo Luč, Dobroto in Upanje v Temo,
    da vse naše molitve in prošnje za Mir in Zdravje Bog uslišal bo.

    Adventni čas je, ko svet skóz šipo gledaš ti, se hladen in mrakoben zdi.
    Na mizi drobnih lučic je svetleči kras, po tem spoznaš adventni čas.
    Saj napove ti koledar, v decembru štirih svečic čar.
    Glej smrečje, jabolka, orehe fine, ob tem zvenijo v družini petje in flavte, harfe, violine.
    Saj tiste štiri prav posebne sveče, v srcu ti prižgejo lučke sreče in se utrnejo v zvezdah želje koprneče.
    Ko angeli z neba se oglasijo, ko jim glasovi svetlo zazvenijo in z neba večere zimske z zvezdami pozlatijo.
    Ko končno zunaj belo zasneži, veseli se najlepših prihodnjih leta dni.
    Teh dni gre tek, do tebe, do mene, do vas, do nas, v decembrski Adventni in Božični čas.
    Razmišljanje ob soju sveč, iz mnogih src premnogo sreč.
    Če mogel angelov si zven zaznati, tedaj je dete Jezus že pred vrati.
    Prišel je k nam in prinesel blagoslov rojenega Odrešenika, kot že tolkokrati.

    Janez AKA Dichter Hansi

    Marko 16, 15 Rekel jim je: »Pojdite po vsem svetu in oznanite evangelij vsemu stvarstvu!

    Temeljna naloga nove evangelizacije je, oznanjati svetu veselo novico o razodetju Boga v Jezusu Kristusu in vabiti k spreobrnjenju in k veri. Vera naj pomaga k Ljubezni, Dobroti in Usmiljenju med ljudmi in je osebno srečanje z Jezusom Kristusom. Verovanje zadeva Osebo in Resnico. Človek, ki se vključuje v proces evangelizacije, postopoma spreminja svoje mišljenje, življenje in način sobivanja z drugimi ter z Dobroto in Usmiljenjem pomaga k boljšemu svetu z širjenjem Nauka o Jezusu Kristusu in Evangeliju med ljudi. Evangelizacija tako ni samo stvar procesa Cerkve kot institucije in duhovnikov, ampak vsakega človeka, vernika, ki je iskren in pravičen Vernik v Kristusa Odrešenika in Učenika. Pomenljive so papeževe besede, ko spregovori o novi evangelizaciji in o novih evangelizatorjih. Za izhodišče papež vzame svetopisemske besede: »Kdorkoli bo klical Gospodovo ime, bo rešen. Toda kako naj ga kličejo, če niso verovali vanj? In kako naj verujejo, če niso slišali o njem? In kako naj slišijo o njem, če ni oznanjevalca? In kako naj oznanjajo, če niso bili poslani? Kakor je pisano: Kako lepe so noge tistih, ki prinašajo veselo oznanilo o dobrih rečeh.« (Rim 10,13–15) Naloga kristjanov je, da vedno znova poudarjamo in opominjamo sebe in druge, da je ena od najosnovnejših resnic o Bogu – to je, da želi biti Bog aktiven sodelavec v človeških življenjih in da je že naveličan tega, da mora biti le povprečen opazovalec. Kristjan je po svoji naravi Cristophoros (gr. Χριστόφορος) ali Kristonosec, ki prinaša Božjo Ljubezen in Usmiljenje med ljudi. Prinašajmo Upanje, Ljubezen in Luč med Ljudi in bodimo podobni Jezusu!

  23. Miro says:

    GLAS VPIJOČEGA V PUŠČAVI – JANEZA KRSTNIKA, KI PRIPRAVLJA POT ZA KRISTUSOV PRIHOD – NAS ŽELI PREDRAMITI IZ DUHOVNE ODREVENELOSTI!

    BOŽJA BESEDA: »Glej, pošiljam svojega glasnika pred tvojim obličjem, ki bo pripravil tvojo pot. Glas vpijočega v puščavi: Pripravite Gospodovo pot, zravnajte njegove steze!« (Mr 1,1-3)

    Iz razmišljanja p. Raniera Cantalamessa:

    V evangeliju izstopa naslednja opredelitev Janeza Krstnika: »Glas vpijočega v puščavi: pripravite Gospodovo pot.«

    Puščava je beseda, ki danes močno nagovarja našo vest, tako kolektivno kot osebno. Skoraj 33 % zemeljske površine prekriva puščava. In ta se sorazmerno strahotno širi. Vsako leto se na sto tisoče hektarov rodovitne zemlje spremeni v puščavo. To je eden najbolj vznemirljivih pojavov na svetovni ravni. Okoli 135 milijonov ljudi je moralo v zadnjih letih zapustiti svoje naravno okolje zaradi širjenja puščave.

    Toda jaz seveda nisem poklican, da bi vam govoril o puščavah in njihovem širjenju. Na pojav sem pokazal zato, ker obstaja neka druga puščava: ne zunaj, ampak znotraj nas; ne na obrobjih naših mest, ampak v njih. Obstaja neko drugo širjenje puščave, ki neizprosno napreduje, požiga zemljo, pa ne zunaj, ampak znotraj nas, pogosto med stenami naših domov. Gre za usihanje naših medčloveških odnosov, za osamljenost, ravnodušnost, anonimnost. Puščava je kraj, kjer te nihče ne posluša, čeprav kričiš; kjer se ti nihče ne približa, čeprav izčrpan ležiš na tleh; kjer te nihče ne brani, čeprav te napade divja zver; kjer nimaš nikogar, s komer bi se smejal, ko si vesel, in jokal, ko te boli. Ali ni to tisto, kar se mnogim dogaja po naših mestih? Ali ni naše vznemirjenje in naš klic pogosto kakor klic v puščavi?

    Toda nevarnejša puščava je tista, ki jo vsakdo od nas nosi v sebi. Srce samo lahko postane puščava: suho, ugasnjeno, brezčutno, brez upanja, polno peska. »Sipine kosti,« bi rekel pesnik. Zakaj se mnogi ne zmorejo odtrgati od dela, ugasniti mobilnega telefona, radia, CD predvajalnika …? Ker jih je strah, da bi se znašli v puščavi. Narava se izogiba praznine, boji se je (horror vacui), a tudi človek je ne mara. Če bi iskreno pogledali vase, bi videli, kaj vse počnemo, da se ne bi znašli sami, iz obličja v obličje s seboj in z resničnostjo.

    Bolj ko se dandanes množijo sredstva komunikacije, manj je resnične komunikacije. Televizijo dolžimo, da je zadušila pogovor v družini, in včasih je to celo res. Toda priznati moramo, da televizija pogosto le zapolni praznino, ki je že tu. Ni vzrok, ampak posledica pomanjkanja dialoga in zaupnosti.

    Slišali smo, da evangelij govori o glasu, ki ga je bilo nekega dne slišati v puščavi. Oznanil je veliko novico: »Za menoj pride močnejši od mene in jaz nisem vreden, da bi se sklonil pred njim in mu odvezal jermen njegovih sandal. Jaz sem vas krstil v vodi, on pa vas bo krstil v Svetem Duhu.«

    Več o razmišljanju p. Raniera Cantalemessa na:
    https://www.kapucini.si/poslanstvo/cantalamessa

    Kralja, ki prihaja, pridite, molimo!

  24. Janez says:

    GOSPOD PROSIM OSVOBODI ME ZAPRTOSTI VASE IN V MOJO SAMOZADOSTNOST
    Prosim Jezus osvobodi me zaprtosti in mojo samozadostnost
    v svoj dom, v službo, v moj svet misli in prepričanj, v moje posle in delo, v mojo rutino.
    Osvobodi me prepričanja, da sem sam sebi zadosten in da ne rabim drugih ljudi!
    Pomagaj mi prosim moj Bog,
    da ga s Tvojo Pomočjo odprem zase in za vse ljudi, ki me potrebujejo,
    kajti ko bom širil dobroto in upanje med ljudi, bom pomagal sebi in drugim!
    Naj bom Orodje Tvoje Dobrote, Milosti in Ljubezni, Pomoči in Usmiljenja.
    Osvobodi me prosim moje zaprtosti
    v moja ozka razmišljanja in v skrb za vsakdanje skrbi, za rutinske delovne obveznosti,
    za del doma in v službio in hitro molitev moj Bog, kjer ni dovolj časa za Boga in zame, da poglobim duhovnost!
    Pomagaj mi, da odslej delim z drugimi in jim Samaritansko pomagam in jim prinašam Veselje!.
    Osvobodi me prepričanja, da kristjanu zadostuje le molitev, spokoritev in evharistija,
    In da ni treba, da obenem z Dobroto pomagam in služim ljudem, tako kot nas Učiš Jezus v Evangeliju!
    Zakaj Vera brez dobrih del je mrtva.
    Gospod z naklonjenostjo vidi vsa naša dejanja Pomoči in Dobrote, zakaj poplačani bomo za vse dobro!
    Gospod Pomaj mi, da vzdržim vse križe in težave, napolni me z Močjo Svetega Duha, da bom vzdržal !
    Pomagaj mi tudi, da bom ostal pravičen in ponižen,
    da se poboljšam, da bom odslej pobožno živel,
    da bom vedno orodje Božje Volje in Božje Ljubezni in,
    da bom odslej vedno rad Širil Luč Upanja in Božje Dobrote med ljudi in jim pomagal ter jim služil! Amen.

    Kapucin dr. Anton Rottzeter Molitve: Bog, ki mi daje dihati (izbrana dopolnjena in razširjena molitev).

    Psalm 40, 12: Ti, GOSPOD, mi ne boš odtegnil svojega usmiljenja, tvoja dobrota in tvoja zvestoba me bosta vedno čuvali.

    Addendum:
    Bog nas Ljubi in nas nikoli ne bo zapustil same. Zaupajmo Bogu, zakaj On vse Vidi in Vse Ve! Ko se prepustimo Njegovi volji, nas On postavi na točno tisto mesto v svojem stvarstvu, ki nam je najbolj prav in kjer lahko najbolj ljubimo in pomagamo drugim. Vsak v svojem položaju, stanju, glede na svoje moči ter zmožnosti in na način, na katerega Stvarnikova podoba v njem lahko najlepše odseva ter ga obsije z Dobroto in Pomaga z Usmiljenjem. Ne glede na to, kakšna je naša situacija, ko vanjo povabimo Boga brez vseh Omejitev, On vstopi s svežimi silami Ljubezni in Dobrote, prinese v nas Novo Upanje in pozitivno deluje v nas in nam pomaga tudi zato, ker smo ga povabili, se na Gospodov prihod in vstop v nas ustrezno pripravili in ga po Njegovi Milosti tudi dočakali. Dopustimo Bogu, da v nas neomejeno deluje tako, da bo delal čudeže v našem življenju, saj je Bog veliko večji kot vsi problemi, ki nas pestijo. In kdor ima vero v Boga, kdor bo stanovitno verjel Bogu in potrpel v preizkušnjah, bo deležen uslišanja in čudežev, zakaj vse človeško pride in vse mine.

    Če smo grešili se spokorimo in prosimo Boga Milosti! Povejmo mu, da obžalujemo grehe in da smo v žalosti in trpljenju kaj narobe naredili! Skesajmo se in prosimo Boga odpuščanja, da bomo v naši duši naredili prostor Bogu, zakaj Bog je Ljubezen, ki ne mara greha! Prosimo ga odpuščanja in se spreobrnimo in poboljšajmo, da nas bo obsijala Njegova Milost in Ljubezen Nebeškega Boga, ki nas ima vedno rad; tudi takrat, ko grešimo in ko smo zašli na brezpotja, kjer ni Boga; in prosimo Boga za Vodstvo in Pomoč, da se rešimo in da bomo spet hodili k Njemu in bili podobni Jezusu! Advent je, ko pričakujemo Rojstvo Našega Oderešenika inn Učenika. Zaupajmo Bogu in se Veselimo, zakaj Veliko je Naše Veselje v Bogu, ki nam Daje Moč in nas Odrešuje iz Božje Ljubezni, ki ne mine nikdar!

    Odlomek iz objavljenega prispevka OHRANI VESELJE IN LJUBEZEN DO JEZUSA.¨

  25. Hvala says:

    RAZMIŠLJANJE-NASVET

    JEZUS JE REKEL FAVSTINI KOWALSKI : NAJVEČJO SLAVO MI IZKAZUJEŠ, KO SE PODREJAŠ MOJI VOLJI, S TEM PA NASE PRITEGNEŠ MORJE BLAGOSLOVA (Dn 954) .
    V TRENUTKU TI LAHKO DAM VEČ, KAKOR SI TI LAHKO ZAŽELIŠ (Dn 1169).

    ČE SE PODREJAMO JEZUSOVI VOLJI, GA S TEM NAJBOLJ SLAVIMO. AMPAK V DEJANSKEM ŽIVLJENJU VSAK OD NAS LAHKO OBČUTI, DA TO NI LAHKO, JE PA MOŽNO Z GOSPODOVO POMOČJO , Z MILOSTJO, KAJTI PRI BOGU NI NIČ NEMOGOČE, PRI BOGU JE VSE MOGOČE.

    VELIKOKRAT SMO GOVORILI O IZPOLNJEVANJU BOŽJE VOLJE. PRAKTIČNO POMENI TO, DA VSAK OD NAS NAREDI VSE KAR LAHKO NAREDI SKUPAJ Z GOSPODOM , TAM KAMOR SMO POSTAVLJENI V ŽIVLJENJU S SVOJIMI TALENTI IN DOBRINAMI, KI SMO JIH PREJELI OD GOSPODA, DA IZPOLNIMO NJEGOV NAČRT. VIDIMO, DA V TEH ČASIH STISKE IN PREIZKUŠNJE JE POTREBNO VZTRAJATI Z GOSPODOM, KAJTI ČE VZTRAJAMO V STISKI IN PREIZKUŠNJI Z NJIM , IZPOLNJUJEMO NJEGOVO VOLJO. NE Z GODRNJANJEM IN KRITIZIRANJEM, KER ON ODLOČA O VSEM.

    VČASIH PA GOSPOD NEKATERIM LJUDEM IZRAZI SVOJE ŽELJE IN VOLJO ŠE POSEBEJ ZA OPRAVLJANJE DOLOČENE NALOGE IN ČE SE TA ODZOVE GRE TJA KAMOR GA POŠLJE GOSPOD. LAHKO JE TO TUDI, DA ZAPUSTI DOMOVINO, DRUŽINO ITD….

    DA LAHKO IZPOLNJUJEMO GOSPODOVO VOLJO ,MU JE POTREBNO IZROČITI VSE NAŠE SAMOVOLJNE ODLOČITVE, KI NAS NOTRANJE HROMIJO IN ZAPIRAJO DELOVANJU SVETEGA DUHA, SVOJO UPORNOST, TRDO SRCE. ČE HOČEMO, DA BO JEZUS ZARES GOSPODAR NAŠIH ŽIVLJENJ, NE MORE BITI NAŠ GOSPOD NIHČE DRUG, NITI MI SAMI. ODPOVEDATI SE JE POTREBNO STVAREM ZARADI JEZUSA , ČE NE MU NE DOPUSTIMO, DA BI VZEL V POSEST NAŠE ŽIVLJENJE.

    TO JE PRAKTIČNO IZPOLNJEVANJE VSAKODNEVNIH DOLŽNOSTI TAM KJER SMO. NI SE PA LAHKO VSAK DAN PRILAGAJI LJUDEM DOMA V DRUŽINI, V SLUŽBI, NA CESTI, V DRŽAVI IN V SVETU. VSAK ČLOVEK JE UNIKAT, VSAK IMA SVOJ SPECIFIČEN KARAKTER ITD. POTREBNO JE OGROMNO PRILAGAJANJA, POTRPLJENJA, DA ČLOVEK IZPOLNJUJE BOŽJO VOLJO, AMPAK SAMI NE MOREMO NIČESAR BREZ BOŽJE POMOČI.

    STE KDAJ RAZMIŠLJALI, KAKO SMO RAZLIČNI IN V TEJ RAZLIČNOSTI, KI NAM JO JE GOSPOD DAL DOPOLNJUJEMO DRUG DRUGEGA, SESTAVLJAMO ŽIVLJENJSKI MOZAIK?. ČE BI NAPRIMER DALI ENEMU MILIJONU LJUDI ENAKO MOKO, VODO IN SOL, NITI DVA ČLOVEKA OD TEGA MILIJONA LJUDI NE BI SPEKLA ENAK KRUH. KRUH OD VSAKEGA ČLOVEKA BI BIL UNIKATEN, TAKO KOT SO ROKE VSAKEGA ČLOVEKA UNIKATNE.

    BOG JE REKEL PO PREROKU SIRAHU: OTROK , ČE SE PRIBLIŽUJEŠ, DA BI SLUŽIL GOSPODU PRIPRAVI SVOJO DUŠO NA PREIZKUŠNJO. VZRAVNAJ SVOJE SRCE IN VZTRAJAJ, NE PRENAGLI SE V TRENUTKU SPOPADA. NJEGA SE DRŽI IN SE NE UMIKAJ, DA BOŠ NAZADNE POVIŠAN. VSE, KAR PRIDE NADTE, SPREJMI, POTRPI, KADAR TE DOLETI PONIŽANJE, ZAKAJ V OGNJU SE PREIZKUŠA ZLATO, TISTI, KI SO BOGU POVOLJI , V PEČI PONIŽANJA.
    V BOLEZNI IN REVŠČINI SE ZANAŠAJ NANJ . ZANAŠAJ SE NANJ PA SE BO ZATE ZAVZEL, URAVNAVAJ SVOJA POTA IN UPAJ VANJ. (Sir -prvi del 2, 1-6).
    ———————————————————————————————————————————————————
    RES JE, POTREBNO JE POTRPETI. OD ZAČETKA JE TEŽKO, POTEM PA GRE ČEDALJE LAŽJE, Z GOSPODOM ZMOREMO VSE.
    ČE POSLUŠAMO PRIČEVANJA LJUDI, KI SO BILI NA “DNU” IN SO OKLENILI GOSPODA, KAKO JE SPREMENIL NJIHOVA ŽIVLJENJA, PA NE SAMO NJIHOVA, TUDI NJIHOVE DRUŽINE, SORODNIKE.

    JEZUS JE REKEL FAVSTINI KOWALSKI– MILOSTI, KI TI JIH DAJEM, NISO SAMO ZATE, AMPAK ZA VELIKO ŠTEVILO LJUDI (Dn723).

    JEZUS JE DAL LJUDEM TALENTE IN TISTI, KI JE PREJEL PET TALENTOV JE CELOTA, PRAV TAKO JE CELOTA TUDI ZA TISTEGA , KI JE PREJEL DVA TALENTA, PRI BOGU JE VSE POPOLNO IN V HARMONIJI IN NI NIČESAR KAR BI DODAJALI.

    ČE IMAMO STANOVANJE, ALI HIŠO, AVTO, SLUŽBO, DRUŽINO, ITD, ALI PA TUDI NE, VSE SMO PREJELI OD BOGA. SVETI PAVEL JE REKEL:KAJ IMAŠ ČLOVEK, KAR NI OD BOGA, KER JE VSE KAR SI PREJEL OD BOGA.

    ZATO RAZMISLIMO IN GOSPODA PROSIMO , DA BOMO ZBIRALI ZAKLADE ZA NEBESA, ON NAM BO VSE DRUGO NAVRGEL IN ŠE VEČ NAM BO NAVRGEL, KOT SMO GA PROSILI.

  26. Miro says:

    OPRAVIČENJE JE NAJODLIČNEJŠE DELO BOŽJE LJUBEZNI. JE USMILJENO IN ZASTONJSKO, NEDOLGOVANO DELOVANJE BOGA, KI IZBRIŠE NAŠE GREHE IN NAS NAPRAVI PRAVIČNE IN SVETE V VSEM NAŠEM BITJU!

    Priporočimo se Svetemu Duhu s prošnjo, naj nam pomaga pri branju in premišljevanju Kompendija Katekizma katoliške Cerkve, ki v strnjeni obliki vsebuje vse bistvene in temeljne prvine vere Cerkve.

    Pridi, Sveti Duh, napolni srca svojih
    vernih in vžgi v njih ogenj svoje ljubezni.
    Pošlji svojega Duha in prerojeni bomo in
    prenovil boš obličje zemlje.

    Molimo! Bog naš Oče, Sveti Duh nas
    razsvetljuje in uči. Naj nam pomaga, da
    bomo v življenju spoznali, kaj je prav, in
    vselej radi sprejemali njegove spodbude.
    Po Kristusu našem Gospodu. Amen.

    Kaj je opravičenje?
    Opravičenje je najodličnejše delo božje ljubezni. Je usmiljeno in zastonjsko, nedolgovano delovanje Boga, ki izbriše naše grehe in nas napravi pravične in svete v vsem našem bitju. To se zgodi po milosti Svetega Duha, katero nam je prislužil Kristus s svojim trpljenjem in se nam daje s krstom. Opravičenje omogoči človekov svoboden odgovor, to je vero v Kristusa in sodelovanje z milostjo Svetega Duha.

    Kaj je milost, ki opravičuje?
    Milost je nezaslužen dar, ki nam ga Bog daje, da bi nas napravil deležne svojega troedinega življenja in zmožne delovati po njegovi ljubezni. Imenuje se habitualna milost ali posvečujoča ali pobožanstvujoča milost, ker nas posvečuje in pobožanstvuje. Je nadnaravna, ker je popolnoma odvisna od podarjene pobude Boga in presega zmožnosti človekovega razuma in moči. Torej se izmika našemu izkustvu.

    Kakšne druge oblike milosti so?
    Poleg habitualne milosti so še: dejanske milosti (priložnostni darovi); zakramentalne milosti (darovi, lastni vsakemu zakramentu); posebne milosti in karizme (ki imajo za cilj skupni blagor Cerkve), med katerimi so stanovske milosti, ki spremljajo izvrševanje cerkvenih služb in dolžnosti krščanskega življenja.

    Kakšen je odnos med milostjo in človekovo svobodo?
    Milost prehiteva, pripravlja in vzbuja človekov svoboden odgovor. Odgovarja na globoka hrepenenja človekove svobode, jo vabi k sodelovanju in privede do njene popolnosti.

    Kaj je zasluženje?
    Zasluženje je tisto, kar daje pravico do nagrade za dobro dejanje. V razmerju do Boga človek sam po sebi ne more zaslužiti ničesar, ker je vse prejel zastonj od njega. Vendar mu Bog daje možnost, da si pridobi zasluženja v zedinjenju s Kristusovo ljubeznijo, ki je vir naših zasluženj pred Bogom. Zasluženja naših dobrih del je treba zato pripisovati najprej božji milosti in nato človekovi svobodni volji.

    Katere dobrine moremo zaslužiti?
    Ob nagibanju Svetega Duha moremo zase in za druge zaslužiti vse milosti, ki so koristne za doseganje večnega življenja, kakor tudi vse časne dobrine, ki so za nas primerne po božjem načrtu. Nihče si ne more zaslužiti prve milosti, ki je na začetku spreobrnjenja in opravičenja.

    Ali smo vsi poklicani h krščanski svetosti?
    Vsi verujoči so poklicani h krščanski svetosti. Svetost je polnost krščanskega življenja in popolnost ljubezni ter se udejanja v notranjem zedinjenju s Kristusom in po njem s sveto Trojico. Pot kristjanovega posvečenja, potem ko je šla prek križa, bo imela svojo dovršitev v končnem vstajenju pravičnih, ko bo Bog vse v vsem.

    (Kompendij KKC, 422-428)

    Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

  27. Hvala says:

    RAZMIŠLJANJE -NASVET

    MOGOČE SE VAM BO ZDELO PISANJE FRANCOSKIH DVEH JEZUITOV V KNJIGI- BOŽJA PREVIDNOST TEŽKO DOJEMLJIVO. VENDAR , ČE HOČEMO NEKAJ RAZUMETI, PROSIMO GOSPODA ZA DAR MODROSTI. DAR MODROSTI JE MILOST, DAR , KI NAM GA DAJE GOSPOD, DA POGLEDAMO IN VIDIMO ŽIVLJENJE Z NJEGOVOMI OČNI-BOŽJIMI, NE S ČLOVEŠKIMI.

    FRANCOSKA JEZUITA STA SE SPRAŠEVALA KAKO RAZUMETI TRPLJENJE. ODGOVORE STA NAŠLA V SVETEM PISMU IN ŽIVLJENJU SVETNIKOV.

    PA POGLEJMO , RAZMIŠLJAJMO IN POVEJMO S PREPROSTIMI BESEDAMI. KAKO BI BOG BIL BOG, ČE NE BI IMEL VSE POD NADZOROM IN O VSEM ODLOČAL, ČE PA JE ON USTVARIL SVET, LJUDI, ŽIVALI, ČE ODLOČA O NAJMANJŠI STVARI, CELO LASE NA VSAKI GLAVI ČLOVEKA IMA PREŠTETE. KDO MU BO UKAZOVAL, KOMU BO DAJAL ODGOVOR, KDO JE VIŠJI OD NJEGA, KDO LAHKO ODPRE, KAR JE ON ZAPRL, ITD…??? ZAKAJ SE MU LJUDJE NE IZROČIJO, TUDI NEKATERI VERNI NE? ČESA SE BOJIJO?

    SVETNICA FAVSTINA JE NAPISALA, KO JE IMELA VIDENJE PEKLA, DA JI JE SATAN NAGAJAL IN SE JEZIL NA NJO, OZ. SO SE JEZILI HUDOBCI ,VENDAR SO JO UBOGALI, KER JE JEZUS TO UKAZAL. BREZ DOPUŠČENJA BOGA NAM NOBEDEN NA SVETU NE MORE NIČESAR STORITI, NITI SATAN.

    KO JE FAVSTINA JEZUSA VPRAŠALA, ZAKAJ JE KLJUB NJEGOVEMU USMILJENJU TOLIKO LJUDI V PEKLU, JI JE REKEL: MOJE USMILJENJE TEGA NOČE, TODA MOJA PRAVIČNOST TO ZAHTEVA. USMILJENJE IN PRAVIČNOST STA Z
    ——————————————————————————————————————————————————
    ROKO V ROKI TOREJ TISTA KRITERIJA, PO KATERIH BO PO SMRTI SOJEN VSAK ČLOVEK.

    FAVSTINA JE NAPISALA, DA JEZUS PRI UMIRANJU VSAKI DUŠI DA SVETLI NOTRANJI TRENUTEK- ČE DUŠA HOČE, SE IMA MOŽNOST VRNITI K BOGU. TODA POGOSTO SO DUŠE TAKO ZELO TRDOVRATNE, DA ZAVESTNO IZBEREJO PEKEL.

    ČE SE VPRAŠAMO, KAKO JE MOGOČE, DA KLJUB VSEJ OČITNOSTI NEKATERI ŠE VEDNO RAJE IZBEREJO GREH, TEMO IN SATANA, KOT PA BOGA, NA TO ODGOVARJA AMERIŠKI REDOVNIK THOMAS MERTON, KI PIŠE: HUDIČ NI NEUMEN, LJUDEM ZNA DO NEBES VSILITI TAKA ČUSTVA, KOT BI JIH SICER MORALI OBČUTITI DO PEKLA. LJUDI PRIPRAVI DO TEGA, DA SE BOLJ USTRAŠIJO MILOSTI KOT GREHA. ČLOVEK PA JE TAKO UBOG NA RAZUMU, ZADOSTUJE MU, DA GA NEKAJKRAT MRZLO SPRELETI PO HRBTU IN ŽE NI VEČ SPOSOBEN JASNO VIDETI RESNICE O ČEMER KOLI. NIHČE NE GRE TJA NA SILO. TISTI, KI SE TAM ZNAJDEJO SO SI PEKEL IZBRALI SAMI.

    DO PEKLA JIH PRIPELJE IZZIVANJE IN UPOR PROTI DELOVANJU BOŽJE PREVIDNOSTI IN MILOSTI.
    ——————————————————————————————————————————————————-
    S TEM, KO JIH BOG OBSODI, SAMO POTRDI NJIHOVO ODLOČITEV.

    SESTRA FAVSTINA JE ZAKLJUČILA TAKOLE: VSAK , KDOR SE PREDA BOŽJEMU USMILJENJU, BO REŠEN.
    ::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::
    TUDI, ČE BODO NJEGOVI GREHI RDEČI KOT ŠKRLAT, LAHKO POSTANEJO BELI KOT SNEG. POGOJ JE ZGOLJ ČLOVEKOVA SVOBODNA PRIVOLITEV BOGU IN ZAUPANJE V TO VELIKO BOŽJE USMILJENJE.
    ——————————————————————————————————————————————————–
    ———————————————————————————————————————————————————
    VIDITE, SAMI LJUDJE NE MOREMO NIČESAR, MI SMO USTVARJENA BITJA. ZATO TUDI VEDNO POUDARJAM, ČE SE SVOBODNO IZROČIMO BOGU V NJEGOVO USMILJENJE, BO ON POSKRBEL ZA NAS, NAM KAZAL POT, NAS DVIGOVAL IZ NAŠIH GREHOV , UČIL, KREPČAL IN OČIŠČEVAL, TAKO KOT BO ON TO ŽELEL, NE PA, DA MI NA SVOJO PEST IN S SVOJO SILO NEKAJ IZSILJUJEMO , PREHITEVAMO BOŽJI ČAS IN DELAMO PO SVOJIH NAČRTIH, NAMESTO, DA SE PREPUSTIMO BOŽJI PREVIDNOSTI , NJEGOVEMU USMILJENJU.

    DA PA TO DOSEGAMO JE POTREBNO MOLITI, MOLITI, MOLITI. ČIM BOLJ SE ČLOVEK PRIBLIŽUJE SVETLOBI- BOGU, PO PREDHODNEM NJEGOVEM OČIŠČEVANJU ČLOVEKA OD GREHA IN POSLEDIC GREHOV , TEMBOLJ ČLOVEK VIDI RESNICO, KI MU JE BILA PREJ ZAKRITA. KO PA JE RESNICA ZAKRITA, ČLOVEK MISLI IN DELA PO SVOJE. , ZATO TUDI PADA GLOBLJE IN GLOBLJE. VENDAR NI PREPOZNO, SAMO VRZIMO SE V BOŽJI OBJEM, TAKO KOT STA NAPISALA FRANCOSKA JEZUITA.

    NEKOČ JE FAVSTINA V SVOJI SOBICI POZIMI ZAGLEDANA NA PODU MAJHNEGA ČRVIČKA. VPRAŠALA SE JE OD KOD SE JE VZEL. TAKOJ JE ZASLIŠALA JEZUSA, KI JI JE REKEL, “POGLEJ KAKO SKRBIM ZA TEGA MAJHNEGA ČRVIČKA IN GA VZDRŽUJEM, KAKO NE BOM SKEBEL ZA LJUDI !”

    MI LJUDJE RES PREMALO ZAUPAMO V GOSPODA, V NJEGOVO VODSTVO, POMOČ IN NJEGOVO REŠITEV. KO ŽIVLJENJSKE PREIZKUŠNJE TRAJAJO DALJ ČASA, BO ČLOVEK, KI SE NI OKLENIL MOČNO GOSPODA ,IZGUBIL UPANJE, ODALJIL SE BO, NE BO VIDEL SMISLA, NITI REŠITVE, VENDAR, ČE BO V GOSPODOVIH ROKAH IN BO NJEMU ZAUPAL, SE TO NE BO ZGODILO.

    ZATO JE TAKO POMEMBNO KOT ŽE REČENO VSAKODNEVNO IZROČANJE IN VPLETANJE GOSPODA V NAŠA ŽIVLJENJA, POGOVARJANJE Z NJIM, DEBATIRANJE ITD…MOGOČE GOSPOD NE BO TAKOJ ODGOVORIL, MORAMO PA PONIŽNO ČAKATI, KDAJ BO ON TO ŽELEL PO NJEGOVI ODLOČITVI.

    ČE VAS V SLUŽBI LJUDJE OPRAVLJAJO, VAM NAGAJAJO, ŽALOSTIJO ITD..ZAKAJ BI SE JEZILI NA NJIH, JIH ZANIČEVALI ALI CELO SOVRAŽILI? IZROČITE TO GOSPODU, ODPUSTITE JIM IN JIH BLAGOSLAVLJAJTE V JEZUSOVEM IMENU.
    BOG NI VZROK GREHA, KI GA DELA VAŠ SOVRAŽNIK S TEM, DA VAS TRPINČI, MARVEČ JE VZROK MUKE, KI VAM JO SOVRAŽNIK PRIZADEVA S TEM, DA GREŠI, STA REKLA FRANCOSKA JEZUITA .

    ZAKAJ BI VAS BILO STRAH, ČE VAM LJUDJE GROZIJO? ČE SE CEL SVET POSTAVI PROTI VAM, KAJ VAM MORE ČLOVEK NAREDITI, ČE JEZUS NE DOVOLI , DA SE VAS DOTAKNEJO?! KDO SPLOH BI LAHKO ŠKODIL S SVOJO MOČJO NAM LJUDEM BREZ ODOBRITVE BOGA? KDO NA SVETU? GA NI! ZATO JE TAKO POMEMBNO, DA SMO V BOŽJIH ROKAH, DA SODELUJEMO Z GOSPODOM, KER BREZ MILOSTI GOSPODOVE NE ZMOREMO NITI KORAKA.

    ZATO SE NE BOJTE ZASRAMOVANJA OD LJUDI IN NJIHOVIH GROŽENJ, NOBEDEN VAM NE MORE NIČESAR BREZ ODOBRITVE BOGA. NE JEZITE SE NA NJIH, KAJTI POTEM BI SE JEZILI NA BOGA, NE ZAVIDAJTE LJUDEM, KI IMAJO VEČ OD VAS IN DRUGAČNE SPOSOBNOSTI, KAJTI VSE LJUDI JE USTVARIL GOSPOD PO SVOJEM NAČRTU.

  28. Hvala says:

    VRZIMO SE V BOŽJE NAROČJE (nadaljevanje- napisal sveti CLAUDE LA COLOMBIERE )
    —————————————————————————————————————

    DOMNEVAM NA PRIMER, DA SE JE NEKI KRISTJAN S PREMIŠLJEVANJEM IN RAZSVETLJENJEM , KI GA JE PREJEL OD BOGA, OSVOBODIL VSEH ILOZIJ SVETA, PRIZNAVA, DA JE VSE SAMO NIČEVOST, DA MU NIČ NE MORE NAPOLNITI SRCA, DA JE TISTO, KAR SI JE NAJBOLJ VROČE ŽELEL, POGOSTO VIR SKRAJNO MUČNIH TEGOB; DA S TEŽAVO RAZLOČUJEMO, KAJ NAN KORISTI IN KAJ NAM ŠKODI, KER STA DOBRO IN SLABO SKORAJ POVSOD POMEŠANA, IN KER JE TO, KAR JE BILO VČERAJ ZA NAS NAJBOLJŠE, DANES NAJSLABŠE; PA DA GA NJEGOVE ŽELJE SAMO TRPINČIJO, DA GA PRIZADEVANJA ZA USPEH IZČRPAVAJO IN VČASIH CELO ŠKODIJO NJEGOVIM NAMENOM, NAMESTO DA BI SE URESNIČEVALI; DA JE KONEC KONCEV NUJNO, DA SE IZPOLNI BOŽJA VOLJA, IN DA SE NE ZGODI NIČ, ČESAR NE UKAŽE BOG, PA DA GLEDE NAS NE MORE UKAZATI NIČESAR, KAR NAM NE BI BILO V PRID.

    ČE PO VSEH TEH VIDIKIH ŠE PREDPOSTAVLJAM, DA SE KOT NA SLEPO VRŽE V NAROČJE BOGU, SE MU PREPUSTI TAKO REKOČ BREZPOGOJNO IN BREZ ZADRŽKOV, POVSEM ODLOČEN, DA SE ZANESE NANJ V VSEM, IN DA SI NE ŽELI NIČESAR VEČ IN SE NE BOJI NIČESAR VEČ, SKRATKA DA NE BO ŽELEL NIČESAR VEČ, KAR ŽELI, IN DA BO ŽELEL VSE, KAR ŽELI ON, POTEM PRAVIM, DA JE TA SREČNI ČLOVEK OD TEGA TRENUTKA POPOLNOMA SVOBODEN, NE MORE BITI VEČ NE OVIRAN NE PRISILJEN IN NI NA SVETU NE OBLASTI NE MOČI, KI BI SE MOGLA ZNAŠATI NAD NJIM ALI GA ZA TRENUTEK VZNEMIRITI.
    ——————————————————————————————————————————————————
    TODA ALI ČLOVEK, NA KATEREGA NAREDIJO DOBRE IN SLABE STVARI ENAK VTIS, NI IZMIŠLJIJA.? NE, NIKAKOR NI IZMIŠLJIJA; POZNAM OSEBE, KI SO ENAKO ZADOVOLJNE V BOLEZNI IN ZDRAVJU, V BOGASTVU IN POMANJKANJU; POZNAM CELO TAKE, KI IMAJO RAJE POMANJKANJE IN BOLEZEN KOT BOGASTVO IN ZDRAVJE.

    SICER PA NI RESNIČNEJŠEGA OD TEGA, KAR VAM POVEM ZDAJ:KOLIKOR SE PODVRŽEMO VOLJI BOGA, TOLIKO JE USTREŽLJIV DO NAŠIH ŽELJA.
    ——————————————————————————————————————————————————–
    ——————————————————————————————————————————————————–
    ZDI SE, DA BRŽ KO SE TRUDIMO SAMO ZA TO, DA BI GA UBOGALI, SI PRIZADEVA LE ŠE TO, DA BI NAM USTREGEL: NE LE DA USLIŠI NAŠE PROŠNJE, MARVEČ JIH ŽE VNAPREJ USTREŽE; NA DNO SRCA GRE ISKAT PRAV TISTE ŽELJE, KI JIH SKUŠAMO POTLAČITI, DA BI MU BILI VŠEČNI, IN JIH VSE PREKOSI.
    ——————————————————————————————————————————————————–
    :::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::
    IN KONČNO , SREČA TISTEGA, ČIGAR VOLJA JE PODVRŽENA VOLJI BOGA, JE TRAJNA, NESKALJENA, VEČNA SREČA.
    :::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::
    NOBENA BOJAZEN NE SKALI NJEGOVE BLAŽENOSTI, KER JE NE MORE PREGNATI NOBENA NESREČA.
    ::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::
    PREDSTAVLJAM SI GA KOT ČLOVEKA, KI SEDI NA PEČINI SREDI OCEANA; VIDI PRIHAJATI NAJSILOVITEJŠE VALOVE, NE DA BI SE USTRAŠIL, Z UŽITKOM JIH OPAZUJE IN ŠTEJE , KO SE LOMIJO OB NJEGOVIH NOGAH; NAJ JE MORJE MIRNO ALI RAZBURKANO , NAJ VETER ŽENE VALOVE Z ENE STRANI IN JIH ODBIJA Z DRUGE, JE ENAKO NEPREMIČEN, SAJ JE KRAJ, NA KATEREM SEDI, TRDEN IN NEOMAJEN.

    OD TOD PRIHAJA TA MIR, TA SPOKOJNOST, TA ZMERAJ VEDRI OBRAZ IN TO VEDNO ENAKO RAZPOLOŽENJE, KI JIH OPAŽAMO V PRAVIH SLUŽABNIKIH BOGA .
    :::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

  29. Miro says:

    V BOGOSLUŽNEM LETU JE ADVENT PRVA ETAPA NA VZPONU ODREŠENJSKE POTI; HREPENIMO PO ODREŠENJU!

    Bogoslužno leto je kot okvir, v katerega je postavljeno vse bogato doživljanje našega krščanskega življenja. Človek že od nekdaj meri tok svojega doživljanja v času z dnevi, tedni in leti. Vrtenje zemlje okrog sonca, potovanje planetov in galaksij skozi neskončne daljave … vse je potopljeno v skrivnost dogajanja, v skrivnost časa. Kot ljudje se počutimo nebogljene. Kot kristjani pa osmišljamo svoje življenje, dogajanje in čas v luči Kristusovega učlovečenja. V Kristusu spoznavamo božji odrešenjski načrt. V bogoslužju podoživljamo njegovo učlovečenje, njegovo smrt in vstajenje. V bogoslužnem letu postaja Kristus med nami navzoč, živ in dejaven. Prva etapa na vzponu odrešenjske poti je advent. Hrepenimo po odrešenju; pričakujemo Odrešenika.

    (odlomek iz knjige Kruh besede, p. Lojze Bratina)

    Molimo: Slava tebi Jezus, Božji Sin, ki prihajaš k nam in nam prinašaš veselje, ljubezen, odrešenje! Ti si na poti k nam, mi smo na poti k Tebi. Prosimo Te, podari nam milost nenehnega spreobračanja in življenja po Božji volji. Naj nam bo v tem adventnem času srečanje s Teboj v dušni in telesni blagor na tem svetu, pa tudi v blagor večne sreče pri Bogu!

    Kralja, ki prihaja, pridite, molimo!

  30. Hvala says:

    KADAR NAS BOG PREIZKUŠA (nadaljevanje- napisal sveti CLAUDE LA COLOMBIERE)
    ———————————————————————————————————-
    ČE BI BILI RADI PREPRIČANI, DA IMA BOG V VSEM, KAR DOVOLI, IN V VSEM, KAR SE VAM ZGODI, PRED OČMI SAMO VAŠE RESNIČNE KORISTI, SAMO VAŠO VEČNO BLAŽENOST, ZA TRENUTEK PREMISLITE, KAJ JE STORIL ZA VAS.

    ZDAJ STE HUDO POTRTI; POMISLITE NA TO, DA JE TEMU VZROK PRAV TISTI, KI JE HOTEL VSE ŽIVLJENJE PREBITI V MUKAH , DA BI VAM, PRIHRANIL VEČNE MUKE; PRAV TISTI , ČIGAR ANGEL JE ZMERAJ OB VAS, BEDI PO NJEGOVEM UKAZU NAD VAŠIMI POTMI IN SI PRIZADEVA ODVRNITI VSE, KAR BI LAHKO RANILO VAŠE TELO ALI OMADEŽEVALO VAŠO DUŠO.

    POMISLITE NA TO, DA VAS V TEJ TEŽAVI IZPOSTAVLJA TISTI, KI NA NAŠIH OLTARJIH NEPRENEHOMA MOLI IN SE ŽRTVUJE TISOČKRAT NA DAN, DA BI SE POKORIL ZA VAŠE ZLOČINE IN POMIRIL JEZO SVOJEGA OČETA, KI MU JO VZBUJATE
    ——————————————————————————————————————————————————
    DA JE TO TISTI, KI PRIHAJA DO VAS S TOLIKO DOBROTE V ZAKRAMENTU EVHARISTIJE, TISTI, KI JE NAJBOLJ VESEL, KO SE POGOVARJA Z VAMI.

    KAKŠNA NEHVAČEŽNOST PO TAKO VELIKIH ZNAMENJIH LJUBEZNI, DA MU ŠE ZMERAJ NEZAUPAMO IN DVOMIMO, ALI NAS OBISKUJE ZATO, DA BI NAM STORIL DOBRO ALI NAM ŠKODOVAL!

    VENDAR ME SUROVO TEPE, DAJE MI MOČNEJE ĆUTITI SVOJO ROKO NAD MANO!-ČESA SE VAM JE BATI OD ROKE , KI
    ———————————————————————————————————-
    JE BILA PREBODENA IN KI SE JE PUSTILA ZA VAS PRIBITI NA KRIŽ?-

    -SILI ME HODITI PO TRNOVI POTI!- ČE PA NI DRUGE, KI VAS POPOELJE V NEBESA, NESREČNIKA. BI BILI RAJE ZA
    ————————————————
    VEČNO POGUBLJENI, KOT PA DA BI TRPELI KRATEK ČAS? ALI SE NI TE POTI DRŽAL PRED VAMI IN IZ LJUBEZNI DO VAS? ALI NAJDETE NA NJEJ EN SAM TRN, KI GA NI ZAZNAMOVAL, KI GA NI PORDEČIL S SVOJO KRVJO?-

    – PONUJA MI KELIH POLN GRENKOBE, -DA, A POMISLITE, DA VAM GA PONUJA VAŠ ODREŠENIK; KER VAS TOLIKANJ
    —————————————————–
    LJUBI , KAKO BI SE MOGEL ODLOČITI ZA TO, DA RAVNA Z VAMI STROGO, ČE NE BI BILO TO IZJEMNO KORISTNO ALI NUJNO POTREBNO? MI KRISTJANI ZAVRAČAMO KELIH, KI GA JE PRIPRAVIL NAŠ NEBEŠKI UČITELJ SAM, DRZNEMO SI GA RAZŽALITI DO TE MERE!

    PROSIM, DA NE POZABITE TEGA PREMISLEKA; ČE SE NE MOTIM, ZADOSTUJE NAMREČ , DA Z NJEGOVO POMOČJO SPREJMEMO IN VZLJUBIMO UKREPE BŽJE VOLJE, ČEPRAV SE NAM ZDIJO ŠE TAKO NEPRIJETNI.
    TAKO SI NAMREČ ZANESLJIVO ZAGOTOVIMO SREČO ŽE V TEM ŽIVLJENJU (Prepis iz knjige Božja Previdnost)

    https://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/knjiga/bozja-previdnost?Open

    ————————————————–

  31. Hvala says:

    JEZUS JE REKEL:KAJTI ZAPISANO JE : KAKOR JAZ ŽIVIM PRAVI GOSPOD, SE BO PRED MANO UPOGNILO VSAKO KOLENO
    IN VSAK JEZIK BO SLAVIL BOGA (Rim 14 ,10)

  32. Miro says:

    NRAVNA POSTAVA JE DELO BOŽJE MODROSTI. ČLOVEKU PREDPISUJE POTI, PRAVILA VEDENJA, KI PELJEJO K OBLJUBLJENI BLAŽENOSTI, IN PREPOVEDUJE POTA, KI ODDALJUJEJO OD BOGA!

    Priporočimo se Svetemu Duhu s prošnjo, naj nam pomaga pri branju in premišljevanju Kompendija Katekizma katoliške Cerkve, ki v strnjeni obliki vsebuje vse bistvene in temeljne prvine vere Cerkve.

    Pridi, Sveti Duh, napolni srca svojih
    vernih in vžgi v njih ogenj svoje ljubezni.
    Pošlji svojega Duha in prerojeni bomo in
    prenovil boš obličje zemlje.

    Molimo! Bog naš Oče, Sveti Duh nas
    razsvetljuje in uči. Naj nam pomaga, da
    bomo v življenju spoznali, kaj je prav, in
    vselej radi sprejemali njegove spodbude.
    Po Kristusu našem Gospodu. Amen.

    Kaj je nravna postava?
    Nravna postava je delo božje modrosti. Človeku predpisuje poti, pravila vedenja, ki peljejo k obljubljeni blaženosti, in prepoveduje pota, ki oddaljujejo od Boga.

    V čem obstaja naravna nravna postava?
    Naravna nravna postava, od Stvarnika vpisana v srce vsakega človeka, obstaja v deležnosti pri božji modrosti in dobroti. Izraža osnovni nravni čut, ki omogoča človeku, da z razumom razlikuje dobro in zlo. Naravna postava je splošno veljavna in nespremenljiva, je temelj osnovnih človekovih dolžnosti in pravic, kakor tudi človeške družbe in same civilne postave.

    Ali vsi dojemajo to postavo?
    Zaradi greha naravne nravne postave ne dojemajo vsi vedno in ne z enako jasnostjo in neposrednostjo.

    Kakšno je razmerje med naravno postavo in starozavezno postavo?
    Starozavezna postava je prva stopnja razodete postave. Izraža mnoge resnice, ki so naravno dostopne razumu in tako v odrešenjskih zavezah najdejo svojo potrditev in verodostojnost. Njeni nravni predpisi, ki so povzeti v desetih božjih zapovedih, polagajo temelje človekove poklicanosti. Prepovedujejo to, kar nasprotuje ljubezni do Boga in bližnjega, in predpisujejo to, kar je za ljubezen bistveno.

    Kako se starozavezna postava uvršča v načrt odrešenja?
    Starozavezna postava omogoča spoznati mnoge resnice, ki so dostopne razumu. Kaže na to, kaj je treba in česa se ne sme storiti. Kot moder vzgojitelj pa zlasti pripravlja in razpoloži človeka za spreobrnjenje in sprejem evangelija. Starozavezna postava je sveta, duhovna in dobra. A vendarle je še nepopolna, ker ne daje sama od sebe moči in milosti duha za njeno izpolnjevanje.

    Kaj je nova postava ali evangeljska postava?
    Nova postava ali evangeljska postava, ki jo je Kristus razglasil in uresničil, je polnost in dovršitev božje postave, naravne in razodete. Povzeta je v zapovedi, naj ljubimo Boga in bližnjega, in naj se ljubimo, kakor nas je ljubil Kristus. Je tudi notranja stvarnost v človeku: milost Svetega Duha, ki omogoča takšno ljubezen. Je “postava svobode” (Jak 1,25), ker nas nagiblje, da delujemo spontano na pobudo ljubezni.

    Kje najdemo novo postavo?
    Novo postavo najdemo v vsem Kristusovem življenju in oznanjevanju ter nravni katehezi apostolov: govor na gori je njen glavni izraz.

    (Kompendij KKC, 415-421)

    Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

  33. Hvala says:

    ZAUPLJIVA PREPUSTITEV BOŽJI VOLJI (napisal SVETI CLAUDE LA COLOMBIERE)

    TOLAŽILNE RESNICE -(zakaj bi morali prenehati godrnjati ob vseh nesrečah in izgubah)
    _______________________________________________________________

    ENA NAJTRDNEJŠIH IN NAJBOLJ TOLAŽILNIH RESNIC. KI NAM JE BILA KDAJ ODKRITA (Z IZJEMO GREHA), JE, DA SE NAM NA ZEMLJI NE ZGODI NIČ, ČE TEGA NOČE BOG; BOG PODELJUJE BOGASTVO IN BOG POŠILJA REVPČINO; ČE STE BOLNI, JE BOG VZROK VAŠE BOLEZNI; ČE OZDRAVITE, VAM JE ZDRAVJE VRNIL BOG; ČE ŽIVITE, STE TA VELIKI BLAGOR DOLŽNI LE BOGU; IN KO BO SMRT KONČALA VAŠE ŽIVLJENJE, VAM BO SMRTNI UDAREC ZADALA NJEGOVA ROKA.

    TODA KO NAS NADLEGUJEJO HUDOBNEŽI, ALI MORAMO KRIVDO ZA TO POTEMTAKEM PRIPISATI BOGU? DA, SPET MORATE ZA ZLO, KI GA PRENAŠATE, OBTOŽEVATI SAMO NJEGA.

    BOG NI VZROK GREHA, KI GA DELA VAŠ SOVRAŽNIK S TEM, DA VAS TRPINČI, MARVEČ JE VZROK MUKE, KI VAM JO SOVRAŽNIK PRIZADEVA S TEM, DA GREŠI.

    VAŠEMU SOVRAŽNIKU NI BOG NAVDIHNIL SPRIJENE ŽELJE, DA VAM ŠKODUJE, MU JE PA DAL MOČ ZA TO. NIKAR NE DVOMITE: ČE DOŽIVITE KAKŠNO NADLOGO, VAS JE PRIZADEL SAM BOG. KO BI SE VSI LJUDJE ZAROTILI PROTI VAM, VAS NE BI NIKOLI PREMAGALI, ČE STVARNIK TEGA NE BI HOTEL, ČE SE JIM NE BI PRIDRUŽIL, ČE JIM NE BI DAL MOČI IN MOŽNOSTI, DA IZPOLNIJO SVOJE SLABE NAKLEPE.

    ODREŠENIK SVETA JE REKEL PILATU:” NAD MANO NE BI IMEL NOBENE MOČI, ČE TI NE BI BILA DANA OD ZGORAJ.”TAKO BI LAHKO REKLI DEMONOM IN LJUDEM, CELO TISTIM, KI SO BREZ RAZUMA IN ČUSTEV:”NE BOSTE ME PRIZADELI, NE BI ME NADLEGOVALI, KOT ME, ČE TEGA NE BI UKAZAL BOG; ON VAS POŠILJA , ON VAM DAJE MOČ, DA ME SKUŠATE IN MUĆITE. NAD MANO NE BI IMELI NOBENE MOČI , ČE VAM NE BI BILA DANA OD ZGORAJ. ”

    ČE BI KDAJ PA KDAJ RESNO RAZGLABLJALI O TEJ PLATI NAŠE VERE, BI BILO ŽE ČISTO DOVOLJ, DA PRENEHAMO GODRNJATI OB VSEH IZGUBAH IN NESREČAH , KI SE NAM PRIPETIJO.
    ——————————————————————————————————————————————————

    GOSPOD MI JE DAL DOBRINE IN PRAV ON MI JIH JE VZEL; OB IMETJE ME NI SPRAVILA NE TA STRANKA, NE TA SODNIK, NE TA TAT; S SVOJIM OBREKOVANJEM ME NI OČRNILA TA ŽENSKA; ČE JE TA OTROK UMRL , NI UMRL ZATO, KER SO Z NJIM GRDO RAVNALI ALI GA ZANEMARJALI; VSE TO JE DELO BOGA, KI NI HOTEL , DA UŽIVAM TO DALJ ČASA.

    ZANESIMO SE NA BOŽJO MODROST
    —————————————————————
    TORE JE VERSKA RESNICA, DA VODI BOG DOGODKE, ZARADI KATERIH SE PRITOŽUJEMO NA SVETU; IN ŠE VEČ; NE SMEMO DVOMITI O TEM, DA NAM KORISTI VSE SLABO, KAR NAM POŠLJE BOG. ČE BI DVOMILI, BI IZRAZILI SUM, DA BOG NIMA DOVOLJ ZNANJA, DA BI RAZLOČIL, KAJ JE UGODNO.
    ——————————————————————————————————————————————————-
    ČE V STVAREH, KI SE NAS TIČEJO, VSAK DRUGI VIDI BOLJE OD NAS, KAJ JE ZA NAS KORISTNO, KAKŠNA NOROST JE POTEM MISLITI, DA VIDIMO TO BOLJE OD BOGA SAMEGA, OD BOGA, KI NI PODVRŽRN STRASTEM, KI NAS SLEPIJO, OD BOGA, KI PRODRE V PRIHODNOST TER PREDVIDI DOGODKE IN POSLEDICE , KI JIH MORA IMETI VSAK VZROK.
    ——————————————————————————————————————————————————-
    DOBRO VESTE, DA IMAJO NAJHUJŠE NESREČE VČASIH SREČNE POSLEDICE IN NASPROTNO: NAJUGODNEJŠI USPEHI SE LAHKO KONČAJO POGUBNO.

    BOG SE PRAVZAPRAV NAJPOGOSTEJE RAVNA PO PRAVILU, DA GRE PROTI SVOJIM CILJEM PO POTEH, KI SO POVSEM NASPROTNE POTEM, KI JIH NAVADNO IZBERE ČLOVEŠKA PAMET
    ——————————————————————————————————————————————————–
    MAR SPRIČO NEVEDNOSTI, KAJ SE LAHKO ZGODI, SMEMO GODRNJATI ZARADI TEGA, KAR PRESTAJAMO Z DOVOLJENJEM BOGA”?
    ——————————————————————————————————————————————————–
    ALI SE NE BOJIMO, DA NAŠE PRITOŽBE NISO UTEMELJENE IN DA SE PRITOŽUJEMO , KO BI IMELI VEČ VZROKA, DA SE PREVIDNOSTI ZAHVALJUJEMO? JOŽEFA PRODAJO, GA ODPELJEJO V SUŽNOST, GA VRŽEJO V JEČO; ČE SE ŽALOSTI ZARADI TEH NAVIDEZNIH NESREČ, SE V RESNICI ŽALOSTI ZARADI SVOJE SREČE, KAJTI NESREČE SO STOPNICE, KI GA POLAGOMA PRIPELJEJO NA EGIPTOVSKI PRESTOL. SAVEL JE IZGUBIL OČETOVE OSLICE; TREBA JIH JE BILO ITI ISKAT ZELO DALEČ IN ČISTO ZASTONJ; TO JE RES IZGUBLJEN ČAS IN TRUD, TODA ČR GA TRUD ŽALOSTI, JE ŽALOST POVSEM NESPAMETNA, SAJ GA PRAV TO VSE PRIPELJE DO PREROKA, KI GA POTEM MAZILI V GOSPODOVEM IMENU IN POSTANE KRALJ SVOJEGA LJUDSTVA.
    ——————————————————————————————————————————————————

    KAKŠNA BO NAŠA ZMEDA, KO SE BOMO ZNAŠLI PRED BOGOM IN VIDELI RAZLOGE ZA KRIŽE, KI NAM JIH JE POSLAL, IN ZA KATERE SMO MU TAKO NEHVALEŽNI.!
    ——————————————————————————————————————————————————–
    ——————————————————————————————————————————————————–
    OBŽALOVAL SEM SINA EDICA, KI JE UMRL V CVETU MLADOSTI; DA JE ŽIVEL ŠE NEKAJ MESECEV ALI ŠE NEKAJ LET, BI PADEL POD SOVRAŽNIKOVO ROKO ALI UMRL V SMRTNEM GREHU.
    NISEM MOGEL PREBOLETI RAZDORA ZAROKE: DA JE BOG DOVOLIL NJENO SKLENITEV , BI PREŽIVLAL SVOJE DNI V ŽALOVANJU IN TRPLJENJU. TRIDESET ALI ŠTIRIDESET LET DOLGUJEM BOLEZNI, KI SEM JO PRESTAJAL TAKO NEPOTRPEŽLJIVO. SVOJO VEČNO ODREŠITEV DOLGUJEM PRAV TEJ MOTNJI, KI ME JE STALA TOLIKO SOLZ. MOJA DUŠA BI BILA POGUBLJENA , ČE NE BI IZGUBIL TEGA DENARJA.

    ZAKAJ SE VZNEMIRJAMO?
    ————————————–
    PREPUSTIMO SE STROKOVNOSTI KAKEGA ZDRAVNIKA, KER DOMNEVAMO, DA JE VEŠČ SVOJEGA POKLICA; UKAŽE, DA VAM NAREDIJO NAJSILOVITEJŠE POSEGE, VAM VČASIH Z ŽELEZNIM ORODJEM ODPREJO LOBANJO, VČASIH PREBODEJO TELO, VČASIH ODREŽEJO UD, DA USTAVIJO GANGRENO, KI BI LAHKO NAZADNJE DOSEGLA SRCE. A VSE TO PRESTAJAMO , SMO MU HVALEŽNI IN MU DAREŽLJIVO POPLAČAMO, KER MENIMO DA TEGA NE BI NAREDIL, ČE ZDRAVLJENJE NE BI BILO POTREBNO , ALI KER MENIMO, DA SE JE TREBA ZANESTI NA NJEGOVO IZVEDENOST- ISTE ČASTI PA NOČEMO IZKAZATI BOGU!
    ———————————————————————————————————————————————————
    KAKOR DA NE ZAUPAMO NJEGOVI MODROSTI IN SE BOJIMO, DA NAS ZAVEDE NA NAPAČNO POT.
    ———————————————————————————————————————————————————
    KAJ! SVOJE TELO PREPUSTITE ČLOVEKU, KI SE LAHKO ZMOTI IN ČIGAR NAJMANJŠE NAPAKE VAM LAHKO VZAMEJO ŽIVLJENJE, NE MORETE PA SE PODREDITI ODREŠENIKOVEMU VODSTVU. ?
    ——————————————————————————————————————————————————–

    KO BI VIDELI VSE, KAR VIDI, BI ZANESLJIVO HOTELI VSE, KAR HOČE; S SOLZAMI GA BI PROSILI ZA TEGOBE, KI JIH SKUŠAMO ODVRNITI S SVOJIMI ZAOBLJUBAMI IN MOLITVAMI.
    ——————————————————————————————————————————————————-
    ——————————————————————————————————————————————————–
    ZATO VSEM NAM Z BESEDAMI ZEBEDEJEVIHOTROK PRAVI: Nescitis quid petatis; SLEPI LJUDJE , VAŠA NEVEDNOST MI VZBUJA USMILJENJE, NE VESTE KAJ ZAHTEVATE; PREPUSTITE MI, DA UREJAM VAŠE KORISTI , VODIM VAŠE PREMOŽENJE ; KAJ POTREBUJETE VEM BOLJE KOT VI; DA SEM SE DOSLEJ OZIRAL NA VAŠA ČUSTVA IN ŽELJE, BI BILI ŽE IZGUBLJENI BREZ SREDSTEV (Prepis iz knjige -BOŽJA PREVIDNOST).
    ________________________________________________________________________________________

    Pazimo, da ne bomo nikoli več godrnjali, ker se s tem postavljamo na mesto Boga in kritiziramo in godrnjamo čez Njegovo delo.

  34. Hvala says:

    ČUDEŽI
    —————–

    Z MOČJO SVETEGA DUHA JE VSE MOGOČE. SVETI DUH DELI DAROVE IN KARIZME. LJUDJE, NE SAMO ODRASLI, TUDI OTROCI, KI SE PREPUSTIJO VODSTVU SVETEGA DUHA, LAHKO DELAJO ČUDEŽE . ČLOVEK NE SME POSTAVLJATI OMEJITEV SVETEMU DUHU, MORA IMETI POPOLNO ZAUPANJE V BOGA, PREPUSTITI SE GOSPODU, POTEM LAHKO DELA TUDI ČUDEŽE.

    JEZUS JE REKEL:” RESNIČNO, RESNIČNO, POVEM VAM: KDOR VERUJE VAME, BO DELA , KI JIH JAZ OPRAVLJAM, TUDI SAM OPRAVLJAL, IN ŠE VEČJA KOT TA BO OPRAVLJAL, KO GREM JAZ K OČETU. ( Jn 14, 12)
    ——————————————————————————————————————————————————-

    O TEM GOVORI DRAŽEN BUŠIĆ : TAKOLE PRAVI: V PRVI CERKVI SO APOSTOLI DELALI ČUDEŽE. KO SO POSTAVILI DIAKONE, SO TI DELALI ČUDEŽE. KDO JE ŠE BIL? VERNIKI. VERNIKI SO PRAV TAKO DELALI ČUDEŽE. CELOTNA CERKEV JE BILA KARIZMATIČNA.

    PA POGLEJMO KAKO JE DANES. V KATERI DRŽAVI JE CERKEV KARIZMATIČNA? INDIJA? TAM JE PREPOZNAVNOST KATOLIKOV V TEM, DA JE KARIZMATIK. TAM JE VSAK KRISTJAN KATOLIK TUDI KARZMATIK. MALI IN VELIKI, VERNIKI IN POSVEČENI, VSI DELUJEJO V MOČI DAROV SCETEGA DUHA.
    ——————————————————————————————————————————————————-
    TO SPOZNANJE SE ŠIRI, O TEM VSI GOVORIJO, VŽIGA SE OGENJ, LJUDJE SE HRABRIJO, DA BI DELALI ČUDEŽE. CELO OTROCI DELAJO ČUDEŽE. IMAJO DAROVE.
    ——————————————————————————————————————————————————–
    V AMERIKI OTROCI STARI 14, 15 LET, KI SE Z REDOVNICAMI PRIPRAVLJAJO NA BIRMO, SPREGOVORIJO V JEZIKIH, KO JIH ŠKOF BIRMA.
    REDOVNICE V PRIPRAVI NISO GOVORILE LE O TEORIJI ZAKRAMENTA, AMPAK SO JIM GOVORILE O POJAVNIH OBLIKAH IN POSLEDICAH ZAKRAMENTA. (Priloga).

    https://drive.google.com/file/d/1j2EAkQYN1v2qD2P9utpMSCIZE5Qt7b6O/view

  35. Hvala says:

    KAZNOVAN JE BIL ZA DELO, ZA KATEREGA BI MORAL BITI NAGRAJEN. DOBIL JE IZGON . BERLIN MU JE PRINESEL SVOBODO (župnik IZIDOR PEČOVNIK -DORI)

    https://www.rodnagruda.si/znani_slovenci/2016100610564972/

    Velikokrat sem že poudarila, da ko se ČLOVEKU ZGODI NEKAJ , KAR NE MARA , KAR PREDSTAVLJA HUDO BREME ALI STISKO , SE ČEZ LETA ALI DESETLETJA ALI PA ŽE PREJ POKAŽE KOT BLAGOSLOV NE SAMO ZA TISTEGA ČLOVEKA , TEMVEČ GENERACIJAM NAPREJ. MI LJUDJE GLEDAMO S ČLOVEŠKIMI OČMI, BOG Z BOŽJIMI IN NJEGOVA POTA NISO NAŠA POTA. BLAGOR ČLOVEKU, KI SE NE UPIRA IN NE GODRNJA ZAKAJ SE JE TO IN TO ZGODILO, KI SPREJME GOSPODOVO VOLJO. SADOVI TEGA SO VELIKI. TAKO SE JE ZGODILO ŽUPNIKU IZIDORJU IN PRILOŽENO LAHKO PREBERETE NJEGOVO IZPOVED .

  36. Miro says:

    V OLTARNEM ZAKRAMENTU JE KRISTUS RESNIČNO NAVZOČ, IN KDOR KOLI PREJEMA KRISTUSOVO TELO, SE SPREMINJA VANJ!

    Priporočimo se Svetemu Duhu za razsvetljenje in pomoč pri uvajanju v globoke skrivnosti svete Evharistije. Pridi, Sveti Duh!

    Po svetem obhajilu
    se želim ves združiti s tabo,
    ločiti svoje srce od vsega, kar je ustvarjeno,
    in se naučiti čedalje bolj okušati
    nebeške in večne stvari.
    (Hoja za Kristusom)

    Kristus se daje, daje svoje telo in svojo kri
    v hrano ljudem, ki verujejo vanj,
    ki ga ljubijo in ki z darovanjem samih sebe
    prodirajo v skrivnost njegove smrti.
    (Karl Rahner)

    V oltarnem zakramentu je Kristus resnično
    navzoč, in kdor koli prejema Kristusovo
    telo, se spreminja vanj.
    (Edith Stein)

    Evharistija je Kristus v svojem lastnem
    darovanju. In trpljenje je Gospodova smrt v
    svoji večni resničnosti.
    (Romano Guardini)

    Iz knjige: Kruh, ki daje življenje; misli o evharistiji, zbral Wilhelm Mühs.

    Božje usmiljenje, neizmerno v zakramentu evharistije in duhovništva, zaupamo vate!

  37. Hvala says:

    V TEH ČASIH PREIZKUŠENJ IN STISK, TAKŠNIH IN DRUGAČNIH, SE POKAŽE PRI LJUDEH VZDRŽLJIVOST, VZTRAJNOST V HOJI Z GOSPODOM, SE POKAŽE SODELOVANJE Z BOGOM, NEGODOVANJE , KRITIZARJE. ČLOVEK, KI JE VSE, KAR JE IN IMA IN SVOJE SRCE DAL BOGU, BO DOPUSTIL IN MU ZAUPAL, DA ON VODI NJEGOVO ŽIVLJENJE, DELAL BO, KAR BO LAHKO NAREDIL V SOGLASJU IN Z POGOVOROM Z BOGOM VSAKI DAN. S TAKIM NAČINOM ŽIVLJENJA, SE ČLOVEK NE BO VEČ POSTAVLJAL NA MESTO BOGA IN DELAL IN UREJAL STVARI, KI NISO V ČLOVEŠKI PRISTOJNOSTI. IN TUDI TAKRAT, KO SE MU BO S ČLOEŠKIM RAZUMOM ZDELO NERAZUMLJIVO, BO ZAUPAL, DA GOSPOD VE KAJ DELA IN VEDNO DELA TISTO, KAR JE NAJBOLJE ZA ČLOVEKA.

    V MEDSEBOJNIH ODNOSIH PA, NE SAMO V TEH ČASIH, AMPAK BI BILO POTREBNO VEDNO SE ZAVEDATI, DA MI LJUDJE NE MOREMO SPREMINJATI DRUGIH LJUDI, NITI SEBE NE. SPREMINJA LAHKO SAMO BOG. ČE NAS NEKDO OPRAVLJA, OGOVARJA, ZANIČUJE ALI SLAB RAVNA Z NAMI ,JE PTREBNO BOGU TO IZROČITI, V SRCU SE ODLOČITI, DA ODPUSTIMO VSE TO IN BLAGOSLAVLJATI TE LJUDI. S TEM, KO BLAGOSLAVLJAMO TAKE LJUDI, KLIČEMO BOGA , ON BO POVZROČIL SPREMINJANJE TAKŠNIH LJUDI.
    STRPNOST Z ZAKONCI , KO JE NAEKRAT PREVEČ ČASA ZA SKUPNO SOBIVANJE: MOLI, IZROČAJ BOGU, BLAGOSLAVLJAJ IN ODPUŠČAJ, BOG PA BO SPREMINJAL LJUDI.

    ČLOVEŠKA NARAVA JE SLABOTNA, ZATO PONAVADI TUDI ČLOVEK VZAME PRAVICO, ALI PA MISLI, DA JE PRAVICA V SVOJE ROKE. DANES BI HOTELI SAMO PRITISNITI NA GUMB IN BI ŽE ZLETELO VEN, TISTO KAR SI ŽELIMO IN HOČEMO IMETI.
    LAHKO SE ZGODI, ČE ZAKONEC NE ODGOVARJA PO KARAKTERJU, PO OBNAŠANJU ITD, PA REČE NEKDO, KAJ BOM Z NJIM?, GREMO NARAZEN, SAJ SE NE DA ŽIVET. ŽIVET SE NE DA, ČE S SVOJIMI MOČNI ČLOVEK REŠUJE TA PROBLEM, GA ŽELI ČIMPREJ ODRINITI IN NAREDITI TAKO KOT MU UGAJA. Z BOŽJO POMOČJO IN REŠITVIJO PA BO DRUGAČE.

    POTRPEŽLJIVOST V PRENAŠANJU STISK IN V MOLITVI, BI MORALA BITI V ZAVESTI ČLOVEKA.

    PREDSTAVALJAMO SI NAJPREJ Z NAŠEGA ČLOVEŠKEGA VIDIKA. RECIMO, DA ŽELITE NEKO ZAUPNO DELO IZROČITI NEKEMU ČLOVEKU. ALI MU BOSTE KAR TAKO IZROČILI DELO, ALI GA BOSTE TUDI PREIZKUSILI , ČE JE TEGA VREDEN, DA ZDRŽI V RAZMERAH, KI SE NAHAJA, DA NE KRITIZIRA, ITD. KMALU SE BO POKAZAL REZULTAT.

    BOG TUDI GLEDA NAŠO VZTRAJNOST, ALI JE PRISTNA, ALI PA JE KAJ DRUGEGA.

  38. Hvala says:

    ŠOLSKE SESTRE DE NOTRE DAME -SPREOBRNJENJE/TRPLJENJE

    Jezus, naša ljubljena Mati Marija in vsi naši dragi svetniki so šli pred nami po poti pokore in trpljenja. Pojdimo za njimi. Trajalo bo le kratek čas, prineslo pa nam bo večno, neizmerno plačilo.

    Pokora je sol, s katero zamorimo v sebi grešna nagnjenja in poživimo kreposti. Pokora krepi našega duha, z njo smo deležni nebeške tolažbe. Pokora je zid, ki varuje čistost in mesto svetosti. Pokora nas dela nepremagljive.

    Pokora nam prinaša miren in osvežilen spanec, odganja bolezni, krepi naše zdravje in nam podaljšuje življenje.

    Med zunanjimi sredstvi pokore je zvesto izpolnjevanje poklicnih dolžnosti na prvem mestu.

    Gospod zadaja rane in jih spet ozdravlja; katere ljubi, preizkuša s križem in trpljenjem zato, da jih bo v onstranstvu mogel nagraditi.

    Potrpežljiv človek, ki prenaša trpljenje v krščanskem duhu, poveličuje Boga, ker na sebi razodeva Božjo moč.

    Delajte pokoro!” je klical Gospod Jezus že na začetku svojega javnega delovanja. “Božje kraljestvo je blizu.” Da, res je, o Jezus! Brez pokore tvoje kraljestvo ne pride do nas.

  39. Miro says:

    DRUŽBA ZAGOTAVLJA SOCIALNO PRAVIČNOST, KADAR SPOŠTUJE DOSTOJANSTVO IN PRAVICE OSEBE!

    Priporočimo se Svetemu Duhu s prošnjo, naj nam pomaga pri branju in premišljevanju Kompendija Katekizma katoliške Cerkve, ki v strnjeni obliki vsebuje vse bistvene in temeljne prvine vere Cerkve.

    Pridi, Sveti Duh, napolni srca svojih
    vernih in vžgi v njih ogenj svoje ljubezni.
    Pošlji svojega Duha in prerojeni bomo in
    prenovil boš obličje zemlje.

    Molimo! Bog naš Oče, Sveti Duh nas
    razsvetljuje in uči. Naj nam pomaga, da
    bomo v življenju spoznali, kaj je prav, in
    vselej radi sprejemali njegove spodbude.
    Po Kristusu našem Gospodu. Amen.

    Kako družba zagotavlja socialno pravičnost?
    Družba zagotavlja socialno pravičnost, kadar spoštuje dostojanstvo in pravice osebe; to je dejanski cilj družbe. Vrhu tega družba pospešuje socialno pravičnost, ki je povezana s skupnim blagrom in izvrševanjem avtoritete, kadar ustvarja pogoje, ki omogočajo združenjem in vsakemu posamezniku dosegati to, kar jim gre.

    Na kaj se nanaša enakost med ljudmi?
    Vsi ljudje uživajo enako dostojanstvo in osnovne pravice. Ustvarjeni po podobi enega samega Boga in obdarjeni z enako razumno dušo, imajo vsi ljudje enako naravo in izvor. V Kristusu, edinem Odrešeniku, so poklicani k isti božji blaženosti.

    Kako naj vrednotimo neenakosti med ljudmi?
    Obstajajo krivične ekonomske in socialne neenakosti, ki prizadevajo milijone človeških bitij: Te neenakosti so v očitnem nasprotju z evangelijem in nasprotujejo pravičnosti, dostojanstvu človeške osebe in miru. So pa tudi razlike med ljudmi, ki jih povzročajo različni dejavniki ter pripadajo božjemu načrtu. Bog namreč hoče, da vsak prejme od drugega, kar potrebuje, in da tisti, ki razpolagajo s posebnimi “talenti”, le-te delijo z drugimi. Takšne razlike opogumljajo in pogosto obvezujejo ljudi k velikodušnosti, k dobrohotnosti in k delitvi z drugimi. Razlike spodbujajo kulture, da se bogatijo druga z drugo.

    Kako se izraža človeška solidarnost?
    Solidarnost, ki izvira iz človeškega in krščanskega bratstva, se izraža na prvem mestu v pravičnem razdeljevanju dobrin, v poštenem plačevanju dela in v naporu za pravičnejši socialni red. Krepost solidarnosti udejanja tudi delitev duhovnih dobrin vere, ki so še pomembnejše kakor gmotne dobrine.

    (Kompendij KKC, 411-414)

    Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

  40. Hvala says:

    KO DELAM Z LJUBEZNIJO IN SE DARUJEM ZA DRUGE, JE TO MOLITEV.

    Peter: »Molitev je odnos. Pomeni, da o vsem, kar delam kot duhovnik, oče, mama, žena, šolar, … pripovedujem Bogu in mu povem, kaj se z mano dogaja. Tak način molitve mi je najbolj blizu. Pripovedujem, če me je kdo pohvalil, če mi je kdo hvaležen, Bogu se zahvalim, da sem, kar sem, da lahko to delam. Hvaležen sem mu, da sem duhovnik in sem srečen kot duhovnik. Svoje veselje, odnos do molitve bi rad prinašal ljudem. Koliko mi uspe, ne vem, trudim se pa in se mi zdi, da je to najbolj pristen način graditve odnosa med menoj in Bogom in to bi priporočal tudi drugim. Ko mama čisti, kuha, oče gre v službo, … če to dela s srcem, z ljubeznijo, mar to ni molitev, evharistija, ki je del mene in se prepleta z mojim življenjem in življenjem tistih, s katerimi živim in na ta način dobesedno izgorevam za nekoga, se darujem, a ne kot žrtev. To vse skupaj je duhovnost. Kristjani prevečkrat ločujemo vsakdanje delo, potem pa grem molit, k sv. maši. Premalo prepletamo svoje delo, ki je del molitve in molitev, ki je del mojega življenja, mojega dela.«

    https://radio.ognjisce.si/sl/225/utrip/31344/peter-pucnik-preko-odnosov-bom-dozivljal-blizino-boga-preko-molitve-pa-blizino-svojih-bliznjih.htm

    Pater Peter Pučnik govori , da kristjani prevečkrat ločujemo vsakdanje delo, potem grem pa molit , pa k sveti maši.
    Ne, vse mora biti prepleteno in molitev je 24 ur na dan, ne samo nekaj časa. Najmanjša stvar, ki jo človek naredi z ljubeznijo za sebe in drugega človeka, vse je molitev. Ko jeste , spite itd …z Bogom povezano je molitev. Saj je Jezus tudi jedel in spal.
    Vse naj bo VSAK DAN GOSPODU IZROČEN, Njemu v čast in v slavo in ljudem v korist. 24 ur na dan naj bo naše življenje tako, da bo MOLITEV.

    • Hvala says:

      PRIPIS !

      V OMENJENEM ČLANKI JE GOVORA TUDI O POVEZANOSTI LJUDI V TEH ČASIH, KO SO STIKI TAKO REKOČ ONEMOGOČENI.

      MOJE MIŠLJENJE JE TAKO: ČE IMAŠ NEKOGA RAD, PA NAJ BO TA OSEBA NA KONCU SVETA, ČE TEMU TAKO REČEM , GA IMAŠ RAD IN SI Z NJIM LAHKO POVEZAN . IZROČIŠ GA BOGU, ON GA ČUVA, LAHKO GA BLAGOSLAVLJAMO, MATI MARIJA, KI JE RES PRAVA MATI, NAJ SKRBNO BEDI NAD NJIMI. DANES SO MOBITELI ITD, DOSTOPNA SREDSTVA ZA POMOČ V KOMUNIKACIJI Z DRUGIMI. TUDI, ČE ČLOVEKA NE VIDIŠ DOLGO ČASA, SE LJUBEZEN V SRCU ZARADI TEGA NIČ NE ZMANJŠA, ČE JE SEVEDA PRAVA LJUBEZEN. VEMO PA, KAJ JE PRAVA LJUBEZEN, KI JE NAPISANA V SVETEM PISMU.
      LJUDJE SO BILI SKOZI ZGOVOVINO LOČENI, SPLOH PA V ČASU, KO SO ODHAJALI V AMERIKO ITD..

      NAJ PRIDE V ŽIVLJENJU ŠE TAKŠNA ALI DRUGAČNA PREPREKA, PRAVA LJUBEZEN NIKOLI NE MINE, PA NAJSI BO ČLOVEK BLIZU ALI DALEČ. NIKOLI

  41. Miro says:

    SV. FRANČIŠEK KSAVER JE ZA APOSTOLOM PAVLOM NAJVEČJI MISIJONAR KATOLIŠKE CERKVE IN ZAVETNIK MISIJONOV!

    Sveta Cerkev danes obhaja god svetega Frančiška Ksaverja, duhovnika in velikega misijonarja. Njegov god nas vabi, naj tudi mi požrtvovalno delamo in molimo za uspešno osvajanje sveta za Kristusa. Vse naše pomanjkljivosti pri tem delu pa obžalujmo, da bomo svete skrivnosti obhajali s čistimi srci.

    Pričevanje za Kristusa in njegov evangelij je najlepši smisel človeškega življenja. Med najbolj zaslužnimi takimi pričevalci je prav sv. Frančišek Ksaver, ki je živel v 16. stoletju … (iz knjige Kristusove priče, Stanko Lorber).

    Več o življenju sv. Frančiška Ksaverja na:
    https://svetniki.org/sveti-francisek-ksaver-redovnik-duhovnik-in-misijonar

    Priporočimo se sv. Frančišku, da bi njegova apostolska gorečnost pritegnila čim več posnemovalcev in v ta namen radi molimo!

    Sv. Frančišek Ksaver, prosi za nas!

  42. Hvala says:

    PRILOŽENO POŠILJAM ZGODBE-DELI JEZUSA, VIDELI IN POSLUŠALI BOSTE , KAKO JEZUS V NAJHUJŠEM TRPLJENJU, KI DOLETI ČLOVEKA POMAGA, ČE MU ZAUPAMO, SE OBRNEMO NA NJEGA, GANLJIVO DO SRCA!

    https://www.youtube.com/watch?v=4oY5-ZGCP9M

  43. Miro says:

    NASVETI PATRA ANSELMA GRÜNA, KAKO V KRIZNEM OBDOBJU Z VESELJEM PRIČAKOVATI IN OBHAJATI BOŽIČ

    Benediktinski pater in avtor številnih prodajnih uspešnic Anselm Grün v pogovoru za nemški radio domradio.de ponuja nekaj nasvetov, kako užiti tišino adventnega časa in se v obdobju epidemije z veseljem pripravljati na obhajanje praznika Jezusovega rojstva.

    Več o tem na:
    https://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/clanek/p-anselm-grun:-nasveti-za-koronaadvent

    Kralja, ki prihaja, pridite molimo!

  44. Miro says:

    JEZUS S SVOJIM USMILJENJEM ZASLEDUJE GREŠNIKE NA VSEH POTEH IN NJEGOVO SRCE SE VESELI, KO SE VRNEJO K NJEMU!

    Besede življenja, ki jih je Jezus zaupal sv. Favstini Kowalski, veliki glasnici Božjega usmiljenja, namenjene pa so tudi nam:

    »Sem trikrat sveti in upira se mi tudi najmanjši greh. Ne morem ljubiti duše, ki jo omadežuje greh. Ko pa se skesa, ni mejá moji radodarnosti do nje. Moje usmiljenje jo objema in jo opraviči. S svojim usmiljenjem zasledujem grešnike na vseh poteh in moje Srce se veseli, ko se vrnejo k meni. Pozabljam bridkosti, s katerimi so napajali moje Srce, in veselim se njihove vrnitve. Povej grešnikom, da nihče ne uide moji roki. Če bežijo pred mojim usmiljenim Srcem, bodo prišli v moje pravične roke. Povej grešnikom, da vedno čakam nanje in poslušam bitje njihovega srca, kadar utripa zame. Napiši, da jih nagovarjam z očitki vesti, z neuspehi in trpljenjem, z viharji, bliskom in gromom, nagovarjam jih z glasom Cerkve; če pa onemogočijo vse moje milosti, se začnem nanje jeziti, jih prepuščam njim samim in jim dajem, kar želijo.«

    (Dnevnik sv. Favstine Kowalske, št. 1728)

    Več o tem na http://www.sticna.com/Dnevnik_Svete_Favstine_Kowalske.pdf

    Božje usmiljenje, ki nam v Besedi, ki je postala človek, daješ opravičenje, zaupamo vate!
    Božje usmiljenje, v spreobrnjenju grešnikov, zaupamo vate!
    Božje usmiljenje, tolažba in blagor vsem, ki so skesanega srca, zaupamo vate!

  45. Miro says:

    VSAKA ČLOVEŠKA SKUPNOST POTREBUJE ZAKONITO OBLAST, KI NAJ ZAGOTAVLJA RED IN PRISPEVA K UDEJANJANJU SKUPNEGA DOBREGA!

    Priporočimo se Svetemu Duhu s prošnjo, naj nam pomaga pri branju in premišljevanju Kompendija Katekizma katoliške Cerkve, ki v strnjeni obliki vsebuje vse bistvene in temeljne prvine vere Cerkve.

    Pridi, Sveti Duh, napolni srca svojih
    vernih in vžgi v njih ogenj svoje ljubezni.
    Pošlji svojega Duha in prerojeni bomo in
    prenovil boš obličje zemlje.

    Molimo! Bog naš Oče, Sveti Duh nas
    razsvetljuje in uči. Naj nam pomaga, da
    bomo v življenju spoznali, kaj je prav, in
    vselej radi sprejemali njegove spodbude.
    Po Kristusu našem Gospodu. Amen.

    Na čem temelji oblast v družbi?
    Vsaka človeška skupnost potrebuje zakonito oblast, ki naj zagotavlja red in prispeva k udejanjanju skupnega dobrega. Takšna oblast ima svoj temelj v človeški naravi, ker ustreza redu, ki ga je postavil Bog.

    Kdaj je izvrševanje oblasti zakonito?
    Izvrševanje oblasti je zakonito, če si prizadeva za skupni blagor in če za dosego tega blagra uporablja moralno dovoljena sredstva. Zato morajo biti politični režimi določeni s svobodno odločitvijo državljanov in morajo spoštovati načelo “pravne države”, v kateri vrhovna oblast pripada zakonu, ne pa samovolji ljudi. Nepravični zakoni in odredbe, nasprotne nravnemu redu, niso obvezujoče v vesti.

    Kaj je skupni blagor?
    Pod skupnim blagrom razumemo vsoto vseh tistih razmer družbenega življenja, ki tako skupnostim kakor posameznikom omogočajo uresničevati svojo popolnost.

    Kaj obsega skupni blagor?
    Skupni blagor obsega: spoštovanje in pospeševanje temeljnih človekovih pravic; razvijanje duhovnih in časnih dobrin oseb in družbe; mir in varnost vseh.

    Kje se na najvišji način uresničuje skupni blagor?
    Najcelovitejše uresničevanje skupnega blagra najdemo v tistih političnih skupnostih, ki branijo in pospešujejo blagor državljanov in manjših občestev, ne da bi pozabljali na vesoljni skupni blagor človeške družine.

    Kako je človek soudeležen pri uresničevanju skupnega blagra?
    Vsak človek je v skladu z mestom in vlogo, ki jo ima, soudeležen pri pospeševanju skupnega blagra s tem, da spoštuje pravične zakone in prevzema področja, za katera ima osebno odgovornost. To so skrb za lastno družino in zavzemanje pri delu. Državljani se morajo vrhu tega, kolikor je mogoče, dejavno udeleževati javnega življenja.

    (Kompendij KKC, 405-410)

    Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

  46. Hvala says:

    Ko človek prevzame krmilo in stopi iz Odnosa, ko misli, da bo vse rešil in uredil sam, se sam odrešil in si sam kupil tudi lastno osvoboditev, zablodi. Izraelci so globoko zablodili in mi smo njihovi potomci. Če ne krvno pa zagotovo duhovno. Izaija zato spodbuja in vpije kakor bi poskušal prebuditi Boga ter ga prepričati, naj predre nebo in stopi dol, obenem pa prebuja človeka, saj ni bolj nepropustnega “neba” kakor je človeško srce. (Anja Kastelic)

  47. Miro says:

    NAJSTAREJŠA IRKA NANCY STEWART O BOJU S COVIDOM 19 – S PISMOM ŽELI LJUDEM PREDATI UPANJE, VERO IN PREPRIČANJE, DA BO NA KONCU VSE V REDU – SAMA POGOSTO PROSI BOGA, DA JI POMAGA, KO SE POČUTI NA TLEH!

    107 let stara Irka Nancy Stewart se je odločila, da zapiše nekaj spodbudnih besed za vse tiste, ki so se v času pandemije znašli v stiski. Hkrati so njeni nasveti primerni za katerokoli zahtevno obdobje, v katerem se morda znajdemo. Njene nežne in prijazne besede nam pomagajo, da na življenje pogledamo s prave perspektive, ponuja pa tudi nekaj preprostih nasvetov, ki jih lahko vključimo v vsakdanje življenje …

    Več o nasvetih Nancy Stewart na spletni strani:
    https://si.aleteia.org/2020/10/29/pismo-107-letnice-o-boju-s-covidom-19-ki-bi-ga-moral-prebrati-vsak

    Božje usmiljenje, ki vedno in povsod spremljaš vse ljudi, zaupamo vate!

  48. Miro says:

    PRVI ADVENTNI KORAK BI LAHKO BIL V SPOZNANJU, DA NAM JE VDIHNJENA DUŠA, IZ KATERE MORAMO V POLNOSTI ZAŽIVETI!

    BOŽJA BESEDA: »Čujte torej, ker ne veste, kateri dan pride vaš Gospod!« (Mt 24,42)

    Adventni čas nas opozarja na nevarnost tiste zaspanosti, nezainteresiranosti in brezbrižnosti, v kateri otopimo v svoji povprečnosti in nam je že misel na spreobrnjenje ali odrešenje odveč. V takšni zaspanosti ugašamo že kot ljudje.

    Francoski pisatelj Georges Bernanos, ki je v svojih romanih opozarjal na nevarnost razčlovečenja sodobnega človeka, je dejal: »Večina ljudi uresniči v svojem življenju le majhen delček, smešno majhen delček svojega bitja. Kot tisti znani skopuhi, ki so umirali, ker so potrošili le najnujnejše. Svetnik ne živi le od najnujnejšega, marveč investira ves svoj kapital, vso svojo dušo. – Investira svojo dušo! Zgroženi lahko ugotavljamo, da se ljudje porajajo, živijo in umirajo, ne da bi zaživeli s polno dušo, pa čeprav bi bilo to v grehu zoper Boga. Kdo more prepoznati takšne nesrečneže? Ali ne spadamo, na neki način, tudi mi mednje?

    Ali ne bo pogubljenje morda prav v prepoznem spoznanju po smrti, da je bila naša duša popolnoma neizkoriščena, še zmeraj skrbno spravljena, kot sprhnela dragocena svila, ki je bila premalo uporabljena?«

    Prvi adventni korak bi lahko torej bil v spoznanju, da nam je vdihnjena duša, iz katere moramo v polnosti zaživeti. Kot hišni gospodar v pričakovanju, da ga ne preseneti tat, ki bo spodkopal temelje njegove hiše … Kristjan čuje – ne zaradi strahu pred tatom, marveč ker želi, da ga bo Gospodar, ko bo prišel, našel čuječega v izgradnji pravičnejšega, lepšega sveta.

    Kristjan dela, skupaj s kmetom na polju in z ženo v mlinu. Njegovo pričakovanje ga ne odtujuje delu in obveznostim vsakdanjega življenja, marveč si prizadeva, da se v pričakovanju Gospoda odreka delom teme, da bi svet lahko spoznal: »Zdaj je naše zveličanje bliže.«

    Odlomek iz knjige: Kruh besede, p. Lojze Bratina

    Božje usmiljenje, v spreobrnjenju grešnikov, zaupamo vate!

  49. Hvala says:

    LJUBOSUMJE IN ZAVIST Mirenski grad)
    ———————————
    ZAVIST JE GREH, KI RASTE V SRCU KAKOR PLEVEL. LJUBOSUMNOST JE BOLEZEN, KI SE VRAČA IN VODI V ZAVIST. ZAVIST JE ODUREN GREH.

    LJUBOSUMNOST IN ZAVIST RASTETA V SRCU KAKOR PLEVEL. PLEVEL RASTE, A NE PUSTI RASTI KORISTNIM RASTLINAM. ZAVISTNO SRCE VODI CELO V UBIJANJE , V SMRT.

    SVETO PISMO NAM JASNO PRAVI:”PO HUDIČEVI ZAVISTI JE V SVET PRIŠLA SMRT.”

    ZAVIST UBIJA IN NE PRENESE, DA BI NEKDO DRUG IMEL NEKAJ, ČESAR JAZ NIMAM. VEDNO TRPI. JE TRPEČE SRCE, JE TRPLJENJE, KI DRUGIM ŽELI SMRT.

    KOLIKORAT SE V NAŠIH SKUPNOSTIH Z JEZIKOM UBIJA ZARADI LJUBOSUMJA. NEKDO NEKOMU NEKAJ ZAVIDA IN ZAČNEJO SE GOVORICE-IN GOVORICE UBIJAJO.
    ——————————————————————————————————————————————————
    JEZUS JE BIL IZROČEN IZ ZAVISTI. TO JE UGOTOVIL TUDI PILAT.
    ————————————————————————————-

    http://www.mirenski-grad.si/ljubosumje-zavist

    Sveta Favstina v svojem Dnevniku št. 119-opisuje, kaj se je zgodilo s človekom, ki je zvedel, kaj so o njem govorili.” HUDO JE ZBOLEL, PRAVI, PRIŠLO JE DO VELIKE IZGUBE KRVI IN VELIKO SOLZ JE PRELIL. NASTOPILE SO HUDE POSLEDICE. TEGA NI POVZROČIL MEČ, AMPAK JEZIK. V JEZIKU JE ŽIVLJENJE, PA TUDI SMRT. VČASIH ZAGREŠIMO PRAVI UMOR-IN IMAMO TO ŠE ZA MAJHNO STVAR?”.

    Bog vsakemu deli svoje darove in milosti, po svojem načrtu in presoji. Vsak človek je unikat, s prejetimi milostmi od Boga se dopolnjujemo in izgrajujemo življenje na zemlji.

    S tem ko je zavistnež v srcu nevoščljiv, ker ima nekdo tisto, kar on nima, se dejansko postavlja in jezi na Boga.

  50. Miro says:

    SKUPAJ Z OSEBNOSTNIM KLICEM K BLAŽENOSTI IMA ČLOVEK DRUŽBENO RAZSEŽNOST KOT BISTVENO SESTAVINO SVOJE NARAVE IN POKLICANOSTI!

    Priporočimo se Svetemu Duhu s prošnjo, naj nam pomaga pri branju in premišljevanju Kompendija Katekizma katoliške Cerkve, ki v strnjeni obliki vsebuje vse bistvene in temeljne prvine vere Cerkve.

    Pridi, Sveti Duh, napolni srca svojih
    vernih in vžgi v njih ogenj svoje ljubezni.
    Pošlji svojega Duha in prerojeni bomo in
    prenovil boš obličje zemlje.

    Molimo! Bog naš Oče, Sveti Duh nas
    razsvetljuje in uči. Naj nam pomaga, da
    bomo v življenju spoznali, kaj je prav, in
    vselej radi sprejemali njegove spodbude.
    Po Kristusu našem Gospodu. Amen.

    V čem obstaja človekova družbena razsežnost?
    Skupaj z osebnostnim klicem k blaženosti ima človek družbeno razsežnost kot bistveno sestavino svoje narave in svoje poklicanosti. Dejansko so vsi ljudje poklicani k istemu cilju, Bogu samemu. Obstaja neka posebna podobnost med občestvom božjih oseb in bratstvom, ki so ga ljudje dolžni vzpostaviti med seboj v resnici in ljubezni; ljubezen do bližnjega je neločljiva od ljubezni do Boga.

    Kakšno je razmerje med osebo in družbo?
    Počelo, nosilec in cilj vseh družbenih ustanov je in mora biti človeška oseba. Nekatere družbe, kakor sta družina in država, so človeku nujno potrebne. Koristna so tudi druga združenja, tako znotraj političnih skupnosti kakor na mednarodni ravni, ob spoštovanju načela subsidiarnosti.

    Kaj označuje načelo subsidiarnosti?
    To načelo pravi, da nadrejena družba ne sme prevzeti nalog podrejene družbi in je ne oropati njene pristojnosti, marveč jo mora v stiski podpirati.

    Kaj se še zahteva za pristno človeško življenje v družbi?
    Zahteva se spoštovanje pravičnosti in pravilne hierarhije vrednot kakor tudi podrejanje fizičnih in nagonskih razsežnosti notranjim in družbenim razsežnostim. Zlasti tam, kjer greh kvari družbeno ozračje, je treba klicati k spreobrnjenju srca in k božji milosti, da bi prišlo do družbenih sprememb, ki bodo stvarno služile vsakemu človeku in celi osebi. Ljubezen, ki zahteva in omogoča pravično ravnanje, je najvišja socialna zapoved.

    (Kompendij KKC, 401-404)

    Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

  51. Hvala says:

    Preprosto povedano, vera je zaupanje v stvari, za katere nimamo dokazov. To pomeni verjeti Bogu, čeprav ga dejansko nikoli nismo videli v fizični obliki.

    Po drugi strani je zaupanje bolj povezano z zaupanjem v Njegovo dobrohotnost in s tem, da ima On za vse pripravljen načrt.

    Ko gredo stvari v vašem življenju narobe in načrti ne uspejo, se uprite svojemu nagonu, da bi postali panični, in za trenutek zadihajte.

    Ne pozabite, da je Bog to predvidel in da se njegovi načrti že uresničujejo. Zato to sprejmite mirno in zaupajte, da je za to že poskrbljeno.(Operando)

  52. Hvala says:

    JEZUS JE NAROČIL FAVSTINI KOWALSKI (devetdnevnica k Božjemu Usmiljenju 8. dan)
    ———————————————————
    “DANES PRIPELJI K MENI DUŠE V VICAH IN JIH POGREZNI V BREZNO MOJEGA USMILJENJA, DA BI REKE MOJE KRVI UBLAŽILE NJIHOVO TRPLJENJE! TE SIROMAŠNE DUŠE SO MI DRAGE, KO ZADOŠČUJEJO BOŽJI PRAVIČNOSTI.
    LAHKO POMAGATE TEM DUŠAM IN JIM OLAJŠATE TRPLJENJE Z ODPUSTKI IN ŽRTVAMI ZADOŠČEVANJA, KO ZAJEMATE IZ TEH ZAKLADOV, KI SEM JIH IZROČIL SVOJI CERKVI. O, KO BI MOGLI VIDETI NJIHOVO TRPLJENJE, BI JIM VES ČAS PODARJALI SVOJE MOLITVE, DA BI ODPLAČALE DOLG MOJI PRAVIČNOSTI. (Prepis iz knjižice-Devetdnevnica in Rožni venec Božjega usmiljenja).

  53. Hvala says:

    BUDNI IN ČUJEČI
    p. Mio Kekić

    Že Sveto pismo
    pravi, da je satan bog tega sveta. Hudobec
    zavaja ljudi in samo Bog ve, koliko se jih
    pogubi. Že v Fatimi je Marija pastirčkom
    pokazala pekel in kako pogubljene duše
    padajo vanj. Če je že takrat bilo toliko
    greha, se lahko vprašamo, kaj pa danes.
    Je danes manj duš, ki se pogubijo? Žal
    ne! Upajmo, da se bo ob medžugorskem
    znamenju situacija prevesila na drugo,
    lepšo stran. Da se bodo mnogi spreobrnili
    in bo zlo izgubilo moč. To je Božja volja
    in Božji načrt.

    Pater Mio Kekić v članku v zadnji Prenovi tudi poudarja, kako je Marija pokazala pastirčkom v Fatimi pekel in kako pogubljene duše padajo vanj.

    Nobeden ne želi strašiti ljudi, ampak povedati resnico in posvariti, dokler imamo še čas za spreobrnjenje. Marija ves čas ponavlja: POKORA, POKORA, POKORA.
    Svetniki, ki jim je bilo pokazan v videnju pekel so povedali, da bi umrli od grozote in strahu , kaj trpijo pogubljene duše, samo Božja milost jih je obdržala pri življenju. Ne odlašajmo na jutri , ker ne vemo za sekundo vnaprej, če bomo še živeli!

    Jezus je Favstini Kowalski naročil, da mora napisati o videnju pekla, to je bilo nedavno nazaj, sestra Favstina je umrla 5. oktobra 1938. leta, in je bila leta 2000 razglašena za svetnico.

  54. Hvala says:

    PROTIEVANGELIZACIJA (Marjan Dvornik)

    Napuh in sovraštvo se širita
    po vsem zahodnem svetu med
    samozvanimi naprednjaki. Pri nas
    sta prisotna med tistimi, ki vse
    dogajanje v družbi vidijo kot slabo,
    nazadnjaško, homofobno. Ljudi, ki se
    ne strinjamo z »naprednimi« idejami,
    nočejo sprejeti kot enakopravne
    sogovornike, jih obmetavajo z
    najmočnejšimi zmerljivkami. Vedno
    bolj imam vtis, da hočejo z diktaturo
    svoje ideologije uničiti vso kulturno
    preteklost zadnjih dva tisoč let.
    Osnova te miselnosti je, da je za vse,
    kar se jim dogaja, kriv nekdo drug in
    da je z javnim kritiziranjem drugače
    mislečih možno priti do rešitve. K
    reševanju ne pomagajo niti rumeni
    jopiči niti kolesa. Rešitev je zgolj in
    samo v spreobrnjenju, v spreminjanju
    samega sebe. Zato naj ta moj zapis
    izzveni v vprašanje: kdaj si nazadnje
    po evangeljskih načelih spremenil
    pri sebi – karkoli: način razmišljanja,
    vsebino pogovorov, svoja dejanja?

    https://drive.google.com/file/d/1j2EAkQYN1v2qD2P9utpMSCIZE5Qt7b6O/view

    Več o tem preberite v priloženem celotnem članku, stalno kritiziranje in obtoževanje, da je za dogajanje kriv nekdo drug, pogledati je potrebno najprej pri sebi. Zadnje čase je precej napisanega o kritiziranju, negodovanju, nezadovoljstvu, zdi se mi, kot da se je človeka polastil obup in se je pričelo množično obtoževanje in nezadovoljstvo.

  55. Hvala says:

    BUDNI IN ČUJEČI – (ZAKAJ NI KORONAVIRUSA NI NAPOVEDAL NOBEN KARIZMATIK, PREROK NITI VIDCI V MEDŽUGORJU?)
    p. Mio Kekić

    Ostanimo budni in čuječi
    z zdravo pametjo. Prosimo za
    modrost in pravo razločevanje.
    Ko bodo prišla resnična
    znamenja, bomo to ob pravem
    času izvedeli. Pa se med drugim
    vprašajmo tudi to, zakaj tega
    virusa ni napovedal noben
    karizmatik niti noben prerok.
    Niti vidci v Medžugorju niso
    tega nič napovedali. Bog nas
    je hotel samo malo opozoriti
    in nas je pustil v naši krhkosti.
    Gospod nam pravi po Božji
    besedi: »To še ni kazen, ampak
    opomin za vas.« Vprašajmo se,
    kaj šele prihaja.
    Marija v Medžugorju pravi v nekem
    sporočilu: »Otroci, molite, da boste močni.
    Prišle bodo preizkušnje, vi pa ne boste
    močni!« Molimo, da nas preizkušnje ne
    bodo doletele nepripravljenih.

    https://drive.google.com/file/d/1j2EAkQYN1v2qD2P9utpMSCIZE5Qt7b6O/view

  56. Miro says:

    KAJ POMENI KRITIZIRANJE, NEGODOVANJE OZ. USTVARJANJE VTISA, DA JE VSE NAROBE? JE TO UPRAVIČENO?

    Kritiziranje, negodovanje oziroma ustvarjanje vtisa, da je vse narobe, in iskanje krivcev za lastno nezadovoljno življenje je način shajanja, ki ga mnogi danes prevzamejo, ker ta preprosto dopušča, da so pasivni. Tako posamezniki ne prevzemajo odgovornosti za lastno življenje, ker so prepričani, da bi jim morala država zagotoviti boljše pogoje, da se jim nenehno dogajajo krivice, nihče jim ne pomaga in podobno (odlomek s spletne strani Aleteia).

    Več o tem na:
    https://si.aleteia.org/2019/02/02/neprestano-nerganje-in-kritiziranje-res-tako-slabo-zivimo

    Gospod Jezus nam v svetem Evangeliju jasno pravi: »Kaj vendar gledaš iver v očesu svojega brata, bruna v svojem očesu pa ne opaziš?« (Mt 7,3). Molimo za božjo pomoč, da bi pri izboljševanju razmer doma, v družini, zakonu, na delovnem mestu, v Cerkvi, družbi … najprej začeli sami pri sebi!

    Božje usmiljenje, v spreobrnjenju grešnikov, zaupamo vate!

    • Hvala says:

      Res je, neprestano kritiziranje, godrnjanje, človek ni z ničemer zadovoljen, vse bi morali imeti, neučakanost ….kazanje
      napak , mene vedno spomni kot sem že omenila na nezadovoljstvo in neprestano godrnjanje Izraelcev, ko jih je Gospod peljal iz sužnosti. Vendar se je Gospodova jeza vnela zaradi tega godrnjanja.

      Prosimo Gospoda za odpuščanje !

  57. Hvala says:

    KATERE SO NAJVEČJE TRAGEDIJE NA SVETU (Dražen Bušić-Priloga)

    So to orkani,
    potresi, teroristi, abortusi, cunamiji?
    Vse to je strašno, vendar to ni najhujše.
    Sprašujemo, zakaj se vse to dogaja?

    NE NAJVEČJE TRAGEDIJE SO NASLEDNJE:
    prva je, da Cerkev Jezusa Kristusa
    največkrat ne pozna Svetega Duha. Zato
    svet ne pozna Jezusa Kristusa. Ker Jezusa
    Kristusa ni v svetu, se vse to dogaja.
    Torej, mi moramo OSEBNO SPOZNATI
    Svetega Duha, da bo svet spoznal Jezusa
    Kristusa. Ko bo svet spoznal Jezusa, bo
    prišlo Božje kraljestvo na svet .

    https://drive.google.com/file/d/1j2EAkQYN1v2qD2P9utpMSCIZE5Qt7b6O/view

  58. Hvala says:

    Skrivnost HVALEŽNOSTI

    Hvaležnost je najboljše orodje
    za preprečevanje jadikovanja,
    obtoževanja in vsega, kar vodi k
    uničevanju samega sebe. Zaradi
    hvaležnosti največ pridobi tisti, ki
    je hvaležen, ki se zahvaljuje – in
    ne tisti, kateremu je hvaležnost
    namenjena.
    https://drive.google.com/file/d/1j2EAkQYN1v2qD2P9utpMSCIZE5Qt7b6O/view

  59. Hvala says:

    BOGU PRVENSTVO, DRŽAVI DAVKE (Ali se sme dajati davek vladi Janeza Janše ali ne?)

    Papež Frančišek je začel svoj nagovor pred opoldansko molitvijo
    z okna Apostolske palače v Vatikanu na 29. nedeljo med letom
    18. oktobra z zelo perečim vprašanjem: Ali se sme dajati cesarju
    davek ali ne. To vprašanje bi lahko uporabili tudi za slovenske
    razmere, ko je toliko odpora zoper sedanjo vlado: Ali se sme dajati
    davek vladi predsednika Janeza Janša ali ne? Papež Frančišek je
    odločen: Potrebno je spoštovati pravične državne zakone, ob teh pa
    priznavati prvenstvo Bogu.

    https://drive.google.com/file/d/1j2EAkQYN1v2qD2P9utpMSCIZE5Qt7b6O/view

  60. Hvala says:

    KAKO NAJ SE BOJUJEMO PROTI “ODVISNOSTI”, KI NAS OROPA ŠTEVILNIH BLAGOSLOVOV? -TO JE ZASKRBLJENOSTI
    ———————————————————————————————————————————————————
    KORENINA ZASKRBLJENOSTI JE STRAH PRED TRPLJENJEM.
    ———————————————————————————
    BOJIMO SE TRPLJENJA, ZATO NIMAMO STRAHU PRED LEPIMI IN VESELIMI DOGODKI NITI PRED TISTIM, KAR Z LAHKOTO OBVLADAMO, AMPAK NAS JE STRAH TEGA, KAR NAM POVZROČLA TRPLJENJE. (več o tem v Prilogi_ Prenova november 2020).

    https://drive.google.com/file/d/1j2EAkQYN1v2qD2P9utpMSCIZE5Qt7b6O/view

  61. Miro says:

    GREH JE ŽALITEV BOGA, IN SICER V NEPOKORŠČINI DO NJEGOVE LJUBEZNI. GREH RANI ČLOVEKOVO NARAVO IN OŠKODUJE ČLOVEŠKO SOLIDARNOST!

    Priporočimo se Svetemu Duhu s prošnjo, naj nam pomaga pri branju in premišljevanju Kompendija Katekizma katoliške Cerkve, ki v strnjeni obliki vsebuje vse bistvene in temeljne prvine vere Cerkve.

    Pridi, Sveti Duh, napolni srca svojih
    vernih in vžgi v njih ogenj svoje ljubezni.
    Pošlji svojega Duha in prerojeni bomo in
    prenovil boš obličje zemlje.

    Molimo! Bog naš Oče, Sveti Duh nas
    razsvetljuje in uči. Naj nam pomaga, da
    bomo v življenju spoznali, kaj je prav, in
    vselej radi sprejemali njegove spodbude.
    Po Kristusu našem Gospodu. Amen.

    Kaj zahteva od nas sprejetje božjega usmiljenja?
    Da bi mogli sprejeti božje usmiljenje, moramo priznati svoje krivde in se kesati svojih grehov. Bog sam s svojo besedo in svojim Duhom odkriva naše grehe, nam daje resnico vesti in upanje na odpuščanje.

    Kaj je greh?
    Greh je “beseda, dejanje ali želja, ki je v nasprotju z večno postavo” (sveti Avguštin). Greh je žalitev Boga, in sicer v nepokorščini do njegove ljubezni. Greh rani človekovo naravo in oškoduje človeško solidarnost. Kristus v svojem trpljenju popolnoma razkrije greh in ga premaga s svojim usmiljenjem.

    Ali obstaja raznovrstnost grehov?
    Raznovrstnost grehov je velika. Grehe je mogoče razlikovati po njihovem predmetu ali po krepostih ali po zapovedih, ki jim nasprotujejo. Lahko jih razdelimo na grehe neposredno proti Bogu, proti bližnjemu ali proti nam samim. Deliti jih je mogoče tudi na grehe, ki jih storimo z mislimi, besedami, dejanji ali tudi z opustitvami.

    Kako razlikujemo greh po njegovi velikosti (teži)?
    Razlikujemo smrtni in mali greh.

    Kdaj človek stori smrtni greh?
    Smrtni greh storimo, ko gre hkrati za veliko stvar, za popolno spoznanje in za premišljeno privolitev. Ta greh uniči v nas ljubezen, nas oropa posvečujoče milosti in nas pahne v večno smrt pekla, če se ga ne skesamo. Odpuščanje smrtnih grehov redno prejmemo po zakramentu krsta ali po zakramentu pokore in sprave.

    Kdaj človek stori mali greh?
    Mali (odpustljivi) greh, ki se bistveno razlikuje od smrtnega, storimo, kadar se pregrešimo v kaki majhni stvari, ali tudi v veliki, a brez polnega spoznanja in popolne privolitve. Mali greh ne prelomi zaveze z Bogom, a oslabi ljubezen; v njem se kaže neurejeno nagnjenje do ustvarjenih dobrin; ovira tudi, da bi duša napredovala v izvrševanju kreposti in v udejanjanju nravno dobrega; zasluži časne kazni očiščevanja.

    Kako se v nas množi greh?
    Greh stori, da postane greh privlačen; s ponavljanjem istih dejanj nastane grešljivost, tj. nagnjenost h grehu iste vrste.

    Kaj je grešljivost?
    Grešljivost (pregrehe), v nasprotju do kreposti, so zle navade, ki zamračijo vest in nagibajo k zlu. Pregrehe moremo porazdeliti v sedem tako imenovanih glavnih grehov, ki so: napuh, lakomnost, nevoščljivost, jeza, nečistost, požrešnost, lenoba ali acidia.

    Ali imamo odgovornost pri grehih, ki jih storijo drugi?
    Odgovornost imamo, kadar pri njih sodelujemo s krivdo.

    Kaj so grešne strukture?
    So družbene razmere ali ustanove, ki nasprotujejo božji postavi. So izraz in posledica osebnih grehov.

    (Kompendij KKC, 391-400)

    Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

  62. Hvala says:

    KRISTUS KRALJ-PRIŠEL JE, DA PRIČUJE ZA RESNICO

    Jezus prinaša med nas resnico o ljubezni. Ljubiti zanj ne pomeni ostajati ujet v zakone pravičnosti, ampak presegati logiko: zob za zob, oko za oko. Ljubiti pomeni odpuščati, kakor nam je Bog odpusti. Pomeni biti najprej hvaležen za božjo ljubezen. Zavedati se, da je življenje dar. In ne nazadnje, ljubiti pomeni dati življenje za druge. Ljubezen je smisel življenja!

    Takšen je naš kralj. V službi resnici gre do konca. Čeprav je kraljestvo, ki ga oznanja, kraljestvo veselja, to kraljestvo ni ljubljeno. Ljudje bi radi bili sami svoji gospodarji. Vse diktature se začnejo s potvarjanjem resnice. Si diktator ali služabnik resnice? Jezus nas je poklical v življenje, da pričujemo za resnico in da v pričevanju zanjo vztrajamo do konca. Kaj je najtežje v službi resnice? To, da bomo nujno na poti tistemu, ki bi si rad resnico razložil po svoje, sebi v korist. Zvestoba resnici, Bogu samemu, bo vedno trn v peti temu svetu in otrokom tega sveta. Jezus nam kaže, da se zvestoba resnici, kljub trpljenju vedno izplača.

    http://www.mirenski-grad.si/18-kristus-kralj-prisel-je-da-pricuje-za-resnico

  63. Hvala says:

    KDOR NE LJUBI , NI SVOBODEN (papež Frančišek-Mirenski grad)

    ŽIVLJENSKE BOLEČINE LAHKO OSEBO ZAPREJO VASE, MEDTEM KO JO LJUBEZEN OSVOBODI. A SAMO SVETI DUH JE TISTI, KI SRCE NAREDI POSLUŠNO BOGU IN SVOBODNO.
    ——————————————————————————————————————————————————–
    SEANSA JOGE NE MORE NAUČITI SRCA, DA BI ČUTILO OČETOVSTVO BOGA, TUDI TEČAJ DUHOVNOSTI ZENA GA NE BO NAREDIL BOLJ SVOBODNEGA ZA LJUBEZEN. TO MOČ IMA SVETI DUH.

    SRCE JE OKAMENELO ZARADI BOLEČE IZKUŠNJE. DRUGI RAZLOG, KI LAHKO OTRDI SRCE, JE ZAPRTOST VASE.
    V SEBI NAREDITI SVET ZAPRT VASE V SVOJO SKUPNOST ALI V SVOJO ŽUPNIJO, A VEDNO ZAPRT.
    ZAPRTOS SE LAHKO VRTI OKOLI MNOGIH REČI :

    POMISLIMO NA PONOS, SAMOZADOSTNOST, PREPRIČANJE, DA SEM BOLJŠI OD DRUGIH, NEČIMERNOST.

    OBSTAJAJO MOŠKI IN ŽENSKE,”OGLEDALA”, ZAPRTI SO VASE IN STALNO GLEDAJO SEBE.
    TO SO VERNI “NARCISI”.
    ——————————————————————————————————————————————————-
    IMAJO TRDO SRCE, KER SO ZAPRTI. BRANIJO SE Z ZIDOVI , KI JIH GRADIJO OKOLI SEBE.

    OBSTAJAJO TUDI TAKI , KI SE ZAPREJO V PROSTOR, SE OKLENEJO ČRKE TISTEGA, KAR DOLOČAJO ZAPOVEDI.

    OTRDELO SRCE JE PROBLEM NEGOTOVOSTI.
    —————————————————————————————————————————————————–
    KDOR IŠČE TRDNOST V NAČELIH POSTAVE, IMA GOTOVOST KOT ČLOVEK ZA REŠETKAMI ZAPORNIŠKE CELICE- TO JE VARNOST BREZ SVOBODE.
    ——————————————————————————————————————————————————–
    TO JE RAVNO NASPROTNO OD TISTEGA , KAR NAM JE PRINESEL JEZUS, TOREJ SVOBODO. KO SRCE OTRDI, NI SVOBODNO, POMENI, DA NE LJUBI. POPOLNA LJUBEZEN STRAH PREŽENE. V LJUBEZNI NI STRAHU, KAJTI STRAH JE ZDRUŽEN Z MUKO. KDOR SE BOJI, NI POPOLN V LJUBEZNI. NI SVOBODEN.
    ———————————————————————————————————————————————————
    VEDNO SE BOJI, DA SE BO ZGODILO KAJ BOLEČEGA ALI ŽALOSTNEGA, DA SE MU BO V ŽIVLJENJU ZGODILO KAJ SLABEGA ALI BO OGROŽENO NJEGOVO VEČNO ŽIVLJENJE.

    KDO NAS LAHKO OSVOBODI TE OTRDELOSTI?
    —————————————————————-
    SAMO SVETI DUH.
    LAHKO OPRAVIČ TISOČ TEČAJEV KATEHEZE, TISOČ TEČAJEV DUHOVNOSTI, TISOČ TEČAJEV JOGE………..A VSE TO TI NIKOLI N BO MOGLO DATI SVOBODE OTROKA. SAMO SVETI DUH LAHKO SPODBUJA TVOJE SRCE, DEA BO REKLO “OČE”

    SAMO SVETI DUH JE ZMOŽEN PREGNATI, ZLOMITI TO OTDELOST SRCA IN NAREDITI SRCE- POSLUŠNO GOSPODU, POSLUŠNO SVOBODI LJUBEZNI. (Priloga).

    http://www.mirenski-grad.si/kdor-ne-ljubi-ni-svoboden

    Ja, Gospodu izročimo svoja srca, On je tisti , ki zdravi. zastonj imamo zdravljenje Svetega Duha, vse na dosegu, molimo in vztrajno prosimo, Gospod bo pa naredil svoje. Samo vztrajati je potrebno. Spomnimo se svete Monike, koliko let (desetletja ) je prosila Boga za milost spreobrnjenja svojega sina in prejela več kot je prosila.

  64. Hvala says:

    PREIZKUŠNJE IN TRPLJENJE

    V ŽIVLJENJU PRIDE TRPLJENJE, PREIZKUŠNJE. ČLOVEK IŠČE OPORNO SLAMICO, KJE BI NAŠEL REŠITEV, DA BI SE VRNIL V STANJE PRED NASTALO SITUACIJO. EDINA REŠITEV JE BOG. BOŽJI OBJEM LJUBEZNI, KI BO SPREMENIL OTRDELO SRCE, GA OMEHČAL S SVOJO LJUBEZNIJO.

    VENDAR , KO ČLOVEK PREŽIVLJA RAZNE STISKE IN TRPLJENJE, OD ZAČETKA NE ZAZNAVA, DA JE TO NJEMU V DOBRO IN V REŠITEV, ČE BO SODELOVAL Z BOGOM.

    HOČE NA VSAK NAČIN IZ SITUACIJE, DA BI BILO TAKO KOT JE BILO PREJ.

    VELIKOKRAT POMISLIM NA IZRAELCE, KI SE NIKAKOR NISO MOGLI SPRIJAZNITI S STISKO, PREIZKUŠNJO, KO JIH JE GOSPOD VODIL V OSVOBODITEV. GODRNJALI SO, DA JIM JE BILO PREJ LEPŠE, DA SO VSEGA IMELI, SEDAJ PA NI MESA, ČEBULE ITD. HOTELI SO NAZAJ , ČEPRAV SO SE ZAVEDALI, DA SO BILI SUŽNJI. ZA CENO DOBRE HRANE IN OSTALIH STVARI SO HOTELI NAZAJ V SUŽNJOST . NISO SE ZAVEDALI, KAJ POMENI GOSPODOVA SVOBODA, KER SO VIDELI SAMO SVOJE TRPLJENJE.

    LJUDJE SMO PAČ SLABOTNA BITJA, ZATO TAKO TUDI RAVNAMO. VENDAR GOSPOD NAM LAHKO PRI TEM POMAGA , NAS KREPČA, OČIŠČUJE, DA BOMO PO PRESTANI PREIZKUŠNJI IN ČIŠČENJU VRISKALI OD VESELJA, KER BOMO IMELI “NOVO OBLEKO “, NOVO ŽIVLJENJE-PREROJENI PO SVETEM DUHU. ZATO SE JE POTREBNO GOSPODU ZAHVLJEVATI.

    KO ČLOVEK ŽELI NAZAJ V STANJE , KI JE BILO PRED STISKO, SE V SVOJI NESREČI NE VPRAŠA, KAJ PA ČE GOSPOD ŽELI, DA TEGA STANJA , KI JE BILO PREJ NE BO VEČ V NAŠIH ŽIVLJENJIH?, KAJ PA ČE ŽELI, DA NE ŽIVIMO TAKO KOT SMO PREJ,? KAJ ČE IMA ZA NAS NEKAJ POVSEM DRUGEGA PRIPRAVLJENO?

    POTREBNO JE SAMO ENO; POPOLNOMA ZAUPATI GOSPODU, KER ON VE KAJ DELA IN ZAKAJ TAKO DELA. MI S SVOJO PAMETJO TEGA NE ZMOREMO, KER TISTO KAR MI VIDIMO , GOSPOD VIDI POPOLNOMA DRUGAČE.
    NA TEJ TOČKI JE POTREBNA SAMO VERA, ČE JE NI, JE POTREBNO ZA NJO PROSITI. NE SE OZIRATI NA SVOJA ČUSTVA, STRAHOVE, KALKULACIJE, BOJAZNI, NE GLEDATI NA IZGUBE, ITD….KAJTI ,KO BO MIMO STISKA, BO VSAK GOSPODA SLAVIL IN SE MU ZAHVALJEVAL ZA VSE KAR MU JE JE DAL IN POSLAL.

    VPRAŠAJMO SE TUDI SEDAJ, KAJ PA ČE GOSPOD ŽELI, DA ŽIVIMO POPOLNOMA DRUGAČE , KO SMO ŠE NEDAVNO NAZAJ?, KAJ NAM ŽELI POVEDATI?, POKAZATI? POSLUŠAJMO GA.

    JE ČAS JOKANJA IN ČAS SMEJANJA,
    ČAS ŽALOVANJA IN ČAS PLESANJA,
    JE ČAS ZAMETAVANJA IN ČAS
    ZBIRANJA BISEROV,
    ČAS OBJEMANJA IN ČAS ODTEGOVANJA
    OBJEMANJU, JE ČAS PARANJA IN ŠIVANJA,
    JE ČAS LJUBEZNI IN ČAS SOVRAŠTVA,
    ČAS VOJNE IN ČAS MIRU…(Prd 3)

  65. Miro says:

    SVETA URA PRED EVHARISTIJO MORA VODITI K SVETI URI Z UBOGIMI!

    Priporočimo se Svetemu Duhu za razsvetljenje in pomoč pri uvajanju v skrivnosti svete Evharistije. Pridi, Sveti Duh!

    Ali hočete izkazati čast
    Gospodovemu telesu? Ne zaničujte ga,
    ko ga vidite pokritega s cunjami.
    Potem ko ste ga v Cerkvi počastili
    s svilenimi oblačili, ga ne pustite zunaj
    trpeti od mraza, ne pustite ga v bedi!
    (Janez Zlatousti)

    Sveta ura pred evharistijo
    mora voditi k sveti uri z ubogimi.
    Naša evharistija je nepopolna, če ne vodi k
    služenju in ljubezni do ubogih.
    (Mati Terezija iz Kalkute)

    Kakor je telesna hrana
    potrebna za življenje do te mere,
    da brez nje ni mogoče živeti,
    tako je duhovna hrana potrebna
    za življenje duše.
    (Tomaž Akvinski)

    Pri maši imamo Kristusa
    pod podobo kruha, medtem ko v
    predmestjih vidimo Kristusa in se ga
    dotikamo v onemoglih telesih in
    v zapuščenih otrocih.
    (Mati Terezija iz Kalkute)

    (Misli o evharistiji iz knjige: Kruh, ki daje življenje; Wilhelm Mühs)

    Božje usmiljenje, neizmerno v zakramentu evharistije in duhovništva, zaupamo vate!

  66. Miro says:

    CILJ KREPOSTNEGA ŽIVLJENJA JE V TEM, DA POSTANEMO PODOBNI BOGU – LJUBEZEN JE BOŽJA KREPOST, S KATERO LJUBIMO BOGA NAD VSE IN IZ LJUBEZNI DO BOGA LJUBIMO SVOJEGA BLIŽNJEGA KAKOR SAMI SEBE!

    Priporočimo se Svetemu Duhu s prošnjo, naj nam pomaga pri branju in premišljevanju Kompendija Katekizma katoliške Cerkve, ki v strnjeni obliki vsebuje vse bistvene in temeljne prvine vere Cerkve.

    Pridi, Sveti Duh, napolni srca svojih
    vernih in vžgi v njih ogenj svoje ljubezni.
    Pošlji svojega Duha in prerojeni bomo in
    prenovil boš obličje zemlje.

    Molimo! Bog naš Oče, Sveti Duh nas
    razsvetljuje in uči. Naj nam pomaga, da
    bomo v življenju spoznali, kaj je prav, in
    vselej radi sprejemali njegove spodbude.
    Po Kristusu našem Gospodu. Amen.

    Kaj je krepost?

    Krepost je trajno in trdno razpoloženje delati dobro. “Cilj krepostnega življenja je v tem, da postanemo podobni Bogu” (sveti Gregor iz Nise). So človeške in božje kreposti.

    Kaj so človeške kreposti?
    Človeške kreposti so trajne in stalne popolnosti uma in volje, ki uravnavajo naša dejanja, urejajo naše strasti in vodijo naše vedenje v skladu z razumom in vero. Pridobimo in okrepimo jih s ponavljanjem nravno dobrih dejanj; očiščuje in dviga pa jih božja milost.

    Katere so glavne človeške kreposti?
    Temeljne človeške kreposti so tako imenovanje glavne ali kardinalne kreposti (lat. cardo = tečaj pri vratih). Vse druge kreposti so razvrščene okoli njih, kajti kardinalne kreposti sestavljajo tečaje krepostnega življenja. So: razumnost, pravičnost, srčnost in zmernost.

    Kaj je razumnost?
    Razumnost razpoloži razum, da v vsaki okoliščini dojame naše resnično dobro in izbere pravilna sredstva za njegovo uresničenje. Razumnost usmerja druga kreposti tako, da jim kaže pravilo in mero.

    Kaj je pravičnost?
    Pravičnost obstaja v stanovitni in trdni volji, da damo Bogu in bližnjim to, kar jim gre. Pravičnost do Bog se imenuje “krepost bogovdanosti”.

    Kaj je srčnost?
    Srčnost daje trdnost v težavah in stanovitnost v prizadevanju za dobro. Človeka pripravi do zmožnosti, da žrtvuje celo svoje življenje za pravično stvar.

    Kaj je zmernost?
    Zmernost brzda nagnjenje do naslad (ugodja), usposablja voljo za gospostvo nad nagoni in daje, da se pri uporabljanju ustvarjenih dobrin držimo prave mere.

    Kaj so božje kreposti?
    So kreposti, ki imajo za svoj izvor, nagib in neposredni predmet Boga samega. Vlite v s posvečujočo milostjo usposabljajo človeka za življenje v povezanosti s sveto Trojico. So temelj, duša in značilnost kristjanovega nravnega delovanja; oživljajo vse človeške kreposti. Božje kreposti so poroštvo za to, da je Sveti Duh v zmožnostih človeškega bitja navzoč in deluje.

    Katere so božje kreposti?
    Božje kreposti so vera, upanje in ljubezen.

    Kaj je vera?
    Vera je božja krepost, s katero verujemo v Boga in sprejemamo za resnico vse, kar nam je razodel in nam sveta Cerkev predloži v verovanje, kajti Bog je resnica sama. Z vero se človek svobodno izroči Bogu. Zato si tisti, ki veruje, prizadeva, da bi spoznal in izvrševal božjo voljo, saj “vera deluje po ljubezni” (Gal 5,6).

    Kaj je upanje?
    Upanje je božja krepost, s katero od Boga pričakujemo in hrepenimo po večnem življenju kot svoji sreči, zaupajoč v Kristusove obljube in opirajoč se na pomoč milosti Svetega Duha, da bi tako zaslužili večno življenje in ostali stanovitni do konca zemeljskega življenja.

    Kaj je ljubezen?
    Ljubezen je božja krepost, s katero ljubimo Boga nad vse in iz ljubezni do Boga ljubimo svojega bližnjega kakor sami sebe. Jezus napravlja iz nje novo zapoved, polnost postave. Ljubezen je “vez popolnosti” (Kol 3,14), temelj drugih kreposti, njihova duša, navdihovalka in urejevalka: brez ljubezni “nisem nič” in “mi nič ne koristi” (1 Kor 13,1-3).

    Kaj so darovi Svetega Duha?
    Darovi Svetega Duha so trajna razpoloženja, ki napravijo človeka voljnega, da sledi božjim navdihom. Sedmeri sadovi so: modrost, umnost, svet, moč, vednost, pobožnost in strah božji.

    Kaj so sadovi Svetega Duha?
    Sadovi Svetega Duha so popolnosti, izoblikovane v nas kot predujem večne slave. Cerkveno izročilo jih našteva dvanajst: “Ljubezen, veselje, mir, potrpežljivost, blagost, dobrotljivost, dobrohotnost, krotkost, zvestoba, skromnost, zdržnost, čistost” (Gal 5,22-23 vulg.).

    (Kompendij KKC, 377-390)

    Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

  67. Hvala says:

    IZPOLNJEVANJE BOŽJE VOLJE ALI NAŠE ČLOVEŠKE VOLJE
    __________________________________________________

    JEZUS JE NEKOČ VPRAŠAL FAVSTINO KOWALSKO:”KAJ ŽELIŠ ZDAJ MOJA HČI, ČE HOČEŠ V TRENUTKU USTVARIM NOV SVET, LEPŠI OD TEGA IN V NJEM BOŠ PREŽIVELA?”. FAVSTINA JE ODGOVORILA:”KAJ MI BO NOV SVET, TEBE ŽELIM JEZUS”:

    JEZUS LAHKO V HIPU SPREMENI CEL SVET IN VSE KAR ŽELI. V TRENUTKU, TAKO DA MI LJUDJE NE BI MISLILI, DA TO NI MOGOČE. PRI BOGU JE VSE MOGOČE.
    VENDAR V ŽIVLJENJU MORAMO SPREJETI VOLJO GOSPODA, TO SE PRAVI , DA MORAMO IZPOLNJEVATI NJEGOVO BOŽJO VOLJO.
    VELIKOKRAT SMO PISALI IN DEBATIRALI O TEM KAJ JE BOŽJA VOLJA.
    G . MIRO JE LEPO S PREPROSTIMI BESEDAMI POVEDAL IN KAR JE RAZUMLJIVO VSEM: TO JE “BREME”, KI TI NI PO VOLJI IN BI ŽELEL, DA SE GA ZNEBIŠ. POVEDANO KRATKO JASNO IN RAZUMLJIVO.

    DANAŠNJE STANJE V SVETU GLEDE VIRUSA IN VSEH OSTALIH ZADEV, JE TUDI ” BREME”,, KI BI SE GA MI LJUDJE ŽELELI ZNEBITI, DA NAM NE BI VEČ VISELO NA GLAVI. AMPAK TO “BREME” , KI GA MI LJUDJE NE ŽELIMO, MORAMO SPREJETI, GA OBJETI, KAJTI TAKA JE SEDAJ GOSPODOVA VOLJA. ZATO BOMO SEDAJ TO BOLJ RAZUMELI, KAJ JE SPOLNJEVANJE BOŽJE VOLJE.

    KER SE JE BOG PONIŽAL IN PRIŠEL OSEBNO K ČLOVEKU KOT ČLOVEK, SE MORAMO TUDI MI PONIŽATI IN PRITI K NJEMU OSEBNO IN Z NJIM TESNO SODELOVATI, SKRATKA Z NJIM ŽIVETI VSAK DAN. TO PA BREZ OSEBNEGA ODNOSA Z NJIM NE GRE.

    KO SE ČLOVEK ZJUTRAJ ZBUDI, POGLEDA IN RAZMISLI KAJ VSE GA ČAKA , DA OPRAVI IN NAREDI ČEZ DAN, MOGOČE JE CELO BOLAN ITD…BI NAJRAJE NAREDIL TAKO, DA BI GOSPODA PROSIL IN GOSPOD BI IZPOLNIL VSAKO NJEGOVO ŽELJO, KI JO JE IZRAZIL. SKRATKA POVEDANO, MI LJUDJE BI ŽELELI, DA GOSPOD BOG IZPOLNJUJE VSAKI DAN CELI DAN NAŠO VOLJO IN ŽELJE. ŽELELI BI , DA NAŠA” BREMENA” ODVZAME S HRBTA, DA NAS VEČ NE BODO BREMENILA.
    TO SE PRAVI NAJ IZPOLNJUJE NAŠO VOLJO.

    TO PA V ŽIVLJENJU TAKO NE GRE. JEZUS JE POVEDAL, DA NJEGOV UČENEC NE MORE BITI TISTI, KI NE VZAME VSAK DAN SVOJ KRIŽ NA RAME IN HODI ZA NJIM.

    KER SE JE JEZUS RODIL KOT ČLOVEK IN PRIŠEL K NAM, ŽELI, DA GA MI VZAMEMO ZARES IN Z NJIM SODELUJEJO, GA IMAMO ZA ŽIVEGA , NE ZA MRTVEGA BOGA, KI JE NEKJE DALEČ. ZATO TUDI ŽELI OSEBEN ODNOS Z VSAKIM. ŽELI OSEBEN POGOVOR, ŽELI, DA MU POVEMO IN SE MU IZPOVEMO IN GA VPRAŠAMO O VSEM, KAJ NAS MUČI ITD..,LE TAKO BOMO Z ŽIVIM JEZUSOM, KI BO V NAS, PRIŠLI MED LJUDI, ON PA BO NAREDIL SVOJE, ON BO SPREMINJAL SRCA LJUDI., LE TAKO BOMO GRADILI SKUPAJ BOLJŠI NOVI SVET. KAJTI DELATI IN HODITI PO SVETU BREZ BOGA JE DELO PO ČLOVEŠKI VOLJI, KI NIMA NAPREDKA AMPAK PROPAD.

    GOSPOD SE RAZDENE VSAKEMU, KI TO ŽELI IN GA TUDI PROSI, TISTEMU PONIŽNEMU, KI SVOJO VOLJO UKLONI BOŽJI VOLJI. GOVORIL MU BO, POKAZAL MU BO STVARI, KI JIH NI VEDEL, SKRATKA DIHAL BO Z NJIM. SAMO TO JE PRAVO ŽIVLJENJE, OSTALO SO LEPE MISLI IN BESEDE IZRAŽENE NA PAPIRJU, KI BODO OBLEDELE (moje razmišljanje).

  68. Hvala says:

    DUHOVNA MISEL (Župnija Tomaj)

    V neki vasi je izbruhnil požar. Bogat in reven človek, do tistega dne odlična
    soseda, sta izgubila vse svoje imetje. Ubogi človek je ostal miren, bogatega pa se
    je lotil obup.
    »Mojzes,« je naposled dejal bogati, »kako je mogoče, da si tako miren, ko pa je
    vse, kar sva imela, zgorelo v požaru?«
    »Meni je ostal moj Bog,« je odgovoril siromak, »tvoj pa je zgorel v hiši.«

    Bogati, mo(go)čni in prebrisani lahko zaupajo samo v svojo moč, svoje
    sposobnosti, svoje veliko imetje, a se v trenutkih negotovosti ali stiske nimajo na
    kaj opreti. V primeru življenjskega poraza so sami. Pravični pa ima Boga kot
    svoje edino upanje. Kolikokrat sem tudi sam doživel, da mi je bila vera (edina)
    opora v življenju. Še večkrat pa sem doživel, ko so mi najrazličnejši ljudje
    pripovedovali, da so v trenutkih najgloblje krize prav v veri črpali moč: »Če ne bi
    imel vere, bi si vzel življenje,« ali »Ko je bilo najhuje, sem molil!«
    In kolikšna je tvoja vera?

    http://zupnija-tomaj.rkc.si/wp-content/uploads/27-nedelja-med-letom-2016-C.pdf

  69. Hvala says:

    PATER TARDIF JE BIL PRVI PRIZNANI KARIZMATIK, KI JE PRIŠEL V SLOVENIJO (BEŽIGRAJSKI STADION) IN JE V LASTNEM ŽIVLJENJU DOŽIVEL OSIP OZ . ODHAJANJE SVOJIH ŽUPLJANOV K BINKOŠTNIKOM, NATO PA DOŽIVEL MNOŽIŽNI OBISK NJEGOVEGA BOGOSLUŽJA OZIROMA PRIDIG.

    ZAKAJ TAKA SPREMEMBA?
    ————————————–
    NAJPREJ SE JE MORAL SAM SPREMENITI, NE S SVOJO MOČJO, AMPAK JE DOŽIVEL DOTIK BOŽJE MILOSTI.
    ———————————————————————————————————————————————————
    KO GA JE JEZUS PO MOLITVI NEKAJ LAIKOV TELESNO OZDRAVIL, GA JE OZDRAVIL TUDI DUHOVNO.

    PREJ JE OZNANJAL JEZUSA, KOT SE JE UČIL IZ KNJIG IN Z NJIM NI IMEL OSEBNEGA ODNOSA, PO PO OZDRAVLJANJU PA SE JE TO POPOLNOMA SPREMENILO.
    ——————————————————————————————————————————————————-
    PREJ JE BILA NJEGOVA VERA PAPIRNATA, HLADNA, POTEM PA POLNA ŽIVLJENJA IN LJUBEZNI DO BOGA.
    ——————————————————————————————————————————————————-
    V SVOJI KNJIGI JE TARDIF ZAPISAL, DA STA IMELA S CERKOVNIKOM PRIJATELJSKI ODNOS, ZATO SI GA JE UPAL VPRAŠATI, ZAKAJ VERNIKI ODHAJAJO IZ NJEGOVE CERKVE.
    —————————————————————————————————————————————————–
    CERKOVNIK JE ODGOVORIL, DA BO ODKRITO POVEDAL. “VELIKO STE NAREDILI ZA ŽUPNIJO, VSE JE
    PRENOVLJENO “, JE REKEL, ” TODA NISTE NAM DALI JEZUSA. (Priloga -Prenova)
    ——————————————————————————————————————————————————-

    Vedno poudarjam, kako pomembno je, da ima človek osebni odnos z Jezusom, če z Jezusom diha, moli, se veseli, razpravlja, posvetuje, joče, rešuje probleme, skratka živi z Njim življenje-kot eno srce. Človek res ne more posredovati Jezusa, če misli, da je nekje daleč, ne razpravlja z Njim, skratka se obnaša, kot da bi bil Jezus mrtev.
    Zato je cerkovnik Tardifu povedal v obraz resnico- NISTE NAM DALI JEZUSA.

    Ko se je Jezus dotaknil dveh učencev iz Emavsa , sta postala “goreča”.
    Če bomo imeli oseben odnos z Jezusom, bomo lahko tudi evangelizirali -povabili ljudi v oseben odnos z Jezusom, da Ga bodo še drugi spoznali in živa reka bo preplavila svet.

    https://drive.google.com/file/d/0B5LIn–wC0PdSHoxUnVpSWZ1Qjg/view

  70. Miro says:

    POGLAVITNA STRAST JE LJUBEZEN, KI JO VZBUJA PRIVLAČNOST DOBREGA – VEST NAVZOČA V SRCU OSEBE, JE SODBA RAZUMA, KI V PRIMERNEM TRENUTKU UKAŽE ČLOVEKU, NAJ STORI DOBRO IN SE IZOGNE ZLA!

    Priporočimo se Svetemu Duhu s prošnjo, naj nam pomaga pri branju in premišljevanju Kompendija Katekizma katoliške Cerkve, ki v strnjeni obliki vsebuje vse bistvene in temeljne prvine vere Cerkve.

    Pridi, Sveti Duh, napolni srca svojih
    vernih in vžgi v njih ogenj svoje ljubezni.
    Pošlji svojega Duha in prerojeni bomo in
    prenovil boš obličje zemlje.

    Molimo! Bog naš Oče, Sveti Duh nas
    razsvetljuje in uči. Naj nam pomaga, da
    bomo v življenju spoznali, kaj je prav, in
    vselej radi sprejemali njegove spodbude.
    Po Kristusu našem Gospodu. Amen.

    Kaj so strasti?
    Strasti so nagnjenja, vzburkanosti ali vzgibi čutnosti – naravne sestavine človeške psihologije – ki nagibljejo človeka, da deluje ali da ne deluje v smeri tistega, kar dojemamo kot dobro ali kot zlo. Glavne strasti so ljubezen in sovraštvo, hrepenenje in strah, veselje, žalost, jeza. Poglavitna strast je ljubezen, ki jo vzbuja privlačnost dobrega. Samo dobro je ljubljeno, bodisi resnično ali navidezno dobro.

    Ali so strasti nravno dobre ali zle?
    Strasti, kot vzgibi čutnosti, niso ne dobre ne zle same v sebi. Strasti so nravno dobre, kadar prispevajo k dobremu dejanju, in zle v nasprotnem primeru. Biti morejo privzete v kreposti ali pa sprevržene v pregrehe.

    Kaj je vest?
    Vest, navzoča v srcu osebe, je sodba razuma, ki v primernem trenutku ukaže človeku, naj stori dobro in se izogne zla. Po njej človeška oseba zaznava nravno vrednost dejanja, ki naj ga stori ali že storjenega dejanja, in mu omogoča prevzeti odgovornost zanj. Kadar razumen človek posluša vest, more slišati Boga, ki mu govori.

    Kaj vključuje dostojanstvo osebe v odnosu do vesti?
    Dostojanstvo človeške osebe vključuje pravilnost vesti (to pomeni, da vest soglaša s tem, kar je v skladu z razumom in božjo postavo pravično in dobro). Zaradi tega osebnega dostojanstva človeka ni dovoljeno siliti, da bi ravnal proti svoji vesti. Prav tako ga ni dovoljeno ovirati, da bi delal po svoji vesti, zlasti v verskih zadevah.

    Kako se oblikuje vest, da bo pravilna in resnicoljubna?
    Pravilna in resnicoljubna vest se oblikuje z vzgojo, z usvajanjem božje besede in naukom Cerkve. Podpirajo jo darovi Svetega Duha in ji pomagajo nasveti modrih oseb. Za vzgojo vesti zelo koristi molitev in spraševanje vesti.

    Katera pravila mora vest vedno upoštevati?
    So tri najbolj splošna navodila: 1) Nikoli ni dovoljeno storiti zlo, da bi iz tega sledilo kaj dobrega. 2) Tako imenovano zlato pravilo: “Vse, kar želite, da bi ljudje vam storili, storite tudi vi njim” (Mt 7,12). 3) Krščanska ljubezen vedno spoštuje bližnjega in njegovo vest; to pa seveda ne pomeni sprejeti kot dobro tisto, kar je objektivno zlo.

    Ali se more vest motiti?
    Oseba mora vedno ubogati gotovo (trdno) sodbo svoje vesti. A iz razlogov, ki niso vedno prosti osebne krivde, more vest izrekati tudi zmotne sodbe. Ni pa mogoče pripisovati osebi zla, storjenega zaradi nehotene nevednosti, četudi zlo objektivno ostaja zlo. Treba se je torej truditi za to, da se nravna vest znebi svojih zmot.

    (Kompendij KKC, 370-376)

    Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

  71. Janez says:

    MOLITEV K BOGU ZA BOLJŠI SVET
    Božja Večnost, Enost, ki nam poješ v tišini in nas učiš po drugih.
    Odločno in modro prosim vodi moje korake.
    Naj uvidim Božjo Voljo in vse Božje nauke, ko stopam v življenje.
    In častim namen vseh stvari, ki so v naravi po Tvoji Dobroti Gospod.
    Pomagaj mi, da se spoštljivo dotikam vsega, kar srečam in uporabljam.
    Da vedno govorim in gledam ljudem iskreno v oči Jezusa in Matere Marije.
    Naj raje tiho opazujem, ne sodim, saj potrebujem milost razumevanja in razsvetljenje pomena in smotra.
    Naj raje pomagam, kot da bi kritiziral in se pritoževal.
    Naj bom raje veder in nasmejan kot žalosten in zamorjen, ker imam Odrešenika, ki mi stoji ob strani.
    Naj raje raje podam ljudem upanje in optimizem ter nakažem kakšne možne rešitve,
    kot da nasujem sogovornikom le svoje pametne modrosti in probleme.
    Naj ne škodujem in naj prinesem in ljudem pustim glasbo tišine gozda in ptičjega petja mir in vso naravno lepoto, kot da le oddidem in pustim ljudi da tavajo in begajo naprej.
    In ko se vrnem nazaj med ljudi, naj se krožna pot življenja strpnosti
    in dobrote sklene in spirala upanja razširi naprej,
    da bosta molitev in Vera ter Božja Pomoč vzajemno pomagale
    meni in bližnjim ter osmislila vsem ljudem dobre volje naša življenja. Amen.

    Ob Tebi Bog in naš Odrešenik zmorem več in vse, ker mi daješ moč, in ta moč se pretaka med nama in gre kot pozitivna nesnovna energija naprej. Povem Ti lahko vse in vem, da tudi Ti meni lahko poveš čisto vse. Včasih si dava vzajemno še vedno več drug drugemu. In ljubezen je, ki premaga vse, kar življenje prinese in odnese. In v duši vlada mir in spokojnost. Bogat sem, ker imam vse to. S Teboj premorem vse kar potrebujem. Bogu Čast in Slava Vekomaj. Amen.

    Addendum
    O Bog, daj mi moč, da sprejmem tisto, česar ne morem spremeniti, daj mi pogum, da spremenim tisto, kar lahko spremenim in daj mi modrost, da razlikujem to dvoje! — Sv. Frančišek Asiški

  72. Hvala says:

    NEUČAKANOST JE GREH
    ————————————-
    V LUKOVEM EVANGELIJI, V 15 .POGLAVJU IMAMO PRAZNIK IZGUBLJENIH. IZGUBLJENA JE OVCA, PA NOVČIČ, IZGUBLJENA PA STA VSAK NA SVOJ NAČIN- TUDI OBA SINOVA, MLAJŠI IN STAREJŠI. MLAJŠI SIN NE RAZUME NITI OČETA NITI LJUBEZNI. NJEGOV GREH JE, DA HOČE IMETI VSE “ZDAJ” IN TO TAKOJ.

    JE NEUČAKAN IN DEDIŠČINO ZAHTEVA ŠE ISTI HIP, ČEPRAV BI SEVEDA PRIPADLA TUDI NJEMU.

    NEUČAKANOST JE GREH.
    ———————————-
    NAGNJENI SMO K TEMU, DA BI ČAS PRESKOČILI.
    —————————————————————
    NAGNJENI SMO K TEMU, DA SPREJMEMO ODLOČITVE, KI ŠE NISO DOZORELE. SPREJMEMO NALOGE, KATERIM ŠE NISMO KOS ALI PA NAM NISO NAMENJENE.
    —————————————————————————————————————————————————–
    A NI BIL PRAV TO TUDI GREH V RAJU, KO ČLOVEK NI MOGEL DOČAKATI SADU?
    ——————————————————————————————————————————————————-
    POSEGEL JE PO SADU Z DREVESA (1 Mz 2,15-17,1 ,Mz 3,6).

    ZAKAJ NISTA ADAM IN EVA RAJE POČAKALA, DA SE JIMA SAD PONUDI, SAJ V KNJIGI RAZODETJA BEREMO, KAR NAM BOG PRAVI:”ZMAGOVALCU BOM DAL JESTI Z DREVESA ŽIVLJENJA, KI JE V BOŽJEM RAJU.” (Raz 2,7b).
    ———————————————————————————————————————————————————
    TODA ČLOVEK NE MORE DOLGO ČAKATI. JE NEUČAKAN IN RAJE JE PREPOVEDAN SAD Z NAPAČNEGA DREVESA, V NAPAČNEM ČASU, SAMO DA NE ČAKA.
    VSAKA NEPOTRPEŽLJIVOST PA JE GREH IN NI SAD DUHA.
    ——————————————————————————————————————————————————-

    GREH JE HOTETI IMETI NEKAJ, ČEPRAV NAM BOG ŠE NE ŽELI DATI, KAJTI ON VE, KAJ JE ZA NAS NAJBOLJE IN KDAJ.
    ———————————————————————————————————————————————————
    KER STA BILA ADAM IN EVA NEUČAKANA, STA PADLA NA IZPITU. TAKO SE JE ZGODILO TUDI Z MLAJŠIM SINOM. NAMESTO DA BI ZUNAJ OČETOVEGA DOMA NAŠEL SVOBODO, NAJDE GOLI “NIČ “.

    SAMO MIRNA REKA IMA CVETOČE OBALE. VSE DRUGO JE NAPETOST IN VOJNA S ČASOM. VSAKA VOJNA PA JE NAJVEČJI IZMED VSEH ZLOČINOV. (Dr. Daniel Brkič).

  73. Miro says:

    KOLIKOR BOLJ DELAMO DOBRO, TOLIKO BOLJ POSTAJAMO SVOBODNI – SVOBODA DOSEŽE SVOJO POPOLNOST KADAR JE NARAVNANA NA BOGA!

    Priporočimo se Svetemu Duhu s prošnjo, naj nam pomaga pri branju in premišljevanju Kompendija Katekizma katoliške Cerkve, ki v strnjeni obliki vsebuje vse bistvene in temeljne prvine vere Cerkve.

    Pridi, Sveti Duh, napolni srca svojih
    vernih in vžgi v njih ogenj svoje ljubezni.
    Pošlji svojega Duha in prerojeni bomo in
    prenovil boš obličje zemlje.

    Molimo! Bog naš Oče, Sveti Duh nas
    razsvetljuje in uči. Naj nam pomaga, da
    bomo v življenju spoznali, kaj je prav, in
    vselej radi sprejemali njegove spodbude.
    Po Kristusu našem Gospodu. Amen.

    Kaj je svoboda?
    Svoboda je od Boga dana zmožnost, da delujemo ali ne delujemo, da storimo to ali ono, da tako sami od sebe storimo premišljena dejanja. Svoboda je značilnost dejanj, ki so v pravem pomenu človeška. Kolikor bolj delamo dobro, toliko bolj postajamo svobodni. Svoboda doseže svojo popolnost, kadar je naravnana na Boga, najvišje Dobro in našo Blaženost. Svoboda vključuje tudi možnost izbirati med dobrim in zlim. Izbira zlega je zloraba svobode, ki vodi v sužnost greha.

    Kakšen je odnos med svobodo in odgovornostjo?
    Svoboda naredi človeka odgovornega za svoja dejanja v tolikšni meri, kolikor so prostovoljna. Prištevnost kakega dejanja in odgovornost zanj moreta biti zmanjšani in včasih odpravljeni zaradi nevednosti, nepazljivosti, prisile, strahu, čezmernih čustev, navad.

    Zakaj ima vsak človek pravico udejanjati svobodo?
    Pravica udejanjanja svobode je lastna vsakemu človeku, kolikor je neločljiva od njegovega dostojanstva človeške osebe. Zato je treba to pravico vedno spoštovati, zlasti še v nravnih in religioznih stvareh, in jo tudi civilno priznavati in ščititi v mejah skupnega blagra in javnega reda.

    Kako je človekova svoboda uvrščena v redu odrešenja?
    Naša svoboda je oslabljena zaradi prvega greha. Naslednji grehi so to oslabitev še bolj zaostrili. Toda “Kristus nas je oprostil za svobodo” (Gal 5,1). Sveti Duh nas s svojo milostjo vodi k duhovni svobodi, da bi iz nas napravil svobodne sodelavce v Cerkvi in v svetu.

    Kateri so viri nravnosti človeških dejanj?
    Nravnost človeških dejanj je odvisna od treh virov: od izbranega predmeta, se pravi od resnične ali navidezne dobrine; od namena subjekta, ki deluje, se pravi od cilja, zaradi katerega izvršuje dejanje; od okoliščin dejanja s posledicami vred.

    Kdaj je dejanje moralno dobro?
    Dejanje je moralno dobro, kadar predpostavlja obenem dobrost predmeta, namena in okoliščin. Izbrani predmet more sam zase pokvariti celoto dejanja, četudi je namen dober. Ni dovoljeno delati zlo, da bi iz njega prišlo dobro. Slab namen more pokvariti dejanje, četudi je njegov predmet sam v sebi dober. Nasprotno pa dober namen ne napravi dobro neko ravnanje, ki je slabo po svojem predmetu, ker namen ne posvečuje sredstev. Okoliščine morejo zmanjšati ali povečati odgovornost tistega, ki deluje, a ne morejo spremeniti moralne vrednosti dejanj samih, nikoli ne morejo napraviti dobrega nekega dejanja, slabega v sebi.

    Ali obstajajo dejanja, ki so vedno nedovoljena?
    Obstajajo dejanja, ki jih je vedno nedovoljeno izbrati zaradi svojega predmeta (na primer bogokletje, uboj, prešuštvo). Izbrati jih namreč vsebuje nered volje, se pravi nravno zlo, katerega ni mogoče opravičiti z uporabo dobrin, ki bi morda iz njih prišle.

    (Kompendij KKC, 363-369)

    Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

  74. Janez says:

    EVANGELIZACIJA (kratko)

    Marko 16, 15 Rekel jim je: »Pojdite po vsem svetu in oznanite evangelij vsemu stvarstvu!
    Temeljna naloga nove evangelizacije je, oznanjati svetu veselo novico o razodetju Boga v Jezusu Kristusu in vabiti k spreobrnjenju in k veri. Vera naj pomaga k Ljubezni, Dobroti in Usmiljenju med ljudmi in je osebno srečanje z Jezusom Kristusom. Verovanje zadeva Osebo in Resnico. Človek, ki se vključuje v proces evangelizacije, postopoma spreminja svoje mišljenje, življenje in način sobivanja z drugimi ter z Dobroto in Usmiljenjem pomaga k boljšemu svetu z širjenjem Nauka o Jezusu Kristusu in Evangeliju med ljudi. Evangelizacija tako ni samo stvar procesa Cerkve kot institucije in duhovnikov, ampak vsakega človeka, vernika, ki je iskren in pravičen Vernik v Kristusa Odrešenika in Učenika. Pomenljive so papeževe besede, ko spregovori o novi evangelizaciji in o novih evangelizatorjih. Za izhodišče papež vzame svetopisemske besede: »Kdorkoli bo klical Gospodovo ime, bo rešen. Toda kako naj ga kličejo, če niso verovali vanj? In kako naj verujejo, če niso slišali o njem? In kako naj slišijo o njem, če ni oznanjevalca? In kako naj oznanjajo, če niso bili poslani? Kakor je pisano: Kako lepe so noge tistih, ki prinašajo veselo oznanilo o dobrih rečeh.« (Rim 10,13–15)

    Naloga kristjanov je, da vedno znova poudarjamo in opominjamo sebe in druge, da je ena od najosnovnejših resnic o Bogu – to je, da želi biti Bog aktiven sodelavec v človeških življenjih in da je že naveličan tega, da mora biti le povprečen opazovalec. Kristjan je po svoji naravi Cristophoros (gr. Χριστόφορος) ali Kristonosec, ki prinaša Božjo Ljubezen in Usmiljenje med ljudi. Novi evangelizatorji smo tako kot misijonarji in apostoli vsi kristjani, ki verjemo v Kristusa: od duhovnikov, posvečenih, pa vse do laikov, ki smo vsi udje Kristusove Cerkve. To so pomembni koraki, ko prehajamo od enega načina razmišljanja, to je, da so evangelizatorji samo »izbrani«, pa vse do spoznanja, da smo vsi poklicani in odgovorni k širjenju Božje Besede in Vere v Jezusa Kristusa med ljudi v svet. Izraz nova evangelizacija kaže na potrebo po prenovljenem načinu oznanjevanja Cerkve Ljudem Dobre Volje, posebno za tiste, ki živijo v današnjem kontekstu, v katerem so močno vidne posledice razvoja ateizma in/ali sekularizacije tudi v deželah s krščansko tradicijo. Evangelij je vedno novo in Veselo Oznanilo Odrešenja Ljudem, ki ga je prinesel Kristus, da bi bil človek deležnik Božje skrivnosti in njegovega življenja Ljubezni, Usmiljenja, Odpuščanja in Odrešenja tako, da da bi ljudem prinašali Kristusovo Luč in ljudem omogočili kot misijonarji in apostoli krščanske Vere prihodnost upanja. To je zanesljivo in močno in pomaga ljudem ter jih odrešuje, da so boljši ljudje in kristjani ter pripomoremo k prihodu Božjega kraljestva med nas!. Dejstvo, da je Cerkev v tem času poklicana k novi evangelizaciji, pomeni, naj okrepi svoje misijonsko in apostolsko poslanstvo, da bi se mogla v polnosti odzvati Gospodovemu klicu. Uspešne evangelizacije si ne moremo predstavljati brez dobrega poznavanja sveta, v katerem živimo, brez dobrih evangelizatorjev, ti pa lahko postanejo dobri samo, če so dobri in pravični v srcu, ki goreče ljubijo Boga tako, da so ljudje evangelija, Jezusovih Naukov in krščanskih vrednot Vere, Molitve, Ljubezni, Odpuščanja, Usmiljenja in Dobrote, ki prinašajo Ljudem Upanje in Božjo Luč Odrešitve z zgledom in globoko Vero v Boga. In smisel življenja je prihod Božjega kraljestva Usmiljenja, Dobrote, Odrešenja in Ljubezni na svet med ljudmi, da bi bili vsi boljši ljudje in boljši kristjani in s pravičnim krščanskim življenjem, delo, služenjem, Vero in molitvijo Slavili Boga! Ne moremo biti dobri kristjani če nismo obenem tudi dobri ljudje! In Bodimo podobni Kristusu, ki je Dobrota, Usmiljenje in Ljubezen, ki nas ima rad in nam odpušča, ko grešimo in ga prosimo odpuščanja! Prenovimo svoja srca in poglobimo svojo Vero v Jezusa tako, da bomo Vero v Kristusa izžarevali med ljudi z zgledom in pravičnim življenjem po Evangeliju!

  75. Janez says:

    AMOR LETITIA ET JUSTITIA OMNIBUS: OZNANILO LJUBEZNI IN PRAVICE ZA VSE LJUDI

    Beli sneg, ki mede in na zemljo pada, skriva se v večer,
    brez besed nam prinaša v domove tišino in mir;
    z nočjo mrak objema hiše, hosto, polja, tople dimnike;
    vabi v spokojni sen tihe zasnežene hiše, polja in travnike.
    Vem zakaj tisoče snežink ves večer že poljublja tla,
    ker vsak dotik je poln naših prazničnih želja
    in ker Advent in Božič sta za nas Odrešenikovo darilo iz neba.
    Od vsepovsod zaslišim v vasi razposajen in igrivi smeh otrok,
    ki se na griču sankajo in se s snežakom igrajo,
    rdeče noske in vesele oči od radosti imajo.
    To je božični in novoletni čas, ko marsikaj odpustimo,
    ko vse zamere damo v stran, in se prihodnosti spet veselimo.

    Božični čas nas kmalu objel bo,
    takrat Božična luč naj povsod zagori,
    ko pade noč naj lučke nam svetijo v temi,
    iskrene misli in mir, dobroto in veselje pošlje med ljudi,
    naj spet se upanje med nami prebudi.

    Bliža se Božič in z njim novoletno praznovanje,
    ki že nestrpno ga čakamo vsi.
    Novoletno drevesce krasi stanovanje,
    v jaslicah pa detece Božje Jezus leži.
    Naj uresničijo nam se vse naše sanje –
    vedno le dobro naj se nam godi,
    naj sreča pogosteje nas obišče,
    da bi zdravi in zadovoljni v Novem letu bili.

    Kaj nas čaka za prazničnimi vrati,
    ko bo Novo leto nastopilo?
    Bodo odslej jutra daljša in večkrat s soncem obsijana,
    bo morda bolje nam odslej šlo, se bo kaj preokrenilo,
    bodo po krizi prišli novi boljši časi,
    ki pregnali bodo težave in občasno sivo pesimistično mrtvilo?

    Morda dobri in prijetni bodo prihodnji dnevi,
    le sivino našo sami z voljo in veseljem posrebrimo,
    s poštenim delom in dobroto,
    ji s smehom vdihnemo lepoto
    in s prijateljstvom iskrenim vdahnimo nežnost, srečo, mir, toplino.
    Prav takih časov – zadovoljnih, srečnih, zdravih
    si zato v Novem letu drug drugemu iz srca želimo
    In Boga za Vero, Zdravje, Delo, Kruh in Mir Božji v molitvah prosimo!

    Poeta Giovanni

    Korinčanom 16,23: Pojte GOSPODU, vsa zemlja, oznanjujte dan za dnem njegovo odrešenje!

  76. Janez says:

    HVALEŽNOST
    Hvaležnost dobi svojo moč šele, ko jo človek ubesedi in udejani v življenju. Hvaležnost izrazimo Bogu za vse kar nam je dal. Bodimo hvaležni pred Bogom, človekom, javno ali sam pri sebi, samo da se zlije v besede in v dejanja hvaležnosti za izkazano dobroto. Hvaležni smo lahko ne glede na osebno počutje in okoliščine ali ker želimo tudi drugim vse dobro in lepo. Zapustiko cono udobja in ponesimo LUČ Svetlobe in Ljubezni med ljudi, da se ogrejejo njihova srca in se umirijo njohove duše, ker je prišla Božja Milost in Ljubezen med njih. Tudi če hvaležnosti iz različnih razlogov ne pokažemo izrazito, je še vedno pristna in lebdi v zraku; zorel bo čas, ko bo hvaležnost v naših srcih in naših besedah in dejanjih naš vsakdanjik, ker bo Bog zaradi svoje Ljubezni in Milosti blagoslovil vse kar molimo in delamo. Pomembno je, da nas želja po zahvaljevanju Bogu in ljudem nikoli ne mine. Bogu se lahko zmeraj zahvaljujemo in ga slavimo, saj je naš Bog, Stvarnik, ki nas najbolje pozna; predenj pa gremo taki, kakršni smo, vedno ubogi. Hvaležnost nas odpira Bogu in odpira tudi vrata naši sreči. Mislimo, da smo hvaležna oseba, ker dostikrat izrečemo hvala. Pravzaprav pa resnična hvaležnost presega zgolj zahvaljevanje, ko prejmemo darilo ali ko kdo kaj naredi za nas. Beseda evharistija v grščini pomeni zahvala. Pri vsaki sveti maši po Kristusovem telesu in krvi prejmemo odrešenje. Vsaka maša je torej priložnost, da se zahvalimo za edinstveno Kristusovo žrtev, ki jo je storil Jezus za človeštvo in se na skrivnosten, a resničen način dogaja pri vsaki sveti maši; pri evharistiji smo deležni po Božji Milosti Usmiljenja, Odrešenja in Življenja, če tudi Živimo in Delamo po Evangeliju ter spolnjujemo Božjo Voljo. Sicer bi bili obsojeni na smrt.Pred Bogom smo večni dolžniki. On nam je dal življenje, brate in sestre, vse dobrine, Zemljo in Stvarstvo. Še ljubimo lahko samo zato, ker nas je on prvi vzljubil. Ko Boga Ljubimo, Slavimo in se Mu Zahvaljujemo, storimo veliko dobrega Zase, saj se mu tako pustimo še globlje ljubiti., saj smo Božji Otroci.

    ZAHVALNA MOLITEV K BOGU
    O Bog, naš Stvarnik,
    zahvaljujemo se Ti za naš dom, Zemljo,
    za široko nebo in blagoslovljeno sonce, za oceane in potoke,
    za visoke hribe in šepetajoči veter,
    za drevesa in za zeleno travo.
    Zahvaljujemo se Ti za vse naše čute, s katerimi slišimo pesmi ptic
    in da lahko vidimo sijaj polj zasejanih z zlato pšenico in
    da okušamo jesenske plodove;
    da se veselimo in občutimo beli sneg in
    da zaznavamo vonjave spomladanskih cvetov.
    Dovoli nam, da se bo vsa ta lepota razlila v v naše srce;
    in odreši nas naše slabovidnosti, ker smo tako slepi,
    da vsega tega nismo opazili in videli,
    saj celo navadno trnasto grmičevje zagori in se zasveti s Tvojo veliko slavo.
    Da slepi spregledajo in se bolni po Jezusovi Milosti čudežno ozdravijo na dušiin na telesu.
    Da obupani in žalostni dobijo od Jezusa Milost Rešitve in Upanje Odrešenja.
    Da se bomo znali poslušati, slišati in se medsebojno ljubiti in razumeti.
    Zakaj dal nam je dvoje ušes in ena usta, da več poslušamo kot govorimo.
    Da gremo iz hrupa v mir in v tišino ter molimo na samem in prosimo Boga za Vodstvo.
    Da ljubimo Jezusa zaradi Njegove Ljubezni in Dobrote,
    ker nas je s svojo smrtjo na križu Odrešil in nam vse daruje,
    da bi nam bilo dobro in da bi med nas prišel Božji Mir in Božje kraljestvo.

    Amen.
    Ljubimo Jezusa in prosimo Boga blagoslova, da bo vse kar bomo delali in molili Bogu v Čast in Veselje Vekomaj, nam pa v radost in veselje, ker delamo vse prav, kar je po Božji Volji! Zahvaljujmo se Gospodu za vse, za preizkušnje in trpljenje, za dobroto in uslišane prošnje ter Slavimo Dobrega Boga in ga Poveličujmo!. On ve kaj res potrebujemo, še preden ga prosimo!

    Estera Grška 14,4: Ne samo, da skušajo hvaležnost izgnati iz človeške srede, temveč so zaradi bahavosti tistih, ki nočejo nič slišati o dobroti, postali prevzetni in mislijo, da bodo lahko ušli sodbi vsevidnega Boga, ki sovraži zlo.

  77. Janezj says:

    GOSPOD PROSIM OSVOBODI ME ZAPRTOSTI VASE IN V MOJO SAMOZADOSTNOST
    Prosim Jezus osvobodi me zaprtosti in mojo samozadostnost
    v svoj dom, v službo, v moj svet misli in prepričanj, v moje posle in delo, v mojo rutino.
    Osvobodi me prepričanja, da sem sam sebi zadosten in da ne rabim drugih ljudi!
    Pomagaj mi prosim moj Bog,
    da ga s Tvojo Pomočjo odprem zase in za vse ljudi, ki me potrebujejo,
    kajti ko bom širil dobroto in upanje med ljudi, bom pomagal sebi in drugim!
    Naj bom Orodje Tvoje Dobrote, Milosti in Ljubezni, Pomoči in Usmiljenja.
    Osvobodi me prosim moje zaprtosti
    v moja ozka razmišljanja in v skrb za vsakdanje skrbi, za rutinske delovne obveznosti,
    za del doma in v službio in hitro molitev moj Bog, kjer ni dovolj časa za Boga in zame, da poglobim duhovnost!
    Pomagaj mi, da odslej delim z drugimi in jim Samaritansko pomagam in jim prinašam Veselje!.
    Osvobodi me prepričanja, da kristjanu zadostuje le molitev, spokoritev in evharistija,
    In da ni treba, da obenem z Dobroto pomagam in služim ljudem, tako kot nas Učiš Jezus v Evangeliju!
    Zakaj Vera brez dobrih del je mrtva.
    Gospod z naklonjenostjo vidi vsa naša dejanja Pomoči in Dobrote, zakaj poplačani bomo za vse dobro!
    Gospod Pomaj mi, da vzdržim vse križe in težave, napolni me z Močjo Svetega Duha, da bom vzdržal !
    Pomagaj mi tudi, da bom ostal pravičen in ponižen,
    da se poboljšam, da bom odslej pobožno živel,
    da bom vedno orodje Božje Volje in Božje Ljubezni in,
    da bom odslej vedno rad Širil Luč Upanja in Božje Dobrote med ljudi in jim pomagal ter jim služil! Amen.

    Kapucin dr. Anton Rottzeter Molitve: Bog, ki mi daje dihati (izbrana dopolnjena in razširjena molitev).

    Psalm 40, 12: Ti, GOSPOD, mi ne boš odtegnil svojega usmiljenja, tvoja dobrota in tvoja zvestoba me bosta vedno čuvali.

    Addendum:
    Bog nas Ljubi in nas nikoli ne bo zapustil same. Zaupajmo Bogu, zakaj On vse Vidi in Vse Ve! Ko se prepustimo Njegovi volji, nas On postavi na točno tisto mesto v svojem stvarstvu, ki nam je najbolj prav in kjer lahko najbolj ljubimo in pomagamo drugim. Vsak v svojem položaju, stanju, glede na svoje moči ter zmožnosti in na način, na katerega Stvarnikova podoba v njem lahko najlepše odseva ter ga obsije z Dobroto in Pomaga z Usmiljenjem. Ne glede na to, kakšna je naša situacija, ko vanjo povabimo Boga brez vseh Omejitev, On vstopi s svežimi silami Ljubezni in Dobrote, prinese v nas Novo Upanje in pozitivno deluje v nas in nam pomaga tudi zato, ker smo ga povabili, se na Gospodov prihod in vstop v nas ustrezno pripravili in ga po Njegovi Milosti tudi dočakali. Dopustimo Bogu, da v nas neomejeno deluje tako, da bo delal čudeže v našem življenju, saj je Bog veliko večji kot vsi problemi, ki nas pestijo. In kdor ima vero v Boga, kdor bo stanovitno verjel Bogu in potrpel v preizkušnjah, bo deležen uslišanja in čudežev, zakaj vse človeško pride in vse mine.

    Če smo grešili se spokorimo in prosimo Boga Milosti! Povejmo mu, da obžalujemo grehe in da smo v žalosti in trpljenju kaj narobe naredili! Skesajmo se in prosimo Boga odpuščanja, da bomo v naši duši naredili prostor Bogu, zakaj Bog je Ljubezen, ki ne mara greha! Prosimo ga odpuščanja in se spreobrnimo in poboljšajmo, da nas bo obsijala Njegova Milost in Ljubezen Nebeškega Boga, ki nas ima vedno rad; tudi takrat, ko grešimo in ko smo zašli na brezpotja, kjer ni Boga; in prosimo Boga za Vodstvo in Pomoč, da se rešimo in da bomo spet hodili k Njemu in bili podobni Jezusu!

    Odlomek iz objavljenega prispevka OHRANI VESELJE IN LJUBEZEN DO JEZUSA.

  78. Janez says:

    Sveti Avguštin (Odlomki iz Samogovorov in Izpovedi)

    Ko sem pri sebi dolgo preudarjal o mnogih različnih rečeh in sem veliko dni marljivo iskal samega sebe in svoje dobro in kateremu zlu se je treba izogibati, mi iznenada nekdo reče – bodisi jaz sam bodisi nekdo drug od zunaj ali od znotraj, ne vem, kajti prav to se silno trudim ugotoviti. Sveti Avguštin, Samogovori (Soliloquia)

    Tu excitas, ut laudare te delectet, quia fecisti nos ad te et inquietum est cor nostrum, donec requiescat in te. Da mihi, domine, scire et intellegere, utrum sit prius invocare te an laudare te, et scire te prius sit an invocare te.
    Sed quis te invocat nesciens te? Aliud enim pro alio potest invocare nesciens. an potius invocaris, ut sciaris? [… ] Quaeram te, domine, invocans te, et invocem te credens in te: praedicatus enim es nobis. (Izpovedi 1.1.1)

    Ti nas spodbujaš, da nam je radost, tebe hvaliti, zakaj k sebi si nas ustvaril in nemirno je naše srce, dokler ne počije v tebi. Daj mi, Gospod, da spoznam in doumem, kaj je poprej: tebe klicati ali tebe hvaliti? Zvedeti zate poprej ali tebe klicati? Toda kdo te kliče, če zate ne ve? Saj bi lahko kaj drugega klical namesto tebe, kdor zate ne ve. Ali pa se daš klicati, da bi zvedeli zate? […] Naj te iščem, Gospod, medtem ko kličem k tebi, in naj kličem k tebi, medtem ko verujem vate, zakaj ti si nam bil oznanjen.
    (prevod Anton Sovrè in Kajetan Gantar)

    Deus universitatis conditor, praesta mihi primum ut bene te rogem, deinde ut me agam dignum quem exaudias, postremo ut liberes. […] Deus qui de nihilo mundum istum creasti, quem omnium oculi sentiunt pulcherrimum. (Samogovori 1.1.2)

    O Bog, Stvarnik vesoljstva, daj mi najprej, da te bom prav prosil; potem, da bom postal vreden, da me rešiš; slednjič, da me rešiš. […] O Bog, ti si iz nič ustvaril ta svet, ki ga oči vseh zaznavajo, kako je prekrasen.
    (prevod Miran Špelič)

    Audiam et intellegam, quomodo in principio fecisti caelum et terram. scripsit hoc Moyses, scripsit et abiit, transiit hinc a te ad te neque nunc ante me est. /…/ cum ergo illum interrogare non possim, te, quo plenus vera dixit, veritas, rogo, te, deus meus, rogo parce peccatis meis, et qui illi servo tuo dedisti haec dicere, da et mihi haec intellegere.
    (Izpovedi 11.3.5)

    Slišati hočem in doumeti, kako si ti v začetku ustvaril nebo in zemljo. To je zapisal Mojzes, zapisal in odšel, prešel z zemlje od tebe k tebi in ga zdaj ni pred menoj. /…/ Tako pa, ko njega ne morem vprašati, prosim tebe, Resnica, katere poln je resnico govoril, prosim tebe, Moj Bog, prizanašaj mojim grehom, in kakor si njemu, svojemu hlapcu, dal resnico govoriti, tako daj tudi meni resnico doumeti.
    (prevod Anton Sovrè in Kajetan Gantar)

    Avguštin Samogovori: Uvodna molitev (odlomki iz I. knjige)
    R: Izmoli si zdravje in pomoč, da boš dospel do želenega; in to molitev zapiši, da se opogumiš, ko vidiš to svoje potomstvo. Potem pa na kratko zberi, kar boš našel, v nekaj sklepkih. In ne trudi se, da bi privabil množico bralcev, naj napisano zadošča tvojim maloštevilnim domačim………… A: Tako bom storil……….

    1.3. Tebe kličem, Bog Resnica, v tebi, od tebe in po tebi je resnično vse, kar je resničnega.Tebe kličem, Bog Modrost, v tebi, od tebe in po tebi je modro vse, kar je modrega.Tebe kličem, Bog pravo in vzvišeno Življenje, v tebi, od tebe in po tebi živi vse, kar je resin kar je vzvišeno živega. Tebe kličem, Bog Blaženost, v tebi, od tebe in po tebi je blaženo vse, kar je blaženega. Tebe kličem, Bog Dobro in Lepo, v tebi, od tebe in po tebi je dobro in lepo vse, kar je dobrega in lepega. Tebe kličem, Bog razumu dostopna Luč, v tebi, od tebe in po tebi se razumno sveti vse,kar se sveti razumnega….O Bog, čigar kraljestvo je ves svet, ki ga čut ne pozna. O Bog, iz tvojega kraljestva se luč razliva tudi v naša kraljestva. O Bog, če se obrnemo od tebe, pademo; če se v tebi obrnemo, vstanemo; če v tebi ostanemo, obstanemo. O Bog, če od tebe odidemo, umremo; če se k tebi vrnemo, vstanemo od mrtvih; če v tebi prebivamo, živimo.O Bog, nihče te ne zapusti razen razočaranih; nihče te ne išče razen opomnjenih; nihče te ne najde razen očiščenih. O Bog, če tebe zapustimo, s tem že preminemo; če te čakamo, te s tem že ljubimo; če te vidimo, te s tem že imamo. O Bog, k tebi nas prebuja vera, dviga upanje, s tabo povezuje ljubezen; o Bog, po tebi premagujemo sovražnika. Tebe molim Gospod.

    … 1.4. Karkoli že sem rekel, ti si edini Bog, ti mi pridi na pomoč; ti edina večna in resničnasubstanca, kjer ni nobene razpoke, nobene zmešnjave, nobenega prehajanja, nobenegapomanjkanja, nobene smrti. Tam je najvišja sloga, najvišja razvidnost, najvišja stanovitnost, najvišja polnost, najvišje življenje. Tam ne manjka ničesar in ničesar ni preveč. Tam je eno on, ki rojeva, in on, ki se rojeva. O Bog, tebi služi vse, kar služi, tebi je pokorna vsaka dobra duša. O Bog, po tvojih zakonih se vrti svetovje, po svojih tirnicah tečejo ozvezdja, sonce priganja dan, luna umirja noč, in vsak svet v redu in obnavljanju časov ohranja velikostalnost, …O Bog, nad teboj ni ničesar, zunaj tebe ničesar, brez tebe ničesar. O Bog, pod teboj je vse, v tebi vse, s teboj vse. O Bog, ti si naredil človeka po svoji podobi, kar prizna, kdor se pozna. Usliši, usliši, usliši me, moj Bog, moj Gospod, moj kralj, moj oče, moj vzrok, mojeupanje, moja resničnost, moja čast, moj dom, moja domovina, moje rešenje, moja luč,moje življenje. Usliši, usliši, usliši me na svoj način, ki ga tako redki poznajo. …1.5. Samo tebe ljubim, samo tebi sledim, tebe edinega iščem, tebi edinemu sem pripravljen služiti, ker ti edini pravično gospoduješ; želim biti pod tvojo oblastjo.Ukaži, prosim, in zapovej, kar hočeš, a ozdravi in odpri moja ušesa, da bom zaslišal tvoj glas. Ozdravi in odpri moje oči, da bom videl tvoje namige. Odženi iz mene norost, da te prepoznam. Povej mi, kod naj te čakam, da te uzrem; upam, da bom storil vse, kar mi boš ukazal. Sprejmi, prosim, svojega ubežnika, Gospod, dobrotljivi oče; … To delam, oče, ker vem le to; ne vem pa, kako se pride k tebi. Ti mi namigni, ti pokaži, ti priskrbi popotnico. Če te najdejo v veri, kateri se k tebi zatekajo, mi daj vero; če s krepostjo, kreposti; če z vednostjo, vednost. Pomnoži v meni vero, pomnoži upanje,pomnoži ljubezen.O čudovita in enkratna tvoja dobrota!

    Pozno sem te vzljubil
    Avguštin Izpovedi X,27
    Pozno sem te vzljubil,
    Lepota, večno davna, večno nova,
    pozno sem te vzljubil!
    In glej, bil si v meni, in jaz sem bil zunaj,
    in tam sem te iskal,
    nelep sem se gnal za lepimi stvarmi,
    ki si jih ti ustvaril.
    Z menoj si bil, jaz ne s teboj.
    Daleč od tebe so me držale stvari,
    ki sploh ne bi bivale, ko ne bi v tebi bivale.
    Vabil si in klical — in prebil si mojo gluhoto.
    Bliskal in žarel si — in pregnal si mojo slepoto.
    Sladko si mi dehtel in srkal sem tvoj vonj — po tebi koprnim,
    Okusil sem te — in sem te lačen in žejen.
    Dotaknil si se me — in zagorel sem po tvojem miru.

    Prevedla Anton Sovre in Kajetan Gantar

    Addendum
    “Božja beseda je živa, učinkovita in ostra” (Heb 4,12). Zapomnimo si, da Božja Beseda ni le skupek resnic ali spodbudna duhovna pripoved; ne, je živa Beseda, ki zadeva življenje, ki ga preoblikuje. Tam Jezus osebno, On, ki je živa Beseda Boga, govori na naše srce. Evangelij nas posebej vabi k srečanju z Gospodom, po zgledu ‘nekoga, ki je pritekel k njemu’ (prim. Mr 10,17).

    Verbum Dei est viventem effective et acri »(Heb 4,12). Meminerimus verbum Dei non solum est collectio ex veris vel actuantis spiritali narratione lecturis tradiderimus; non est enim viventem verbum de vita transfert. Ibi Iesu personaliter, et quod est verbum Dei vivi, hominis cordi anhelanti cordibus vestris, et Evangelio praecipue nos immittit in occursum Domini et ambulavit in via Domini, et venerunt usque ad ipsum aliquis ‘tempore (cfr Mc 10,17).

  79. Janez says:

    Italijanski profesor Felipe Aquino je na svojem blogu objavil članek s predlogi prošenj, ki bi jih morali v svoje molitve vključiti vsi kristjani. To so:

    1. Naj že od jutra začutimo Njegovo ljubezen, da je Njegovo veselje ves dan naša moč;
    2. Naj Bog izrine temo greha iz naših src in nas spravi v resnično Luč, ki je Jezus Kristus;
    3. Naj nam Bog podeli razumevanje naših dolžnosti in moč, da jih spoštujemo;
    4. Naj Bog naredi naše življenje za nenehno žrtvovanje hvaležnosti;
    5. Naj se vedno držimo Njegovih zapovedi, tako da z močjo Svetega Duha vedno ostane v nas in mi v Njem;
    6. Naj nam Bog da svojo večno modrost, tako da nas vedno spremlja in usmerja naše želje, misli in naša dela;
    7. Naj nam Bog danes ne dovoli, da bi bili vzrok žalosti naših bližnjih, ampak razlog za veselje;
    8. Naj Bog osvetli globino našega srca, da ne bo plen temnim željam;
    9. Naj pesem naših ustnic in glas naše duše prijata Bogu in naj ga dosežeta;
    10. Naj se Njegova milost spusti na nas, ko upamo vanj z vero in veseljem.

    Bog pozna naše potrebe, vendar nikoli ne smemo prenehati moliti, prav tako se ne smemo odvrniti od Njega ali izgubiti vere. Prišel bo ob svojem času in mi ga moramo čakati z vero.

  80. Miro says:

    NAJ NAS SV. KATARINA LABOURE, REDOVNICA USMILJENKA IN IZVOLJENKA BREZMADEŽNE, SPODBUDI, DA BOMO Z LJUBEZNIJO OPRAVLJALI DELA USMILJENJA!

    Leta 1806 se je v Burgundiji pobožnim kmečkim staršem (deveta od enajstih) rodila deklica, ki so ji dali ime Katarina. Ko ji je pri devetih letih umrla mati, je morala kmalu skrbeti za gospodinjstvo družine in pomagati pri kmečkih delih. Kljub trdemu delu in naporom je vsako jutro začela v cerkvi, na kolenih pred Gospodom in z molitvijo v srcu. Prvi jasen namig o njenem poslanstvu ji je razodel starček v sanjah (pozneje je spoznala, da je bil to sv. Vincencij Pavelski), vendar je minilo še precej časa, da je lahko vstopila v samostan usmiljenk. Tu je že kot novinka imela pogosta videnja Odrešenika v Najsvetejšem. Na njeno željo pa se ji je (dvakrat) prikazala še Marija. Naročila ji je, naj da po njeni podobi izdelati svetinjo, ki bo tistim, ki jo bodo nosili, izprosila velike milosti. Katarina je sicer vse življenje preživela v nekem pariškem domu za ostarele, kjer je z vso ljubeznijo opravljala dela usmiljenja.

    Več o življenju sv. Katarine Laboure na:
    http://svetniki.org/sveta-katarina-laboure-redovnica-usmiljenka-in-vidkinja

    Sv. Katarini Laboure se priporočimo v priprošnjo pri Brezmadežni Devici Mariji, tako za nas in naše bližnje, kakor nasploh za vse ljudi doma in po svetu, da bi številni stopili na nujno pot spreobrnjenja in pokore v duhu zadoščevanja Jezusovemu Presvetemu Srcu in Marijinemu Brezmadežnemu Srcu!

    O Marija, brez madeža spočeta, prosi za nas, ki se k tebi zatekamo!
    Sv. Katarina Laboure, prosi za nas!

  81. Hvala says:

    PROSITI ZA PONIŽNOST

    Janez Pavel II. je nekoč izrazil skrb, ker se v Cerkvi dela toliko dobrega, in vendar ljudje zaradi
    tega nič bolj ne slavijo Boga. Kako velika past je
    torej v tem, da kristjan ni več prosojen za Boga,
    da ni več obličje Očeta, da ne dela več za to, da bi
    se ljudje poklonili Očetu, ampak za to, da bi se
    poklonili njemu samemu, pred njim pokleknili in
    ga počastili.
    Ta človeška slepota resnično potrebuje ponižno
    prošnjo srca, da bi ostali modri, ki vedo, komu se
    gredo poklonit. ( Iz Razlaga Aveteha Pisma -Anja Kastelic)

  82. Miro says:

    DANES SE SPOMINJAMO BREZMADEŽNE DEVICE MARIJE S ČUDODELNO SVETINJO!

    Na današnji dan leta 1830 je sv. Katarina Labouré (gl. 28. november) v kapeli materine hiše usmiljenk v Parizu videla božjo Mater Marijo, ki ji je naročila, naj da napraviti svetinjo z napisom »O Marija, brez madeža spočeta, prosi za nas, ki se k tebi zatekamo« (o Brezmadežni gl. 8. december). Sinovi (lazaristi) in hčere sv. Vincencija Pavelskega (gl. 27. september) se tega dogodka spominjajo vsako leto v svojem bogoslužnem koledarju. Slovenci v kanadskem Torontu imajo župnijo in cerkev, ki nosi prav ta naslov.

    Brezmadežni Devici Mariji priporočimo vse trpeče, ki se v tem času, močno zaznamovanem s širjenjem koronavirusa, nahajajo v kakršnikoli dušni ali telesni stiski. Prosimo jo še zlasti za spreobrnjenje v srcih ljudi in za novo življenje v moči Svetega Duha!

    Več o Brezmadežni Devici Mariji in čudodelni svetinji na:
    https://svetniki.org/brezmadezna-devica-marija-s-cudodelno-svetinjo-spomin

    O Marija, brez madeža spočeta, prosi za nas, ki se k tebi zatekamo!

  83. Hvala says:

    NADALJEVANJE-PASTIRČKI SO VIDELI PEKEL(Anton Nadrah- Bom tudi jaz šla v nebesa?)
    —————————————————————-

    IZRAZ MARIJINE USMILJENE LJUBEZNI DO NAS GREŠNIKOV JE NJENO NAROČILO, NAJ PO VSAKI DESETKI ROŽNEGA VENCA MOLIMO:

    O JEZUS , ODPUSTI NAM NAŠE GREHE,
    OBVARUJ NAS PEKLENSKEGA OGNJA
    IN PRIVEDI V NESEBA VSE DUŠE,
    POSEBNO ŠE TISTE, KI SO
    NAJBOLJ POTREBNE TVOJEGA USMILJENJA
    ———————————————————-
    ———————————————————-
    ANGELO PRIZADEVANJE

    ANGEL MIRU JE PRI PRVEM PROKAZANJU V SKALNI VOTLINI LOCA DO CABECO , SPOMLADI 1916 NAUČIL FATIMSKE PASTIRČKE IN NAS POSEBNO MOLITEV, V KATERI MED DRUGIM PROSIMO ODPUŠČANJA ZA TISTE, KI V BOGA NE VERUJEJO, GA NE MOLIJO, VANJ NE UPAJO IN GA NE LJUBIJO:

    MOJ BOG, VERUJEM VATE,
    MOLIM TE, UPAM VATE
    IN TE LJUBIM NADVSE .
    PROSIM TE ODPUŠČANJA ZA TISTE,
    KE NE VERUJEJO, NE MOLIJO,
    NE UPAJO IN TE NE LJUBIJO.
    —————————————-
    —————————————–

    PRVI IZREDNI STIK Z BOGOM SO PASTIRČKI DOŽIVELI NA PAŠI PO ANGELU MIRU, KI JIH JE TAKOJ PO SVOJEM POZDRAVU POVABIL:”MOLITE Z MENOJ”!
    PRVI, KI JE MOLIL ZA ODPUŠČANJE, JE BIL ANGEL. SAM SE JE VRGEL NA ZEMLJO IN MOLIL. S SVOJO MOLITVIJO JE PASTIRČKE UČIL MOLITI.

    TO JE NAZOREN ZGLED ZA STARŠE IN VZGOJITELJE, KAKO NAJ RAVNAJO.
    ————————————————————————————————-
    ————————————————————————————————-
    PROŠNJA ZA ODPUŠČANJE ZA TISTE, KI V BOGA NE VERUJEJO, GA NE MOLIJO, VANJ NE UPAJO IN GA NE LJUBIJO, JE HKRATI PROŠNJA ZA NJIHOVO VERO, MOLITEV, UPANJE IN LJUBEZEN.

    PROCES SPREOBRNJENJA SE V ČLOVEŠKEM SRCU NE MORE ZGODITI BREZ BOŽJE POMOČI. ZATO JE MOLITEV TAKO POMEMBNA IN NUJNO POTREBNA, ŠE ZLASTI ZA TISTE, KI ŽIVIJO DALEČ OD BOGA IN NJEGOVE VOLJE.
    ——————————————————————————————————————————————————
    DA BOG ODPUSTI, SE BMORA ČLOVEK ODTRGATI OD GREHA, SE KESATI.
    ——————————————————————————————————————————————————
    PREDEN SE JE ANGEL PO PRVEM PRIKAZANJU POSLOVIL, JE IZREKEL BESEDE, KI RAZODEVAJO SREDNIŠKO VLOGO MARIJINEGA IN JEZUSOVEGA SRCA PRI NAŠIH MOLITVAH:
    “TAKO MOLITE! SRCI JEZUSA IN MARIJE STA POZORNI NA VAŠE GOREČE PROŠNJE”
    ———————————————————————————————————————————————————
    Angel Miru je prinesel sporočilo in naročilo za pastirčke in vse nas ljudi, kako je potrebno moliti za spreobrnjenje grešnikov.

    Zelo , zelo kratka molitev, ki naj bi jo molili in prosili vsak dan Gospoda za spreobrnjenje grešnikov.

    Velikokrat ponavljamo in izražamo želje, da bi se vsi ljudje spreobrnili in obrnili nazaj k Bogu. Samo želja ni dovolj in govorjenje, potrebno je konkretno delati na tem, tako kot sta Jezus in in Marija naročila, Angel pa je prinesel sporočilo.

    Grešnik ima zagrnjene oči, ne vidi Resnice, zato je potrebno moliti in prositi Gospoda, da podeli to milost.

  84. Miro says:

    DOSTOJANSTVO ČLOVEŠKE OSEBE TEMELJI V NJENI USTVARJENOSTI PO BOŽJI PODOBI IN SLIČNOSTI!

    Priporočimo se Svetemu Duhu s prošnjo, naj nam pomaga pri branju in premišljevanju Kompendija Katekizma katoliške Cerkve, ki v strnjeni obliki vsebuje vse bistvene in temeljne prvine vere Cerkve.

    Pridi, Sveti Duh, napolni srca svojih
    vernih in vžgi v njih ogenj svoje ljubezni.
    Pošlji svojega Duha in prerojeni bomo in
    prenovil boš obličje zemlje.

    Molimo! Bog naš Oče, Sveti Duh nas
    razsvetljuje in uči. Naj nam pomaga, da
    bomo v življenju spoznali, kaj je prav, in
    vselej radi sprejemali njegove spodbude.
    Po Kristusu našem Gospodu. Amen.

    Kako je krščansko nravno življenje povezano z vero in zakramenti?
    Kar veroizpoved priznava, zakramenti posredujejo. Z njimi namreč kristjani prejemajo Kristusovo milost in darove Svetega Duha, ki jih usposabljajo za novo življenje božjih otrok v Kristusu, sprejetem v veri.

    Kateri je izvir človekovega dostojanstva?
    Dostojanstvo človeške osebe temelji v njeni ustvarjenosti po božji podobi in sličnosti. Človeška oseba, obdarovana z duhovno in neumrljivo dušo, razumom in svobodno voljo, je naravnana na Boga in s svojo dušo in svojim telesom poklicana k večni blaženosti.

    Kako človek doseže blaženost?
    Človek doseže blaženost v moči Kristusove milosti, ki ga napravi deležnega božjega življenja. Kristus v evangeliju svojim pokaže pot, ki vodi k sreči brez konca: blagri. Kristusova milost deluje tudi v vsakem človeku, ki, sledeč pravi vesti, išče in ljubi, kar je resnično in dobro, ter se izogiba hudega.

    Zakaj so blagri za nas pomembni?
    Blagri so v središču Jezusovega oznanjevanja, povzemajo in dopolnjujejo božje obljube od Abrahama dalje. Blagri slikajo obraz Jezusa Kristusa, označujejo pristno krščansko življenje in razkrivajo človeku poslednji cilj njegovega delovanja: večno blaženost.

    V kakšnem razmerju so blagri do človekovega hrepenenja po sreči?
    Blagri so odgovor na naravno hrepenenje po sreči, ki ga je Bog položil v človekovo srce, da bi ga pritegnil k sebi, k Bogu, ki ga edini more potešiti.

    Kaj je večna blaženost?
    Je gledanje Boga v večnem življenju, v katerem bomo v celoti “deležni božje narave” (2 Pt 1,4), Kristusove slave in uživanja troedinega božjega življenja. Blaženost presega človeške zmožnosti: je nadnaraven in zastonjski božji dar, kakor milost, ki vodi tja. Obljubljena blaženost nas postavi pred odločilne nravne izbire, kar se tiče zemeljskih dobrin, ter nas spodbuja, da ljubimo Boga nad vse.

    (Kompendij KKC, 357-363)

    Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

  85. Hvala says:

    VSAK IMA V BLIŽNJEM ALI DALNJEM SORODSTVU ALI MED PRIJATELJI KOGA, ZA KATEREGA IMA VTIS, DA SE ZA BOGA IN NJEGOVE ZAPOVEDI NE ZMENI TER NE MISLI NA POSLEDNJE REČI. KAJ LAHKO STORI ZANJ, ZA NJEGOVO VEČNO SREČO?
    ———————————————————————————————————————————————————
    ZELO VELIKO!!!

    ODGOVOR , KAKO , NAJDE V FATIMSKIH SPOROČILIH IN V ŽIVLJENJU TREH FATIMSKIH PASTIRČKOV. KAR SE TIČE REŠEVANJA DRUGIH LJUDI, STA PREDVSEM POMEMBNI IN NAGLAŠENI DVE SREDSTVI: MOLITEV IN ŽRTEV.
    ŽE ANGELOVE BESEDE IN KRETNJE LETA 1916 SO V TEM POGLEDU ZGOVORNE, PRAV TAKO IN ŠE BOLJ PA MARIJINE BESEDE IN DEJANJA.

    KDOR JE VELIKODUŠEN , BO PRI MOLITVAH IN ODPOVEDIH MISLIL NA VSE LJUDI.
    ————————————————————————————————————–

    PASTIRČKI SO VIDELI PEKEL

    DEVICA MARIJA, KI JE NAŠA DUHOVNA MATI, HOČE NAM POMAGATI IN NAS SPODBUDITI K ODGOVORNEMU ŽIVLJENJU.
    ZATO JE IZ LJUBEZNI DO NAS PO BOŽJI DOPUSTITVI OTROKOM V FATIMI ZA KRATEK TRENUTEK POKAZALA STRAHOTO PEKLA. V TEM STRAŠNEM TRENUTKU SO VIDELI, KAKO V PEKLU KAKOR OGNJENEM MORJU TRPIJO DUŠE UBOGIH GREŠNIKOV. KAKO SO TA GROZNI TRENUTEK DOŽIVELI, NAJBOLJE RAZLOŽIJO BESEDE PASTIRICE LUCIJE:

    “TO VIDENJE JE TRAJALO SAMO TRENUTEK. HVALA NAŠI DOBRI NEBŠKI MATERI , KI NAS JE VNAPREJ PRIPRAVILA Z OBLJUBO, DA NAS BO POPELJALA V NEBESA (v prvem prikazanju). ČE NE BI BILO TAKO, MISLIM, DA BI UMRLI OD STRAHU IN GROZE. ”

    LUCIJA V TRETJEM Spominu POROČA, DA JE VIDENJE PEKLA ŠE ZLASTI PREVZELO MALO JACINTO. NAVDALO JO JE S TAKŠNO GROZO, DA SE JI VSE POKORE IN MRTVIČENJA NISO ZDELA NIČ, KO BI LE MOGLA PRED PEKLOM OBVAROVATI NEKAJ DUŠ. OBRNILA SE JE NA LUCIJO Z VPRAŠANJEM:
    “ZAKAJ NAŠA LJUBA GOSPA NE POKAŽE PEKLA GREŠNIKOM?. ČE BI GA MOGLI VIDETI, NE BI VEČ GREŠILI, DA NE BI PRIŠLI TJA. ”

    GOTOVO NI BIL JEZUSOV NAMEN, DA BI NAS S PEKLOM STRAŠIL, AMPAK NAS JE HOTEL USMERITI K SPREOBRNJENJU IN DOBRIM DELOM TER K HREPENENJU PO NEBESIH. ŽELEL JE, DA BI SVOJE ŽIVLJENJE JEMALI RESNO IN SE RAVNALI PO BOŽJI VOLJI, DA BI ZAGOTOVO PRIŠLI K NJEMU V NEBESA ( Iz knjižice -ANTON NADRAH-(Bom tudi jaz šla v nebesa ?).
    ——————————————————————————————————————————————————–
    ——————————————————————————————————————————————————–
    SVETA FAVSTINA KOWALSKA PA JE TAKOLE OPISALA VIDENJE PEKLA:

    ANGEL ME JE VODIL V BREZNA PEKLA. TO JE KRAJ VELIKE KAZNI. NJEGOVO PODROČJE JE STRAŠNO VELIKO, VRSTE MUK, KI SEM JIH VIDELA, SO:

    -PRVA MUKA, KI SPADA K PEKLU, JE IZGUBA BOGA;
    -DRUGA -NEPRESTANI OČITKI VESTI;
    -TRETJA-TA USODA SE NE BO NIKOLI SPREMENILA:
    -ČETRTA MUKA-OGENJ, KI BO PREŠINJAL DUŠO, A JE NE BO UNIČIL; TO JE STRAŠNA MUKA, TO JE ČISTO DUHOVNI
    OGENJ RAZVNET ZARADI BOŽJE JEZE;
    – PETA MUKA- STALNA TEMA, STRAŠNO ZADUŠLJIV VONJ; ČEPRAV JE TEMA, SE SATANI IN POGUBLJENE DUŠE MED
    SEBOJ VIDIJO IN VIDIJO VSE ZLO DRUGIH IN SVOJE:
    – ŠESTA MUKA – NEPRESTANA SATANOVA DRUŽBA;
    -SEDMA MUKA- STRAŠEN OBUP, SOVRAŠTVO DO BOGA, ZMERJANJE, PREKLINJANJE, BOGOKLETJE.

    TO SO MUKE, KI JIH SKUPAJ TRPIJO VSI POGUBLJENI, TODA MUK ŠE NI KONEC.
    OBSTAJAJO ŠE POSEBNE MUKE ZA DUŠE, MUKE ČUTOV: KAKOR JE KAŠNA DUŠA GREŠILA, TAKO JE MUČENA NA STRAŠEN IN NEPOPISEN NAČIN. TAM SO GROZNE PODZEMELJSKE JAME IN BREZNA MUČENJA, KJER SE ENO TRPLJENJE RAZLIKUJE OD DRUGEGA. UMRLA BI OB POGLEDU NA TO STRAŠNO TRPLJENJE, ČE BI ME NE PODPIRALA BOŽJA VSEMOGOČNOST.

    GREŠNIK NAJ VE, S KATERIM ČUTOM GREŠI, S TISTIM BO KAZNOVAN VSO VEČNOST.

    O TEM PIŠEM PO BOŽJEM NAROČILU, DA BI SE NOBEDEN NE IZGOVARJAL, DA NI PEKLA, ALI S TEM, DA TAM NIHČE NI BIL IN NE VE, KAKO JE TAM.
    ———————————————————————————————————————————————————
    JAZ SESTRA FAVSTINA, SEM PO BOŽJEM NAROČILU BILA V PEKLENSKIH BREZNIH, ZATO, DA BI LJUDEM POVEDALA IN PRIČALA, DA PEKEL JE. O TEM ZDAJ NE SMEM GOVORITI; IMAM PA BOŽJE NAROČILO, NAJ TO ZAPUSTIM V PISNI OBLIKI. SATANI SO ME ZELO SOVRAŽILI, TODA PO BOŽJEM NAROČILU SO ME MORALI UBOGATI. TO, KAR SEM NAPISALA, JE MEDLA SENCA STVARI, KI SEM JIH VIDELA. ENO SEM OPAZILA: DA JE TAM NAJVEČ DUŠ, KI NISO VERJELE, DA PEKEL OBSTAJA.

    KO SEM PRIŠLA K SEBI, SI NISEM MOGLA OPOMOČI OD GROZE, KAKO STRAŠNO TAM DUŠE TRPIJO. PRAV ZATO ŠE BOLJ GOREČE MOLIM ZA SPREOBRNJENJE GREŠNIKOV, NEPRESTANO NANJE KLIČEM BOŽJE USMILJENJE.
    MOJ JEZUS, RAJE BI DO KONCA SVETA TRPELA NAJHUJŠE MUKE, KOT DA BI TEBE Z NAJMANJŠIM GREHOM ŽALILA (Dn 741).
    ———————————————————————————————————————————————————
    Vsakdo ima kakšnega svojca, otroka, sorodnika, ali pa za tuje ljudi , da jim sedaj lahko še pomagamo in prosimo Gospoda za spreobrnjenje. Starši ponavadi skrbimo za otroke, da se izšolajo, da imajo neko eksistenco in to in ono. Ali smo kdaj pomislili, da je treba najprej prositi in se žrtvovati za otroke, da ne bodo pogubljeni, ali pa bilo kateri človek na svetu?. Treba je skrbeti najprej za duhovno dediščino. Kaj bi pa koristilo, če bi otrokom ali drugim ljudem preskrbeli cel svet, oni pa bi bili pogubljeni celo večnost.

    Jezus je lepo povedal Favstini naj zapiše videnje , da se ne bi nobeden človek izgovarjal, da pekel ne obstaja itd…razni izgovori.

  86. Miro says:

    SV. LEONARD PORTOMAVRIŠKI: »ENA SVETA MAŠA JE VEČ VREDNA KOT VSI ZAKLADI SVETA!«

    Danes goduje sv. Leonard Portomavriški, redovnik in ljudski misijonar. Posebno je pospeševal postavljanje križevih potov in premišljevanje ob trpečem Gospodu. Blagoslovil je 576 novih križevih potov. Po njegovi zaslugi se je pobožnost križevega pota tako razširila, da danes skoro ni katoliške cerkve, v kateri ne bi bilo upodobljenih štirinajst postaj križevega pota. Tudi v molitvenikih je pogosto objavljen križev pot z njegovim imenom.

    Kot je navedeno v knjigi Kristusove priče (Stanko Lorber), je sv. Leonarda vse življenje usmerjala misel: »Božji Sin je umrl zame.« Odtod tudi njegova ljubezen do sv. maše, ki je obnavljanje Jezusove daritve na križu. O njej je tudi dejal: »Ena sveta maša je več vredna kot vsi zakladi sveta!«

    Več o življenju in delu sv. Leonarda na:
    http://svetniki.org/sveti-leonard-portomavriski-redovnik-duhovnik-misijonar

    Priporočimo se sv. Leonardu, da bi tudi nas prežemala ljubezen do sv. Evharistije!

    Božje usmiljenje, ti veselje in neizmerna radost vseh svetih, zaupamo vate!
    Sv. Leonard Portomavriški, prosi za nas!

  87. Hvala says:

    ZELO POGOSTE SE PIŠE IN GOVORI O NEPRAVILNO PLAČANIH ALI OBRAVNAVANIH DELAVCIH NA DELOVNIH MESTIH, KI JE NA PRVI IZGLED KOT NEKAKŠNO TLAČANSTVO, NEPRAVIČNOST ITD…

    DELAVCI V VINOGRADU (Mt 20,1-16).
    V prilogi poglejmo kaj Jezus odgovarja in pove o tej temi!

    http://www.mirenski-grad.si/n25-o-bogu-bliznjih-o-zivljenju

  88. Miro says:

    GOSPODOVO MILOST MORE SPREJETI SAMO PONIŽEN ČLOVEK!

    Skrbno razmišljajmo o besedah življenja, ki jih je Jezus zaupal sv. Favstini Kowalski, veliki glasnici Božjega usmiljenja, namenjene pa so tudi nam. Zapisane so v Dnevniku sv. Favstine Kowalske (krajše Dn).

    – Milosti, ki ti jih dajem, niso samo zate, ampak za veliko število ljudi (Dn 723).

    – Kako velike milosti bom delil tistim, ki bodo molili rožni venec Božjega usmiljenja (Dn 848).

    – Največjo slavo mi izkazuješ, ko se podrejaš moji volji, s tem pa nase priteguješ morje blagoslova (954).

    – V trenutku ti lahko dam več, kakor si ti lahko zaželiš« (Dn 1169).

    – Ošabnim ljudem ne dajem svojih milosti, celo že podeljene jim odvzemam (Dn 1170).

    – Mojo milost more sprejeti samo ponižen človek; ponižne obdarjam s svojim zaupanjem (Dn 1220).

    – Potoki moje milosti preplavljajo ponižne duše. Ošabni so vedno v uboštvu in bedi, ker se moja milost od njih obrača k ponižnim (Dn 1602).

    Več o tem na http://www.sticna.com/Dnevnik_Svete_Favstine_Kowalske.pdf

    Božje usmiljenje, ki izviraš iz Presvetega Srca Jezusovega, zaupamo vate!
    Božje usmiljenje, v spreobrnjenju grešnikov, zaupamo vate!
    Božje usmiljenje, ki nas napolnjuješ z milostjo, zaupamo vate!

  89. Hvala says:

    ALI SPLOH LAHKO IMAM ŽIVLJENJE V SEBI, ČE NJEGA NI?

    VERUJEM V SVETEGA DUHA

    PIŠE: Niko Rupnik

    https://drive.google.com/file/d/0B5LIn–wC0PdMDM2R1NTb0N5MTA/view

  90. Hvala says:

    BOG JE TISTI, KI VODI MOJE ŽIVLJENJE (Nadškof Turnšek-Priloga)

    PUSTIMO BOGU VODITI SVOJE VSAKDANJE ŽIVLJENJE. TO POMENI VSTOPITI V DUHA BLAGRA UBOŠTVA.

    NE JAZ, AMPAK BOG JE TISTI, KI VODI MOJE ŽIVLJENJE. ON ME POTEM OSVOBAJA OD UTVAR, DA LAHKO JAZ REŠIM SAMEGA SEBE, DA LAHKO JAZ ZAGOTOVIM OTROKOM SREČNO ŽIVLJENJE, TO JE UTVARA.
    ……………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………

    NOBEN STARŠ TEGA NE MORE, BOG PA LAHKO.
    —————————————————————-
    ZATO JE PAMETNO IN TUDI SRČNO BOGU PREPUSTITI SVOJE ŽIVLJENJE IN ŽIVLJENJE SVOJIH BLJIŽNJIH.
    ——————————————————————————————————————————————————–

    https://radio.ognjisce.si/sl/172/slovenija/18924/audio-nadskof-turnsek-ne-jaz-bog-je-tisti-ki-vodi-moje-zivljenje.htm

  91. Hvala says:

    SVETOPISEMSKI VELIKANI, KI SO ŽIVELI PO NAČELU “ZAUPAMO V BOGA”

    To je bilo vodilno načelo mnogih znanih svetopisemskih junakov. Oglejmo si tri najboljše primere in spoznajmo, česa se lahko naučimo iz njihovih zgodb:

    KRALJ DAVID
    »Na dan, ko se bojim, zaupam vate. V Boga, čigar besedo hvalim, v Boga zaupam, ne bojim se: kaj mi more storiti človek?«

    Psalm 56, 4–5
    Davidovo celotno življenje je bilo resnično navdihujoče in vznemirljivo potovanje zaupanja Bogu.

    Ne glede na to, ali se je bojeval proti levom, vojskam ali svojim lastnim demonom, je David vedno vključeval Boga v svoje načrte in Mu je ob več kot eni priložnosti popolnoma prepustil nadzor.
    Morda je njegov boj z Goljatom najbolj značilen zgled njegovega zaupanja v Boga. Zaupal je, da ga bo Bog ne le ščitil, temveč mu tudi naklonil zmago. Stvari so se čudovito obrnile v njegovo dobro.

    DANIJEL IN NJEGOVI TRIJE PRIJATELJI

    »Tedaj se je kralj silno razveselil nad njim in rekel, naj potegnejo Daniela iz jame. Daniela so potegnili iz jame in niso našli na njem nobene poškodbe, kajti zaupal je v svojega Boga.«

    DANIJEL 6,24

    Danijel in njegovi trije prijatelji Šadráh, Mešáh in Abéd Negó so bili postavljeni pred dokončno preizkušnjo vere in zaupanja. Vse se je začelo z njihovim kljubovanjem sekularnim zakonom, ki jih je spravilo v težave.

    Tako v levnjaku kot pri ognjeni peči so ohranili zaupanje, da jih bo Bog varno vodil skozi preizkušnjo.

    JEZUS KRISTUS

    V zgodovini verjetno ni večje preizkušnje, kot je bila ta, da se je Bog sam kot naš oče dal v živo spravno daritev za grehe vseh nas.
    Vem, da bi večina od nas verjetno odpovedala, če bi bili poklicani nositi takšen jarem.

    Toda Jezus ga je junaško sprejel ter resnično zaupal Bogu in procesu. Tisoče let pozneje je rešenih na milijarde duš, ker je en človek privolil, da bo prepustil nadzor. (Operando)

  92. Hvala says:

    S PREPUŠČANJEM NADZORA BOGU PRIDE SVOBODA
    Zaupanje Bogu vsekakor deluje. V različnih svetopisemskih odlomkih vedno znova spoznavamo, da Bog nikoli ne pusti na cedilu tistih, ki mu zaupajo.

    Uporabite vire, ki so vam bili dani po milosti
    Včasih je božji odziv na preizkušnjo v tem, da vam dodeli vire, ki jih potrebujete za obvladovanje položaja. Morda se boste morali le ozreti okoli sebe in jih boste našli.

    V molitvi se obrnite na Gospoda
    Naučite se izraziti svoje strahove in razočaranja Gospodu. Seveda, On že ve, kaj prestajate, in že uresničuje svoj načrt, kako vam bo pomagal.

    Bodite potrpežljivi
    Bog stvari počne ob svojem času in tudi ko se vam zdi, da je prepozno ali da zavlačuje, On vedno izbere ravno pravi trenutek.

    Zato bodite potrpežljivi, tudi ko ste povsem na tleh. Če mu boste zaupali, vas ne bo pustil na cedilu.

    Zaključek
    Nihče ni nikoli trdil, da je zaupati Bogu preprosta stvar, vendar vedno deluje. Zato prepustite nadzor in se naučite živeti z miselnostjo zaupanja v Boga.

    Dovolite Njemu, ki ve vse, da vas izpelje iz vsake teme, ki prevzame vaše življenje.

    »Blagoslovljen mož, ki zaupa v GOSPODA in je GOSPOD njegovo zaupanje.«

    Jeremija 17,7
    Članek je preveden in prirejen iz Operandove angleške spletne strani.

  93. Hvala says:

    Umetnost zaupanja ali kako Bogu prepustiti nadzor
    Piše: Operando
    07/13/2020

    Ah, to življenje. Zdi se, da nam nikoli ne preneha prinašati preizkušenj. Res je, da so vse naše okoliščine različne, in težave, s katerimi se posledično spoprijemamo, so prav tako raznolike.

    Toda prav nobene razlike ni v tistem pomilujočem občutku v vašem srcu, ko spoznate, da morda nimate toliko nadzora, kot bi si ga želeli imeti.

    Morda so trenutne razmere v svetu zaradi COVID-19 najustreznejši primer tega, kako zlahka izgubimo nadzor. Kdo bi si mislil, da bo za ohromitev pravzaprav celotnega sveta dovolj le en mikroskopsko majhen bacil.

    Ko se prebijamo skozi te težke čase in se srečujemo z različnimi preizkušnjami, ki jih ti prinašajo, je vse, kar lahko rečemo: zaupamo v Boga.

    Komu v resnici zaupam bolj – sebi ali Bogu?
    Ali ste ponosni na svojo neodvisnost? Potem verjetno bolje kot kdorkoli drug razumete, kako težko je popolnoma prepustiti nadzor.

  94. Hvala says:

    MODRE MISLI

    Ne smemo stati križem rok, če
    je božja Cerkev izpostavljena

    silnim napadom svojih naspro-
    tnikov. Nič ne pomaga, če samo

    jadikujemo in tožimo. Mislimo
    na to: pri poslednji sodbi bomo
    dajali odgovor ne le za to, kar smo
    storili, Bog nam bo pripisal krivdo
    tudi za vsako dejanje, ki bi ga
    lahko storili, pa ga nismo. Vsak od nas je
    dolžan stati v prvi bojni vrsti in z lastnimi
    prsmi odbijati napade nasprotnikov.
    Včasih slišimo vprašanje: “Kaj naj vendar

    napravim, ko pa sovražniki Cerkve razpo-
    lagajo z mogočno organizacijo in z veliko

    množico denarja?” Kdor tako govori,
    je pozabil, kaj je dejal sveti Pavel: “Vse
    premorem v njem, ki mi daje moč.“
    Vsak ima svojo pot,
    Sv. Maksimiljan Kolbe, O gnjišče
    2010, prenovljena izdaja,
    pripravil Janez Oblak

  95. Miro says:

    GODUJE SV. KATARINA ALEKSANDRIJSKA – KLJUB IZJEMNO HUDIM PREIZKUŠNJAM IN TRPLJENJU OSTALA ZVESTA KRISTUSU!

    Čeprav je ta mučenka zelo češčena in obstajajo o njej številni življenjepisi, vemo o njenem življenju zelo malo zanesljivega. Najstarejše takšno poročilo, ki ima izrazito legendarni značaj, pravi, da je cesar Maksencij ali Maksimin, ko se je odpravljal iz Aleksandrije, ukazal, da morajo vsi prebivalci darovati bogovom. Katarina, ki je bila kraljevskega rodu, je odšla v svetišče in podžigala kristjane k odporu. Cesar jo je poklical na odgovor in Katarina mu je pogumno dejala, naj neha pogubljati ljudi s čaščenjem malikov in naj se uči spoznavati Boga in Kristusa. Cesar pa si je na vse načine prizadeval, da bi jo uklonil. Poklical je filozofe in govornike, ki naj bi jo spametovali, obljubljal darila in jo celo zasnubil. Toda Katarina je ostala neomajna in cesar jo je vrgel v ječo …

    Več o tem na:
    http://svetniki.org/sveta-katarina-aleksandrijska-mucenka

    Po zgledu te znamenite mučenke, ki se je odlikovala po goreči ljubezni do Kristusa in njegovega evangelija, iščimo tudi mi vedno to, kar je zgoraj, kjer je Kristus, večna in neskončna modrost in ljubezen (iz knjige Kristusove priče, Stanko Lorber).

    Božje usmiljenje, ti veselje in neizmerna radost vseh svetih, zaupamo vate!
    Sv. Katarina Aleksandrijska, prosi za nas!

  96. Hvala says:

    ZANAŠAM SE NA BOŽJO MOČ IN POMOČ

    Ena izmed ključnih nalog Cerkve
    je nova evangelizacija. Kaj vam,

    Janez, kot vseslovenskemu koor-
    dinatorju Prenove v Duhu pomeni

    nova evangelizacija in kako si
    jo prizadevate že uresničevati v
    duhovnem toku?

    Evangelizacija je temeljno poslans-
    tvo, ki ga je Jezus izročil Cerkvi. Ne

    moremo trditi da Cerkev danes ne
    evangelizira, vendar tega ne jemljemo
    kot svoje glavno poslanstvo in nalogo
    vseh nas, ki smo krščeni. Eden glavnih
    razlogov, zakaj smo evangelizacijo
    dali na stranski tir, je v tem, da je ne
    razumemo. Preprost načrt, ki nam ga
    je izročil Gospod s svojim zgledom v
    evangelijih, nam nekako ne gre »od
    rok«. Cerkev sicer izvršuje mnogo
    dobrih in plemenitih del, ima veliko
    programov, ki jih radi imenujemo
    evangelizacija, vendar njihova vsebina
    ne ustreza temu izrazu. Poučujemo,
    obiskujemo in skrbimo za bolne in
    zapuščene, podpiramo zavržene
    in preganjane, nasičujemo lačne in

    dajemo zatočišče brezdomcem, pri-
    zadevamo si »za življenje«, delamo za

    mir in človekove pravice, služimo iz-
    gubljenim, odrinjenim na rob družbe,

    onim v zaporih, itd. Zelo veliko je
    dobrih del, vendar to ni evangelizacija.
    Evangelizirati pomeni ljudi povabiti
    v oseben odnos z Bogom; odnos za
    katerega lahko rečemo, da po njem
    ljudje Boga osebno poznajo, da so
    ga osebno srečali. Ko človek vstopi
    v oseben odnos, je pripravljen svojo
    lestvico vrednot podrediti Božjim
    načrtom in cerkvenim zapovedim.
    Evangelizacija je dinamičen proces, ki
    vsebuje tri korake: (Nadaljevanje v prilogi)

    https://drive.google.com/file/d/0B5LIn–wC0PdMDM2R1NTb0N5MTA/view

  97. Miro says:

    DOSTOJANSTVO ČLOVEŠKE OSEBE TEMELJI V NJENI USTVARJENOSTI PO BOŽJI PODOBI IN SLIČNOSTI!

    Priporočimo se Svetemu Duhu s prošnjo, naj nam pomaga pri branju in premišljevanju Kompendija Katekizma katoliške Cerkve. Kot je zapisal papež Benedikt XVI., naj vsakdo ob branju tega uglednega in verodostojnega besedila, zlasti po priprošnji presvete Marije, Matere Kristusa in Cerkve, vedno bolj prepoznava in sprejema neizčrpno lepoto, edinstvenost in aktualnost najodličnejšega Daru, ki ga je Bog podelil človeštvu: svojega edinega Sina, Jezusa Kristusa, ki je »pot, resnica in življenje« (Jn 14,6).

    Pridi, Sveti Duh, napolni srca svojih
    vernih in vžgi v njih ogenj svoje ljubezni.
    Pošlji svojega Duha in prerojeni bomo in
    prenovil boš obličje zemlje.

    Molimo! Bog naš Oče, Sveti Duh nas
    razsvetljuje in uči. Naj nam pomaga, da
    bomo v življenju spoznali, kaj je prav, in
    vselej radi sprejemali njegove spodbude.
    Po Kristusu našem Gospodu. Amen.

    Kako je krščansko nravno življenje povezano z vero in zakramenti?
    Kar veroizpoved priznava, zakramenti posredujejo. Z njimi namreč kristjani prejemajo Kristusovo milost in darove Svetega Duha, ki jih usposabljajo za novo življenje božjih otrok v Kristusu, sprejetem v veri.

    Kateri je izvir človekovega dostojanstva?
    Dostojanstvo človeške osebe temelji v njeni ustvarjenosti po božji podobi in sličnosti. Človeška oseba, obdarovana z duhovno in neumrljivo dušo, razumom in svobodno voljo, je naravnana na Boga in s svojo dušo in svojim telesom poklicana k večni blaženosti.

    Kako človek doseže blaženost?
    Človek doseže blaženost v moči Kristusove milosti, ki ga napravi deležnega božjega življenja. Kristus v evangeliju svojim pokaže pot, ki vodi k sreči brez konca: blagri. Kristusova milost deluje tudi v vsakem človeku, ki, sledeč pravi vesti, išče in ljubi, kar je resnično in dobro, ter se izogiba hudega.

    Zakaj so blagri za nas pomembni?
    Blagri so v središču Jezusovega oznanjevanja, povzemajo in dopolnjujejo božje obljube od Abrahama dalje. Blagri slikajo obraz Jezusa Kristusa, označujejo pristno krščansko življenje in razkrivajo človeku poslednji cilj njegovega delovanja: večno blaženost.

    V kakšnem razmerju so blagri do človekovega hrepenenja po sreči?
    Blagri so odgovor na naravno hrepenenje po sreči, ki ga je Bog položil v človekovo srce, da bi ga pritegnil k sebi, k Bogu, ki ga edini more potešiti.

    Kaj je večna blaženost?
    Je gledanje Boga v večnem življenju, v katerem bomo v celoti “deležni božje narave” (2 Pt 1,4), Kristusove slave in uživanja troedinega božjega življenja. Blaženost presega človeške zmožnosti: je nadnaraven in zastonjski božji dar, kakor milost, ki vodi tja. Obljubljena blaženost nas postavi pred odločilne nravne izbire, kar se tiče zemeljskih dobrin, ter nas spodbuja, da ljubimo Boga nad vse.

    (vir: Kompendij KKC, 357-362 , se nadaljuje)

    Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

  98. Janez says:

    Jezus Živi v meni ali Iesus habitat in me
    Jezus prosim pridi, vstopi in živi v meni!
    Kakor si živel v Svoji Materi Devici Mariji,
    ko si si vzel za Življenje kot Novorojeni Bog in Človek
    Njeno Materinsko Telo in Njeno Kri, v Njej rastel in se Rodil na Svet
    v Naše Veselje Odrešenja Vseh Ljudi za Odpuščanje Vseh Naših grehov.
    Tako prosim Jezus Odrešenik živi, bivaj in ostani v meni
    ter postani v meni Tvoje Božje Telo in Kri in napolni me z Svetim Duhom:
    +Jezus prosim Misli in Odločaj se v Meni z Menoj;
    +Jezus prosim Moli in Ljubi ter Odpuščaj v Meni z Menoj;
    +Jezus prosim trpi in prenašaj vse krivice Sveta in Bolečine ter Bolezni v meni in z Menoj;
    +Jezus prosim glej in spregovori iz Mene v tišini, da Te bom slišal in razumel, kaj hočeš od Mene;
    +Jezus prosim deluj in izžarevaj Luč ter Sveti iz Mene, da bom prinašal Ljudem Svetlobo In Upanje;
    +Jezus prosim vlivaj mi Pogum in Vztrajnost skozi mene zame in za druge in napolni nas z Vero;
    +Jezus prosim Pomagaj bolehnim, revnim in ubogim skozi mene, da bom dober Samaritan kot Mati Terezija;
    +Jezus prosim vlivaj mi moči in vodi me po Poti k Tebi, da bom živel, daroval, služil drugim in izgoreval za Svet tako kot Ti, ki si Moj Ljubljeni Brat, Odrešenik, Gospod in Moj Bog.
    +Jezus prosim naj bom vedno na strani Rešitev in ne Problemov zase in za Ljudi, da jim bom pomagal in jih spodbujal, da bodo vedno izpolnjevali Božjo Voljo.
    +Jezus prosim naj bom orodje Tvojega Miru, Dobrote in Ljubezni, prosim pomagaj mi, da bom Svojo Vero v Boga in v Božje Postave ter v Sveti Jezusov Evangelij veselega Oznanila vedno udejanjal in izvrševal tudi v praksi Življenja in tako pokazal, da Verujem, Molim, Delam in Izvršujem vse, kar Bog hoče in zahteva od mene.
    +Prosim Jezus uporabljaj moje roke, noge, glavo, pamet, mene vsega, da bom služil drugim vedno in z veseljem.
    +Prosim Jezus blagoslovi naša pota, da bomo hodili in stopali po Zemlji z našimi Nogami po pravi Poti, da nas vse v Jezusa Verujoče Ljudi v Svetemu Duhu pripelješ k Bogu Očetu in da bo Naš Bog vedno Ves v Vsem.
    +Prosim Te Gospod Jezus tudi za neverujoče, ki pošteno ter pravično živijo in Te iščejo na svoj način,
    da bodo po Tvoji Milosti Videli in Spoznali Boga preko Tvoje Milosti,
    ter spregledali in začeli hoditi kot Dobri Ljudje in Dobri Kristjani
    po Poti k Jezusu Našemu Odrešeniku Sveta.
    Daj Gospod, da bom vedno Blizu tebe in zmeraj Bliže Tebi!
    Vsak dan nanovo me vzemi ter naredi iz mene nov prispevek za Ljudi.
    V Vsakem Trenutku me vzemi, ker bi se rad popolnoma Odprl Tvoji Ljubezni
    in Božjemu Duhu, da bi deloval v meni in izpolnjeval Božjo Voljo.
    V vsak dogodek prihajajočih dnevov me vzemi prosim in daj da bom odkrival Tvoja Sporočila.
    Bodi moj Brat in Odrešenik ter moj Gospod, ki mi nikdar ne dovoli pomisliti,
    da si daleč od mene; daj mi Milost in deluj in izžarevaj preko mene v Svet svojo Dobroto in Ljubezen.

    Dopolnjena in razširjena Molitev Prihajam k tebi, molitve in premišljevanja, kapucini, 1995. Že objavljeno.

    “Če se boste držali mojih zapovedi, boste ostali v moji ljubezni. To sem vam povedal, da bo moje veselje v vas in da bo vaše veselje dopolnjeno” (Jn 15,10-11). Kjer je Ljubezen, tam je Bog ( Mati Terezija). In Ljubezen je najvišja zapoved, ki nam jo je dal Jezus.

    Slava Bogu Očetu, ki me je ustvaril – ker me je ljubil.
    Slava Jezusu Kristusu, ki je umrl zame – ker me je ljubil.
    Slava Svetemu Duhu, ki živi v meni – ker me ljubi.
    Amen.
    Sveta Mati Terezija

  99. Hvala says:

    Večkrat sem že omenila, oz. priložila tudi priloge o ČLOVEŠKEM STRAHU, SKRBEH IN NEZAUPANJU V GOSPODA.

    STRAH v človeku se izrazito pojavi takrat, ko mi dejansko čakamo, da se dogodki, ali razni problemi , itd…razrešijo po naših zamislih in načrtu. Človek trepeta, ker ne ve, ali se bo uresničilo tako, kot si želi in planira in čaka. To je pač človeška reakcija. Do straha pride zato, ker na vsak način želimo, da se po naši volji izpolni neki plan, dogodek, načrt, življenje samo. Zato človek trepeta, se boji in razmišlja, kaj če ne bo po moje!?

    To početje pa je v nasprotju z našo molitvijo, v kateri molimo in rečemo Bogu-ZGODI SE PO TVOJI VOLJI. ČE BO NAŠA VOLJA DEJANSKO USKLAJENA Z GOSPODOVO IN NAŠE MISLI Z NJEGOVIMI MISLIMI, STRAHA NE BO VEČ.

    Ker sami ničesar ne moremo , je potrebno moliti in prositi za milost, da se naša volja uskladi z Božjo voljo.
    Gospod je rekel, naj skrbi preložimo na Njega, in če tega ne počnemo in sami skrbimo, je to NEPOSLUŠNOST Bogu.
    Ko se Bogu popolnoma izročimo, On poskrbi za nas, straha ni več, STRAH JE TAKRAT, KO MU NE ZAUPAMO.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja