Članki za dušo

Tu se dodaja članke, ki so povzeti po drugih internetnih straneh. Prosim, da se navedejo viri kje je bilo povzeto.

This entry was posted in Domov. Bookmark the permalink.

13.549 Responses to Članki za dušo

  1. Janez says:

    Bog ne ljubi samo tistega, ki si to zasluži. Ljubi tudi tistega, ki si tega ne zasluži
    Kako vem, da me ima Bog res rad?

    Odgovor na to vprašanje je zelo lahek in nedvomen: Jezus ljubi čisto vsakogar. Ne le, da nas ljubi, nor je na nas Božje Otroke! Tu so navedeni še drugi razlogi iz Biblije za Božjo Ljubezen do Nas.
    1) Ker si drag v mojih očeh, spoštovan in Te ljubim, dam ljudi v zameno Zate in ljudstva v zameno za tvoje življenje. (Iz 43,4).
    2) Gospod Tvoj Bog, je v Tvoji sredi, Tvoj močni Rešitelj. Veseli se nad Teboj v radosti, nemi v svoji ljubezno, vriska nad Teboj v prepevanju. (Sof 3,17).
    3) Te besede so se sicer nanašale na Jezusa, a veljajo za vsakogar izmed nas. In glej glas iz Nebes je rekel: »Ta je moj Ljubljeni Sin in nad Njim imam Veselje«.(Mt3,17).
    4) Poglejte,kakšno Ljubezen nam je podaril Oče: »Božji Otroci se imenujemo in to tudi smo (1Jn 3,1).
    5) Bog je Svet namreč tako Vzljubil, da je dal Svojega Edinorojenega Sima, da bi se nihče, kdor Vanj Veruje, ne bi pogubil, ampak bi imel Večno Življenje. (Jn 3,16).
    6) Bog pa izkazuje svojo Ljubezen do nas s tem, da je Kristus umrl za nas, ko smo bili še grešniki. (Rim 5,8).
    7) Vem za načrte, ki jih imam z vami, govori Gospod: načrte Blaginje in ne Nesreče, da Vam dam Prihodnost in Upanje. (Jer29,11).

    Povzetek iz medmrežja Aleteia (Pravičnost). Že objavljeno.

  2. Janez says:

    O PRIJATELJSTVU
    »Prijatelj je darilo, ki si ga podarimo, je drugi del nas, naša zrcalna slika.«
    »Prijatelj je človek, ki ga dobro poznamo in do katerega gojimo naklonjenost in pristna čustva. Ne samo, da nas prijateljstvo zavezuje, začenja se pravzaprav pri nas. Privlačna sila prijateljstva se poraja iz posameznikovih dejanj. Kaj naredi prijatelj? Kako se obnaša? Kaj prijatelj pričakuje od prijatelja? Odgovori se vrtijo okrog ene same besede – ljubezen, ki je brezpogojna in ki ničesar ne terja nazaj, kar je iskreno darovala drugemu. Prijatelj ima rad! Kadar se plete prijateljstvo med dvema človekoma, gre za dvosmerno cesto, na kateri so možni tudi obvozi, kadar pride do nesoglasja. Človeški odnosi so le redko ves čas gladki. Prijatelje druži skupni interes, pa tudi strpnost, razumevanje, iskrena dobrota in topla čustva. Prijatelji si želijo miru, koeksistence, dopolnjevanja in skupnega razvoja ter dobro počutje v družbi.
    Prijatelj te ne prehiti, ampak hodi s teboj z ramo ob rami. Prijatelj te v nesreči ne zapusti ampak ti stoji ob strani in ti nesebično pomaga. Prijateljstvo pa se začenja tako, da se naučimo biti svoj najboljši prijatelj. Kako to storimo? Tako, da spoznamo svoj pravi jaz in nato z vsem srcem, dušo in telesom ostanemo to, kar smo. Ko spoznamo svoj pravi jaz in v sebi odkrijemo še drage čudovite darove, se bomo lažje imeli radi. Ko spoznamo svojo pravo duhovno identiteto, bomo pričeli verjeti, da smo modri, ljubeči in trdni. Pa ne samo to, ponižno se bomo zavedli, da smo res takšni. Takrat pa ni več težko biti komu prijatelj. Ljubezen ima vedno moč. Ljubezen se razdaja, daje in sprejema najlepše ter najdragocenejše, kar smo in kar premoremo. Kadar smo trdni v prijateljstvu do sebe, ko napolnimo kamrico svojega srca z mirom, ljubečo energijo in dobroto ter strpnostjo, tedaj smo sposobni nuditi dar prijateljstva tudi drugim«.
    Jezus je naš Gospod in Prijatelj, naš Učenik in Odrešenik, Alfa in Omega Vsega Stvarstva. Vse nam je daroval, nas zdravil, učil, umrl za nas in nas Odrešil kot Tisti, ki da Življenje za Svoje Prijatelje. Vse in še več bi morali povedati, še bolje pa je, da mu bomo podobni tako, da bomo Verovali Vanj, Odpuščali, Ljubili, pomagali ljudem, hodili po Poti k Jezusu in bili Bogu v Veselje. Amen.
    Janez

    »Prijatelj je človek, ki ve o tebi vse, ki te dobro pozna in te ima rad takšnega kot si, kljub vsem pomanjkljivostim, brez izjem.« Elbert Hubbard.
    Prijatelja čutita veselje in naklonjenost ter odgovornost drug za drugega, kajti vse življenje smo odgovorni za tistega, ki smo ga spoznali in ki nam je poklonil svoje iskreno prijateljstvo. (Exupery v knjigi: Mali princ).

  3. hvala says:

    NA TEJ SPLETNI STRANI JE VELIKO MOLIVCEV, PROSILCEV ZA MOLITVE, BRALCEV, VSAK OD NAS IMA NEKAKO SVOJO BOLEČINO, TRPLJENJE, STISKO., SOLZE, ZAHVALE…

    PREDLAGAM, OZ. SVETUJEM, DA ČEZ DAN , KO JE BOLEČINA, STISKA, TRPLJENJE ZELO VELIKO, TEŽKO , SI POSTAVIMO PRED OČI IN V DUHU, DA SMO Z JEZUSOM SKUPAJ NA KRIŽU, SMO Z NJIM PRIBITI, V NJEGOVEM NAROČJU, KJER NAS NJEGOVE KRVAVEČE RANE OZDRAVLJAJO. POSLUŠAJMO NJEGOV ŠEPET, KO NAS TOLAŽI: NE BOJ SE, KDO TI MORE KAJ STORITI, ČE SEM JAZ S TEBOJ, NE BOJ SE, , JAZ TE BOM OGRNIL, DA TE NE BO ZEBLO, OGRNEM TE S SVOJO LJUBEZNIJO, GLEJ MOJE TRPLJENJE ZATE.

    ZDRUŽIMO NAŠE TRPLJENJE Z JEZUSOVIM, DA BO OBRODILO SADOVE.
    PRIŠEL BO ČAS, KO BO JEZUS OBRISAL NAŠE SOLZE, PRIŠEL BO DAN, KO NE BO GRMENJA IN TRESKANJA, ZASIJALO BO SONCE V VSEJ SVOJI MOČI.

    Božje usmiljenje, ki si višje od nebes, vate zaupamo!

    • Janez says:

      MOLITEV ZA BOŽJE VODSTVO V ČASU SKRBI IN NEGOTOVOSTI
      Jezus, v negotovosti sem. Zmeden sem. Ne vem, kam naj se obrnem. Zašel sem s Poti k Tebi.
      Mislil sem, da imam dober kompas in zemljevid za Pot k Tebi,
      pa sem se izgubil brez Tebe v Labirintih Življenja.
      Pridi Gospod potrebujem Te da me Vodiš.
      Ampak zaupam Tebi, da imaš dober načrt za mene, zaupam Ti, da vedno vodiš mojo pot.
      Čeprav trenutno ne vem, v katero smer naj krenem, Ti to dobro veš.
      Vem, da me boš varno vodil, čeprav za zdaj vidim le megleno in nejasno pot pred seboj.
      Tvoja Beseda mi pravi, da si moj Pastir. Česa bi se bal, Jezus, če si z menoj?
      In zakaj sploh skrbim za jutrišnji dan, če pa mi praviš, da me vodiš k vodam počitka in Miru?
      Jezus, po tem hrepenim. Po Tvojem miru, po Tvojih pašnikih, po Tvoji vodi, po Tvoji Ljubezni!
      Nočem se opirati na svojo presojo, ta me je tolikokrat prevarala.
      Želim se opreti na Tvoja znamenja, ko sem izgubljen in na Tvojo tolažbo,
      kadar hodim v temi in Te iščem.
      Ti si Luč sveta, ki je prišla na Svet, da nas Reši in Odreši.
      Zato te prosim, Jezus, še močneje me primi za roko in še tesneje hodi ob meni.
      Prosim Vodi me in bodi vedno pri meni in v meni, ki si moj Učenik in Odrešenik.
      Bodi Moja Dobrotna Luč in Dobri Pastir, ki čuva Svoje Otroke na Zemlji.
      Ti si vse, kar potrebujem!
      Ti nikdar ne zapustiš tistih, ki molijo k Tebi in Te prosijo za Pomoč.
      Amen

      Vir dopolnjene molitve medmrežje Operando. Že objavljeno.

  4. Miro says:

    MISLI SV. MATERE TEREZIJE O SVETI EVHARISTIJI
    (povzete po spletni strani: mirenski-grad.si)

    HRANA, KI ME PODPIRA
    Maša je duhovna hrana, ki me podpira. Brez nje ne bi mogla vzdržati niti en sam dan ali uro
    svojega življenja; pri maši imamo Jezusa pod podobo kruha, medtem ko v siromašnih mestnih
    četrtih vidimo Kristusa in se ga dotikamo v strtih telesih, v zapuščenih otrocih.

    IMETI MORAMO JEZUSA, DA BI GA DALI DRUGIM
    Cerkev … nam je zaupala veliko apostolsko nalogo, da prinašamo Kristusa v srca naših ljudi.
    Dati jim moramo Jezusa. Toda če Jezusa nimamo, ga ne moremo dati. Zaradi tega potrebujemo
    evharistijo. Res je, naš način življenja je težak. Mora biti takšen. Ne gre samo za tvarno uboštvo,
    ampak za uboštvo okolja, obdanosti s trpečimi ljudmi, s smrtjo. Samo evharistija, samo Jezus
    nam more dati veselje, da izvršujemo svoje delo s smehljajem.

    »MATI, DOTAKNILA SEM SE KRISTUSOVEGA TELESA«
    Dekle iz neke dežele je prišlo v Indijo, da bi se pridružilo misijonarkam ljubezni. Po našem pravilu
    morajo dekleta, ki so prišla na novo, že takoj naslednji dan v hišo za umirajoče. Temu dekletu sem
    rekla: »Med mašo si videla duhovnika, s kakšno ljubeznijo in pozornostjo / se je dotikal Jezusa v
    hostiji. Stori enako, ko greš v hišo za umirajoče. Tam boš namreč našla »istega Jezusa v strtih telesih
    naših ubogih«. In sestre so odšle.

    EVHARISTIJA, NAŠA SLAVA IN VESELJE
    Sveta maša je molitev našega dneva, ko darujemo sami sebe skupaj s Kristusom, da bi bili razlomljeni
    in dani najubožnejšim. Evharistija je naša slava in veselje ter skrivnost naše edinosti s Kristusom.

    JEZUS – ŽIVI KRUH, RAZUMEVAJOČA LJUBEZEN
    Evharistija pomeni razumevajočo ljubezen. Kristus je razumel. Razumel je, da imamo strašno lakoto
    po Bogu. Razumel je, da smo bili ustvarjeni za ljubezen.

    LJUBEZEN RASTE IZ NAŠE ZDRUŽITVE S KRISTUSOM
    Zelo težko je dajati Jezusa ljudem, če ga nimamo v svojih srcih. Vsi naj bi postali nosilci božje ljubezni.
    A da bi to zmogli, moramo poglobiti svoje življenje ljubezni, molitve in žrtvovanja. V današnji svet
    moramo prinašati mir, ljubezen in sočutje. Ne potrebujemo pušk in bomb za to delo. Potrebujemo
    globoko ljubezen, globoko edinost s Kristusom, da bi bili sposobni podarjati ga drugim. Sočutje in
    ljubezen morata rasti od znotraj, iz naše edinosti s Kristusom.

    NESKONČNO ZVESTA LJUBEZEN
    Ne boj se. Bog te ljubi in hoče, da se ljubimo med seboj, kot on nas ljubi. Ubogi in slabotni smo, a on
    nas ljubi z neskončno zvesto ljubeznijo.

    SAMOUMEVNO JE IZŽAREVATI NJEGOVO LJUBEZEN
    Kristjan je tabernakelj živega Boga. On me je ustvaril. On me je izbral. On biva v meni, ker me je
    želel. Sedaj ko veste, kako zelo vas Bog ljubi, je samo po sebi umevno, da preživite ostali del življenja
    tako, da izžarevate to ljubezen.

    NEŽNOST BOŽJE LJUBEZNI
    Želim uresničiti nežnost božje ljubezni. Poklical sem te po imenu. Moj si. Voda skušnjav te ne bo
    odplavila. Ogenj greha te ne bo opekel. Zapisal sem te na obe dlani. Drag si mi. Ljubim te (po Iz 43).
    Ohranite veselje ljubečega Boga, ljubečega Jezusa v svojem srcu in razdelite to veselje z vsemi, ki jih
    srečate.

    JEZUS NAS UČI LJUBITI
    Vedno bodo nesporazumi; besede bodo izrečene, vedno bo kdo, ki bo raznašal govorice, toda Jezus
    je tu zato, da nas nauči, kako naj ljubimo.

    • Janez says:

      Misijonarke Ljubezni Matere Terezije (dva prispevka)
      1) Srce, najgloblje jedro Misijonark ljubezni je: žeja Jezusovega Srca, ki se skriva v ubogem. To je vir vseh pogledov na življenje Misijonark ljubezni … Družbo lahko drži v življenju le Jezusova žeja; sposobnost poslušati jo, jo čutiti in ji odgovoriti z vsem svojim bitjem. Poslušajte Jezusovo žejo. Storite, da za vsakega od vas postane »Beseda življenja«, kot je napisal sveti oče v enem od svojih pisem. Moji ubogi v najnižjih slojih sveta so kakor trpeči Kristus. V njih Božji Sin živi in umira; po njih nam Bog odkriva svoj pravi obraz. Recite jim, da nismo tu za delo, ampak za Jezusa. Vse, kar delamo, je za Njega. Služimo Jezusu v ubogih: skrbimo Zanj, Ga hranimo, Ga oblačimo, Ga obiskujemo, Ga tolažimo v ubogih, zapuščenih, bolnih, v sirotah in umirajočih. Toda vse, kar delamo: naše molitve, naše delo, naše trpljenje – vse za Jezusa. Naše življenje ne pozna drugih razlogov, drugih utemeljitev. Tega večina ljudi ne uspe razumeti: jaz sem na uslugo Jezusu štiriindvajset ur na dan; karkoli delam, je zanj.
      (Sveta Mati Terezija)

      2) Potrebna je globoka vera, da vidimo Kristusa v strtem telesu in umazanih oblekah, pod katerimi je skrit najlepši med človeškimi sinovi. Potrebne so nam Kristusove roke, da se dotikamo teh teles, ranjenih z bolečino in trpljenjem. Kako čiste morajo biti naše roke, če naj se dotikamo Kristusovega telesa, tako kakor se ga dotika duhovnik pod podobo kruha na oltarju. S kakšno ljubeznijo in pobožnostjo in vero dviga sveto hostijo! Enake občutke moramo imeti tudi me, ko dvigujemo telesa ubogih bolnikov.
      (Sveta Mati Terezija)

      Ljubim Te Sveta Mati Terezija. Hvala Ti za vso neumorno pomoč, dobroto in usmiljenje ubogim in bolnim v Kalkuti. Prosim Te pomagaj nam, da bomo tudi mi podobni Jezusu, ko bomo molili, delali dobra dela, služili ubogim in spolnjevali Božjo Voljo. Amen. Janez

  5. Janez says:

    Zakaj moliti? V čem je smisel molitve, če Bog pozna prihodnost in že ima nadzor nad vsem? Če ne moremo spremeniti Božjega mišljenja, zakaj naj bi molili?

    Za kristjana naj bi bila molitev kot dihanje, lažje izvedljiva kot neizvedljiva. Molimo iz različnih razlogov. Kot prvo je molitev oblika služenja Bogu (Evangelij po Luku 2,36–38) in poslušnosti Bogu. Molimo, ker nam Bog zapoveduje, naj molimo (Pismo Filipljanom 4,6–7). Molitev lahko vidimo na primeru Kristusa in zgodnje krščanske cerkve (Evangelij po Marku 1,35; Apostolska dela 1,14; 2,42; 3,1; 4,23–31; 6,4; 13,1–3). Če je Jezus mislil, da je vredno moliti, bi morali tudi mi. Če je moral on moliti, da bi ostal v Očetovi volji, koliko bolj moramo moliti mi?

    Drugi razlog za molitev je, da je Bog namenil molitev za orodje pridobivanja njegovih rešitev v številnih situacijah. Molimo v pripravi na večje odločitve (Evangelij po Luku 6,12–13); da premagamo razne hudobčeve prepreke (Evangelij po Mateju 17,14–21); da zberemo delavce za duhovno žetev (Evangelij po Luku 10,2); da dobimo moč za premagovanje skušnjav (Evangelij po Mateju 26,41); in da dobimo orodje za duhovno krepitev drugih (Pismo Efežanom 6,18–19).

    K Bogu pridemo s specifičnimi prošnjami in imamo Božjo obljubo, da naše molitve niso zaman, tudi če ne dobimo tega, za kar smo specifično prosili (Evangelij po Mateju 6,6; Pismo Rimljanom 8,26–27). Obljubil je, da ko ga prosimo za stvari, ki so v skladu z njegovo voljo, nam bo dal, za kar prosimo (Prvo Janezovo pismo 5,14–15). Včasih zadrži svoje odgovore v skladu s svojo modrostjo in v našo korist. V teh situacijah moramo biti vztrajni in še naprej moliti (Evangelij po Mateju 7,7; Evangelij po Luku 18,1–8). Na molitev naj ne bi gledali kot na naše orodje, kako pripraviti Boga, da bi izvršil našo voljo na zemlji, ampak bolj kot na orodje, kako izvršiti Božjo voljo na zemlji. Božja modrost močno presega našo.

    Za situacije, v katerih ne poznamo specifično Božje volje, je molitev orodje za prepoznavanje njegove volje. Če sirijska žena s hčerko, ki je bila pod vplivom demonov, ne bi molila h Kristusu, njena hči ne bi bila ozdravljena (Evangelij po Marku 7,26–30). Če slepi pred Jeriho ne bi klical Kristusa, bi ostal slep (Evangelij po Luku 18,35–43). Bog je rekel, da pogosto nimamo, ker ne prosimo (Jakobovo pismo 4,2). V nekem smislu je molitev podobna oznanjevanju evangelija ljudem. Ne vemo, kdo se bo odzval sporočilu evangelija, dokler ga ne oznanimo. Prav tako ne bomo nikoli videli rezultatov uslišane molitve, če ne molimo. Pomanjkanje molitve kaže pomanjkanje vere in pomanjkanje zaupanja v Božjo besedo. Molimo, da pokažemo svojo vero v Boga, da bo storil, kot je obljubil v svoji besedi, in blagoslovil naše življenje veliko bolj, kot bi ga lahko kdajkoli prosili ali upali (Pismo Efežanom 3,20). Molitev je naše primarno orodje, da vidimo Boga, ki deluje v življenju drugih. Ker je naše orodje, da se »priključimo« na Božjo moč, je naše orodje, da premagamo hudiča in njegovo vojsko, ki ju s svojo močjo ne moremo premagati. Zato naj nas Bog pogosto najde pred svojim prestolom, saj imamo vélikega duhovnika v nebesih, ki lahko sočustvuje z vsem, s čimer se srečujemo (Pismo Hebrejcem 4,15–16). Imamo njegovo obljubo, da goreča molitev pravičnega veliko doseže (Jakobovo pismo 5,16–18). Naj Bog poveliča svoje ime v našem življenju, ko dovolj verujemo vanj, da pogosto pridemo k njemu v molitvi.

    https://www.gotquestions.org/Slovenscina/zakaj-moliti.html

    Addendum:
    Avtor: Marilyn Adamson
    Ali Bog odgovarja na naše molitve? Kaj moramo narediti, da bo Bog uslišal naše molitve?

    Kako moliti: postavljanje temeljev za trden in osebni odnos z Bogom
    Najprej moramo vstopiti v osebni odnos z Gospodom. Odnosi med ljudmi so zelo pomembni. Prav tako je pomemben tudi naš odnos z Bogom. Ljudje imamo namreč možnost, da se imenujemo Božji otroci in da pripadamo njegovi družini; on pa svoje otroke pozna in zato usliši njihove molitve. Jezus pravi: »Jaz sem dobri pastir in poznam svoje in moje poznajo mene … Moje ovce poslušajo moj glas; jaz jih poznam in hodijo za menoj. Dajem jim večno življenje; nikoli se ne bodo pogubile in nihče jih ne bo iztrgal iz moje roke.«4 Zatorej se moramo vprašati: Ali resnično poznamo Boga? Kako dobro On pozna nas? Gojimo z njim osebni odnos, zaradi katerega smo lahko prepričani, da bo uslišal naše molitve? Ali smo se morda oddaljili od njega? Je postal Bog v našem življenju le še stvar navade oziroma neka verska rutina brez iskrene goreče Vere in Molitve ter krščanskega Življenja po Evangeliju? Če v svojem življenju ne čutimo Božje bližine in če morda nismo ravno prepričani, kako dobro poznamo Boga, moramo stopiti v osebni odnos z Bogom.

    Ali bo Bog zagotovo uslišal mojo molitev?
    Jezus je vsem, ki so položili svoje zaupanje vanj, dal zelo velikodušno ponudbo: »Če ostanete v meni in moje besede ostanejo v vas, prosíte, kar koli hočete, in se vam bo zgodilo.«5 »Ostati« v njem in pustiti, da njegove besede ostanejo v nas pomeni, da moramo svoje življenje živeti v nenehnem spoznavanju njegove prisotnosti, da mu moramo zaupati in da moramo poslušati njegovo besedo. Če bomo tako živeli, ga lahko prosimo, kar koli hočemo. Jezus je rekel: »In to je zaupnost, ki jo imamo z njim: on nas usliši, kadar ga prosimo po njegovi volji. In če vemo, da nas v vsem posluša, za kar koli ga prosimo, tudi vemo, da že imamo, kar smo ga prosili.«6 Kadar ga prosimo po njegovi volji, nas bo uslišal (to pomeni, da bo naše prošnje uslišal v skladu s svojo modrostjo, ljubeznijo in svetostjo). Ljudje se pogosto jezimo na Boga, saj si predstavljamo, da njegovo voljo poznamo. Nekaj se nam zdi popolnoma smiselno in smo zato prepričani, da je to edini »pravi« odgovor na našo prošnjo – tako predvidevamo, da poznamo Božjo voljo. In tukaj se razmere zapletejo. Ljudje živimo v določenem času in z omejenim znanjem; nimamo vseh informacij o konkretni situaciji in ne vemo, kako bi kakšna rešitev vplivala na našo prihodnost. Božje razumevanje pa nima meja. Le on ve, kako se bo katera situacija zapisala v zgodovino ali kakšen vpliv bo imela na naše življenje. Njegovi cilji zrejo daleč v prihodnost in segajo tja, kamor naš človeški um ne more potovati. Tako Bog ne bo vsega naredil le zato, ker smo si zamislili, da mora biti takšna njegova volja.

    Kaj je še potrebno? Kaj je Bog pripravljen narediti?
    Če bi hoteli opisati, kakšne namene ima Bog glede nas, bi lahko napisali celo knjigo. Pravzaprav je celotno Sveto pismo opis osebnega odnosa, ki nam ga hoče Gospod podariti, in obenem opis načina življenja, ki ga ta odnos prinese. Naj naštejem nekaj primerov:
    »GOSPOD čaka, da se vas usmili, zato se bo vzdignil, da vas potolaži, kajti GOSPOD je Bog pravice, blagor vsem, ki zaupajo vanj.«7 Ste razumeli sporočilo tega stavka? Tako kot bi se nekdo vzdignil s stola, da nam pomaga, se bo tudi Gospod »povzdignil, da vas [nas] potolaži«. »To je Bog, njegova pot je popolna … ščit je vsem, ki se zatekajo k njemu.«8 »GOSPODU so po volji takšni, ki se ga bojijo [ga spoštujejo], ki pričakujejo njegovo dobroto.«9
    Toda največji znak Božje Ljubezni in predanosti vsakemu človeku posebej pa je naslednji – Jezus pravi: »Nihče nima večje Ljubezni, kakor je ta, da dá življenje za svoje prijatelje.«10 Jezus je namreč dal svoje življenje za nas in zato smo lahko prepričani v naslednje: »Če je Bog za nas, kdo je zoper nas? On ni prizanesel lastnemu Sinu, temveč ga je dal za nas vse. Kako nam torej ne bo z njim tudi vsega podaril?«11

    Kako pa je znašo »neuslišano« molitvijo?
    Pogosto se zgodi, da naši bližnji zbolijo ali celo umrejo in tudi finančne stiske so del vsakdanje resničnosti; pravzaprav nas lahko vsak trenutek doleti kakšna stiska. Kaj potem? Bog nas poziva, naj vse svoje težave preložimo nanj. Celo v najbolj mračnih trenutkih: »Vso svojo skrb vrzite nanj, saj on skrbi za vas.«12 Tudi ko dobimo občutek, da cel svet razpada, nas lahko Gospod sestavi nazaj; celo takrat, ko nam vse uhaja iz vajeti, lahko On še vseeno priskoči na pomoč, in v takšnih trenutkih smo lahko resnično hvaležni, da osebno poznamo Boga. »Gospod je blizu. Nič ne skrbite, ampak ob vsaki priložnosti izražajte svoje želje Bogu z molitvijo in prošnjo, z zahvaljevanjem. In Božji mir, ki presega vsak um, bo varoval vaša srca in vaše misli v Kristusu Jezusu.«13 Bog nam na naše prošnje pogosto odgovarja z ukrepi, ki si jih nikoli niti predstavljali nismo, in prepričan sem, da lahko skoraj vsak kristjan našteje vsaj nekaj takšnih primerov iz svojega življenja. Toda čar osebnega odnosa je v tem, da nam lahko Bog podeli notranji mir tudi takrat, ko se razmere ne obrnejo na bolje. Jezus pravi: »Mir vam zapuščam, svoj mir vam dajem. Ne dajem vam ga, kakor ga daje svet. Vaše srce naj se ne vznemirja in ne plaši.«14

    Bog nas namreč prosi, da mu zaupamo ravno v takšnih situacijah (ko so razmere še vedno neugodne) – Gospod nas v Svetem pismu poziva, da »v veri hodimo in ne v gledanju.«15 A ta vera ni nikoli slepa, saj je zgrajena na značaju našega Boga. Podobno je z avtom, ki se pelje čez most Golden Gate. Za to, da bo avto prišel čez most, je bolj pomembna neokrnjenost mostu, kot pa to, kaj voznik čuti, kaj razmišlja ali o čem se pogovarja z osebo na sovoznikovem sedežu. Na drugo stran ga bo prinesla integriteta mostu, v katero je voznik položil svoje zaupanje, ko se je zapeljal na most.
    Na podoben način tudi Bog zahteva od nas, da zaupamo v njegovo popolnost in značaj, usmiljenje, ljubezen, modrost in pravičnost. On pravi: »Z večno ljubeznijo te ljubim, zato ti tako dolgo izkazujem dobroto.«16 »Zaupajte vanj ob vsakem času, o ljudstvo, pred njim izlivajte svoja srca! Bog nam je zatočišče.«17

    Povzetek … Kako moliti v razmislek in nadaljnje razmišljanje in branje o Bogu
    Bog je vsem svojim Otrokom (tistim, ki so ga povabili v svoje življenje in sledijo njegovi besedi) obljubil, da jim bo izpolnil vse za kar ga v veri prosijo. Poziva nas, naj vse svoje skrbi v molitvi preložimo nanj, on pa se bo odzval na naše prošnje v skladu s svojo Božjo voljo. Včasdih nam odgovori, včasih pa nam ne odgovori in molči. Bog že ve zakaj! Ko se soočamo z raznimi težavami, jih moramo vedno preložiti na Gospoda in tako bomo prejeli notranji mir, ki bi kljuboval vsaki stresni situaciji. Toda bolj ko ljudje poznamo Boga, več smo mu pripravljeni zaupati.

    Kdo je Bog?
    Kdo pravzaprav je Bog? Kakšen je? Šest lastnosti Boga, ki obstajajo
    1)Kdo je Bog… On je SPOZNAVEN
    Bog, ki je ustvaril vesoljni svet v vsej svoji veličini ter ustvarjalni podrobnosti, se nam razodeva in se nam pusti spoznati. Že v Svetem pismu nam govori o sebi, in ne le to – vabi nas, da z njim vstopimo v odnos ter ga osebno spoznamo. Pravzaprav smo lahko več kot le znanci – z Gospodom smo lahko najbolj zaupni prijatelji.
    »Modri naj se ne ponaša s svojo modrostjo, močni naj se ne ponaša s svojo močjo,
    bogati naj se ne ponaša s svojim bogastvom.
    Kdor se marveč hoče ponašati, naj se ponaša s tem,
    da je razumen in pozna mene, da sem jaz GOSPOD,
    ki delam dobro, prav in pravično na zemlji.
    To mi je namreč všeč, govori GOSPOD.«. (Jeremija 9,22-23)

    2)Kdo je Bog… On je DOSEGLJIV
    Bog nas vabi, da se z njim pogovarjamo in da vse svoje vsakdanje skrbi preložimo nanj. Za ta pogovor ne rabimo nobenih posebnih priprav in ni potrebno, da je naš govor teološko brezhiben, sakralen ali pretirano vljuden. On nas namreč že po naravi sprejema in ljubi; še zlasti, če si resnično želimo njegove bližine.
    »GOSPOD je blizu vsem, ki ga kličejo, vsem, ki ga kličejo v zvestobi.« (Psalmi 145,18)

    3)Kdo je Bog… On je USTVARJALEN
    Vse kar ljudje ustvarimo, je narejeno iz že obstoječih surovin ali zgrajeno na umovanju naših predhodnikov. Bog pa je sposoben resničnega ustvarjanja – tu ne govorimo le o galaksijah in živih bitjih, temveč tudi o vsakdanjih problemih in težavah. Bog je namesto nas ustvarjalen. Želi si, da bi se zavedali njegove moči in se nanjo nenehno zanašali.
    »Velik je naš Gospod in silen v moči, za njegovo razumnost ni števila.« (Psalmi 147,5)
    »Od kod bo prišla moja pomoč? Moja pomoč je od GOSPODA,
    ki je naredil nebo in zemljo.« (Psalmi 121,1-2)

    4)Kdo je Bog… On je MILOSTLJIV
    Ljudje grešimo. Nagnjeni smo k temu, da delamo stvari na svoj način in se ne oziramo na Boga, On pa vse vidi in vse ve. Čeprav imamo pogosto občutek, da se Bog ne meni za naše prestopke, se pogosto ne zavedamo, da je On tisti, ki nam bo sodil in nas bo obsodil. A vendar, Bog je milostljiv in nam je pripravljen naše grehe odpustiti, če se le odločimo za osebni odnos z njim. Jezus Kristus, Sin živega Boga, je s smrtjo na križu plačal za vse naše grehe, tretji dan je vstal od mrtvih in nam tako omogočil popolno odpuščanje. »Božja pravičnost se daje po veri v Jezusa Kristusa, in sicer vsem, ki verujejo. Ni namreč nobene razlike: saj so vsi grešili in so brez Božje slave, opravičeni pa so zastonj po njegovi milosti, prek odkupitve v Kristusu Jezusu. Hotel je pokazati svojo pravičnost v sedanjem času, da je namreč sam pravičen in da opravičuje tistega, ki veruje v Jezusa.« (Rimljanom 3,22-25)

    5)Kdo je Bog… On je ISKREN
    Ljudje nam pogosto razlagajo svoje misli ter občutke in prav tako nam tudi Bog odkrito govori o sebi, le da je za razliko od ljudi Bog vedno pošten. Vsako malenkost, ki nam jo pove o sebi ali o nas samih, lahko štejemo kot verodostojno informacijo. Bog pove vsak stavek odkritosrčno in vestno, tako da se lahko ljudje na njegove besede zanesemo bolj kot na lastno zaznavanje občutkov in misli. Vsaka njegova obljuba je zanesljiva in vse kar Bog reče, namerava tudi izpolniti. Lahko ga držimo za besedo.»Razkritje tvojih besed razsvetljuje, nevednim daje razumnost.
    Tvoja beseda je svetilka mojim nogam, luč moji stezi.« (Psalmi 119,130.105)

    6)Kdo je Bog… On je SPOSOBEN
    Kako bi se počutili, če bi bilo vse kar naredite, stoodstotno pravilno? Pri Bogu je vedno tako, ker je Vsemogočen, Vseprisogten in Neskončno Dober in Neskomčno Moder. Njegova modrost nima meja. On razume vse dejavnike v katerihkoli okoliščinah, vključno z vso zgodovino ali prihodnostjo, ki se na te okoliščine nanaša. Pri Bogu je naša Človeška Večnost kakor ena sekunda in ena sekunda kakor Večnost, kar Ljudje s Človeško Pametjo ne razumemo. Zato Verujmo Bogu in ga Ljubimo. Ljudem ni potrebno, da ga o svojih situacijah in problemih obveščamo, mu svetujemo ali ga prepričujemo naj bo pravičen. On vedno ravna pravično, saj je edini, ki je tega resnično sposoben. Njegov motiv je vselej neoporečen. Če mu zaupamo, ne bo nikoli ravnal nepravično in nas ne bo nikoli prevaral ali ogoljufal. Vedno in povsod, v katerihkoli okoliščinah mu lahko popolnoma zaupamo, da bo ravnal pravično. »Vsi tisti, ki zaupajo vate, ne bodo osramočeni… « (Psalmi 25,3)
    Avtor: Marilyn Adamson

    Verniki imamo pravico vedeti in spoznavati krščansko Vero in Boga ter se izobraževati sami ali na verskih seminarjih, neokatehumenskih srečanjih za odrasle ali drugače. Zadnjič sem slišal pri Sveti Maši od našega duhovnika, da so vsi preobremenjeni in da bogoslovcev manjka. Imamo Sveto Pismo, Evangelije, razno poljudno bogoslovno literaturo, Družino, Ognjišče itd., lahko se učimo sami eden od drugega in poglabljamo svoje versko znanje tudi na druge načine. Pred tem pa je prav da Molimo k Bogu in ga prosimo za Božji Navdih in Vodstvo, da stvari prav razumemo. In Bog nam bo pomagal. Amen. Janez

  6. Janez says:

    Zbrane misli svetega Johna Henryja Newmana (Ognjišče)
    + Kakor se sončna ura ravna po soncu, tako se hočem tudi jaz ravnati edinole po tebi, Gospod, če me le hočeš sprejeti in me voditi.
    + O Bog, ustvaril si me zase, da ti služim na svoj način. Izbral si me za delo, ki ga nisi namenil drugim … Nisi me ustvaril brez določenega namena, ampak zato, da delam dobro. Izvršiti moram delo, ki si mi ga zaupal.
    + Vsa lepota narave, blagodejni vpliv menjajočih se letnih časov, blagoslov sonca in lune, sadovi zemlje, ugodje družbenega življenja, prijetno sožitje v družini in s prijatelji, vse te dobre stvari so le razprostrta čudovita podoba tvoje dobrote in znamenja blagrov tvojega kraljestva.
    + Vsi ljudje, ki jih poznam, vsi, ki jih srečavam, ki jih vidim in o katerih slišim, vsi živijo v tebi.
    + Gospod, ti nam nisi hotel odvzeti stiske tega sveta, rekel si pa nam: »Zaupajte, jaz sem svet premagal…« Kaj pomenijo potem vse skrbi, vse stiske in nadloge? Saj bo vse prešlo v vstajenje in večno življenje v tvojem novem svetu: v rastočem približevanju tebi
    + Nihče se ne more zveličati in biti srečen brez tebe. O, daj, da nikdar ne bom na to pozabil v vrvenju in opravkih dneva.
    + Čemu bi ugibali, po kakšni poti bo poslej teklo naše življenje, da je le tvoja pot! Kaj bi spraševali, kam pelje, če nas le pripelje k tebi! Kaj bi skrbeli, kaj vse nam misliš naložiti, da nam le pomagaš vse nositi z dobro voljo, zvestim srcem in v pravem duhu.
    + Ostani pri meni, nepojemajoča luč … Naj te razglašam, ne da bi pridigoval: naj te oznanjam ne z besedo, marveč s svojim zgledom, s skrivno močjo, s tihim vplivom ljubezni.
    + Bog me Je ustvaril, da mu služim na poseben način. Povsem določeno nalogo je zaupal prav meni in ne nekomu drugemu. Jaz imam svojo nalogo in svoje poslanstvo.
    + Daj, da se mi ne bo nikoli treba bati tvojega pogleda! Naj bi ne bil nikoli primoran priznati, da si ne prizadevam odkritosrčno ugajati le tebi.
    + Pot do resničnega veselja ne vodi prek popustljivosti do sebe, temveč prek odpovedi; do moči nas vodi – slabost, do uspeha – polom, do modrosti – nespamet, do časti – preziranost.
    + Kristjan ni otožen. Kes brez ljubezni ni pristen. Spokornost, ki je ne blažita vera in vednost, ni Bogu všeč. Živeti moramo v sončnem siju tudi takrat, ko smo žalostni: v božji pričujočnosti moramo živeti.
    + Vedno se hočem zavedati: naj se mi godi dobro ali hudo – Bog je Bog, neskončno blag in moder, jaz pa človek, ki sem vedno v njegovih rokah.
    + O Bog, kakor je moj izvir v tebi, kakor sem ustvarjen od tebe in kakor je moje življenje iz tebe, tako hrepenim, da bi se naposled vrnil k tebi in živel s teboj na vekomaj.
    + Vse naj ti povem, za vse naj te vprašam, za vsako dejanje izprosim tvoj da in tvoj blagoslov. Kakor se sončna ura ravna po soncu, tako se hočem tudi jaz ravnati edinole po tebi.
    + Gospod, družinskim očetom vlij globoko zavest, da bodo morali nekoč dajati odgovor za duše svojih otrok. Zakonce uči nežnosti in zvestobe, žene potrpljenja in poslušnosti, otroke učljivosti, mladini daj čistost, starim ljudem mladostnega duha.
    + Nihče ne ljubi drugega zares, če ne čuti tudi nekaj spoštljivosti do njega … Brez medsebojnega spoštovanja ni trajnega prijateljstva.
    + Ni se nam treba bati duhovnega napuha, ko hodimo za Kristusovim klicem, če mu le sledimo kot resni ljudje … Resnemu je le do tega, da vrši božjo voljo.
    + Moj Bog, ne dopusti, da bi le za hip pozabil na resnico, da si ti moje življenje, moje edino resnično življenje!
    + Podeli mi milost, da verujem tako, kakor bi te gledal! Naj te imam vedno pred očmi, kakor da bi bil ti pričujoč v vidni telesnosti.
    + Bog me je ustvaril, da sem na svoj način v njegovi službi. Poveril mi je delo, ki ga ni zaupal drugim.
    + Kristusov križ ne opravičuje tako, da se nanj oziramo, temveč tako, da si ga privzamemo, da se nam zasadi v srce.
    + Bog lahko vse obrne v naše dobro. Lahko blagoslavlja in posvečuje celo naše slabosti. Lahko nas ljubeče kaznuje, če smo ošabni, lahko nas opogumlja, če postajamo malodušni.
    + Tisti, ki jih Kristus rešuje, so oni, ki se sami trudijo za rešenje, vendar nimajo upanja, da bi ga mogli doseči iz svojih moči.
    + Najvišja popolnost, do katere se običajno povzpnemo, je v tem, da spoznamo svojo hinavščino, neodkritost in duhovno plitvost.
    + Na svojem mestu sem prav tako potreben, kot je na svojem mestu potreben nadangel.
    Kristus, nadvse ljubljeni, vsemogočni božji Sin, postaja kot Odrešenik v polnem pomenu besede last slehernega kristjana, postaja naša pravičnost.
    + Kristus je ljubezen do sorodnikov in prijateljev posvetil in ukazal. Taka ljubezen je velika dolžnost.
    + Ljudje, ki jih javnost običajno spoštuje, se našim očem zdijo največji iz daljave. Ko se nam približajo, postanejo majhni.
    + Kar smo bili kot otroci, je le ljubka, tolažljiva slutnja tega, kar hoče Bog napraviti iz nas, če se bomo s srcem predali vodstvu njegovega Svetega Duha.
    + Vera ustvarja v najboljših primerih junake…, ljubezen pa rojeva svetnike.
    + O moj učlovečeni Bog, ti si vsemogočnost, ki se je hkrati dala poviti v plenice nemoči, ujetnik človeka, katerega si sam ustvaril.
    + Čim bolj človek razumeva svoje lastno srce, tem bolj razumeva tudi evangeljske nauke.
    + Raje se otresimo čezmernega govorjenja! Naj sveti naša luč pred ljudmi po naših dobrih delih!
    + Vsak človek beži pred polnostjo, ker se je boji, in bi rad užival nad praznoto v sebi, če bi mogel.
    + Bogu služimo na plemenit način, če delamo dobro, ne da bi mislili na to, brez računov in pretehtavanja, iz ljubezni do dobrega in sovraštva do zla.
    + Kristus nas ne kliče le enkrat, ampak večkrat, skoz vse življenje. Prvič nas kliče pri krstu, pozneje pa prav tako. Najsi poslušamo Njegov glas ali ne: spet in spet nas ljubeznivo kliče.
    + Verujem, da sem nesmrten; toda ta vera, ta grozljivi pogled v neskončnost bi me strl, če ne bi zaupal in molil v neomajnem upanju, da bo ta večnost napolnjena z Bogom, da bom večno v navzočnosti troedinega Boga.
    + Bog nas vodi po nenavadnih potih. Vemo, da hoče našo srečo; mi pa ne vemo, kaj je naša sreča, niti ne za pot do nje… Njemu se moramo prepustiti.
    + Prava in resnična sreča ni v tem, da nekaj veš, občutiš ali raziskuješ, temveč da ljubiš, upaš, se veseliš, občuduješ, častiš in moliš.
    + Varuj me svojeglavega mišljenja, ki ni pravilno, če me oddaljuje od tebe! Daj mi dar razločevanja resnice od zmote v duhovnih vprašanjih.
    + Jezus, naj Te vedno ljubim, ne s človeškimi očmi, temveč z očmi duha, ki gledajo drugače kakor telesne oči!
    + Vsakdo je poklican, da naredi nekaj ali da postane nekdo, za kar ni poklican nihče drug.
    + Tudi najboljši ljudje so nezanesljivi. Veliki so, drugič spet majhni. Trdno stoje, nato pa padejo. Taka je človeška krepost.
    + Bog ni s tistimi, ki se ustavljajo, ampak s tistimi, ki korakajo in živijo.
    + Kdor se trudi, da bi bil poslušen Bogu, nedvomno pridobiva vsaj spoznanje o samem sebi – to pa je prvi in najvažnejši korak na poti do spoznavanja Boga.
    + Ko greš po svojih opravkih, se potrudi, da boš z Bogom v srcu združen in vedno v navzočnosti Jezusa Kristusa, ki je tvoj prijatelj in Odrešenik.
    + Gospod, vem, da ne bo zapustil tistih, ki te iščejo, niti ne boš razočaral tistih, ki vate zaupajo.
    + Želite biti veliki? Napravite se majhne! Med ponižanjem samega sebe in resničnim napredovanjem je neka skrivnostna zveza.
    + O Bog, naj z vsakim novim letom lepše / mi vsako lepo čustvo v prsih zacveti, / zaneti vsako novo leto svojo mi ljubezen, / da v stalen plamen zažari!
    + Vera je skrivnostna posredovalka, po kateri prejmemo božje darove, ki jih sicer ne bi mogli biti deležni – po besedi Svetega pisma: “Trdno veruj; vse je mogoče tistemu, ki veruje!”
    + Gospod, podeli nam milost, da bomo mirno zaspali, brez teže grehov! Daj nam mirno počivati, dokler ne zasije dan vstajenja!
    + Dragi Gospod, tako zelo si ljubil človeško naravo, ki si jo ustvaril. Zato si prišel k nam kot človek, povsem tak kot mi, z vso našo krhkostjo in slabostjo.
    + Kdor Boga vestno posluša in sveto živi, prepričuje vso svojo okolico, da veruje v nevidno moč Kristusa in da se je boji.
    + Če si ti z menoj, moj Bog, potem se mi zaradi zavesti, kako zelo sem grešen, ni treba pogrezati v brezupno žalost, ampak se smem veseliti, da si tako brezmejno milostljiv.
    + Do današnjega dne si nam vselej pomagal, nas nisi pozabil in nas boš tudi poslej blagoslavljal. Nisi nas ustvaril za nič.
    + Moj Gospod in Zveličar, v tvojih rokah sem varen. Če me ti držiš, se mi ni nikogar in ničesar bati. Če bi se me ti odrekel, ne bi mogel ničesar več upati.
    + O Bog, zadovoljen sem in čez mero bogat, če ima tebe. Brez tebe sem nič, izgubljen sem, umiram, propadam.
    + Čas ne pomeni nič, če ni seme večnosti.
    + Ne prosim te zemeljskega blagostanja; tega te prosim, Gospod, da blagosloviš moje prizadevanje, da bi bil dober in da bi moj trud rodil bogat sad.
    + Če hočemo biti kristjani, prav gotovo ni dovolj, če smo le to, kar moramo biti tudi brez Kristusa; ni dovolj, da smo le dobri pogani in nič več, ni dovolj, da smo nekako pravični, pošteni, zmerni in verni.
    + Pred dnevom vstajenja, našim praznikom, je štiridesetdnevni post; to nam kaže, da bodo tisti – in samo tisti, ki sejejo v žalosti, želi v veselju.
    + Evangelij je zakonik božje resnice, ki naj bi bil ljudem vedno pred očmi, da bi se vanj poglabljali, ga preučevali in bi jim postal življenjski usmerjevalec v duševnih bojih.
    + Kdorkoli si, Bog gleda nate individualno. “Kliče te po imenu.” Vidi te in te razume, saj te je ustvaril. Ve, kaj je v tebi, pozna tvoje posebno čustvovanje in mišljenje, tvoje zmožnosti in želje, tvojo moč in tvoje slabosti. Vidi te na dan veselja in na dan žalosti.
    + Le Bog pozna dan in uro, ko se bo zgodilo to, na kar nas stalno opozarja. Medtem pa nas vzpodbuja to, kar se je zgodilo doslej, naj ne obupamo, se ne utrudimo, naj se ne bojimo viharjev, ki prihajajo nad nas. Vedno so prihajali, vedno bodo, naš delež so.
    + Božji izvoljenec je več kot pravičen, zmeren, prijazen; ima prisrčno ljubezen do Boga, močno vero, sveto upanje, prekipevajočo ljubezen, plemenito zadržanost, strogo vestnost, stalno ponižnost, ljubeznivo vedenje in govorjenje, ves je preprost, skromen in naraven.
    + Vera ustvarja v najboljšem primeru junake, ljubezen pa rojeva svetnike. Vera nas more dvigniti nad naš svet, ljubezen pa nas vodi pred božji prestol. Vera nas dela trezne, ljubezen pa nas osrečuje.
    + Vera brez ljubezni je pusta, groba, slabotna. Manjka ji mehkobe, prikupnosti, očarljivosti, miline. Ljubezen nam je prinesla Kristusa. Ljubezen je drugo ime za Tolažnika.
    + Verni ljudje po besedah Svetega pisma “živijo v veri v božjega Sina, ki jih je vzljubil in se zanje daroval”. A tega ne pripovedujejo vsem ljudem; prepuščajo jim, da to odkrijejo, ako morejo.

    Vir: Ognjišče zbral Marko Čuk.

    Kardinal John Henry Newman postane svetnik
    John Henry Newman je bil kardinal svete rimske Cerkve, ustanovitelj Oratorija sv. Filipa Nerija v Angliji. Napis na njegovem grobu (Ex umbris et imaginibus in veritatem, Od senc in podob v resnico) pove, da je bilo življenje blaženega Johna Henryja Newmana romanje k resnici. Rodil se je leta 1801 v Londonu, v mladosti je bil posvečen v diakona v anglikanski Cerkvi. Po intenzivni poti premišljevanja in molitve je razumel, da je rimska Cerkev resnična varuhinja nauka Jezusa Kristusa in se spreobrnil v katoliško vero. Leta 1847 je bil posvečen v duhovnika in je v Angliji ustanovil Oratorij sv. Filipa Nerija. Papež Leon XIII. ga je leta 1879 imenoval za kardinala, umrl pa je 11. avgusta leta 1890 v Birminghamu. Njegovo beatifikacijo je 19. septembra 2010 vodil papež Benedikt XVI. med obiskom Združenega Kraljestva. Med molitvenim bdenjem na predvečer beatifikacije je sveti oče spomnil, da nas Newman »uči, da če smo sprejeli Kristusovo resnico in zastavili svoje življenje zanj, ne more biti ločenosti med tem, kar verujemo ter med tem, kako živimo svoje življenje.« Prav tako nas uči, da je potrebno za »gorečnost za resnico, intelektualno poštenost ter pristno spreobrnjenje plačati visoko ceno. Resnice, ki osvobaja, ne moremo zadržati zase; zahteva pričevanje, potrebno jo je slišati; navsezadnje njena prepričevalna moč izhaja iz nje same in ne iz človeškega daru govora.« Med samo beatifikacijo pa je Benedikt XVI. spomnil, da se je Newman pri svojem duhovniškem poslanstvu zvesto posvečal prebivalcem Birminghama, kjer je ustanovil Oratorij. Obiskoval je bolnike in revne, tolažil zapuščene, skrbel za zapornike, tako da ni bilo nenavadno, da se je od njega ob smrti poslovilo na tisoče ljudi. Njegovo kardinalsko geslo, Srce govori srcu, in nam, po Benediktovih besedah, pomaga »prodirati v njegovo razumevanje krščanskega življenja kot klica k svetosti, silne želje človeškega srca, da bi vstopilo v globok odnos s Srcem Boga.« Paperž je dner 13. 10. 2019 v Vatikanu razglasil izmed petih blaženinh tudi kardinala Newmana.
    Radio Ognjišče

  7. Janez says:

    SMISEL ČLOVEKOVEGA ŽIVLJENJA (skrajšan že objavljen prispevek!)
    Smisel človekovega življenja je biti dober in srečen človek, ki ga preizkušnje trpljenja ne potrejo in mu vzamejo smisel življenja, ker najde oporo v veri v Boga, da vztraja in dela dobro, je srečen in zadovoljen, pravi pokojni profesor Janez Janžekovič, nekdanji profesor filozofije na TF v Ljubljani. Dober je tisti, ki teži za resničnim dobrim in ki pomaga ter služi ubogim. Pri tem pa odkrivamo tudi smisel trpljenja: ko gre za vprašanje smiselnosti vsakdanjega napora in trpljenja, ki nam ga povečuje naša zavest. Človek, ki veruje v posmrtno življenje, lahko najde tudi smisel razumsko nerazložljivega trpljenja. Za kristjane trpljenje postane odrešujoče. Kristjani, ki poznamo Resnico o smislu življenja, ki vemo za Pot k Jezusu, ki nas vodi do Življenja samega, ne bi smeli pozabiti, da je pokazati ljudem smisel, ki je bil podarjen tudi nam, naša prva in najosnovnejša naloga. Le veren človek lahko najde odgovor na smisel vsakega trpljenja. Lahko rečemo, da je sreča v trpljenju mogoča, če razrešimo vprašanje njegovega smisla. Pri tem pa je veren človek, ki v svoji veri že živi neke drobce za večno življenje že na zemlji, v očitni prednosti pred neverujočimi. Lahko rečemo, da je sreča v trpljenju človeka mogoča, če razrešimo vprašanje njegovega smisla, ki ima razlog in vero v Boga. Pri tem pa je veren človek, ki v svoji veri že živi večno življenje, v očitni prednosti. K sreči človeka po mnenju filozofa Janžekoviča pripomore globoko zaupanje v Boga, »v največjo oporo v trpljenju pa bi nam morala biti resnica, da je Bog naš oče, ki ljubi svoje Otroke in je daroval Jezusa za naše Odrešenje«.

    Zato je za kristjana pomembno, da se pri iskanju smisla življenja odloči za našo lastno Hojo za Jezusom, saj nas tudi v Svetem Pismu Bog nagovarja: »Če danes zaslišite njegov glas, ne zakrknite svojih src kakor ob uporu!« (Heb 3, 15). Povabite Jezusa v svoje srce in zaživite polno in srečno življenje v zavedanju, da ste Božji otrok, nadvse ljubljen od Boga Najvišjega, na poti v večno življenje z Njim! Pridobiti vero in odgovor kaj je smisel življenja pomeni pridobiti lepoto življenja, odkriti, da je lepo živeti, ljubiti, roditi, zaupati življenje tistemu, ki zaupa svoje življenje v tvoje roke. Lepo je biti duhovnik, redovnik, družinski oče ali mati, kajti vse ima pozitiven smisel, vse se premika proti življenju, svetlobi in večnosti, ne proti smrti. “Prišel je čas, da nehamo govoriti o veri kot žrtvi, odpovedi, omejitvi. Čas je, da govorimo o lepoti in prijetnosti verovanja v Boga”. “Zanima nas vse tisto, ki omogoča, da raste in cvete in človekova vera v Boga in človeško Odrešenje, ki je cilj Poti k Jezusu. Vse Božje, ki se pomaga človeku in se ujema z bujno rastjo človeškega, je pomembno, da se mu odpremo in posvečamo”. Več Boga pomeni več mene, ki mi daje moč! Več evangelija stopi v moje življenje, bolj zaživim v Bogu! P. Giovanni Vannucci, eden največjih mistikov 20. stoletja, je dejal: Božje kraljestvo bo prišlo – kot dar in sad Božje Milosti in blagoslova vseh mojih prizadevanj – s cvetenjem vere in pobožnega življenja v vseh njegovih oblikah. “To je moja vera v Boga, ki nam pravi: »Jaz sem Pot, Resnica in Življenje. Če boste sledili Meni in Mojemu nauku, se bo vaše življenje spremenilo«. Kristjan ki hoče začeti graditi oseben odnos z Jezusom Kristusom, pa ga moramo najprej povabiti in sprejeti v svoje srce. Odkar od otroka naprej verujem in sledim Gospodu, se je v moje srce naselila globoka radost, ki ni podobna ničemur, kar sem do sedaj v življenju izkusil. Jezus Kristus je v moje življenje prinesel smisel. Bog želi, da bi ga mi poznali in izkusili njegovo ljubezen, radost in mir. S tem, ko ga sprejmemo v svoje srce, prejmemo njegovo odpuščanje in začnemo skupaj z njim graditi osebni odnos, ki traja na veke. Jezus pravi: »Glej, stojim pred vrati in trkam. Če kdo sliši moj glas in odpre vrata, bom stopil k njemu«.

    Odlomki iz Svetega Pisma na obravnavano tematiko …
    »Kdor ima Sina, ima življenje; kdor nima Božjega Sina, nima življenja.« (1 Janez 5,12)
    »Tistim pa, ki so jo sprejeli, je dala moč, da postanejo Božji otroci, vsem, ki verujejo v njeno ime.« (Janez 1,12)
    »Bog je namreč svet tako vzljubil, da je dal svojega edinorojenega Sina, da bi se nihče, kdor vanj veruje, ne pogubil, ampak bi imel večno življenje.« (Janez 3,16)
    »Z milostjo ste namreč odrešeni po veri, in to ni iz vas, ampak je Božji dar. 9 Niste odrešeni iz del, da se ne bi kdo hvalil.« (Efežanom 2,8-9)
    »Če je torej kdo v Kristusu, je nova stvaritev. Staro je minilo. Glejte, nastalo je novo.« (2 Korinčanom 5,17)
    »Večno življenje pa je v tem, da spoznavajo tebe, edinega resničnega Boga, in njega, ki si ga poslal, Jezusa Kristusa.« (Janez 17,3)
    Vir: Janez Janžekovič: Smisel življenja; RTV oddaja Duhovna Misel: Kako živeti kot radosten kristjan, Ognjišče Norman Waren: Ali ima življenje smisel? Lastni razmisleki in doprinosi.

  8. hvala says:

    Svetnica Fawstina Kovalska je prosila Gospoda Jezusa. da bi jo poučil o notranjem življenju,

    Jezus ji je rekel: MOJA HČI, NATANČNO UPOŠTEVAJ BESEDE, KI TI JIH BOM POVEDAL:

    NE CENI PREVEČ NOBENE ZUNANJE REČI, ČEPRAV BI SE TI ZDELA ŠE TAKO DRAGA.
    ZAPUSTI SAMA SEBE IN NEPRESTANO OSTAJAJ Z MENOJ.
    VSE MI ZAUPAJ IN NIČ NE DELAJ PO SVOJE IN BOŠ VEDNO V VELIKI SVOBODI DUHA; NOBENE OKOLIŠČINE NE NEZGODE TI GA NE MOREJO SKALITI.
    NE OZIRAJ SE VELIKO NA GOVORICE LJUDI. DOVOLI, NAJ TE VSAK SODI PO SVOJEM NAGNJENJU.
    NE OPRAVIČUJ SE, SAJ TI OPUSTITEV OPRAVIČEVANJA NE BO NIČ ŠKODOVALA.
    VSE ODDAJ NA PRVO ZNAMENJE, ČEPRAV BI BILE NAJNUJNEJŠE STVARI;
    NE PROSI NIČESAR , NE DA BI SE Z MENOJ POSVETOVALA.

    DOVOLI, DA TI VZAMEJO CELO TISTO, KAR TI PRIPADA-PRIZNANJE, DOBRO IME; TVOJ DUH NAJ BO NAD VSEM TEM.
    TAKO OSVOBOJENA VSEGA, POČIVAJ V MOJEM SRCU. NE DOVOLI SI Z NIČEMER SKALITI MIRU. UČENKA, PREMISLI BESEDE, KI SEM TI JIH POVEDAL. (Dn 1685).

    Učenec Jezusa se bo trudil, da bo vedno izpolnjeval Njegovo voljo.

    Božje Usmiljenje, ki si višje od nebes, vate zaupamo!

  9. Miro says:

    KO JE PALMA OSTARELA IN NI DAJALA VEČ SADU, GA JE BOG HRANIL PO KROKARJU!

    V tebi, Gospod, se veseli sveti Pavel, zelo se raduje tvoje podpore, željo njegovega srca si izpolnil.
    – Sveta Cerkev danes slavi svetega Pavla iz Teb, prvega puščavnika. Ob njegovem godu se še mi živo
    zamislimo, kakšen blagoslov pomeni tudi za nas samota, tišina in zavest Božje pričujočnosti med
    nami. Najprej pa vse, kar smo dobrega opustili in slabega storili, obžalujmo, da bomo svete skrivnosti
    vredno obhajali (odlomek iz knjige Kristusove priče, Stanko Lorber).

    http://svetniki.org/sveti-pavel-puscavnik

    Slavimo Gospoda in se mu zahvaljujmo: Slava tebi, Jezus, Ti si naš Odrešenik! Vedno in povsod v vsem
    skrbiš za nas, tako v duhovnem kot telesnem pogledu! Prisrčna Ti hvala za vsakdanji kruh, vodo, druge
    naravne dobrine. Predvsem pa hvala za sv. Evharistijo, studenec Božjega usmiljenja, iz katerega izvirajo
    vsi drugi naravni in nadnaravni darovi!

    Božje usmiljenje, ki si nas iz niča poklicalo v življenje, zaupamo vate!
    Božje usmiljenje, ki nas napolnjuješ z milostjo, zaupamo vate!
    Sveti Pavel iz Teb, prosi za nas!

  10. Janez says:

    Vsak dan se lahko prerodim kot nov Človek in dober Kristjan

    Prerojen si, če se čudiš,
    ker se vsako jutro prebudi nov dan;
    če si srečen, ker tvoje oči vidijo,
    tvoje roke čutijo,
    ker bije tvoje srce.
    Prerojen si, če se veseliš, da živiš,
    če brez predsodkov gledaš na ljudi,
    če znaš občudovati cvetje na poti svojega življenja.
    Oči so mi dane za svetlobo,
    za pomladno zelenje in belino snega,
    za sivino oblakov in modrino neba,
    za bleščavo sonca podnevi,
    za utripanje zvezd ponoči
    in za neverjetni čudež,
    da okoli mene živi toliko čudovitih ljudi.
    Usta so mi od Boga dana za besede,
    za prijazne besede, na katere čaka nekdo, ki trpi.
    Moja usta so mi dana za poljube,
    moje roke za delo, pomoč in nežnost,
    moje noge za pot do bližnjega,
    do tistih, ki živijo v hladu in osamljenosti.
    In moje srce je dano za Ljubezen do Tebe Človek.
    Človek rad Te imam. Amen.
    Phil Bosmans.

    Phil Bosmans, belgijski duhovnik, pesnik in dobrotnik pomoči potrebnim. Je bil ustanovitej Zveze brez imena (Bund ohne Namen), ki tudi po njegovi smrti leta 2012, v mnogih deželah deluje za večjo človečnost, tudi na socialnem področju. Besedila pesmi so vzpodbuda za srce, drobni prinašalci veselja do življenja za verne in neverne ljudi.

    Du bist erlöst, wenn du dich fragst, weil jeden Morgen ein neuer Tag erwacht;
    wenn du glücklich bist, weil deine Augen sehen, Ihre Hände fühlen, weil dein herz schlägt.
    Sie werden erlöst, wenn Sie sich freuen, dass Sie leben,
    wenn Sie Menschen ohne Vorurteile betrachten,
    wenn Sie die Blumen auf dem Weg Ihres Lebens bewundern können.
    Und mein Herz ist für die Liebe zu dir Mann gegeben. Mensch, ich liebe dich.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja