Članki za dušo

13.627 Responses to Članki za dušo

1. Janez says:

   13. januarja, 2020 at 18:19

   DESIDERATA, katedrala Sv.Pavla – Baltimore
   Spokojen hodi skozi trušč in naglico sveta in se spominjaj miru, ki ga najdeš le v tišini. Kolikor je mogoče, bodi v dobrih odnosih z vsemi ljudmi. Svojo resnico pripoveduj mirno in jasno in prisluhni drugim, tudi neumnim in nevednim, zakaj vsakdo ima svojo zgodbo. Izogibaj se bučnih, napadalnih ljudi, ker so breme za dušo. Ne primerjaj se z drugimi, da ne postaneš zagrenjen in ohol, kajti vedno bodo večji in manjši od tebe. Veseli se svojih del, veseli se svojih načrtov. Ohrani navdušenje za svoj poklic, naj je še tako skromen, saj je pravi zaklad v spremenljivih časih. Pri poslih bodi pazljiv, kajti svet je poln prevar. A zato tudi nikar ne spreglej, da je tudi zvrhan kreposti. Mnogi hodijo za visokimi vzori in povsod je življenje polno junaških dejanj.
   Bodi, kar si. Bodi svoj. In nikar ne igraj ljubezni. Pa tudi ne preziraj je, čeprav si razočaran in ogorčen, zakaj ljubezen je večna, kakor je večna tudi trava. Spokojno sprejmi izkušnje let, drugo za drugo skladno odlagaj stvari iz mladosti. Neguj duhovno moč, da te bo obvarovala nenadne nesreče. In ne spravljaj v žalost samega sebe z izmišljotinami. Mnogi strahovi se rodijo iz utrujenosti in osamljenosti. Vzdržuj zdravo disciplino, a vedno bodi do sebe tudi blag. Pojdi in bodi med ljudmi in se druži in ne bodi osamljen. Veseli se življenja, ki je darilo.
   Otrok vesolja si, nič manj, kot so to drevesa in zvezde. Pravico imaš biti tu. In če to veš ali ne – vse v vesolju poteka natančno tako, kot je prav. Bodi torej v miru z Bogom, vseeno, kako si ga predstavljaš. In ne glede na to, kakšno je tvoje delo in kakšne težnje v bučnem vrvenju življenja, ohrani mir v duši. Prisluhni tišini v svoji duši, premišljuj in dobil boš odgovore. Kljub vsej nesnagi in žalosti, kljub vsem izničenim sanjam, je svet vendarle čudovit.
   Bodi ljubezniv in sočuten ter strpen do bližnjih.
   Bodi ustrežljiv in pomagaj.
   Bodi na strani rešitev in ne na strani problemov.
   Bodi vesel in poln upanja. Bodi zdrav na duši in na telesu. Bodi pozoren. Bodi srečen.
   Katedrala sv. Pavla v Baltimoru v letu Gospodovem 1692

   KJE NAJDEŠ SREČNE LJUDI?
   Med optimisti.
   Le oni so lahko srečni,
   ker znajo videti dobre strani življenja.
   Nikoli nisem srečal srečnega pesimista.
   Pesimisti sedijo v temi.
   Vse jim je sivo in oni ne morejo videti skozi meglo.
   Optimisti odpirajo svoja okna za svetlobo, za sonce.
   Zavedajo se, preprosto vedo, da je pri ljudeh veliko trpljenja, veliko nejevolje in temne mračnosti.
   Ali oni v najtemnejših nočeh odkrivajo zvezde.
   Optimisti verujejo v dobro.
   Oni verjamejo v smisel življenja.
   Oni so dokaz, da je človek več od velikih številk raznih pojavov,
   več od ročice v avtomatskem aparatu za kavo.
   Oni verujejo v prijateljstvo med ljudmi.
   Širijo ozračje zaupanja, ustvarjajo klimo radosti.

   Phil Bosmans, belgijski duhovnik in pesnik ter dobrotnik pomoči potrebnim

   Odgovori
2. Miro says:

   13. januarja, 2020 at 12:34

   ZAKAJ JE MOLITEV ROŽNEGA VENCA TAKO DRAGOCENA?

   O tem je bilo doslej prelitega že mnogo črnila. Poučne in spodbudne misli o rožnem vencu sem zasledil
   tudi v čudoviti knjigi »Molite takole«, izpod peresa patra Antona Nadraha. Po njegovih besedah je molitev
   rožnega venca tako dragocena, ker v njej razmišljamo o Jezusovem in Marijinem življenju od Jezusovega
   spočetja do kronanja Device Marije v nebesih. Marijino življenje je najtesneje povezano z Jezusovim, saj je
   njegova mati. Brez Matere ni Sina, takšna je božja volja. Jezusove skrivnosti so zato v veliki meri tudi
   Marijine skrivnosti. Marija nas vodi k Jezusu. Kar v molitvi premišljamo, to vpliva na nas. Po tem se tudi
   laže ravnamo. Rožni venec zato ni samo ustna, temveč je tudi in predvsem premišljevalna molitev.
   Spominjanje Jezusovega in v zvezi z njim Marijinega življenja je za naše duhovno življenje nujno potrebno.
   Pri vseh treh delih rožnega venca pridejo na vrsto glavne skrivnosti naše vere. To so življenjske skrivnosti,
   ki oblikujejo našo vero in življenje. Premišljevanje teh skrivnosti, ki je podprto z molitvijo očenaša, deset
   zdravamarij in Čast bodi, je najboljše sredstvo proti posvetnosti, grešnosti in neveri, je zapisano v omenjeni
   knjigi.

   Ob teh besedah življenja (popolnoma držijo!) se Mariji, Kraljici rožnega venca, osebno zahvaljujem, ker me je
   ničkolikokrat popeljala mimo nevarnih čeri na razburkani reki prav s pomočjo rožnega venca. Marijo zaupno
   prosim, da bi bili Njenih milosti v obilni meri deležni vsi molivci, ki se s pomočjo rožnega venca želijo odpirati
   najglobljim evangeljskim skrivnostim. Če vsak dan zvesto hodimo po Marijih stopinjah, naravnanih k Jezusu,
   v goščavi tega sveta ne bomo zašli, ampak nas bo Marija srečno privedla na končni cilj in nam odprla vrata v
   večno ljubezen in srečo, ki je samo v neminljivem Bogu!

   Marija, Kraljica presvetega rožnega venca prosi za nas!

   Odgovori
   • Janez says:

     13. januarja, 2020 at 18:57

     MOLITEV K MARIJI (skrajšano)
     O Marija kraljica, Presvetega Rožnega Venca, pomoč kristjanov in pribežališče človeškega rodu.Molimo in te prosimo, da se posvetimo in izročimo Tvojemu Brezmadežnemu Srcu. Sprejmi nas Devica Marija v svoje materinsko varstvo in nam pomagaj, da bomo po Tvojem zgledu vestno spolnjevali vse krščanske dolžnosti, živeli po Božjih in cerkvenih zapovedih, vdano nosili trpljenje in ostali do konca stanovitni v Veri in Zaupanju v Božjo Previdnost. Marija izprosi nam, da bomo stalno živeli v posvečujoči Milosti, ostali zvesti Tebi in Tvojemu Sinu Jezusu ter Te vso Večnost Slavili in častili ter Ljubili z vsemi angeli in svetniki. Amen.

     Kristjan Moli Družina 1982.

     Odgovori
3. Janez says:

   13. januarja, 2020 at 11:06

   Naša prošnja Bogu za Odpuščanje za Naše grehe, ko smo žalostni, sami in nas grehi težijo
   Gospod Jezus Kristus, žal mi je za slabe stvari, ki sem jih naredil ali dobra dejanja, ki sem jih opustil pomoči potrebnim v svojem življenju in ki me v duši težijo in zaradi katerih imam slabo vest in se želim ookesati in poboljšati. Prosim, odpusti mi. Zdaj se obračam proč od vsega in opuščam vse, za kar vem, da je bilo narobe, ko sem žalil Tvojo Očetovsko Ljubezen in Dobroto. Prosim Te odpusti mi, kakor se tudi jaz prizadevam odpuščati drugim. Hvala ti, ker si umrl na križu zame in me odrešil, da smem upati na Tvojo Milost, da mi bo lahko odpuščeno in da bom po spovedi in spokorni molitvi ter popravi krivic prost krivde. Hvala ti, ker si mi ponudil odpuščanje in mi dal dar Svetega Duha. Želim sprejeti ta dar. Prosim, pridi in ostani v mojem življenje po svojem Sinu Jezusu in Svetem Duhu in bodi z mano za vedno. Prosim Oče Vodi me in pomagaj mi, da bom popravil krivice, ki sem jih naredil drugim, dobra dela, ki sem jih kljub sklepom opustil in se opravičil vsem tistim, ki sem jih užalil. Ker ni dovolj samo Molitev ampak so potrebna tudi ljubezen, usmiljenje, dobra dela, služenje drugim in odpuščanje mi prosim pomagaj, da bom Tvoje Nauke in Zapovedi vedno izpolnjeval.
   Hvala ti, Gospod Jezus. Amen. Janez

   SPOKORNI PSALM IN MOLITEV KESANJA K BOGU
   Usmili se me Vsemogočni in Milostni Bog,
   prosim po Svoji Milosrčnosti,
   v svojem velikem Usmiljenju mi odpusti in izbriši moje grehe in vse kar sem napačnega storil
   in žalil tebe, ki si moj Ljubeči Oče.
   proim izmij mojo krivdo in mojega greha me očisti.
   Svoj greh priznavam in se ga iskreno kesam, žal mi je Bog, odpusti mi prosim;
   še vedno je boleče prisoten v meni, v mojem spominu, v mojem srcu.
   Grešil sem zoper tebe samega moj Bog in Stvarnik,
   kar je zlo in greh v Tvojih Dobrotnih Očeh Gospod sem storil.
   Prosim, naj se izkaže, da si pravičen v svojih sodbah,
   milosten v Odpuščanju, zato tudi mene tako sodi v svoji Pravičnosti.
   Glej Gospod, Človek že ob rojstvu podeduje krivdo,
   z grehom je omadeževan že od začetka.
   Ker vem, da ljubiš kesanje, odkritosrčnost in pravičnost,
   prosim podari mi odpuščanje in Božji Mir.
   Odpusti mi grehe, da bom očiščen,
   nolj kot sneg bom bel, ko mi odpustiš in me umiješ vse grešne umazanije.
   Prosim naj spet občutim radost in veselje ,
   moje potrto in skesano srce naj se naopolni z Božjim Mirom,
   z radostjo in upanjem, da me boš odslej Vodil in me varoval na poteh,
   ki vodijo k Jezusu našem Odrešeniku, brez stranpoti in zablod.
   Prosim Gospod Bog ne zavrzi me izpred svojega Božjega obličja.
   Svojega Svetega Duha Tolažnika in Vodnika mi ne odvzemi.
   prosim odpusti mi vse grehe in mojo krivdo izbriši, kar Te skesan prosim.
   Naj se spet veselim, da sem rešen.
   Čisto srce mi ustvari,
   duha stanovitnosti v meni obnovi,
   duha požrtvovalnosti in pravičnosti v meni utrdi,
   da bom z vero v Jezusa, s spolnjevanjem Božje Volje in Evangelija
   zaživel kot dober Človek in Dober Kristjan,
   Tebi Gospod v večno Čast in Slavo.
   Prosim Gospod pokaži nam Pravo Pot k Jezusu,
   da se vsi izgubljeni Otroci Vrnejo k Tebi.
   Reši nas krivde našega greha, ki žali Ljubezen Boga,
   naj moj jezik glasno opeva Božjo Pravičnost in Dobroto ter Usmiljenje.
   Hvala ti, Gospod Jezus. Amen. Janez

   Gospod prosim te, bodi mi blizu, bodi pri meni in v meni, ne zapusti me prosim brez vodstva Svetega Duha. Naj bo v meni Sveto spoštovanje do tebe, v srcu Vera v Jezusa, v dejanjih poštenost in pravičnost, v vedenju umirjenost, v delovanju dobrota in služenje bližnjim ki rabijo pomoč, da bom vreden reči, da živim kot Jezus Učenik in Odrešenik in da bom hodil po Poti Odrešenja. Gospod Usmili se nas grešnikov in nam odpusti grehe. Pomagaj nam, da odslej ne bomo več grešili. Amen. Janez
   Gospof

   Odgovori
4. hvala says:

   12. januarja, 2020 at 21:36

   Nadaljevanje- DUHOVNOST OD SPODAJ (Anselm Grun, Meinrad Dufner)

   PRAVILO SV. BENEDIKTA

   BENEDIKT JE DUHOVNOST OD SPODAJ OPISAL V SEDMEM POGLAVJU SVOJIH PRAVIL, KI JE NAJDALJŠE IN POSVEČENO PONIŽNOSTI. DOMNEVAMO LAHKO, DA VRSTNI RED NI SLUČAJEN; ŠT. SEDEM POMENI PREOBRAZBO ČLOVEKA KOT BOŽJE DELO. TAKO IMAMO SEDEM ZAKRAMENTOV IN SEDEM DAROV SV. DUHA, KI PRODIRAJO V ČLOVEKOVO NOTRANJOST IN JO SPREMINJAJO.

   AVGUŠTIN JE IZDELAL NATANČNEJŠI NAUK O PONIŽNOSTI. ZANJ JE PONIŽNOST V PRIZNANJU SVOJE RAZSEŽNOSTI IN V PONIŽNEM POZNAVANJU SEBE. V PONIŽNOSTI OSEBA SPOZNA SVOJE OMEJENOSTI, TO DA JE ČLOVEK IN NE BOG: BOG JE POSTAL ČLOVEK. SPOZNAJ, O ČLOVEK, DA SI ČLOVEK, VSA TVOJA PONIŽNOST (“humilitas”) JE V TEM, DA SE PRIZNAŠ ZA TO, KAR SI. NAŠA PONIŽNOST PA JE TUDI POSNEMANJE KRISTUSOVE PONIŽNOSTI, NJEGOVEGA SAMOIZNIČENJA V SMRTI, KI NAM JE PRESKRBELA ODREŠENJE.

   PONIŽNOST ČLOVEKA PRIVEDE K VESELJU DO SVOJE ŽIVLJENJSKE SILE IN DO ŽIVLJENJA, KI JE OBLIKOVANO PO BOŽJEM DUHU. CILJ POTI PONIŽNOSTI NI V PONIŽANJU (“humiliatio”) OSEBE , AMPAK NJENO POVIŠANJE, PREOBLIKOVANJE PO SVETEM DUHU, KI ČLOVEKA POVSEM PREVZAME, IN ČLOVEKOVO VESELJE ZA TO NOVO KAKOVOST ŽIVLJENJA.

   BENEDIKT PRIMERJA POT DVANAJSTIH STOPNIC PONIŽNOSTI LESTVI, KI JO JE JAKOB VIDEL V SANJAH. JAKOBOVA LESTEV PO KATERI HODIJO ANGELI GOR IN DOL, JE ZA CERKVENE OČETE SIMBOLIČNA PODOBA KONTEMPLACIJE, V KATERI SE ODPRE NEBO.

   DVANAJST JE ŠTEVILO POPOLNOSTI, KI SE NANAŠA NE LE NA DOVRŠITEV POSAMEZNIKA (SIMBOLIZIRANO NAPR. S ŠTEVILOM DESET), AMPAK TUDI NA SKUPNOST.: DVANAJST JE IZRAELOVIH RODOV, DVANAJSTERI SO APOSTOLI.

   DVANAJST STOPNIC OPISUJE POSTOPNO ČLOVEKOVO PREOBLIKOVANJE:

   – NJEGOVE VOLJE (1. DO 4. STOPNICA),
   -NJEGOVIH MISLI IN ČUSTEV (5. DO 8. STOPNICA),
   -IN NJEGOVEGA TELESA (9. DO 12. STOPNICA).

   CELOTEN ČLOVEK Z VSEM, KAR JE V NJEM, SE MORA ZNAJTI V PRIMEŽU, KJER SE BO ODPRL BOGU. VSE KAR JE V NAS-ČUSTVA, POTREBE, STRASTI IN DOMIŠLJIJA-MORA BITI PREDLOŽENA BOGU, DA JIH BO ON PREOBRAZIL.

   NA PRVI STOPNICI PONIŽNOSTI , NAS BENEDIKT NAPOTI K ODNOSU Z BOGOM.

   PREOBLIKOVANJE VOLJE NA DRUGI STOPNICI NE POMENI UNIČENJE LE-TE: TRDOVRATNA NAVEZANOST NA NAŠO VOLJO JE MORDA POVEZANA S TEMELJNO STRUKTURO, KI SMO JO RAZVILI KOT REAKCIJO NA TRAVMO ZGODNJEGA OTROŠTVA.

   TRETJA STOPNICA NAS USMERI K POSLUŠANJU IN POKORŠČINI: KO POSLUŠAMO , SMO Z VSEM IN ZA VSE NASLOVLJENI NA BOGA, PREDVSEM V SITUACIJAH, ZA KATERE ZGLEDA, DA ZAMEGLJUJEJO ODNOS Z BOGOM.

   PO BENEDIKTU SE PREOBLIKOVANJE VOLJE IZVRŠI NA ČETRTI STOPNICI IN TEŽI K PREČIŠČEVANJU V PGNJU, PO ZGLEDU KRISTUSA, DA BI MOGLI TAKO VEDNO BOLJ RASTI V NJEGOVEM MIŠLJENJU IN IZVRŠEVATI ZAHTEVE GOVORA NA GORI.

   PREOBLIKOVANJE ČUSTEV, UČI PETA STOPNICA, SE DOGODI PREK POGOVORA.

   ŠE ENA POT PREOBLIKOVANJA GRE PREK SOOČENJA S SVOJO RESNIČNOSTJO: NE IZMIKAMO SE SVOJIM SLABOTNOSTI IN NEMOČI, AMPAK SE SPRAVIM S SVOJO POMANJKLJIVO VOLJO IN PRAZNINO TER BOGU POKAŽEM TE POMANJKLJIVOSTI. BENEDIKT TOREJ SMO NA ŠESTI IN OSMI STOPNICI.

   NA SEDMI STOPNICI SE SPRAVIM S SVOJO POLOMIJO, TU ODKRIJEM, DA JE PRAV PREK BOLEČIH NEUSPEHOV IN CELO KRIVD V MENI NASTALA NEKA ŠPRANJA, KI ME ODPRE BOGU IN DA SE TAKO ZNAJDEM NA PRAVI POTI.

   PREOBLIKOVANJE TELESA SE PO BENEDIKTU IZRAŽA V TELESNIH KRETNJAH IN DRŽAH. S TELESOM LAHKO IZRAZIMO, ČE SMO BOGU ODPRTI ALI ČE SMO ZAPRTI SAMI VASE, ČE SMO NAVEZANI NASE ALI ČE SE IZROČAMO BOGU ALI PA ZAPRTI IN NAVEZANI LE SAMI NASE.

   PREOBLIKOVANJE TELESA, KI ODGOVARJA DEVETI IN DESETI STOPNICI, SE NANAŠA NA NAŠE GOVORJENJE IN GLAS. GLAS RAZKRIVA, ČE SMO V SOZVOČJU Z BOGOM, ČE SMO DOPUSTNI ZA BOGA, ALI PA ČE BESEDO DAJEMO LE SAMI SEBI.

   PREOBLIKOVANJE TELESA VKLJUČUJE TUDI NAŠ NAČIN SMEJANJA O KATEREM BENEDIKT GOVORI NA ENAJSTI STOPNICI. SMEH JE LAHKO ZNAMENJE SVOBODE IN VESELJA, TO JE SMEH ODREŠENIH, SMEH JE LAHKO TUDI CINIČEN IN VZVIŠEN, BREZ POTREBNE SPOŠTLJIVOSTI DO RESNIČNOSTI, KO NAM NI NIČ VEČ SVETO.

   KOT PROTI UTEŽ TEJ DRŽI NAS BENEDIKT NA DVANAJSTI POSTAJI VZPODBUJA, DA SMO POZORNI NA BOŽJO NAVZOČNOST, KI OZDRAVLJA IN OSVOBAJA. TA POZORNOST SE POKAŽE V OBNAŠANJU MOJEGA TELESA IN KRETENJ, NAPR., DA SE GIBLJEM UMIRJENO.

   BOŽJA NAVZOČNOST SE ŽELI IZRAZITI IZ NOTRANJOSTI MOJEGA TELESA, V PREOBLIKOVANJU TELESA, KRETENJ, GLASU, SMEJANJA, SE DOVRŠI POT PONIŽNOSTI.

   TU SE POKAŽE, DA JE CELOTNA OSEBA, TELO IN DUŠA, DOPOLNJENO PO BOŽJEM DUHU IN PREŽETO Z NJEGOVO LJUBEZNIJO.

   Odgovori
5. hvala says:

   12. januarja, 2020 at 15:22

   ANSELM GRUN študiral filozofijo in teologijo in ekonomijo ter MEINRAD DUFNER, študiral filozofijo in teologijo sta napisala DUHOVNOST OD SPODAJ.

   Med drugim piše:
   RESNIĆNA MOLITEV, PRAVIJO MENIHI, SE DVIGA IZ GLOBIN NAŠE REVŠČINE IN NE IZ NAŠE KREPOSTI. JEAN LAFRANCE, KI OPISUJE MOLITEV IZ GLOBINE KOT TIPIČNA KRŠČANSKA MOLITEV, JE MORAL DOLGO DOŽIVLJATI POLOM, PREDEN JE DOSEGEL RESNIČNO MOLITEV.
   Piše:”VSI NAPORI, KI JIH VLOŽIMO V ASKEZO IN MOLITEV, DA BI PRISPELI DO POSEDOVANJE BOGA, GREDO V NAPAČNO SMER; POMEMBNO JE SPOZNATI, KJE SE TA SHEMA POPOLNOSTI ODCEPI OD POTI, KI JO JEZUS KAŽE V EVANGELIJU.

   JEZUS NI DOLOČIL NOBENE LESTVE POPOLNOSTI, PO KATERI BI SE VZPENJAJOČ SE STOPNICO ZA STOPNICO KONČNO PRISPELI DO POSEDOVANJA BOGA , AMPAK JE KAZAL POT, KI VODI DOL V GLOBINE PONIŽNOSTI…..
   NA TEM RAZPOTJU SE MORAMO ODLOČITI: KATERO POT BOMO IZBRALI, DA BI DOSEGLI BOGA, TISTO, KI SE VZPENJA ALI TISTO, KI SE SPUŠČA?

   NA PODLAGI SVOJE IZKUŠNJE PRAVI, BI RAD POJASNIL: ŽELITE DOSEČI BOGA S POMOČJO HEROJSTVA IN KREPOSTI???

   KAR DAJTE, DO TEGA IMATE VSO PRAVICO. A OPOZARJAM VAS, DA BOSTE ŠLI Z GLAVO SKOZI ZID.

   ČE PA ŽELITE PREHODITI POT PONIŽNOSTI, SI TO ISKRENO ŽELITE IN SE NE BOJITE SPUSTITI V PODZEMLJE SVOJEGA UBOŠTVA.

   DUHOVNOST OD SPODAJ OBRAVNAVA VPRAŠANJE, KAJ NAJ STORIMO, KO GRE VSE NAROBE, KAKO NAJ RAVNAMO S ČREPINJAMI SVOJEGA ŽIVLJENJA IN KAKO SE OD NJIH KAJ NOVEGA NAUČIMO.

   DUHOVNOST OD SPODAJ JE POT PONIŽNOSTI.

   UTEMELJITEV DUHOVNOSTI OD SPODAJ:SPUSTITI SE V PODZEMLJE SVOJE STVARNOSTI- SVETOPISEMSKI PRIMERI

   SVETO PISMO NAM KOT VZORE VERE NIKDAR NE PREDSTAVLJA POPOLNIH OSEB BREZ NAPAK, AMPAK PRAV OSEBNOSTI, KI SO POTEM, KO SO SE HUDO PREGREŠILE, IZ GLOBINE KLICALE K BOGU.

   SPOMNIMO SE NA ABRAHAMA, KI JE V EGIPTU ZATAJIL SVOJO ŽENO IN JO PREDSTAVIL KOT SVOJO SESTRO, DA BI OD TEGA IMEL KORISTI.
   MOJZES , OSVOBODITELJ IZRAELA IZ EGIPTA JE V NAPADU JEZE UBIL NEKEGA EGIPČANA. SOOČATI SE MORA PREDVSEM S SVOJO NEKORISTNOSTJO , KI JO KOT ODSEV VIDI V GOREČEM GRMU. BOG GA BO VZEL V SVOJO SLUŽBO PRAV ZATO, KER MU JE SPODLETELO.

   IN DAVID, IDEALNI IZRAELOV KRALJ, PRAVZOR VSEH DRUGIH KRALJEV, NAREDI VELIK GREH, KO SE ZALJUBI V BATŠEBO URIJEVO ŽENO.
   VELIKE OSEBE IN KLJUČNI LIKI STARE ZAVEZE SO MORALI NAJPREJ PREPOTOVATI PREPAD SVOJE KRIVDE IN NEMOČI, DA SO SVOJE UPANJE POLOŽILI SAMO V BOGA IN SO SE MU PREPUSTILI, DA JIH JE ON PREOBLIKOVAL V VODILNE OSEBNOSTI.
   V NOVI ZAVEZI ZA TEMELJNI KAMEN SVOJE SKUPNOSTI JEZUS IZBERE PETRA, PAVLA.

   FARIZEJI POOSEBLJAJO TIPIČNO DUHOVNOST OD ZGORAJ. GOTOVO IMAJO SVOJE DOBRE STRANI IN ŽELIJO UGAJATI BOGU V VSEM SVOJEM RAVNANJU, NE OPAZIJO PA , DA OS VSE NJIHOVE GOREČNOSTI, KI JO VLAGAJO V IZPOLNJEVANJE PREDPISOV, NI BOG AMPAK ONI SAMI. VERJAMEJO, DA LAHKO S SVOJIMI MOČMI IZPOLNIJO BOŽJE ZAPOVEDI. BOLJ KOT SREČANJE Z BOGOM JIH ZANIMA PRAVIČNOST IN IZPOLNJEVANJE POSTAVE.

   SRCE, KI JE SKESANO, RANJENO IN UTRUJENO, JE ODPRTO ZA BOGA.
   DUHOVNOST OD SPODAJ SE RAZODEVA PREDVSEM V JEZUSOVIH PRILIKAH. V SKRITEM ZAKLADU , NAM JEZUS POKAŽE, DA LAHKO NAJDEMO ZAKLAD-SVOJ JAZ, BOŽJO PODOBO-NAČRT O NAS-PRAV NA NJIVI, V ZEMLJI, V BLATU.
   NAJPREJ SI MORAMO UMAZATI ROKE IN KOPATI PO ZEMLJI, ČE HOČEMO ODKRITI ZAKLAD, KI SE SKRIVA V NAS.

   BOG SAM NAM S KRIZO PORUŠI NAŠ NOTRANJI “RED”, DA BI POISKALI DRAHMO, KI SMO JO IZ NEMARNOSTI IZGUBILI.
   ŠE ENA PRILIKA, S KATERO JEZUS UTEMELJUJE DUHOVNOST OD SPODAJ, JE PRILIKA O LJULKI MED PŠENICO Mt 13, 24-30) DUHOVNOST OD ZGORAJ NAS ZATO, DA BI SLEDILI IDEALOM , VEDNO BOLJ LOČUJE OD LJULKE V NAŠI DUŠI. IDEALE PREDSTAVLJATA ČIST IN PRAVIČEN ČLOVEK BREZ NAPAK IN SLABOSTI TER ČISTA CERKEV. TAK POGLED PA Z LAHKOTO PRIPELJE DO TOGOSTI: IZ CERKVE BI RADI NEUSMILJENO IZKLJUČILI VSE SLABOTNE IN GREŠNIKE. PO VSEJ VERJETNOSTI JE MATEJ TO PRILIKO NAMENIL RIGORISTOM IZ SVOJE SKUPNOSTI. ČE PRILIKO BEREMO V VIDIKU PRISPODOBE NOTRANJIH ODNOSOV, VIDIMO , DA STA PREPOVEDANA TUDI STROGOST IN NASILJE DO LASTNIH SLABOSTI.

   MNOGI IDEALISTI IMAJO VEDNO PRED OČMI LJULKO, KI RASTE V NJIHOVI DUŠI, IN SE NENEHNO VRTIJO OKOLI NALOGE, DA BI JO IZRUVALI, A NJIHOVO ŽIVLJENJE ZARADI TEGA TRPI. LJULKA JE PAČ V NAS, ZASEJANA JE BILA PONOČI, TO POMENI, DA SE NAHAJA V NAŠEM NEZAVEDNEM. NAŠA NALOGA JE, DA SE Z NJO SPRIJAZNIMO, SAMO TAKO BO TUDI PŠENICA MOGLA RASTI NA NJIVI NAŠEGA ŽIVLJENJA. OB KONCU ZEMELJSKEGA ŽIVLJENJA BO BOG SAM LOČIL LJULKO OD PŠENICE IN TAKRAT BO VSA UNIČENA. NI PA NAŠA NALOGA, DA BI JO PRED ČASOM SEŽGALI, S TEM BI Z NJO VRED UNIČILI TUDI DEL NAŠEGA ŽIVLJENJA.

   DUHOVNOST OD SPODAJ POJASNJUJEJO BESEDE OPATA ANTONA:
   ČE VIDIŠ MLADENIČA, KI SE S SVOJO VOLJO VZPENJA PROTI NEBU, GA ZGRABI ZA NOGE IN GA POTEGNI DOL, KAJTI OD VSEGA TEGA NE BI IMEL NOBENE KORISTI. RAVNO MLADI SO V NEVARNOSTI, DA SLEDIJO VELIKIM IDEALOM, DA VELIKO PREMIŠLJUJEJO, KAKO BODO V NAJKRAJŠEM ČASU POSTALI DUHOVNI. MLAD ČLOVEK MORA NAJPREJ PRITI V STIK S SEBOJ IN S SVOJO RESNIČNOSTJO, ČE HOČE DOSEČI BOGA.

   SKOK V SVOJO GLOBINO SE ZAČNE PRI GREHU. PRAV GREH NAS PRISILI, DA OPUSTIM DUHOVNE IDEALE, KI SEM SI JIH SAM ZGRADIL, IN DA SE VRŽEM V PODZEMLJE SVOJE DUŠE.
   TAM BOM NAŠEL SVOJE SRCE IN TUDI BOGA; TAM BOM ODKRIL STOPNICE, PO KATERIH SE BOM POVZPEL K BOGU.

   Dorotej, 157 sl.:
   DOROTEJ JE PREPRIČAN , DA IMAJO RAVNO TEŽAVE, KI SE NAM PRIPETIJO, KRIVDA ALI NEUSPEH SVOJ POMEN; BOG JE VEDEL, DA JE TAKO PRAV ZA MOJO DUŠO IN TAKO SE JE ZGODILO, KAJTI MED VSEM, KAR BOG DOPUSTI, DA SE ZGODI, NI NIČ NEPRIMERNEGA; NASPROTNO VSE IMA SMISEL IN USTREZA CILJU. ZATO NI TREBA OBUPAVATI, ČEPRAV SE NAHAJAMO V NAJVEČJIH NADLOGAH, KER JE VSE PODVRŽENO BOŽJI PREVIDNOSTI IN JE V SLUŽBI NJEGOVIH SVETIH NAMENOV.

   Božje usmiljenje, ki si višje os nebes, vate zaupamo.

   Odgovori
6. Miro says:

   12. januarja, 2020 at 12:33

   JEZUS JE KOT SLUŽABNIK PONIŽAL SAMEGA SEBE Z NAMENOM, DA ODREŠI LJUDI IN ZVELIČA ČLOVEŠKO NARAVO! (sv. Gregor Nacijanški)

   BOŽJA BESEDA: Tedaj je prišel Jezus iz Galileje k Jordanu do Janeza, da bi se mu dal krstiti. Janez ga je hotel odvrniti od tega in je rekel: »Jaz bi se ti moral dati krstiti, pa ti hodiš k meni.« Jezus je odgovoril in mu dejal: »Pústi zdaj, kajti spodobi se nama, da tako izpolniva vso pravičnost.« Tedaj mu je pustil. Po krstu je Jezus takoj stopil iz vode, in glej, odprla so se mu nebesa. Videl je Božjega Duha, ki se je spuščal kakor golob in prihajal nadenj. In glej, glas iz nebes je rekel: »Ta je moj ljubljeni Sin, nad katerim imam veselje.« (Mt 3,13-17)

   https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Mt+3%2C13-17&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

   Sveti Hieronim je glede pomena in učinkov Jezusovega krsta v Jordanu zapisal tudi naslednjo misel: »Jezus je svobodno sprejel Janezov krst, saj je tako lahko z vso ponižnostjo izpolnil pravičnost Postave, nadalje je s krstom potrdil službo krščevanja, ki jo je Janez opravljal in s posvetitvijo vode je pokazal na prihod Svetega Duha med krstom nad vernike«.

   Priporočam, da si preberemo tudi naslednje vrstice o pomenu svetega krsta, povzete po Kompendiju KKC.

   ZAKRAMENT KRSTA

   – Kako se imenuje prvi zakrament uvajanja v krščanstvo?
   Imenuje se predvsem krst, in sicer po osrednjem obredu, s katerim ga podeljujemo: krstiti (grško “baptizein”) pomeni “potopiti” v vodi. Krščenec je potopljen v Kristusovo smrt in vstane skupaj z njim kot “nova stvar” (2 Kor 5,7). Imenuje se tudi “kopel prerojenja in prenovljenja po Svetem Duhu” (Tit 3,5) ali “razsvetljenje”, ker krščeni postanejo “otroci luči” (Ef 5,8).

   – Katere so predpodobe krsta v Stari zavezi?
   V Stari zavezi so razne predpodobe krsta: voda kot vir življenja in smrti; Noetova ladja, ki rešuje po vodi; prehod prek Rdečega morja, ki osvobaja Izraela iz egiptovske sužnosti; prehod čez Jordan, s katerim Izrael stopi v obljubljeno deželo kot podobo večnega življenja.

   – Kdo dopolni te predpodobe?
   Dopolni jih Jezus Kristus. V začetku svojega javnega delovanja se dá krstiti Janezu Krstniku v Jordanu. Na križu iz njegove prebodene strani pritečeta kri in voda, podobi krsta in evharistije. Po vstajenju zaupa apostolom poslanstvo: “Pojdite in naredite vse narode za moje učence. Krščujte jih v imenu Očeta in Sina in Svetega Duha” (Mt 28,19-20).

   – Od kdaj in komu Cerkev podeljuje krst?
   Od binkoštnega dne dalje Cerkev podeljuje krst vsem, ki verujejo v Jezusa Kristusa.

   – V čem je bistveni obred krsta?
   Bistveni obred krsta je potopitev kandidata v vodo ali oblitje njegove glave z vodo med klicanjem imena Očeta in Sina in Svetega Duha.

   – Kdo more prejeti krst?
   Krst more prejeti vsaka oseba, ki še ni krščena.

   – Zakaj Cerkev krščuje otroke?
   Zato, ker se otroci rodijo z izvirnim grehom, potrebujejo krst, da bi bili osvobojeni moči zla in prestavljeni v kraljestvo svobode božjih otrok.

   – Kaj se zahteva od krščenca?
   Od vsakega krščenca se zahteva izpoved vere, ki jo pri krstu odraslih izreče on osebno, pri krstu otrok pa starši in Cerkev. Tudi boter in botra ter celotna cerkvena skupnost nosijo del odgovornosti pri pripravi na krst (katehumenat) kakor tudi pri razvijanju vere in krstne milosti.

   – Kdo sme krščevati?
   Redna delivca krsta sta škof in duhovnik, v latinski Cerkvi tudi diakon. V potrebi more krstiti vsak človek, če le ima namen storiti to, kar dela Cerkev. Glavo kandidata oblije z vodo in izreka trinitaričen krstni obrazec: “Jaz te krstim v imenu Očeta in Sina in Svetega Duha.”

   – Ali je krst potreben za zveličanje?
   Krst je potreben za zveličanje tistim, ki jim je bil evangelij oznanjen in so imeli možnost prositi za zakrament.

   – Ali se je mogoče zveličati brez krsta?
   Ker je Kristus umrl za zveličanje vseh, se morejo zveličati tudi brez krsta tisti, ki umrejo zaradi vere (krst krvi), katehumeni in vsi, ki ob nagibanju milosti, ne da bi poznali Kristusa in Cerkev, iskreno iščejo Boga in si prizadevajo za izpolnjevanje njegove volje (krst želja). Otroke, ki umrjejo brez krsta, Cerkev v svojem bogoslužju zaupa božjemu usmiljenju.

   – Katere učinke ima krst?
   Krst odpusti izvirni greh in vse osebne grehe kakor tudi kazni za greh. Daje delež pri troedinem božjem življenju s posvečujočo milostjo, z milostjo opravičenja, ki krščenega včleni v Kristusa in v njegovo Cerkev. Daje delež pri Kristusovem duhovništvu in sestavlja temelj občestva z vsemi kristjani. Podeli božje kreposti in darove Svetega Duha. Krščeni za vedno pripada Kristusu, ker je zapečaten s Kristusovim neizbrisnim znamenjem (character).

   – Kakšen pomen ima krščansko ime, ki ga prejmemo pri krstu?
   Ime je pomembno, ker Bog vsakogar pozna po njegovem imenu, se pravi v njegovi edinstvenosti. Kristjan pri krstu prejme svoje ime v Cerkvi. To naj bo vsekakor ime svetnika, ki daje krščenemu zgled svetosti in mu zagotavlja svojo priprošnjo pri Bogu.
   (povzeto po Kompendiju KKC)

   Danes na nedeljo Jezusovega krsta, pa tudi sicer večkrat v letu, podarjenim od Boga, se Jezusu iz srca zahvalimo za dar svetega krsta! Kot nam v eni od homilij priporoča Benedikt XVI., molimo za vse kristjane, da bi vedno bolj razumeli dar krsta in bi se ga zavzeli živeti dosledno in tako pričali za ljubezen Očeta in Sina in Svetega Duha. Tovrstne molitve pa nam na srce seveda polaga tudi sedanji papež Frančišek.

   Božje usmiljenje, neomejeno v zakramentu krsta in pokore, zaupamo vate!
   Božje usmiljenje, ki si nas poklicalo k sveti veri, zaupamo vate!
   Božje usmiljenje, ki vedno in povsod spremljaš vse ljudi, zaupamo vate!

   Odgovori
7. Janez says:

   11. januarja, 2020 at 22:39

   Brata si odpustita in ozdravita odnose
   Začelo se je z majhnim, nepomembnim nesporazumom in je zraslo v veliko nasprotovanje, končno pa eksplodiralo v glasne in težke besede, ki jim je sledila tedne dolga tišina. Nekega jutra je na hišna vrata starejšega brata potrkal star tesar. Iščem delo za nekaj dni,je dejal. Imate mogoče kakšno opravilo, ki bi ga lahko opravil tu na vaši kmetiji? Lahko vam pomagam.
   Da, je dejal starejši brat. Imam delo za vas. Ali vidite tisti zalivček, ki deli ta konec zemlje od onega? Tisti del kmetije je last mojega soseda, pravzaprav mlajšega brata. Pred časom sva se sprla in je skopal zemljo tako globoko, da naju sedaj deli voda. To je kajpak naredil zato, da bi me razjezil, ampak jaz mu bom pošteno vrnil. Poglejte tisti deske pri kozolcu. želim, da zgradite ograjo, osem metrov visoko, da mi ne bo potrebno vedno gledati njegove zemlje in njegovega obraza. Tesar je dejal; mislim da razumem nastalo situacijo. Pokažite mi žeblje in žago in naredil bom tako, da vas bom zadovoljil. Starejši brat je moral oditi v mesto, da je tesarju pomagal pripraviti material, potem pa ga ves dan ni bilo na spregled. Tesar je trdo delal, ves dan je meril, zabijal žeblje, žagal in postavljal deske. Ob sončnem zahodu, ko se je kmet vrnil, je tesar ravno zaključil z delom.
   Starejši brat je široko odprl oči in usta, ko je zagledal tesarjevo delo. Nobene ograje ni bilo tam. Bil je most. Most, ki je vodil iz ene strani kmetije na drugo! Most je bil prelep, delo pravega mojstra in preko mosta je proti njemu stopal njegov mlajši brat z iztegnjenimi rokami in besedami, Res si pravi prijatelj, da si dal postaviti ta mostiček po vsem tem, kar sem ti rekel in napravil. Tudi starejši brat je krenil na most, srečala sta se na sredini in si podala roke. Potem sta se obrnila k tesarju, ki se je že odpravljal proč. Ne, počakajte! Ostanite še nekaj dni. Polno opravil imam še za vas, je zaklical starejši brat. Z veseljem bi ostal, je dejal tesar, toda zgraditi moram še mnogo mostov. Imejta se rada!

   ODPUŠČANJE je najmočnejša sila za ozdravljenje vseh odnosov in za novi začetek. Gornja prilika je povedna. Molimo v Očenašu k Bogu:” in odpusti nam naše dolge, kakor tudo mi odpuščamo svojim dolžžnikom”. Ko se spravimo in spovemo, si očistimo dušo, da mlimo in živimo po Božji Volji. Amen. Janez

   Odgovori
8. Janez says:

   11. januarja, 2020 at 22:17

   Podajam link do zanimivega prispevka mag. Boštjana Harija o Molitvi in krajšega intervjuja.

   Molitev me mora spreminjati v boljšega človeka, v Kristusovo podobo. Če me ne, moram način molitve spremeniti.
   Vabim vas, da preberete prispevek in krajši intervju avtorja knjige »Božja ljubezen odpušča in ozdravlja«.

   http://www.molitev.net/clanki-za-duso.html/comment-page-2#comments

   Odgovori
9. Janez says:

   11. januarja, 2020 at 19:20

   HVALEŽNOST
   Hvaležnost vodi k ljubezni (Družina članek); berimo in premislimo!
   Dr. Paul Vitz, ameriški katoliški psiholog, profesor na inštitutu v Arlingtonu, pravi, da razne smeri sodobne psihologije znova odkrivajo učinkovitost vrlin za dobro počutje posameznika. V pogovoru za agencijo Zenit (www.zenit.org) je odstrl nekaj misli o pomenu hvaležnosti.

   Zakaj je hvaležnost tako koristna vrlina?
   Hvaležnost je zelo pozitivna vrlina. Z njo so povezane pozitivne misli in predvsem pozitivna čustva. Čutimo hvaležnost za to, kar so nam drugi ljudje ali Bog dali. Prinaša mir in neke vrste tiho srečo. Vemo tudi, da naša čustva lahko povzročijo fiziološke spremembe v nas, zato sem prepričan, da zahvaljevanje ni le pozitivna miselnost in naravnanost, ampak tudi nekaj dobrega za naše telo. (…)Poglejmo na pomen hvaležnosti v luči vere. Beseda evharistija pomeni zahvaljevanje, torej način izražanja hvaležnosti Bogu. Zahvaljevanje je v središču naše vere. Povsem razumljivo je, da nas je Gospod povabil k nečemu, kar ni samo pametno in duhovno, ampak tudi psihološko dobro za nas.

   Kakšno vlogo igra hvaležnost v procesu zdravljenja ljudi?
   Glavni oviri za odpuščanje sta jeza in zamera. Dokler je to čustvo v ospredju in središču našega duševnega življenja, težko odpustimo.Če pa začnemo postajati hvaležni za stvari v svojem življenju, ko se enkrat zavemo, da so nam bile podarjene, in sicer zastonjsko, se stvari spremenijo. Bogu niste plačali, da vam da življenje; nihče ni plačal Bogu za to, da je med nas poslal Odrešenika. Ko se zaveste tega, kar imate, tega, kar ste dobili, in vas to napolni s hvaležnostjo, to postavi jezo, zagrenjenost, zamero na stran.Ko se zaveste, kaj vam je bilo podarjeno, laže odpustite. Kajti odpustiti nekomu pomeni dati nekomu nekaj, se odpovedati dolgu do tega človeka. Kot bi nam bil nekdo dolžan sto dolarjev ali bi nam dolgoval to ali ono, opravičilo ali kaj podobnega, mi pa bi se odpovedali upravičeni zahtevi do tega.

   Kako nas vera uči hvaležnosti na globlji način, ki presega definicijo hvaležnosti, kakor o njej govori pozitivna psihologija?
   Vera presega pozitivno psihologijo. To je hvaležnost do Boga, ker nam je poslal Jezusa zato, da je odkupil naše grehe. Je hvaležnost za vse darove, ki nam jih je Bog dal, za ljudi, ki jih poznamo, za lepoto sveta okoli nas. Hvaležnost in ljubezen sta si zelo blizu, sta tesno povezani. Tako smo na najgloblji način poklicani ljubiti Boga in ljubiti druge. Hvaležnost to omogoča. Hvaležnost vodi k ljubezni in ker je Bog ljubezen, nas hvaležnost na najgloblji ravni vodi k Bogu.

   https://druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/clanek/55-3-Duhovnost-5

   Hvaležnost dobi svojo moč šele, ko jo človek ubesedi in udejani v življenju. Pred Bogom, človekom, javno ali sam pri sebi, samo da se zlije v besede in v dejanja hvaležnosti za izkazano dobroto. Hvaležni smo lahko ne glede na osebno počutje in okoliščine. Tudi če hvaležnosti iz različnih razlogov ne pokažemo izrazito, je še vedno pristna. Pomembno je, da nas želja po zahvaljevanju Bogu in ljudem nikoli ne mine. Bogu se lahko zmeraj zahvaljujemo in ga slavimo, saj je naš Bog, Stvarnik, ki nas najbolje pozna; predenj pa gremo taki, kakršni smo, vedno ubogi. Hvaležnost nas odpira Bogu in odpira tudi vrata naši sreči. Mislimo, da smo hvaležna oseba, ker dostikrat izrečemo hvala. Pravzaprav pa resnična hvaležnost presega zgolj zahvaljevanje, ko prejmemo darilo ali ko kdo kaj naredi za nas. Beseda evharistija v grščini pomeni zahvala. Pri vsaki sveti maši po Kristusovem telesu in krvi prejmemo odrešenje. Vsaka maša je torej priložnost, da se zahvalimo za edinstveno Kristusovo žrtev, ki jo je storil Jezus za človeštvo in se na skrivnosten, a resničen način dogaja pri vsaki sveti maši; pri evharistiji smo deležni po Božji Milosti Usmiljenja, Odrešenja in Življenja, če tudi Živimo in Delamo po Evangeliju ter spolnjujemo Božjo Voljo. Sicer bi bili obsojeni na smrt.Pred Bogom smo večni dolžniki. On nam je dal življenje, brate in sestre, vse dobrine, Zemljo in Stvarstvo. Še ljubimo lahko samo zato, ker nas je on prvi vzljubil. Ko Boga Ljubimo, Slavimo in se mu Zahvaljujemo, storimo veliko dobrega Zase, saj se mu tako pustimo še globlje ljubiti., saj smo Božji Otroci.

   Zahvalna molitev Bogu
   O Bog, naš Stvarnik,
   zahvaljujemo se Ti za naš dom, Zemljo,
   za široko nebo in blagoslovljeno sonce, za oceane in potoke,
   za visoke hribe in šepetajoči veter,
   za drevesa in za zeleno travo.
   Zahvaljujemo se Ti za vse naše čute, s katerimi slišimo pesmi ptic
   in da lahko vidimo sijaj polj zasejanih z zlato pšenico in
   da okušamo jesenske plodove;
   da se veselimo in občutimo beli sneg in
   da zaznavamo vonjave spomladanskih cvetov.
   Dovoli nam, da se bo vsa ta lepota razlila v v naše srce;
   in odreši nas naše slabovidnosti, ker smo tako slepi,
   da vsega tega nismo opazili in videli,
   saj celo navadno trnasto grmičevje zagori in se zasveti s Tvojo veliko slavo.

   Odgovori
10. Janez says:

    11. januarja, 2020 at 18:58

    Kaj je Božji Načrt za nas ljudi?
    O Božjih načrtih je znan rek: Bog, ki te je ustvaril brez tebe, te ne more odrešiti brez tebe (sv. Avguštin, pridiga CLXIX, 13).

    Kaj pomeni »načrt« za Gospoda, kako si ga razlagamo mi ljudje in kristjani?
    Da, Bog ima »načrt« – ampak kaj to pomeni? Kaj pomeni »načrt za življenje ljudi« – za vsakega, od rojstva do smrti, pa tudi pred tem in po tem; in za bivanje vsega drugega, kar je ustvaril? Prerok Jeremija (poglavje 29, vrstica 11) govori Izraelcem v času stiske: 11 Vem za načrte, ki jih imam z vami, govori Gospod: načrte blaginje in ne nesreče, da vam dam prihodnost in upanje. 12 Klicali me boste in prihajali molit k meni in vas bom uslišal. 13 Iskali me boste in me boste našli. Ko me boste iskali z vsem srcem, 14 se vam bom dal najti, govori Gospod. Obrnil bom vašo usodo in vas bom zbral iz vseh narodov in iz vseh krajev, kamor sem vas izgnal, govori Gospod. Z drugimi besedami: Bog ima za nas dobre načrte; to tudi takrat, ko se nam zaradi težav (slabe usode) zdi, da smo se mu zamerili; ima načrte za vse nas skupaj; pričakuje, da smo pri dobrih načrtih aktivni in sodelujemo z njim in mi med seboj.
    Kadar komu razlagamo, kaj Bog načrtuje glede nas, smo včasih nezavedno obremenjeni z vraževerji in nekrščanskimi verovanji. Npr. vile rojenice in sojenice, vpliv zvezd, horoskop in usoda v dlani, ideja žrtvovanja za srečo, posebni obeski okoli vratu glede naše življenjske identitete, naša imena, dogodki v življenju kot znamenja … Ideja »božjega« načrta za človeka ima lahko (pre)velik psihološki oz. duhovni (mistični) pritisk, zato je prav, da jo raje razčistimo, kot pa da bi jo skrivali. (Tudi zato se je važno zavedati čustev in sposobnosti …) Pri tem pomaga poglobljen študij sodobnih knjig o krščanski veri, pa tudi zavedanje, da imajo različne kulture in vere (religije) različne poglede na temo Božjega načrta.
    Ko se izražamo o načrtu, da je »od rojstva«, je prav da razmišljamo, kako se nas Bog dotika celostno, v osebni zgodbi vsakega, v njegovem konkretnem okolju, pa tudi v njegovi posebnosti … Vsaka človeška oseba ne živi svojega življenja zgolj sama po sebi (lastno telo, um, identiteta, ločenost od drugih…), ampak hkrati tudi iz odnosov z drugimi (družina, prijatelji, znanci, društva, skupine oz. skupnosti …). Bog je za vsem tem in v vsem tem na sebi lasten način, s svojim dobrotnim slogom in identiteto: kot Stvarnik in Odrešenik in Tolažnik. Naš odnos z Bogom se od odnosov z ljudmi razlikuje po tem:
    • da ima Bog največjo ustvarjalno moč in skrb za nas, hkrati pa je neviden in skrivnosten – Stvarnik in Oče (in ti si njegov Božji otrok, Božji sin, Božja hči ;) );
    • da mu je uspelo čudovito izpeljati lasten načrt v primeru svojega človeškega življenja, z brezpogojno ljubeznijo do vseh ljudi – razodeti Bog, Jezus Kristus in Odrešenik;
    • da ima neposreden dostop do zadnjega kotička našega srca, ko smo na tem, da mi sami oblikujemo odnose do drugih – Sveti Duh Tolažnik, ki nas vodi in nam pomaga.
    Še ena stvar je pomembna. Ob misli na to, da ima nekdo načrt zame, se mi lahko prebudi pomislek: »Ja kje pa je moja svoboda, če že ima Bog načrt zame?« Običajno take pomisleke spremljajo strah, nezaupanje, sumničavost … (ne pa veselje, razsvetljenje …), ki kažejo na to, da vprašanje meri v slepo ulico. To vprašanje ne upošteva, da je možen navidezen paradoks (protislovje): Svobodni smo, čeprav ima Bog načrt za nas, za vsakega. Prav pa je, da si vprašanje o lastni svobodi postavimo z odgovornostjo: »Božji načrt je v tem, da jaz preko svobode najdem pot do zrele ljubezni, ki je bila zasejana v meni, ko mi je bilo podarjeno življenje, saj sem prišel na svet brez mojega pristanka. Kako je najbolje, da živim (z drugimi ljudmi) s tem, kar mi je dano?«

    Božji načrt nam kaže smer ljubezni (pomoči ljudem in poslušanja Boga), na vsakem od nas pa je, da svojo smer razčisti in izbere prave cilje oziroma odločitve, in sredstva, da jih doseže, v skladu z Božjo Voljo. Oziroma tudi od upoštevanja lastnih danosti (zdravje, podpora bližnjih, družbeno stanje, osebne sposobnosti, spretnosti in interesov …) do velikih in daljnoročnih odločitev kot so življenjski stan (družina, samskost, Bogu posvečeno življenje, kakšen zahtevnejši poklic) in konkretne osebe (partner, ustanova, kraji in dežele bivanja), pa do sredstev (začasno spoznavanje partnerja ali ustanove, gojitev telesne in duhovne kondicije, izobraževanje, praksa, služenje denarja, delo v poklicu in kariera, … dobrodelnost oz. prostovoljstvo, uporaba medijev, počitek, odnos do Boga itd.) Toda odločitev za odnos z Bogom je pred vsemi temi odločitvami (in celo pred danostmi, kot je npr. zdravje) in tega se žal malokdo zaveda. Zato je ogovor na vprašanje kaj je Božji načrt tisti biser, ki ti lahko zelo pomaga v življenju, če ga ne boš pozabil in se izgubil v ateizmu in materializmu današnjega sveta hitenja, konkurence, egoizma in odtujenosti. Uporaba naše človeške svobode postane napeta in problematična, ko se v kakšnem primeru izkaže, da smo kljub dobrim željam izbirali slabe odločitve, slabe cilje, napačna sredstva; ko naša dejanja naenkrat ne učinkujejo več ljubeče, ampak postanejo hudobno egoistično zlo. Izkaže se, da se v našo svobodo lahko vmeša skušnjavec »hudobni duh«. Zanj ne moremo reči, da ima »načrte« glede našega življenja, saj njegovo delovanje še zdaleč ni tako odkrito in jasno kot Božje, ampak prav nasprotno: v našem srcu se hudobni duh igralsko sprenevedavo pretvarja, da hoče dobro, pa v resnici vodi v slabo in v hudobijo, česar se moramo čuvati tudi z molitvijo k Bogu in k Mariji, da vemo, kaj je poslano k nam od Boga in kaj ne. Čeprav zaradi tega ni možna jasna razlaga o njegovi hudobni identiteti, se ga lahko vsak nauči prepoznati po običajnih taktikah in učinkih, kar obravnavajo molitve in duhovne vaje ter prošnje k Mariji in Jezusu. Naj pa nas misel na hudega duha, ki ima slabe namene za naša življenja, ne prestraši, saj imamo Odrešenika. Pogosto namreč najbolj okusimo dobrotnost Božjih načrtov in vodstva ravno takrat, ko nam pomagajo v stiski. Saj poznamo rek: Dobrih stvari (ali prijateljev) se zaveš takrat, ko jih izgubiš. Ali tudi v stiski in težavaš spoznaš prijatelja. In ta Odrešenik, Učenik in Prijatelj, ki nas nikdar ne zapusti je Jezus, pod pogojem, da verjemo Vanj, da živimo po njegovih zapovedih in da ga prosimo, da pride k nam in nam pomaga in nas vodi. Prav pa je, da se učimo tudi iz izkušenj lastne svobode, tako iz pozitivnih kot iz negativnih in da veliko molimo in prosimo za vodstvo in navdih ter poduk samega Boga. Morda največja odgovornost naše svobode je, da se odločimo učiti iz Jezusovega zgleda, opisanega v evangelijih, kako premagati zlo, smrt. Jezusov zgled nas hkrati vodi do Boga in naše človeške resničnosti, v obojem skupaj pa do nenadkriljive ljubezni do človeštva in Stvarstva.

    Božja ljubezen do nas nikdar ne deluje v skladu z zakonitostmi moči in sile, ki sta nam tako blizu po človeški pameti. Mi bi radi potešili svoja hrepenenja tako, da bi Boga uporabili za to. Moramo pa razumeti, da moramo spolnjevati Božjo Voljo in ne našo človeško voljo, kjer lahko zaidemo na stranpoti in zgrešimo Pot k Jezusu. Težko pa svoja hrepenenja odpremo Bogu in še težje sprejmemo njegovo milost, če se ne odpremo Bogu, da pride k nam in ostane pri nas in v nas. V tem je vsa težava človeškega srca v odnosu do Boga. Jezus to dobro ve in nam bo pomagal. Čeprav ob različnih priložnostih stori vse, da bi mi s človeško pametjo lahko razumeli, Bog dobro ve, da nam bo moral pomagati in nas voditi po Poti k Sebi, saj brez Boga ne moremo storiti nič. Kar je prav v človeških očeh ni prav v Božjih Očeh. In On ve kaj je dobro za nas in kaj rabimo, še preden ga česarkoli prosimo. Zato ponižno prosimo in molimo za Božje Vodstvo, da bomo spolnili Božjo Voljo in Božji Načrt za nas ljudi. Prosimo ga, da pride k nam, ker verujemo Vanj.

    Ne pozabimo se obrniti naravnost na Boga, in sicer direktno kar mi sami, se pogovoriti z Njim v molitvi, prošnjah, branju Svetega Pisma, Evangelija in Psalmov. Tu je predlog: kako lahko prosimo Boga: »Gospod, prosim da bi imel odprto srce v tej stvari … Naj sprejmem vso Tvojo ljubezen in Svetega Duha. Gospod prosim poduči me, kaj je prav da naredim, da bom pravilno ravnal in se odločil in bo to v skladu s Tvojo Božjom Voljo in Načrtom zame« Seveda Mu lahko izrazimo vsa svoja vprašanja, čustva, pomisleke, negotovosti kako se naj prav odločimo, kam naj gremo in kaj naj storimo … Počasno branje dveh psalmov iz Svetega pisma nam lahko pomaga začutiti, kako nam Gospod hoče dobro: Psalm 23 (22) »Dobri pastir in gostitelj« in Psalm 139 (138) »Pred vsepričujočim in vsevednim Bogom«. Zavedajmo pa se po Sv. Avguštinu, da nas Bog, ki nas je ustvaril brez nas, lahko reši le z nami, ki verujemo Vanj in z Njim uresniičujemo Božjo Voljo in Božji Načrt.

    Primer: Odgovoriti na Božji načrt pomeni reči “da” veri v Boga, spolnjevanju Božje Volje, Ljubezni in Dobroti, Odpuščanju, Dobrim delom in služenju drugim, molitvam, krščanskemu življenju kot vrednoti. Pomeni tudi hrepeneti po svobodi odrešenja, postati Jezusov učenec, stopiti na pot krščanskega življenja in svetosti, uresničiti svoje življenje v polnosti ter živeti kot je živel Odrešenik. Jezus nam naroča naj se ljubimo med seboj, kot nas je on ljubil. Uresničiti lastno poklicanost pomeni umreti sebi in uresničiti voljo Očeta tako, da v meni zaživi Kristus. Kdor bo svoje življenje izgubil, ga bo rešil, kot Sveti Štefan.

    Razni povzetki iz verske literature, prispevkov iz medmrežja, lastni prispevki, bratje kapucini et altro.

    Poskus obrazložitve še enega bogoslovnega področja: Božji Načrt, ki je za vernike in duhvinke kristusove Cerkve zelo pomemben. Upam, da bo ta prispevek zanimiv in koristen za bralce. Pax et bonum. Janez

    Odgovori
    • Janez says:

      11. januarja, 2020 at 19:00

      BOŽJI NAČRT. KAJ SO ŠTIRJE DUHOVNI ZAKONI ZA KRISTJANE?
      Štirje duhovni zakoni so pot oznanjevanja dobre novice odrešenja, ki nam je na voljo po veri v Jezusa Kristusa. Je preprost prikaz pomembnih naukov iz Kristusovega Evangelija v štiri duhovne zakone za kristjane. Bog ima Božji načrt za ljudi.

      Prvi od štirih duhovnih zakonov pravi: »Bog te ljubi in ima za tvoje življenje čudovit načrt.« Janez 3:16 govori: »Bog je namreč svet tako vzljubil, da je dal svojega edinorojenega Sina, da bi se nihče, kdor vanj veruje, ne pogubil, ampak bi imel večno življenje.« Janez 10:10 je navedel razlog, zakaj je Jezus prišel: »Jaz sem prišel, da bi imeli življenje in ga imeli v izobilju.« Kaj nas zadržuje stran od božje ljubezni? Kaj nam preprečuje, da bi imeli bogato življenje?

      Drugi duhovni zakon je »Človeštvo je prežeto z grehi in zato ločeno od Boga. Zaradi tega ne moremo spoznati čudovitega Božjega načrta, ki ga ima Bog za nas.« Pismo Rimljanom 3:23 potrjuje to dejstvo: »saj so vsi grešili in so brez božje slave.« Pismo Rimljanom 6:23 razlaga posledice naših grehov »plačilo za greh je namreč smrt«. Bog nas je ustvaril, da bi imeli z njim prijateljski odnos. Toda človeštvo je na svet prineslo greh in je zato ločeno od Boga. Uničili smo razmerje, ki ga je z nami hotel imeti Bog. Kakšna je rešitev?

      Tretji od duhovnih zakonov je »Jezus Kristus je edina Božja pomoč za naše grehe. S pomočjo Kristusa so nam lahko odpuščeni grehi in z njegovo pomočjo lahko ponovno obudimo pravo razmerje z Bogom.« Pismo Rimljanom 5:8 pravi: »Bog pa izkazuje svojo ljubezen do nas s tem, da je Kristus umrl za nas, ko smo bili še grešniki.« 1 Pismo Korinčanom 15:3-4 nas obvešča, kaj moramo vedeti in verovati, da bi bili rešeni: »Kristus je umrl za naše grehe, kakor je v Pismih. Pokopan je bil in tretji dan je bil obujen, kakor je v Pismih.« Tudi sam Jezus v Evangeliju po Janezu 14:6 pove, da je on edina pot odrešitve: »Jaz sem pot, resnica in življenje. Nihče ne pride k Očetu, razen po meni.« Kako lahko prejmem ta čudoviti dar odrešitve?

      Četrti duhovni zakon pa govori: »Če želimo prejeti dar odrešenja in spoznati čudoviti Božji načrt za naša življenja, moramo verovati v Jezusa Kristusa.« Janez 1:12 to tudi opiše: »Tistim pa, ki so jo sprejeli, je dala moč, da postanejo Božji otroci.« Tudi v Apostolskih delih 16:31 je jasno zapisano: »Verjemi v Jezusa Kristusa in odrešen boš!« Rešeni smo lahko samo iz Božje Milosti, samo po veri, samo v Jezusu Kristusu (Pismo Efeženom 2:8-9).

      Če hočeš zaupati v Jezusa Kristusa kot svojega Odrešenika, povej Bogu naslednje besede. Izrekanje te molitve te ne bo odrešilo, odrešilo te bo namreč vera, spolnjevanje Božje Volje ter Božjih zahtev in zaupanje v Jezusa Kristusa. Ta molitev je preprosto način, kako izkazati Bogu svojo vero in se mu zahvaliti za odrešenje.

      »Bog, vem, da sem grešil in zaslužim si kazen. Priznam svoje grehe. Prosim odpusti mi. Gospod Jezus Kristus je s smrtjo na križu na Golgoti in z vstajenjem od smrti zame in za vse nas ljudi prevzel vse moje in človeške grehe in nam tako preko vere vanj omogočil odpuščanje. Zato se bom odvrnil od grehov in zaupal vate in v tvoje odrešenje. Prosim pomagaj mi in me vodi po Poti Odrešenja k Tebi Jezus. Hvala za tvojo prečudovito ljubezen, milost in odpuščanje, ki je dar večnega življenja. Hvala Gospod za vso Dobroto in Ljubezen. Hvala, ker si nas ustvaril sebi v Veselje in v večno Slavo. Amen!«

      Medmrežje Gotquestions.org/Slovenscina/stirje-duhovni zakoni

      Odgovori
    • Janez says:

      11. januarja, 2020 at 19:04

      KAJ JE BOŽJA VOLJA?
      Teologi vidijo tri različne vidike Božje volje v Svetem pismu: njegova suverena (dokončna) volja, njegova razodeta (objavljena) volja in njegova dispozicijska volja.

      Božja suverena ali dokončna volja se imenuje tudi njegova »skrita« volja. Je »suverena« v tem, da kaže, da je Bog absolutni vladar vesolja, ki predpisuje vse, kar se zgodi. Je »dokončna odločilna«, ker vključuje Božje odloke. Je »skrita«, ker se ne zavedamo tega vidika Božje volje, dokler se to, kar je odločil, ne zgodi. Ničesar ni, kar bi se zgodilo izven Božje suverene volje. Na primer, bila je Božja suverena volja, da so Jožefa odpeljali v Egipt, da je ostal v faraonovem zaporu, razložil kraljeve sanje in sčasoma rešil svoje ljudstvo pred lakoto ter so ga vsi spoštovali (Prva Mojzesova knjiga 37–50). Najprej se Jožef in njegovi bratje nikakor niso zavedali Božje volje v teh stvareh, ampak ob vsakem koraku na poti je bil Božji načrt jasnejši. Ko Pismo Efežanom 1,11 opiše Boga kot tistega, »ki vse uresničuje po sklepu svoje volje,« govori o Božji suvereni ali dokončni odločilni volji. O vsem, kar se zgodi, odloča Bog. Bog sam izrazi dejstvo svoje suverene volje v vrstici Izaija 46,10: »Moj sklep obvelja in vsako svojo željo izpolnim.« Ker je Bog suveren, ne more biti njegova odločilna, vnaprej določena volja nikoli neizpolnjena.

      Suverena ali odločilna Božja volja se deli na njegovo neposredno, učinkovalno voljo in njegovo posredno, dopustno voljo. To je potrebno, ker Bog ne »povzroči« neposredno vsega, da se zgodi. Nekateri njegovi odloki so učinkovalni kar pomeni, da neposredno prispevajo k izpolnitvi Božje volje. Drugi njegovi odloki so dopustni, kar pomeni, da dovoljujejo posredno izpolnitev Božje volje. Ker je Bog suveren, najmanj vsaj »dopusti« vse dogodke, ki se zgodijo. Da Bog »dovoli« ali »dopusti« zlo, ne pomeni, da mu pritrdi v smislu, da ga odobrava. V okviru Božje suverene volje se odloči, da bo dopustil, da se zgodijo mnoge stvari, v katerih ne uživa. Na primer, Bog se je svobodno odločil, z dejanjem dokončne volje, da dovoli ugrabitev in zasužnjenost Jožefa. Čeprav ni povzročil, da so grešili, je Božja dopustna volja dovolila grehe Jožefovih bratov, da bi iz tega nastalo večje dobro (gl. Prva Mojzesova knjiga 50,20). Ob vsaki krivici, ki se je zgodila Jožefu, je imel Bog moč, da posreduje, vendar je »dopustil« zlo in v tem omejenem smislu suvereno dopustno »privolil«, da se to zgodi, da bi izpolnil svojo skrito, dokončno voljo.

      Božja razodeta ali objavljena volja ni skrita pred nami. Ta del Božje volje vključuje to, kar se je Bog odločil, da nam bo razodel v Svetem pismu – njegovi predpisi so jasno navedeni. »Oznanil ti je, o človek, kaj je dobro, kaj GOSPOD hoče od tebe: nič drugega, kakor da ravnaš pravično, da ljubiš dobrohotnost in ponižno hodiš s svojim Bogom« (Mihej 6,8). Predpisana Božja volja je, kar Bog zahteva od nas, da storimo (ali ne storimo). Na primer, vemo, da je Božja volja, da govorimo resnico v ljubezni (Pismo Efežanom 4,15), se pokesamo grehov in se obrnemo k Bogu (Apostolska dela 3,19). Božja razodeta volja je, naj ne prešuštvujemo (Prvo pismo Korinčanom 6,18) in naj ne pijančujemo (Pismo Efežanom 5,18). Božja razodeta volja nenehno »nevednega dela modrega« (Psalm 19,8).

      Dolžni smo izpolnjevati Božjo razodeto ali objavljeno voljo; vendar smo zmožni, da je ne izpolnjujemo. Božja razodeta volja za Adama in Evo je bila, naj bosta rodovitna in se množita, skrbita za vrt, si podredita zemljo in ne jesta z določenega drevesa (Prva Mojzesova knjiga 1–2). Žal sta se uprla Božji razodeti volji (Prva Mojzesova knjiga 3). Posledice, ki sta jih trpela, kažejo, da nista mogla opravičiti svojega greha. Prav tako mi ne moremo trditi, da naš greh preprosto izpolnjuje Božjo suvereno voljo, kot da bi nas to rešilo krivde. Božja volja je bila, da Jezus trpi in umre, ampak tisti, ki so bili odgovorni za njegovo smrt, so še vedno nosili odgovornost (Evangelij po Marku 14,21).

      Božja dispozicijska volja se ukvarja z njegovo »držo«. Njegova dispozicijska volja je, kar mu je všeč ali kar mu ni. Na primer, Bog »hoče, da bi se vsi ljudje rešili in prišli do spoznanja resnice« (Prvo pismo Timoteju 2,4) in »noče, da bi se kdo pogubil, temveč da bi vsi dosegli spreobrnjenje« (Drugo Petrovo pismo 3,9). To je izraz Božje drže do izgubljenih. Želi, da bi bili rešeni samo po milosti, samo po veri samo v Jezusa Kristusa. Čeprav si Bog želi, da bi bili vsi odrešeni, niso vsi odrešeni. Zato je razlika med Božjo dispozicijsko voljo in njegovo suvereno voljo. Božja volja ni, da bi bil v notranjosti naklonjen temu ali da bi se veselil, če bi bili ljudje za vedno pogubljeni v peklu. Bog ne uživa v smrti hudobnih (Ezekiel 18,23; 33,11). Vendar odloči nekaj, v čemer ne uživa. Namreč Bog bo odločno in za vedno uveljavil pravico nad zlobnimi kršitelji, ki bodo pogubljeni v svojih grehih. Zadovoljen je, ko se ohranja pravica in se spoštuje pravičnost, vendar osebno ne uživa v kaznovanju.

      Če povzamemo, Božja volja vključuje tri vidike: 1) Božja suverena volja je razodeta v njegovih nespremenljivih, vnaprej dokončnih, določenih odlokih. Rekel je, naj bo luč, in bila je luč (Prva Mojzesova knjiga 1,3) – primer njegovega učinkovalnega odloka. Dopustil je hudiču, da muči Joba (Job 1,12) – primer njegovega dopustnega odloka. 2) Božja razodeta (objavljena) volja se nahaja v njegovih predpisih. Dolžni smo jih ubogati v osebni svetosti. Imamo zmožnost (a ne pravico), da kršimo te zapovedi v svojo škodo. 3) Božja dispozicijska volja je njegova drža. Včasih Bog odloči nekaj, kar mu ne prinaša užitka, na primer smrt hudobnih (gl. Ezekiel 33,11).

      Medmrežje Gotquestions.org/Slovenscina/bozja-volja

      https://www.gotquestions.org/Slovenscina/Bozja-volja.html

      Moram povedati, da sem se iskreno za lastno razumevanje in vedenje trudil pridobiti odgovor na vprašanje, kaj je spolnjevanje Božje volje, pri čemer sem na moja vprašanja od vprašanih duhovnikov in teologov dobil le od nekaterih delne in nepopolne odgovore. Tako sta mi odgovorila profesor evangeličanske teologije in salezijanec per takoj, drugi pa ne. Iskal sem in študiral naprej ter prosil Njega za pomoč, da bi kot laični vernik verske stvari bolje poznal, saj nisem teolog temveč ekonomist in matematik, ki ga te zadeve resnično zanimajo. Razumel sem, da je včasih tudi molk vprašanih odgovor. Kot vernik pa hočem vedeti. To je moja dolžnost in pravica. Posredujem zainteresiranim vernikom in drugim odgovor, ki je teološko zelo zahteven in je zgoraj podan zelo strokovno. Nekaj pa bomo vsi skupaj vseeno odnesli in nekaj razumeli kaj je Božja Volja. Upam, da si bo zainteresiran lahko razširil versko obzorje in kaj več zvedel, za kar ima kot kristjan absolutno pravico. Slišim, da so naši duhovniki pri nas preobremenjeni, da bi nam podali v pridigah, v pastoralnem delu ali drugače več obrazložitev o Bogu in krščanski veri. Število študentov bogoslovja in posvečenih duhovnikov pri nas namreč upada in duhovnikov manjka. Ne glede na vse, pa moramo poznati kristjani Evangelij, Božje zapovedi in zahteve, da bomo pravilno spolnjevali Božjo Voljo in živeli kot nam zapoveduje Kristus tako, da bomo hodili po Poti Odrešenja za Jezusom. Bog nam je podal pravila in Božje zahteve, da jih poznamo in spolnjujemo. Žal sam nimam dovolj teološke izobrazbe, za gornje teološko zelo zahtevno vprašanje, zato sem posredoval najden odgovor na medmrežju. Vendar delam in ičem še naprej, da bom bolje poznal krščanstvo in našo vero v Boga. Vsak dan se po Njegovi Milosti nekaj novega naučim in vztrajam. Od Nemcev sem se naučil misel:: Kjer je Volja je tudi Pot ali Wo ist die Wille, es gibt auch den Weg. In če je Bog z nami, kdo je proti Nam. V Njemu premorem vse, ki Mi daje MOČ. BVB. Janez

      P.s.: Verniki imamo pravico in dolžnost več vedeti o Vri, Bogu, Bibliji, Odrešenju, Božjem Načrtu, Božji Volji etc. To je poskus dobre volje in pozitivne energije, da bi nekaj prispeval za vse nas.

      Odgovori