Članki za dušo

Tu se dodaja članke, ki so povzeti po drugih internetnih straneh. Prosim, da se navedejo viri kje je bilo povzeto.

This entry was posted in Domov. Bookmark the permalink.

2.788 Responses to Članki za dušo

  1. Janez says:

    BITI SKUPAJ Z JEZUSOM V NJEGOVEM POČITKU IN MIRU
    Vsak dan doživljamo hiter tempo v službi in doma, ker se odzivamo na dogodke in ne znamo sprejeti prioritet, katere zadeve so najpomembnejše in katere manj. Zato tako pač izgleda naša trenutna življenjska situacija, da hitimo, čeprav so že v antričnem Rimu rekli hiti počasi, ker se daleč pride (festina lente)! Zato se ustavimo in se vprašajmo ali lahko nosimo vse stresne situacije in obremenitve v življenju, ki nas preveč obremenjujejo, ker vsega pač ne zmoremo postoriti v nulo in brezhibno? Ko se ustavimo pomislimo, da smo dostikrat porabili svojo energijo in šli do skrajne meje, ki si jo lahko privoščimo in zmoremo, da bi vse naredili v rokih! Naše življenje, kot ga doživljamo zdaj, je dostikrat preobremenjeno in čeprav vsi hrepenimo po Božjem Miru in po globljem počitku, ne moremo v vrvežu in hiternju najti Božjega Miru in nobene sprostitve. Zato se ustavimo in molimo ter se zamislimo. Jezus nas kliče, da pridemo k njemu rekoč: “Pridite k meni, vsi, ki ste težki in obremenjeni. Želim vas osvežiti. Vzemite moj jarem na vas in se učite od mene; ker sem krotkega in ponižnega srca; našli boste mir za svoje duše. Kajti moj jarem je nežen in moje breme je lahkotno »(Mt 11,28-30). Kaj nas Jezus zapoveduje s svojim pozivom? Imenuje tri stvari: “Pridite k meni in vzemite moj jarem na vas in se učite od mene”. Pridite in jaz vas bom poživil. In hvala Tebi Jezus Kristus, da nam Pomagaš, nas Vodiš in Učiš!

    Pridi k meni
    Jezus nas vabi, da se približamo in živimo v njegovi navzočnosti. Odpre nam vrata, da bi lahko z njim postali tesnejši odnos. Veseli smo, da smo z njim in da ostanemo z njim. Vabi nas, da z njim gojimo več druženja in ga spoznamo bolj intenzivno – tako, da ga z veseljem spoznamo in mu zaupamo, kdo je.

    Vzemite moj jarem nase pravi Jezus
    Jezus govori občinstvu ne samo, da pride k njemu, ampak tudi, da vzame njegov jarem. Zavedajte se, da Jezus ne govori samo o svojem “jarmu”, ampak izjavlja, da je njegov jarem, kakor bi bil, “njegovo breme”. Jarm je bil lesen oprtnik, ki je bil pritrjen na vrat dveh živali, predvsem volov, tako da sta lahko skupaj zbrala tovor. Jezus jasno razlikuje med bremeni, ki jih že nosimo, in tistimi, ki nam jih je dolžan nositi. Jarm nas povezuje z njim in vključuje nov tesen odnos. Ta odnos je del tega, da lahko hodimo v občestvu z njim. Jezus nas ni poklical k veliki skupini. Želi živeti v osebnem dvosmernem odnosu z nami, ki je blizu in vseprisoten, da bi lahko rekel, da smo z njim povezani kot z jarmom! Prevzemanje Jezusovega jarma pomeni živeti vse svoje življenje v skladu z njim. Jezus nas pokliče v intimno, dosledno, dinamično razmerje, v katerem raste naše razumevanje Njega. Rastemo v tem odnosu s tistim, s katerim smo povezani v jarem. Ko vzamemo naš jarem, ne poskušamo zaslužiti njegovega usmiljenja, ampak rduhovno rastemo, da ga sprejmemo od njega.

    Učite se od mene
    Da nas je Jezus našel pod jarmom, ne pomeni le sodelovati v njegovem delu, ampak tudi z odnosom z njim, da bi se učil od njega. Tukaj je podoba učenca, ki je povezan z Jezusom, katerega pogled se v celoti osredotoči na njega, namesto da bi samo hodil ob boku in gledal pred njim. Morali bi hoditi z Jezusom in od njega vedno prejeti svojo perspektivo in navodila. Poudarek ni toliko na obremenitvi, ampak na tisti, na katero smo povezani. Življenje z njim pomeni, da se vedno več o njem uči in resnično prepozna, kdo v resnici je.

    Nežen in lahek je jarem pravi Jezus
    Jarem, ki nam ga Jezus ponuja, je nežen in prijeten. Drugje v Novi zavezi se uporablja za opis Božje vrste in dobronamernih dejanj. “Okusil si, da je Gospod prijazen” (1, Peter 2,3). Luka opisuje Boga: “On je prijazen do nehvaležnih in zlobnih” (Lk 6,35). Jezusovo breme ali jarem je tudi “lahko”. To je morda najbolj čudna beseda, ki jo uporabljamo tukaj. Ali ni obremenitev opredeljena kot težka? Če je lahka, kako je lahko breme? Njegovo breme ni enostavno, nežno in lahkotno, ker je manj obremenjeno od našega, ampak zato, ker nas skrbi naše sodelovanje v njegovem ljubečem odnosu, ki je v občestvu z Očetom.

    Najdi mir in vode počitka
    S tem deljenjem tega jarma in učenjem od njega, kar nam je povedal Jezus, nam daje Mir in počitek. Za poudarek, Jezus dvakrat ponovi to misel, in drugič reče, da najdemo počitek “za naše duše”. Koncept počitka v Svetem pismu presega zgolj prekinitev našega dela. Povezuje se z hebrejsko idejo Shalom (Mir) – Shalom je Božji namen, da ima njegov narod blaginjo in dobro počutje ter da pozna dobroto Boga in njegove poti. Razmislite: kaj Jezus želi dati tistim, ki jih je sam poklical? Zdravilni počitek za njihove duše, osvežitev, celostno počutje. Lahko zaključimo, da nas druge obremenitve, ki jih nosimo s seboj, ko ne pridemo k Jezusu, naredijo resnično utrujene in ne puščajo miru. Biti z njim in se učiti od njega je naš sobotni počitek, ki sega v globino, kdo smo.

    Krotkost in ponižnost
    Kako to, da mu Jezusova krotkost in ponižnost omogočata, da nam da počitek za dušo? Kaj je Jezus posebej pomemben? Pravi, da je njegov odnos do Očeta odnos pravega dajanja in sprejemanja. “Vse mi je dal moj oče in nihče ne pozna sina razen očeta; in nihče ne pozna Očeta kot samo Sina, ki ga Sin želi razodeti »(Mt 11,27). Jezus je vse prejel od Očeta, ker mu jih je Oče dal. Odnos z Očetom opisuje kot odnos medsebojnega, osebnega in intimnega poznavanja. Ta odnos je edinstven – nihče razen Očeta, ki pozna Sina na ta način, in ni nikogar razen Sina, ki tako Očeta pozna Očeta. Njihova intimna in večna bližina pomeni medsebojno poznavanje. Kako Jezusov opis sebe, kot krotkega in iskrenega, visi z opisom odnosa, ki ga ima s svojim očetom? Jezus je “prejemnik”, ki prejme od tistega, ki ga dobro pozna. Ne samo, da navzven odklanja Očetovo voljo, ampak da velikodušno, kar mu je bilo prosto dano. Jezus je vesel, da živi v miru, ki izhaja iz delitve razumnega, ljubečega in dajanja odnosa z Očetom.

    Jezusovo občestvo
    Jezus je dinamičen in nenehno povezan z Očetom pod jarmom in ta vez obstaja že stoletja. On in Oče sta ena v pravem odnosu do dajanja in sprejemanja. V Janezovem evangeliju pravi, da dela in govori samo to, kar vidi, sliši in spolnjuje ukaze Svojega Očeta. Jezus je ponižen in ponižen, ker je povezan z Očetom v svoji ljubezni. Jezus pravi, da so edini, ki poznajo Očeta, tisti, ki jih je nameraval razkriti. Kliče vse, ki so spoznali, da so naporni in obremenjeni. Klic je namenjen vsem ljudem, ki so naporni in obremenjeni, resnično vpliva na vse. Jezus išče ljudi, ki so pripravljeni sprejeti nekaj.

    Delitev bremena
    Jezus nas kliče na “borzo prenašanja bremen tovora”. Jezusova zapoved, ki naj bi prišla, da bi sprejela in se učila od, pomeni zapoved, da se sprostimo vseh težkih bremen, s katerimi smo prišli k Njemu. Odrečemo se jarmu in mu ga damo. Jezus nam ne ponuja svojega bremena in jarma, da bi dodal svoje obstoječe bremena in jarem. Ne daje nasvetov o tem, kako lahko učinkoviteje ali učinkovito prenašamo svoje tovore, da bi jih naredili lažje. Ne daje nam ramenskih blazinic, tako da nas trakovi naših tovorov potiskajo manj strmo. Ko nas Jezus pokliče v edinstven odnos z njim, nas izzove, da Mu predamo vso težino bremena, kolikor pač tehta. Ko poskušamo vse prenašati sami, pozabimo, kdo je Bog in ne gledamo več na Jezusa. Ne poslušamo ga več in pozabljamo, da ga poznamo. Breme, ki ga ne odlagamo na Jezusa, je v nasprotju s tem, kar nam je Jezus dejansko daroval.

    Ostani v meni in jaz v tebi pravi Jezus učencem
    Jezus je svojim učencem zapovedal, naj ostanejo v njem, ker so njegova trta in trta. “Ostani v meni in jaz v tebi.” Kako trta ne more roditi sadja samega sebe, če ne ostane na trti, tako ne boste obstali, če ne boste ostali z menoj. Jaz sem trta, vi stemladike na tej trti. Kdor ostane v meni in jaz v njem, prinese veliko sadu; ker brez mene ne morete storiti ničesar »(Joh 15,4-5). Jezus vas kliče, da vsak dan ponovno zaslužite to čudovito, življenje dano z jarmom. Jezus si prizadeva, da bi nam omogočil, da živimo vedno bolj v njegovi duši – miru, ne samo, ko se zavedamo, da jih potrebujemo. Da bi delil svoje jarme, nam bo pokazal več o tem, kaj še vedno nosimo, ki resnično ustvarja utrujenost in nas ohranja, da živimo v njegovem počitku. Mislimo, da bi lahko kasneje prevzeli njegov jarem, potem ko smo obvladali razmere in umirili stvari. Potem, ko so v redu, ko je bolj praktično živeti in delovati v položaju, v katerem iz njega dobimo vsakodnevni počitek.

    Jezus veliki duhovnik in Odrešenik
    Ko predate vse svoje breme bolezni, skrbi in težav Jezusu, zapomnite si, da je On Gospod, naš veliki duhovnik in naš Odrešenik. Kot naš veliki veliki duhovnik že pozna vsa bremena in jih je vzel na sebe in prevzame naše. On je prevzel naša težavna in zavožena življenja na raznih krivih in grešnih stranpoteh Življenja, vse naše probleme, borbe, grehe, strahove, napore, iskanja itd. In je naredil vse, da nas ozdravi od znotraj v naših dušah. Lahko mu zaupaš. Ni vam treba skrbeti za predajo težav: stara bremena, nove borbe, majhna, navidezno nepomembna bremena ali tista, ki se zdijo zelo velika. Pripravljen je in vedno zvest – povezan si z njim in on z Očetom, vse pa je povezano v Svetem Duhu. Ta proces rasti, da se navadite na popolno vez z Jezusom – odvrnitev od vas k njemu, novo življenje v njegovem počitku – se nadaljuje in krepi vaše celotno življenje. Nobenega sedanjega ali preteklega boja in nobene skrbi ni nujnejše, kot vam je to všeč. Zakaj te kliče Jezus k sebi? Da sami delimo in uživamo po Njem v svojem življenju, v svojem počitku brez raznih bremen in da nam podari Božji Mir. Tega se morate zavedati, ko nosite napačne obremenitve in jih nosite s seboj. Obstaja samo eno breme, ki ste ga pozvani nositi in to je Jezus Odrešenik in Učenik. In On nam hoče pomagati on nas Odrešiti. On je naš dragi Brat, Učenik, Odrešenik, Bog, Prijatelj in Usmiljeni Samaritan, ki nam vedno pomaga! Zapustimo Cono Udobja, molimo in se napotimo po Poti, ki Vodi k Jezusu!

    Avtor Cathy Deddo, medmrežje Weltweite Kirche Gottes Schweiz

    2 Mz 33,14 »Moje obličje bo šlo in naklonil ti bom počitek.«

    • Hvala says:

      Res je, da sprejmemo Njegov jarem in svojega oddamo Njemu, da Ga bo nosil. Ampak ta proces zorenja res traja, to ni od danes na jutri. Mi smo ljudje in vse gledamo skozi človeške oči. Kakšna razlika je, če človek odda breme Jezusu, ali ga pa želi nositi sam. Sam ga ne bo mogel nositi, ker ga bo breme nekega dne strlo do konca. Jarem- je skupaj hoditi v dvoje z Jezusom.

      Če pogledamo pri konjih, ko so bili ali pa so še vpreženi ponavadi dva skupaj , da vlečeta voz. Če ne bosta hodila skupaj, če bo en vlekel naprej, drugi nazaj , ne bo voz šel nikamor.

      Je pa tudi zanimivo in razmišljam o tem, koliko ljudi na svetu bi brez “jarma Gospoda” hodilo z roko v roki z Njim?.

    • Janez says:

      Tu spodaj v linku je dobra obrazložitev papeža Frančiška. ki zelo nazorno pojasni, kar je obravnavano zgoraj.

      Kot sledi iz Matejevega evangelija Jezus pravi: ‘Pridite k meni vsi, ki ste utrujeni in obremenjeni, in jaz vam bom dal, da se boste spočili … učite se od mene, ker sem krotak in iz srca ponižen, in našli boste počitek svojim dušam’ (Mt 11,28-29). Gospodovo povabilo je presenetljivo: preproste in s težkim življenjem obremenjene osebe kliče, naj mu sledijo, in jim obljublja, da bodo v njem našle počitek in tolažbo. Jezus nam želi vse dobro in hoće, da mu sledimo in se Učimo od Njega. Noben breme ali jarem naj ne bi bil pretežak za vernika, ki sledi Jezusu in Spolnjuje Božjo Voljo, saj preložino naša bremena in skrbi na Jezusa. Več pa je za prebrat spodaj v linku. Jasno, strokovno in temeljito je pojasnjeno za zainteresirane vernike.

      http://www.mirenski-grad.si/pridite-k-meni-vzemite-moj-jarem-ucite-se-od-mene

      • Miro says:

        Do globljega razumevanja božjih skrivnosti lahko pridemo le po poti ponižnosti pred Bogom in svobodne razpoložljivosti srca, pripravljenega sprejeti tisto, kar nam sporoča Božja beseda in tudi z veseljem živeti v skladu s tem.

        BOŽJA BESEDA:

        “Prav tisto uro se je razveselil v Svetem Duhu in rekel: »Slavim te, Oče, Gospod neba in zemlje, ker si to prikril modrim in razumnim, razodel pa otročičem. Da, Oče, kajti tako ti je bilo všeč” (Lk 10,21).

        Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

      • Janez says:

        Ljubimo Boga in Ljudi, bodimo podobni Kristusu v Usmiljenju in Ljubezni. Prosimo Boga, da nas vernike poduči, da bomo pravilno razumeli Božjo Besedo in Jezusove Nauke ter evangelije in jih vedno radi spolnjevali v vsakodnevnem življenju! Molimo in prosimo Gospoda, da nas blagoslovi in Uči ter Vodi, da bomo vedno delali, kar je prav v Božjih Očeh! Ponižno in skromno molimo ter prosimo Boga Milosti, da se nas Usmili in Usliši naše prošnje in molitve!

        Božja pomoč ostani vedno z nami! Tvoja je Oblast in Slava Gospod Vekomaj! Gospodove Milosti bom vedno opeval!

  2. Hvala says:

    ŽUPNIJA ŠEMPAS IN OSEK

    V teh dneh mi je mnogo pobožnih katoličanov izrazilo svojo globoko žalost in obup, ker ne morejo moliti in častiti Boga v svojih cerkvah in kapelah. Razumejo sicer trenutno nujnost vzdrževanja razdalje med ljudmi in spoštovanja ostalih preventivnih ukrepov, ki bi jih lahko zlahka upoštevali tudi v bogoslužnih prostorih. A so kljub temu pogosto prisiljeni, da z veliko bolečino sprejmejo dejstvo, da so njihove cerkve in kapele zaklenjene in jim je onemogočen dostop do zakramenta sv. spovedi in zakramenta sv. evharistije.

    Istočasno veren človek ne more razmišljati o sedanjem žalostnem stanju v katerem smo se znašli, ne da bi pomislil, kako zelo je sodobna kultura oddaljena od Boga. Nismo zgolj ravnodušni do njegove navzočnosti v naši sredi, ampak smo celo naravnost uporni Bogu in zapovedim po katerih nas je ustvaril in nas vzdržuje pri življenju. Pomislimo le na agresiven napad na človeško življenje, moškega in ženske, ki ju je ustvaril Bog po svoji podobnosti in sličnosti (1 Mz 1, 27), napad na nedolžne in nemočne nerojene otroke, na tiste, ki so najbolj potrebni naše pomoči, na tiste, ki so obremenjeni s težkimi boleznimi ali na tiste s posebnimi potrebami. V kulturi, ki ne spoštuje človeškega življenja, smo vsak dan priča vedno hujšemu nasilju.

    Ne moremo si zatiskati oči niti pred perverznim napadom na nedotakljivost človeške spolnosti, na našo identiteto moškega ali ženske, pod pretvezo spolne samoopredelitve, pogosto nasilno nasprotne Božji izbiri. Z vedno večjo zaskrbljenostjo smo priča uničujočemu učinku tako imenovane “teorije spola” na posameznike in družine ( Priloga.).
    :::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

    Ja, v priloženem članku Župnije Šempas je lepo opisano , da veren človek ne more razmišljati o sedanjem žalostnem času v katerem smo se znašli, ne da bi pomislil, kako zelo se je sodobna kultura oddaljila od Boga. ja, res je. Če se človek oddaljuje od Boga zapade duhu sveta, posvetnosti.

    Res je težko , ker so se nekateri ljudje znašli v hudi krizi. Ampak najhujša kriza je izbruhnila tam, kjer je šlo, po domače bi rekli “vse gladko”. Tam , kjer je bila “cona udobja “na vrhuncu. Če podam osnovno prispodobo- človek , ki se ni nikoli v življenju udaril v nogo ali roko ali padel , bo ob trdem padcu po tleh začutil bolečino, ki je ni bil vajen. Človek, ki pa je imel že več padcev, bo
    ” veliki padec” lažje prenesel, prebolel, skoraj neopazno. Težke so tudi duševne travne ob pomanjkanju ne samo materialni stvari, ampak predvsem ljubezni. Ljudje smo res različni, ustvarjeni unikatno, zato vsak človek dojema dogodke drugače.

    Jaz osebno vidim ta čas, KOT ČAS BOŽJEGA USMILJENJA, DA NAM ODPRE OČI, DA BI ŽIVELI DRUGAČE KOT DO ZDAJ!
    POJDIMO IZ “CONE UDOBJA”, to je govorila Sveta Terezija, papež Frančišek kar naprej ponavlja in drugi. POGLEJMO BISTVO, RESNICO, KI JO MORAMO SPREJETI NA TEJ PREHODNI POTI DO VEČNOSTI.

    Že večkrat sem napisala, da človek mora sprejeti križ, ki pride. Dokler se ga otepamo, rinimo vstran, ne želimo objeti, imamo težko stanje. Ko se križ sprejeme, ga pomaga Gospod nositi in je lažje breme.

    http://zupnija-sempas.rkc.si/index.php/content/display/17/oznanila/20

    • Miro says:

      Bogu hvala! S preprostimi besedami je izražena globoka misel o modrosti križa. Molimo te, Kristus in te hvalimo, ker si s svojim križem svet odrešil.

  3. Miro says:

    KAJ SV. LUDVIK MONFORTSKI, EDEN NAJVEČJIH SVETNIKOV IN ČASTILCEV MARIJE, PRIPOROČA GLEDE MOLITVE ROŽNEGA VENCA

    V svoji drobni knjižici Skrivnost rožnega venca sveti Ludvik Marija Grignion Montfortski piše o dveh pogostih napakah tistih, ki opravljajo to pobožnost.

    Potem ko ste prosili Svetega Duha, da bi dobro molili rožni venec, se za hip postavite v Božjo navzočnost in izberite namen desetk.

    Preden začnete moliti, se za trenutek ali dva ustavite – odvisno od tega, koliko časa imate – in premišljujte o skrivnosti posamezne desetke. Vedno prosite po priprošnji Blagoslovljene Device za eno izmed kreposti, ki najbolj sije iz te skrivnosti, ali pa jo še posebej potrebujete.

    Več o tem na:
    https://si.aleteia.org/2018/08/31/dve-najpogostejsi-napaki-pri-molitvi-roznega-venca

    Marija, Kraljica presvetega rožnega venca, prosi za nas!

  4. Janez says:

    MOLIMO K BOGU. POGLOBIMO SE V MOLITEV MIRNO, GOREČE IN V TIŠINI!
    Različne znanosti ugotavljajo, da je korenina vseh bolezni stres ali strah. Hiter ritem življenja, vpetost v službo in pehanje za vsakdanji kos kruha, izkoriščanje družbenega sistema, ki temelji na ekonomizmu, vse večja nebogljenost v medsebojnih odnosih in ne obvladanje umetnosti dobre komunikacije, pritiski s strani medijev in umetno prebujen strah zase in še in še. Vse to nam lahko jemlje sapo in veselje do življenja. Pozabimo na lepoto, hvaležnost, zastonjskost, pozornost, nežnost, dobrohotnost.
    Pravimo, da se naše notranje jedro izprazni. Doživljamo se kot ujetniki praznine, neprijetne tišine in dolgočasja. Navadili smo se na hrup raznih medijev. Tišina nas boli in moti. Ropot medijev, podob in splošna duhovna onesnaženost so postali naš bivalni prostor. Namesto raja, živimo vsakdanji pekel. Zaradi hitrosti se ne moremo več ujeti, se zavedati svojega srca in sebe, kaj šele drugih. Vztrajanje v odnosih se nam zdi vse težje in neizvedljivo. Poslušanje sebe in drugega je pravi izziv, ki se ga ne upamo vsak dan lotiti. Če čakamo na počitnice se lahko zgodi, da bo vsega preveč naenkrat in ne bomo zmogli. Številni se zaradi tega najbolj bojimo skupnih počitnic z najbližjimi. Ne želimo si več resničnega stika s seboj, niti z bližnjimi, kaj šele z naravo in vso lepoto, sredi katere vsak dan odpremo svoje oči, potem, ko nas Stvarnik ponoči obnovi in nam povrne moči. Duhovni odmik v tišini je nova priložnost, ki si jo podarimo za lepše in bolj pristno življenje. Ne gre za beg, ampak za približevanje Zakladu iz katerega lahko živimo svojo stresno vsakdanjost. Ali hočem? Morda še ne letos? Morda še ne sedaj? Ali me mora res še bolj stisniti v kot in mi podreti še nekaj odnosov, me zapreti v še nekaj dodatnih depresij in stisk? Tihi spremljevalec mojega življenja me spoštljivo pričakuje, da bi me okrepil. Lahko mu dam priložnost. Duhovni odmik v tišini je ponujena roka za korak naprej v skrito kamrico, kjer me greje Sonce, ki ga nihče ne more ugasniti. Povezuje me z menoj in z vsemi ter vsem kar živim. Kaj se mi zdi? Ali hočem?

    Pater dr. Vili Lovše živi in deluje v Radljah ob Dravi na Koroškem. Že objavljeno.

    JAZ V TEBI, TI V MENI GOSPOD JEZUS
    Gospod Jezus zahvaljujem se Ti,
    da sem v Tebi in ti v Meni in na nikoli nisem sam.
    Tudi ko sem žalosten, osamljen, brezposeln, bolehen, zapuščen si vedno Ti ob meni in v meni.
    Pošiljaš mi tiho duhovno Tolažbo in me opogumljaš, da Upam in Verjem Vate.
    V Tvojem imenu in po Tvoji Milosti se odrekam vsem slabim mislim,
    vsem dvomom, jezi, vsem prenagljenim besedam in nespametnim dejanjem današnjega dne,
    vsemu kar me zapira v moj mali in sebični prividni, lažni materialni svet in kjer ne domuje pravi jaz.
    Prosim te, usmeri mojo srčno pozornost, mojo pridno delavnost in mojo človeško pamet
    in vse moje bitje Nate in mi Pomagaj, da Te Najdem.
    Sveti Duh odpri moje srce in čute,
    da bom lahko sprejel Njega,
    ki je Beseda, ki jo bom bral.
    Oče prosim pomagaj mi, da bom občutljiv za človeško stisko in bolečino in ljudem rad pomagal.
    Jezus, naš Gospod, prosim te,
    da te še globlje notranje spoznam in vzljubim,
    kot svojega Odrešenika in Gospoda.
    Prosim te, vzemi me s seboj
    na pot svoje dobrote in svojega usmiljenja
    in v Božji Mir in Božjo Ljubezen,
    da bom tja z Evangeljsko Lučjo Jezusa Odrešenika vabil vse svoje brate in sestre, vse bolne, uboge in trpeče,
    ki Te iščejo in kličejo Gospod, da jim pomagaj!.
    Naj bom do ubogih kot Usmiljeni Samaritan in kot Ljubeča Mati Terezija ter jim služim v molitvi, brez besed.
    Naj bom vedno na strani Rešitev in ne na strani problemov, naj Prinašam LUČ v TEMO!
    To te prosim po priprošnji Jezusove Matere Marije, svetega Jožefa varuha Cerkve,
    vseh vernikov, vseh bolnih in trpečih, vseh žalostnih in obnemoglih,
    ki ji Jezus nikoli ne odreče prošnje za nas grešnike,
    da bi vsi našli Božje Usmiljenje in Božji Mir ter Božjo Ljubezen po Njegovi Dobroti in Ljubezni do vseh Nas.
    Naj nam Gospod daruje kar ga prosimo in da bi k nam prišlo Božje kraljestvo Ljubezni in Miru!
    Amen.

    Dopolnjena in razširjena molitev, pater dr. Viljem Lovše, živi in deluje v Radljah ob Dravi. Že objavljeno.

    Naj nas Te čudovite misli in molitve patra Lovšeta spodbudita k molitvam in nam pomagata, da bomo stanovitni in goreči v Veri in naših prošnjah h Gospodu Bogu!

  5. Miro says:

    MOLIMO OB BOŽJI BESEDI, KI NAM GOVORI: »PONIŽNI VIDIJO, VESELIJO SE; VI, KI IŠČETE BOGA, NAJ OŽIVI VAŠE SRCE.« (Ps 69,33)

    Še zlasti Božja beseda in besede življenja, ki jih je Gospod Jezus zaupal sv. Favstini Kowalski, nastavljajo ogledalo samovščečnosti in zaverovanosti v svoj prav, katera ne upošteva, da je Sveti Duh svoboden, da “veje koder hoče”, da ga nikakor ne moremo “ujeti in zapreti v steklenico” po meri človekovega razumevanja, omejenega v času in prostoru.

    Molimo za razsvetljenje v moči Svetega Duha:
    Oče naš, Zdrava Marija …

    Pridi, Sveti Duh, in nas razsvetli v srcu!

  6. Miro says:

    POSLUŠAJMO, KAJ NAM GOVORI DANAŠNJA BOŽJA BESEDA!

    https://hozana.si/index.php?datum=21.10.2020

    Ponovno naprošam vse molilce na tej spletni strani, da se združimo v molitvah (sveti rožni venec, rožni venec Božjega usmiljenja) za trpeče v raznih stiskah (glej v rubriki »Prosim za molitev«). Hvala vsem, ki se na tej spletni strani trudite z molitvami in drugimi duhovnimi deli usmiljenja do bližnjega. Še posebej hvala tistim tihim molilcem, ki Gospodu Jezusu Kristusu velikodušno darujete svoje preizkušnje in trpljenje za odrešenje bližnjih. Naj Usmiljeni Bog vse obilno blagoslovi!

    Božje usmiljenje, ki nas poklicalo k sveti veri, zaupamo vate!
    Marija, Kraljica, presvetega rožnega venca, prosi za nas!

  7. Janez says:

    Zakaj je pomembno hoditi v cerkev?
    Sveto pismo nam pravi, da moramo hoditi v cerkev, da lahko častimo Boga z drugimi verniki in da se damo poučiti iz njegove besede za našo duhovno rast. V zgodnji cerkvi »so bili stanovitni v nauku apostolov in v občestvu, v lomljenju kruha in v molitvah« (Apostolska dela 2,42). Morali bi posnemati njihov zgled predanosti – in delati enako. Takrat niso imeli namenske cerkvene stavbe, vendar: »Dan za dnem so se enodušno in vztrajno zbirali v templju, lomili kruh po domovih ter uživali hrano z veselim in preprostim srcem« (Apostolska dela 2,46). Kjerkoli se verniki srečajo, rastejo v skupnosti z drugimi verniki in učenju Božje besede.

    Zahajanje v cerkev ni le »dober predlog«; je Božja volja za vernike. Pismo Hebrejcem 10,25 pravi: »Ne zapuščajmo svojega zbora, kakor imajo nekateri navado, marveč drug drugega spodbujajmo, in to tem bolj, čim bolj vidite, da se bliža dan.« Celo v zgodnji cerkvi so nekateri razvili slabo navado, da se niso srečevali z drugimi verniki. Pisec Pisma Hebrejcem pravi, da to ni pravi način. Potrebujemo spodbudo, ki jo dobimo pri zahajanju v cerkev. Bližanje poslednjih časov pa bi nas moralo spodbuditi, da bi bili še bolj predani zahajanju v cerkev. Cerkev je prostor, kjer lahko verniki ljubijo drug drugega (Prvo Janezovo pismo 4,12), spodbujajo drug drugega (Pismo Hebrejcem 3,13), spodbujajo drug drugega k ljubezni in dobrim delom (Pismo Hebrejcem 10,24), služijo drug drugemu (Pismo Galačanom 5,13), svarijo drug drugega (Pismo Rimljanom 15,14), spoštujejo drug drugega (Pismo Rimljanom 12,10) in so drug do drugega dobrosrčni in usmiljeni (Pismo Efežanom 4,32).

    Ko nekdo sprejme Jezusa Kristusa za svojega Odrešenika, postane del Kristusovega telesa (Prvo pismo Korinčanom 12,27). Da bi lahko telo cerkve pravilno delovalo, morajo biti vsi njeni »telesni deli« prisotni in delovati (Prvo pismo Korinčanom 12,14–20). Ni dovolj, da v cerkev samo zahajamo; vključiti se moramo v eno od služb za druge, tako da uporabimo duhovne darove, ki nam jih je dal Bog (Pismo Efežanom 4,11–13). Vernik ne bo nikoli dosegel polne duhovne zrelosti, ne da bi uporabil te darove, vsi pa potrebujemo pomoč in spodbudo drugih vernikov (Prvo pismo Korinčanom 12,21–26).

    Iz teh in še drugih razlogov bi morali biti zahajanje v cerkev, sodelovanje in skupnost redni vidiki življenja vernika. Tedensko zahajanje v cerkev se od vernikov nikakor ne »zahteva«, toda nekdo, ki pripada Jezusu, bi moral imeti željo, da časti Bog, prejme njegovo besedo in ima skupnost z drugimi verniki vsak dan in/ali vsaj enkrat tedensko v Cerkvi. Jezus je vogalni kamen Cerkve (Prvo Petrovo pismo 2,6). Apostol Peter pravi: »Saj ste vendar živi kamni … se vgrajujte v duhovno stavbo, tako da boste sveto duhovništvo in boste darovali duhovne žrtve, ki bodo po Jezusu Kristusu prijetne Bogu« (Prvo Petrovo pismo 2,5). Kot kamni za Božjo »duhovno hišo« smo naravno povezani drug z drugim in ta povezava je vidna vsakič, ko gre Cerkev »v cerkev«.

    Gospod Jezus Kristus,
    Do zdaj sem nekajkrat živel brez Tebe in grešil.
    Pregrešil sem se zoper Tebe in drugim ljudem;
    Zato sem soodgovoren za greh in trpljenje na tem svetu.
    Od srca mi je žal za to.
    Oprosti mi moje grešne prestopke, krivdo in žalitve Tebe.
    Prosim odpusti mi in me opraviči ter pomagaj, da se poboljšam.
    Hvala Jezus, da si bil po Božji Volji pripravljen trpeti na križu in umreti za naše Odrešenje.
    Prosim Jezus, prevzemi od zdaj naprej Vodstvo mojega življenja in me Poduli, da ne zaidem.
    Naredi me prosim takšnega, kot si me Ti želiš in kot je najboljše zame in za druge ljudi.
    Hvala Ti Gospod Jezus, da si me poslušal in mi odpustil moje grehe in mojo krivdo.
    Hvala Ti, da si mi odpustil in da mi pomagaš, da se spreobrnem in postanem nov človek.
    Prosim podari mi Milost in Stanovitniost Vere v Boga in Vodi me ter Uči me,
    da nikoli ne zaidem s Poti k Jezusu, ki je Pot Odrešenja in Zveličanja!
    Amen.

    Če sprejmemo Božjo Besedo, če vstopimo vanjo; če ji prisluhnemo in če jo ohranimo; če smo tako srečni, da si prisvojimo to, kar govori, in če s tem postanemo njeno bivališče in Njegovi Udje Kristusove Cerkve:
    – vzajemno bivališče, kjer ostajamo z njo in ona ostaja z nami;
    – tedaj utihne glas zemeljskih dobrin, nam ne bije več na uho, ne privlači nas več v zlaganost tistega, česar ni;
    – tedaj spoznavamo to, kar je ; darujemo se temu, kar je;
    – postajamo to, kar je; enotni smo z Bitjo in okušamo njeno neodvisnost od vsega, kar je ustvarila.

    Osvobojeni smo za svobodo Božjih otrok (prim. Gal 4, 4-7; 5, 1.13). S svobodno voljo in vsem srcem sprejemamo Božjo Besedo in po njej živimo, molimo in delamo dobro in služimo drugim! Hvala sladki in ljubeči Jezus. Taka je svoboda, ki jo Jezus prinaša ljudem. Svoboda Božje Ljubezni, Dobrote in Usmiljenja. Zdaj jo Gospod vsem nam oznanja z besedami; dokončno jo je za vse grešne ljudi in svet razodel v dejanju darovanja in smrti – na križu ter Vstajenju za naše Odrešenje. Bog nam je vse Milostno vse dal in naredil tako, da bi nam odpustil grehe, da bi imeli po Božji Milosti Življenje, če bomo Verovali v Jezusa Kristusa in pravično živeli! Ljubimo Boga in našo Sveto katoliško in apostolsk0 Cerkev!

    (Guilleard kartuzijan Ecrits spirituels Cartusien, odlomek)

    Medmrežje gotquestions, lastni doprinos et altro

  8. Miro says:

    JEZUS KRISTUS JE NAVZOČ V EVHARISTIJI NA EDINSTVEN IN NEPRIMERLJIV NAČIN. NAVZOČ JE NAMREČ RESNIČNO, STVARNO IN BISTVENO: S SVOJIM TELESOM IN SVOJO KRVJO, S SVOJO DUŠO IN SVOJIM BOŽANSTVOM!

    Priporočimo se Svetemu Duhu s prošnjo, naj nam pomaga pri branju in premišljevanju Kompendija Katekizma katoliške Cerkve. Kot je zapisal papež Benedikt XVI., naj vsakdo ob branju tega uglednega in verodostojnega besedila, zlasti po priprošnji presvete Marije, Matere Kristusa in Cerkve, vedno bolj prepoznava in sprejema neizčrpno lepoto, edinstvenost in aktualnost najodličnejšega Daru, ki ga je Bog podelil človeštvu: svojega edinega Sina, Jezusa Kristusa, ki je »pot, resnica in življenje« (Jn 14,6).

    Pridi, Sveti Duh, napolni srca svojih
    vernih in vžgi v njih ogenj svoje ljubezni.
    Pošlji svojega Duha in prerojeni bomo in
    prenovil boš obličje zemlje.

    Molimo! Bog naš Oče, Sveti Duh nas
    razsvetljuje in uči. Naj nam pomaga, da
    bomo v življenju spoznali, kaj je prav, in
    vselej radi sprejemali njegove spodbude.
    Po Kristusu našem Gospodu. Amen.

    ZAKRAMENT EVHARISTIJE

    Kaj je evharistija?
    Evharistija je daritev Kristusovega telesa in krvi. Gospod Jezus je postavil evharistijo, da bi daritev na križu mogla trajati skozi vse čase, dokler ne pride. Tako je svoji Cerkvi zaupal spomin svoje smrti in svojega vstajenja. Evharistija je znamenje edinosti, vez ljubezni, velikonočna gostija, v kateri se prejema Kristus, duša napolnjuje z milostjo in daje poroštvo večnega življenja.

    Kdaj je Jezus Kristus postavil evharistijo?
    Postavil jo je na veliki četrtek, “tisto noč, ko je bil izdan” (1 Kor 11,23), ko je s svojimi apostoli obhajal zadnjo večerjo.

    Kako jo je postavil?
    Potem, ko je zbral svoje apostole v dvorani zadnje večerje, je Jezus vzel v svoje roke kruh, ga razlomil, jim ga dal in rekel: “Vzemite in jejte od tega vsi: To je moje telo, ki se daje za vas.” Potem je vzel v svoje roke kelih z vinom in rekel: “Vzemite in pijte iz njega vsi: To je kelih moje krvi nove in večne zaveze, ki se za vas in za vse preliva v odpuščanje grehov. To delajte v moj spomin.”

    Kaj pomeni evharistija v življenju Cerkve?
    Evharistija je vir in višek vsega krščanskega življenja. V evharistiji dosegata svoj vrhunec dejavnost, s katero Bog posvečuje nas, in naše češčenje, ki ga izkazujemo Bogu. Presveta evharistija obsega ves duhovni zaklad Cerkve: Kristusa samega, naše velikonočno Jagnje. Evharistija označuje in uresničuje občestvo božjega življenja in edinost božjega ljudstva. Z obhajanjem evharistije se že zedinjamo z nebeškim bogoslužjem in imamo vnaprej delež pri večnem življenju.

    Kako se imenuje ta zakrament?
    Neizčrpno bogastvo tega zakramenta se izraža v različnih imenih, ki vsakokrat poudarjajo posebne vidike. Najbolj običajna imena so: evharistija, sveta maša, Gospodova večerja, lomljenje kruha, evharistično obhajanje, spomin Gospodovega trpljenja, smrti in vstajenja, sveta daritev, sveta in božja liturgija, svete skrivnosti, najsvetejši oltarni zakrament, sveto obhajilo.

    Kakšno mesto ima evharistija v božjem odrešenjskem načrtu?
    V stari zavezi je evharistijo naznanjal zlasti vsakoletni velikonočni obed, ki so ga Judje vsako leto obhajali z opresniki (nekvašeni hlebi kruha) v spomin na naglico ob osvoboditvenem odhodu iz Egipta. Jezus naznanja evharistijo v svojem nauku in jo postavi med obhajanjem velikonočnega obeda s svojimi učenci pri zadnji večerji. Cerkev, zvesta Gospodovemu naročilu: “To delajte v moj spomin!” (1 Kor 11,24), je evharistijo vedno obhajala, zlasti v nedeljo, na dan Jezusovega vstajenja.

    Kako se obhaja evharistija?
    Obhajanje evharistije ima dva velika dela, ki sestavljata eno samo bogočastno dejanje: besedno bogoslužje, ki obsega razglašanje in poslušanje božje besede, ter evharistično bogoslužje, ki vsebuje darovanje kruha in vina, evharistično molitev ali anaforo z besedami spremenjenja in obhajilo.

    Kdo obhaja evharistijo?
    Evharistijo obhaja veljavno posvečeni duhovnik (škof ali duhovnik), ki deluje v osebi Kristusa, Glave, in v imenu Cerkve.

    Kateri so bistveni in nujno potrebni darovi za obhajanje evharistije?
    Bistveno in nujno potrebna sta pšenični kruh in vino iz trte.

    V kakšnem smislu je evharistija spomin Kristusove daritve?
    Evharistija je spomin (memoriale) v smislu, da ponavzočuje in udejanja daritev, ki jo je Kristus daroval Očetu na križu enkrat za vselej za človeštvo. Daritvenost evharistije se kaže v samih besedah postavitve: “To je moje telo, ki se daje za vas … To je kelih moje krvi nove in večne zaveze, ki se za vas preliva” (Lk 22,19-20). Daritev na križu in evharistična daritev sta ena sama daritev. Žrtveni dar in darovalec je isti, le način darovanja je različen: krvav na križu, nekrvav v evharistiji.

    Kako je Cerkev deležna evharistične daritve?
    V evharistiji postane Kristusova daritev tudi daritev udov njegovega telesa. Življenje vernikov, njihovo poveličevanje, njihovo trpljenje, njihova molitev in njihovo delo: vse to je zedinjeno s Kristusovim hvaljenjem, trpljenjem, molitvijo in delom. Kot daritev se evharistija daruje tudi za vse žive in rajne, v odpuščanje grehov vseh ljudi in za to, da si izprosimo od Boga duhovnih in časnih dobrin. Tudi nebeška Cerkev je združena s Kristusovo daritvijo.

    Kako je Jezus navzoč v evharistiji?
    Jezus Kristus je navzoč v evharistiji na edinstven in neprimerljiv način. Navzoč je namreč resnično, stvarno in bistveno: s svojim telesom in svojo krvjo, s svojo dušo in svojim božanstvom. V evharistiji je torej ves Kristus, Bog in človek, navzoč na zakramentalen način, to je pod evharističnima podobama kruha in vina.

    (vir: Kompendij KKC, 271- 282, se nadaljuje)

    Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

  9. Janez says:

    O, SVETI TROEDINI BOG, O BOG SVETI DUH TOLAŽNIK,
    presvetli in navdihni z Božjo Milostjo in Modrostjo našo DUŠO,
    naše srce, našo pamet, naš um in razum,
    da bi s Tvojo Pomočjo prav razumeli in sprejeli vse bodoče dogodke,
    ki bodo po Božji Volji prišli in se bodo kot dobri in slabi trenutki zgrnili nad nas.
    Daj, da bomo živeli z globoko vero in molitvijo v našega Troedinega Boga
    in da nas ne bo nikoli zapustila Luč Dobrote in Božja Milost Jezusovega Srca.
    Daj, da bomo z Vero v Jezusa, z močnim upanjem in Tvojo Modrostjo
    pregnali vsak dvom in strah,
    ki bi se širil in bi z negotovostjo ter preizkušnjami prežemal in najedal vse okrog nas.
    Pomagaj nam in opogumi nas, da bomo vedno goreče in vztrajno molili in delali,
    ter bili stanovitni in zvesti v Jezusovi Veri in Upanju na Zveličanje.
    Sveti Duh Vodi nas in navdihni nas, da bomo vedeli kaj je prav in kaj ni prav v Božjih Očeh.
    Okrepi nas Sveti Duh in nam daj Moči in Navdiha,
    da bomo vedno ostali stanovitni v naši Veri v Boga
    in da bomo vedno spolnjevali Božjo Voljo in Jezusov Evangelij Ljubezni in Usmiljenja med ljudmi.
    Očisti naše telo, dušo, um in srce, da v presveto jedro ne bi vstopilo zlo,
    ki bi lahko s hudobijo uničilo vse, česar bi se dotaknilo.
    Prosimo Te iz vsega srca, da virus zla in hudobije,
    ki bo kadarkoli pustošil, moril in dušil, obide nas in vse tiste,
    za katere molimo in Te prosimo in ki Verujemo Vate Troedini Bog in naš Gospod Jezus.
    Pridi po naročilu Jezusa Kristusa k nam Bog Sveti Duh, Razsvetli nas, Vodi nas, Uči nas ter Navdihni nas,
    da bomo vedno hodili po Jezusovi Poti Odrešenja in
    vedno bili in ostali Udje Božje Svete Katoliške in Apostolske Cerkve.
    Amen.
    Dopolnjena molitev skupnosti krščanskega življenja.

    MOJA MOLITEV IZVIRA V BOGU
    Molitev moja goreča in iskrena izvira v Bogu.
    In izliva se blagodejno Vanj in iz Njega nazaj kot Milost v Stvarstvo k Nam.
    »In Tek Molitve naj bo kot široka in globoka reka vesel, živ in lahak ko teče v doline z Gora.«
    V svoji poskočnosti se igra z veseljem v naših srcih.
    Zajemajmo na široko in na globoko v njeni izvirni svežini.
    Odžejajmo se iz Božjega Vira Ljubezni in Usmiljenja.
    Umiri se v Gospodu moje preizkušano Srce.
    Pridi Sveti Duh in Vodi me in Uči me, da bom zvesto hodil za Jezusom.
    Pomagaj mi, da bom vedno pomagal in služil svojim bratom v Jezusu.
    Gospod prosim preženi od mene vse skušnjave in osvobodi me vse hudobije,
    da bom v Tebi Živel in Molil ter Delal kot dober Kristjan in Dober Človek.
    Amen.
    Dopolnjena molitev skupnosti krščanskega življenja.

    Božja Pomoč Ostani vedno z nami. Božje Usmiljenje in Ljubezen Vate Zaupamo!

  10. Miro says:

    MOLIMO SVETI ROŽNI VENEC, KOT NAM NAROČA PREBLAŽENA DEVICA MARIJA!

    »Nekega dne bo Naša Gospa s pomočjo rožnega venca in škapulirja odrešila svet.« (sv. Dominik)

    Danes v tej izjemno močni molitvi še posebej premišljujemo skrivnosti Častitljivega dela rožnega venca:

    Verujem. Očenaš. Trikrat Zdrava Marija s prošnjami:

    1. ki nam vodi naše misli.
    2. ki nam vodi naše besede.
    3. ki nam vodi naša dejanja.
    Slava Očetu.

    Očenaš. Desetkrat Zdrava Marija. Slava Očetu, s skrivnostmi:

    1. ki je od mrtvih vstal.
    2. ki je v nebesa šel.
    3. ki je Svetega Duha poslal.
    4. ki je tebe, Devica, v nebesa vzel.
    5. ki je tebe, Devica, v nebesih kronal.

    Marija, Kraljica presvetega rožnega venca, prosi za nas!

  11. Miro says:

    POSLUŠAJMO, KAJ NAM GOVORI BOŽJA BESEDA!

    »STRAH GOSPODOV JE ŠOLA MODROSTI, PRED ČASTJO HODI PONIŽNOST« (Prg 15,33).

    Molimo: Oče naš, Zdrava Marija …

    Božje usmiljenje, ki nas poklicalo k sveti veri zaupamo vate!
    Marija, Kraljica, presvetega rožnega venca, prosi za nas!

  12. Janez says:

    Andreja Barat: Katoliški laik – posebna vrsta ovce!, Domovina, 2. februar 2020

    Pogosto si napačno predstavljamo, da sta Cerkev predvsem cerkvena hierarhija in duhovščina. Katekizem katoliške Cerkve (C 31) pravi, da smo laiki vsi krščeni, ki nimamo kakšnega svetega reda ali redovniškega stanu. Papež Frančišek v apostolski spodbudi Veselje evangelija pravi, da so laiki velikanska večina Božjega ljudstva. V njihovi službi je manjšina: posvečeni nosilci službe.
    Cerkev smo torej mi. Mi vsi, laiki (98%) in posvečeni (2%). Neverni nas velikokrat posmehljivo imenujejo ovce, vendar s to prispodobo ni nič narobe. Tudi Jezus jo je uporabil, ko je želel prikazati svoj odnos do ljudi. V evangelijih, pa tudi v cerkveni govorici, ta podoba nima negativnega prizvoka, ampak izraža ljubečo skrb in vodstvo pastirjev ter zaupanje ovac. Zato poizkusimo odmisliti negativno konotacijo in ostanimo pri tej prispodobi. Po pašniški logiki smo torej laiki ovce, duhovniki, škofje, papež… pa so pastirji in oz. namestniki Pastirja.

    https://www.domovina.je/katoliski-laik-posebna-vrsta-ovce/

    • Janez says:

      Domovina, Andreja Barat, 2. februar 2020 (sklepni del članka):

      Še posebej po Drugem vatikanskem koncilu se je razvila nova ovčja pasma. To je laik, ki svojo vero živi zelo aktivno. Ker ga je prekvasil Kristus, je samozavesten, tako v odnosu do nevernih, kot v odnosu do sovernikov in tudi pastirjev. Je iz srca zvest katoliški Cerkvi, vendar se ne boji spoštljivo opozoriti na njene dele, ki so gnili in potrebujejo očiščenje. Pridoma izkorišča informacijsko dobo, ki omogoča, da tudi zadnja ovca s periferije spremlja, kaj pravijo v glavni štali (Vatikanu) in si drzne odpreti usta in kritično zablejati, če kak lokalni pastir solira po svoje. Svoje vere ne veže na nekega duhovnika (ali več teh), pač pa jo živi (ob pomoči duhovnikov) osebno v odnosu do Pastirja. Zaveda se pomena in zaklada poklicnega duhovništva in tudi cerkvene hierarhije, ni pa od njega otroško odvisen.

      Čeprav tak laik pri nekaterih članih hierarhije včasih zbuja nekaj strahu in nelagodja, pa je nauk Cerkve jasen. Ali kot je preroško rekel tudi papež Janez Pavel II, bo tretje tisočletje tisočletje laikov. Zato zavzemimo vsak svoje mesto, ki nam ga je odkazal dobri Pastir in se (z V. Franklom) ne sprašujmo, kaj lahko mi pričakujemo od Boga (in Cerkve), pač pa najdimo smisel svojega življenja v vprašanju, KAJ BOG (IN CERKEV) PRIČAKUJETA OD MENE.

      Zato se vse spreminja po Heraklitu ali Pantha Rei, tudi Kristusova Cerkev in mi verniki, ki smo njeni Udje in Romarji na Poti v Nebeško Domovino!

  13. Miro says:

    POSLUŠAJMO, KAJ NAM GOVORI BOŽJA BESEDA!

    »ČLOVEKOVO SRCE SE POVZDIGUJE PRED PADCEM, PONIŽNOST STOPA PRED ČASTJO« (Prg 18,12).

    Molimo: Oče naš, Zdrava Marija …

    Božje usmiljenje, ki nas poklicalo k sveti veri zaupamo vate!
    Marija, Kraljica, presvetega rožnega venca, prosi za nas!

  14. Janez says:

    Opus Dei: Verujem v Svetega Duha. Verujem v sveto katoliško Cerkev: Miguel de Salis Amaral

    Sveti Duh notranje povezuje vernike s Kristusom, tako da oblikujejo eno samo telo, Cerkev, v kateri obstaja raznolikost udov in služb.

    https://opusdei.org/sl-si/document/katoliska-cerkev/

    Brez temeljite bogoslovne izobrazbe in dobrega poznavanja verskih in teoloških zadev, ki so težke in zahtevne tudi za teologe in duhovnike, verniki brez strokovne podlage in bogoslovne izobrazbe ne moremo kvalificirano dialogizirati. Kaj šele učiti drugih, ki se trudijo le moliti po svojih iskrenih močeh k Bogu. In biti prevzeten in napuhnjen ter biti bolj pameten od drugih! Sktromnost in ponižnost veljata tako v Božjih Očeh kot tudi pred ljudmi! Ker vsi zelo zelo malo vemo o vsem brez Boga!

    • Hvala says:

      Bog deli svoje darove Svetega Duha komur hoče, kdaj hoče, na kakšen način hoče, glede na svoj načrt in na sodelovanje posameznika itd…..

      Svetnica sestra Favstina Kowalska: Odlomek iz Dnevnika v večjo slavo Božjega Usmiljenja napisano Krakow, december 1991 s.M Elzbieta Siepak ZMBM:

      TEJ PREPROSTI, NEIZOBRAŽENI, A POGUMNI REDOVNICI, KI JE BREZMEJNO ZAUPALA V BOGA, JE GOSPOD JEZUS ZAUPAL VELIKO POSLANSTVO: VSEMU SVETU NAMENJENO OZNANILO USMILJENJA.”POŠILJAM TE”, JE DEJAL , “K VSEMU ČLOVEŠTVU Z OZNANILOM MOJEGA USMILJENJA. NOČEM KAZNOVATI OBOLELEGA ČLOVEŠTVA, MARVEČ OZDRAVITI GA S PRITEGNITVIJO NA SVOJE USMILJENO SRCE”. (DN 1588). “GLASNICA MOJEGA USMILJENJA SI; IZBRAL SEM TE ZA TO SLUŽBO V TEM IN PRIHODNJEM ŽIVLJENJU , ” (DN 1567).

      GLOBINO NJENEGA DUHOVNEGA ŽIVLJENJA RAZKRIVA DNEVNIK. POZORNO BRANJE TEJ ZAPISKOV RAZODEVA PODOBO O VISOKI STOPNJI ZEDINJENJA NJENE DUŠE Z BOGOM: O VELIKI DELEŽNOSTI BOGA V NJENI DUŠI, OBENEM O NJENIH NAPORIH IN DOSEŽKIH NA POTI H KRŠČANSKI POPOLNOSTI.

      GOSPOD JO JE OBDARIL Z MNOGIMI MILOSTMI: DAROM KONTEMPLACIJE.GLOBOKEGA POZNAVANJA SKRIVNOSTI BOŽJEGA USMILJENJA, Z VIDENJI, S SKITIMI STIGMAMI, Z DAROM PREROKOVANJA, POZNAVANJA ČLOVEŠKIH DUŠ, PA TUDI Z VELIKIM DASROM MISTIČNE POROKE.

      TAKO JE NADVSE BOGATO OBDAROVANA ZAPISALA:” NE MILOSTI, NE RAZODETJA NE ZAMAKNJENJA, KAKOR TUDI DRUGI DAROVI, NJEJ (DUŠI) PODELJENI, JE N MOREJO NAPRAVITI POPOLNE, TEMVEČ SAMO NOTRANJE ZEDENJENJE MOJE DUŠE Z BOGOM. (…). MOJA SVETOST IN POPOLNOST TEMELJI NA TESNEM ZEDINJENJU MOJE VOLJE Z BOŽJO VOLJO .” (DN 1107).

      Nedavno nazaj je papež Frančišek razglasil za BLAŽENEGA KARLA (CARLA) ACUTISA- LAIKA, ki je umrl star 15 let za levkemijo. Rojen je bil leta 1991. Zaradi izjemnega verskega znanja je verouk poučeval že pri 11. letih.

      Bol je izjemno nadarjen za delo z računalniki, kar so mu priznali tudi odrasli računalničarji , ki so ga označili za genija na tem področju, saj je bilo njegovo znanje na ravni strokovnjakov z univerzitetno izobrazbo. Itd…..

      Svetniki- TRIJE PASTIRČKI, KI SE JIM JE SVETA MARIJA PRIKAZALA na Portugalskem. Najstarejša izmed njih je bila Lucija, ki je bila ob prikazovanju stara 10 let. Niso bili šolani, niso bili bogati, Marija jih je učila, da so znali vse potrebno, po načrtu Vsemogočnega. Itd….

      Če beremo življenjepise svetnikov so nekateri dosegali znanje , oz. jaz temu ne rečem tako, ampak so prejeli RAZSVETLJENJE OD GOSPODA, IN SO NA TEM SVETU OPRAVILI NALOGO, KAKOR JE BILA BOŽJA VOLJA, brez vsake izobrazbe. Gospod stalno išče ljudi, ki so pripravljeni SODELOVATI Z NJIM-PONIŽNO, DA BO ON URESNIČIL NAČRT, KI GA IMA PRIPRAVLJENEGA. Kajti Bog ni kakor človek.

      Že včeraj sem poslala članek o UBOŽCU IZ NATARETA. IZ JEZUSA SO SE TUDI NORČEVALI, GA OPRAVLJALI , KER NI IMEL FORMALNE IZOBRAZBE. PONAVLJAM IN BOM PONAVLJALA- BOG JE BOG, ČLOVEK JE PA ČLOVEK. PRI BOGU NI NIČ NEMOGOČE IN PRI BOGU JE VSE MOGOČE.

      KRISTUS JE BOŽJA MOČ IN MODROST.: SAJ JE PISANO: UNIČIL BOM MODROST MODRIH, RAZUMNOST RAZUMNIH BOM ZAVRGEL.
      KJE JE MODREC, KJE JE PISMOUK, KJE JE RAZPRAVLJALEC SVETA? MA R NI BOG MODROSTI TEGA SVETA OBRNIL V NOROST? KER PAČ SVET PREK MODROSTI NI SPOZNAL BOGA V NJEGOVI MODROSTI, JE BOG PO NOROSTI OZNANILA SKLENIL REŠITI TISTE, KI VERUJEJO.
      JUDJE NAMREČ ZAHTEVAJO ZNAMENJA, GRKI IŠČEJO MODROST, MI PA OZNANJUJEMO KRIŽANEGA MESIJA, KI JE JUDOM V SPOTIKO, POGANOM NOROST. TISTIM PA, KI SO POKLICANI, JUDOM IN GRKOM, JE MESIJA BOŽJA MOČ IN BOŽJA MODROST. KAJTI BOŽJA NOROST JE MODREJŠA OD LJUDI IN BOŽJA SLABOTNOST MOČNEJŠA OD LJUDI ( 1 Kor- 19-25).

      JEZUS JE TUDI REKEL: RESNIČNO , RESNIČNO, POVEM VAM: KDOR VERUJE VAME, BO DELA, KI JIH JAZ OPRAVLJAM, TUDI SAM OPRAVLJAL, IN ŠE VEČJA KOT TA BO OPRAVLJAL, KER GREM JAZ K OČETU. (Jn 14,12).

      NEBEŠKI OČE JE REKEL: PROSITE IN BOSTE PREJELI- PROSITE ZA DAROVE IN KARIZME SVETEGA DUHA IN JIH BO DAL. ŽELITE SI DAROV SVETEGA DUHA, PONIŽNO PROSITE IN GOSPOD VAM BO DAL.

      Z matematičnimi enačbami in nepriznavanju POPOLNE MOČI BOGU STVARNIKU- KI LAHKO PODELI MILOSTI KAKŠNE ŽELI IN KOMUR ŽELI, ne glede na stan, izobrazbo, itd…ne bo človek ničesar dosegel. PONIŽNO JE TREBA STOPITI PRED GOSPODA, NE PRED LJUDI, ON JE ALFA IN OMEGA VSEGA.

      • Hvala says:

        Pripis!
        Meni ni hudo zaradi tega, če se pač nas nekatere označuje, da nekaj govorimo, pa nimamo formalne teološke izobrazne:, ali jo pa tudi nekateri imajo, hudo mi je zaradi JEZUSA, kajti trdno sem prepričana, da želi nekaj povedati tako vam, kot vsem nam. Poslušati Ga moramo, mnogo bi vam lahko povedala o tem, povem pa še enkrat, ČE GOSPODA PROSIMO, DA SE NAM RAZODENE, BO TO STORIL, AMPAK PROSITI GA S PONIŽNOSTJO. IN KO ON RAZODENE IN POKAŽE, ČLOVEK NE POTREBUJE NOBENE FORMALNE IZOBRAZBE.

        Jaz verujem v Njega, verujem v Njegovo Moč in Modrost in to mi zadošča. ČE IMAM JEZUSA IMAM VSE NA SVETU.

        • Hvala says:

          Favstina Kowalska je imela samo tri razrede osnovne šole _KAKŠNA VELIKA SVETNICA JE ; NEPOZABNA ZA VSE VEKE, CELO VEČNOST, SVETNICO NI NAREDILA IZOBRAZBA, AMPAK JEZUS, KER MU JE ZAUPALA.

        • Janez says:

          Žal mi je, ampak mojo Molitev za Svetro Cerkev ste obdali s pripombo Vi in Miro. Zelo sem bil užaljen in potrt, ko xem povzel in dopolnil Molitev za Sveto Cerkev iz Kristjan Moli, Družina 1982, ki jo je odobril Nadškofijski Ordinariat 2. februarja 1982, na osnovi škofijskih liturgučnih svetov v Sloveniji, kjer je bilo podano temeljno sporočilo: ” Ljubimo Kristusovo in našo sveto, romarsko, apostolsko in misijonarsko Cerkev”. Nobene volje in želje več nisem imel za ustvarjalnio delo! Povekm vam, nobenih kompendijev ali Katekizmov ne rabimo, če iz vsega srca molimo k Bogu na svoj način brez dodatnih opazk in pripomb, ker moliomo goreče iz srca tako, kot vem in čutim da je prav! Jaz ne rabim Nobenih pravil, ker Ljubim Boga in Cerkev iz Srca! Mene ne zanimajo detajli kdo vodi Sveto Cerkev, Kristus ali Sveti Duh, ker je Jezus ustanovil Cerkev, ampak to, da jo dejavno in goreče podpiramo in ljubimo ter obiskujemo zaradi molitev, svetih maš in praznovanja Svete Evharistije, spovedovanja ter obhajanja idr. razlogov. Kolikokrat smo se verniki po službi ali prihoda s tujine vsedli v klopi in molili k Njemu in nam je odleglo! In niso na mestu pripombe, ki razvodenijo nek kristjanov trud, posredovati molitev občestu, za kar si se ful potrudil. Zadnjič sem vas prosil, da bodimo sočutni, strpni in sočutni, ko se vsak na svoj način trudimo, da molimo in slavimo Boga ter ga prosimo, da nas Vodi in Poduči, kaj je orav in kaj je Božja Volja, ne človeška volja!. Božja Pota so skrivnostna!

          Okoli bogoslovne izobrazbe pa toliko: nič mi ne pomaga če sem se tega učil, pa nisem zaključil, ker sem študiral ekonomijo in matematiko; bogoslovje je zečlo težek in zahtzeven študij, ki traja 6 let! Zato menim, da o resnih teoloških temah naj spregovorijo kvalificirani teologi in profesorji TF ter duhovniki tako, da bodo nam vernikom strokovno in preprosto pojasnili in razložili vse, kar nas zanima in kar rabimo za naše versko znanje in življenje. Nekateri se potrudijo, nekateri pač ne odgovarjajo na naša pobude in vprašanja! Obstaja problem, da z laičnim razumevanjem verskih zadev npr. Božja Volja, Štirje Duhovni Zakoni v krščanstvu, Božja Milost, Odrešenje Jezusa Kristusa, Božja Trojica, Sveto pismo ali biblicistika, Mariologija, Kristologija, Patristika, Pastoralna medicina in Psihologija, filozofija, kazuistika, moralna teologija, Cerkveno Pravo etc. lahko kaj narobe razumemo in tolmačimo; zato sem prosil in pisal nekaterim našim dohovnikom po elektronski pošti in prosil za tolmačenje; na Ognjišču sem dobil odgovor od upokojenega mariborskega nadškofa etc. etc. ali od drugih, tudi od evangeličanskih teologov. Imamo pravico vedeti in se podučiti ter vse, kar nam je Bog daroval posredovati zastonj naprej z dobro voljno in ljubeznijo drugim vernikom. Večkrat sem poudaril: ” O Bogu in verskih zadevah ter Cerkvi ne moremo verniki in bogoslovci vedno zadosti vedeti, če ni taka Božja Volja in da nas poduči na Milosten način Bog Sveti Duh”. Zato tudi bogoslovci in duhovniki veliko in ponižno molijo in prosijo Boga za Poduk in Razsvetlitev”, da vedo kaj je prav ali Deum scire nemo potest nisi Deo Docente”. Brez Boga ne samo, da nismo NIČ, tudi ne vemo NIČ! Imate prav, četudi ne študirate teologije imate pravico, da se izobražujete in širite svoje obzorje. Vendar preverite, da so viri in gradiva strokovno odobrena od Cerkve in pravilna!

          Predlagam, da svoje predstojnice zaprosite za študij na TF Ljubljana, ker imate velik0 zanimanje in voljo. Vendar to pomeni veliko študijskih obveznosti in dela, kar pa bi se rezultiralo v povečanju bogoslovnega znanja in poglobitvi verskega znanja o Bogu in Veri. Obžalujem, da se je iz posredovane Molitve za našo sveto katoliško Cerkev vse tole izcimilo!

          Želim Vam sestra Hvala vse dobro in želim, da Vas bo Vedno Vodila in Vas Podučevala Božja Milost in Ljubezen! Pax et Bonum. Janez

          • Janez says:

            Bog Vsemogočni, obžalujem vse s čimer sem prizadel sestro Hvala, pa tudi, da nisem bolj pokončno sprejel njenih pripomb in sem se užaljen umaknil ter sem hotel prenehati pisati molitve in prispevke na to medmrežje. Umiril sem se, zmolil, premislil in spokorim se na kolenih pred Teboj Nebeški Oče, ki vse Veš in Vidiš, da nama obema odpustiš in dovoliš, da začneva po spravi sšet vse znova. Vse delo in vse prispevke ter molitve naj bodo Tebi v Čast in Slavo Vsemogočni Večni in Ljubeči Bog. Prosim Te Oče, pomagaj sestri Hvala, da bo na način, za katerega Ti veš, da je pravi v Tvojih Očeh, formalno ali kot študijski samouk pridobivala verska in bogoslovna znanja in jih darovala naprej drugim vernikom. Če te lahko prosim Vsemogočni Bog, omogoči ji študij na Teološki fakulteti, da bo sistematično pridobila zadosti vedenja in znanja in ga uporabljala in darovala naprej Vernikom, Tebi v Čast in Slavo! Res bo morala, veliko študirat in obenem delati, vendar ima Veliko Ljubezen do Boga in Voljo, da se uči in študira, da bo več vedela in znala, kako služiti Bogu in Ljudem.

            Odpusti Mi Oče, ker sem užaljen grešil in užalil svojo sestro Hvala v Kristusu! Pomagaj nama, da se bova pobotala in se odslej še bolj zavzeto trudila za medsebojno spoštovanje, molila in delala vse za Večjo Božjo Slavo in poglobljeno in gorečo Vero kristjanov! Naj vas vedno spremlja Božja Ljubezen sestra Hvala! BVB. Janez

          • Hvala says:

            Spoštovani gospod Janez!

            Ne misliti, da sem jezna na vas ali užaljena ! Glejte, želim se držati Gospodovega nauka, za ljudi je potrebno moliti, da si vsak dan odpustimo in se blagoslavljamo. Tudi vi odpustite meni, kar koli sem vas nehote prizadela, namen sem imela, da ne bi nikogar v življenju prizadela ali prizadevala, ampak človek ima svoje slabosti in napake.

            Lepo je, da ste povedali svoje mišljenje, jaz svoje in gospod Miro, ki je izobražen v teologiji tudi.
            Molim za vse nas na tej internetni strani, tudi za vas. Želim vam, da vam Gospod podeli, tisto kar Ga prosite.

            Pozabimo razprtije, ker se to ne spodobi za kristjane in pojdimo veselo v novo jutro. Gospod Janez , ne odnehati, Gospod ima za vsakega človeka načrt in pomoč, tako ima tudi za vas.
            Hvala za vse , želim, da bi vam Gospod dal svoj mir in blagoslove! Vse dobro!

  15. Janez says:

    Domovina: Napetosti med tradicionalnejšimi in liberalnejšimi krogi v Katoliški cerkvi

    Domovina: Andreja Barat 11. avgusta 2019 ob 8:55

    Domovina: Andreja Barat 11. avgusta 2019 ob 8:55
    Napetosti med tradicionalnejšimi in liberalnejšimi krogi v Katoliški cerkvi
    Že star pregovor pravi, da božji mlini meljejo počasi in to velja tudi za cerkvene mline. Vseeno pa je v zadnjih letih, v obdobju papeža Frančiška, videti, da so mlini le začeli mleti malo hitreje. Medtem, ko so mnogi skoraj olajšano zavzdihnili: »Končno!«, drugi niso zadovoljni. Pred leti preminuli kardinal Martini je dejal, da je Cerkev 200 let za časom in da bo potrebno odstraniti veliko pepela, da bomo spet prišli do žerjavice in »prižgali« svet. Istočasno pa nekateri vsako novost in vsak odmik od poznanega okličejo za herezijo in razpad katolištva.
    So tradicionalisti morda podobni starejšemu sinu iz Jezusove prilike, ki ne more sprejeti očetovega velikodušnega srca? Ali pa so morda liberalci podobni mlajšemu sinu, ki se mu zdi, da lahko dragoceno očetovo dediščino zapravi za lahkoživo življenje? Kaj pa o vsem skupaj pravi Oče, ki je v bistvu edini merodajen?
    Razhajanja … Teme na katerih se ta dva tabora največkrat razhajata, so različne (odnos do avtoritete, različnosti, ločencev, duhovništva, zakona, spolne morale, kontracepcije, lgbt skupnosti …). Vse od objave dokumenta Amoris laetitia se oglašajo tradicionalisti in se spotikajo ob nekaj vrstic iz papeževe apostolske spodbude, čeprav je bilo večkrat poudarjeno, da ne gre za spremembo nauka, ampak zgolj za spremembo tona in načina, s katerim Cerkev nagovarja kristjane, ki jim v življenju ni uspelo v polnosti udejanjiti katoliške morale. V zadnjem času je veliko kritik deležna tudi tako imenovana Amazonska sinoda, ki se še niti ni zgodila … Pripravljalni dokument se zdi nekaterim sporen (ali celo heretičen), ker daje na mizo sinode teme kot so celibat, ekologija, politika … Tukaj se lahko upravičeno vprašamo, kakšno zaupanje v Svetega Duha imajo kritiki, če se jim zdi, da o nekaterih temah škofje niti razpravljati oziroma študirati in proučevati ne bi smeli!?
    V zadnjih tednih burijo duhove tudi kadrovske in statutne spremembe na Papeškem inštitutu Janeza Pavla II. Inštitut, ustanovljen v začetku osemdesetih let, je imel namen poglabljati pomen družine in zakona ter usposabljati kvalitetne kadre, ki bi svetu posredovali krščanske družinske vrednote. To poslanstvo je inštitut tudi opravljal, je pa bil v zadnjih letih deležen očitkov, da obravnava družinsko in zakonsko dinamiko preveč konservativno in predvsem z vidika moralne teologije. Nova usmeritev pa naj bi inštitut usmerila k bolj celostni obravnavi. Tako vsaj razloge za spremembe pojasnjujejo iz papeževe pisarne. Odzivi so seveda burni, čas pa bo najbrž stvari pokazal v bolj jasni luči …
    Gotovo pa je h kritikam (vsaj nekaterim) pripomogla tudi prenova kurije pod novim papežem, ki je pometla kar nekaj visokih glav. Dandanes pač ni preveč higienično braniti svojih privilegijev in ugleda, zato pa je toliko bolj priročno sebe narediti za branitelja »prave vere« pred heretičnim papežem. Gre torej za malomeščanske vatikanske spletke in kaprice posameznikov od katerih so morda mnogi že davno izgubili stik z realnostjo? Ali pa za resnični spopad okoli resnic katoliške vere? Pri vsem tem ne gre spregledati, da so zgornje teme, okoli katerih se lomijo kopja, seveda pomembne, nikakor pa ne sodijo med temelje krščanske vere in tudi tekom zgodovine se je cerkveni nauk glede njih spreminjal in razvijal

    Ideološke teme?
    Pri vsem tem ne gre spregledati, da so zgornje teme, okoli katerih se lomijo kopja, seveda pomembne, nikakor pa ne sodijo med temelje krščanske vere in tudi tekom zgodovine se je cerkveni nauk glede njih spreminjal in razvijal. Zato je izjemno pomembno, da te teme ne postanejo srčika naše vere. Tudi ne smemo zaiti v past, da bi na ta vprašanja gledali izključno v luči moralne teologije. Ta ni in ne sme biti središče niti naše vere niti teologije.

    Moralna teologija je orodje in pomoč za boljše, bolj vredno krščansko življenje, ni in ne sme pa biti točka, kjer pade ali stoji naša vera. Zato iz teh vprašanj in odgovorov nanje ne smemo delati ideologije, da ne bomo postali kot farizeji, ki so se spotikali nad Jezusom, ker je v soboto ozdravil bolnega.

    »Naš« papež
    Videti je, da smo danes spet priča delitvam, s katerimi se je pri Korinčanih moral ukvarjati že sveti Pavel, ko so nekateri trdili: »Jaz sem Pavlov, jaz Apolov, jaz Kefov, jaz pa Kristusov.« (1 Kor 1,10-17) Tisti, ki se jim zdi papež Frančišek premalo tradicionalen, se radi sklicujejo na papeža Janeza Pavla II. Pri tem pa pozabljajo na to, da je bil tudi on, v svojem dolgem pontifikatu, v nekaterih obdobjih in temah, veliko pred svojim časom in niti najmanj konservativen.

    Mnogi bi pod svoj idejni plašč nadvse radi vzeli tudi zaslužnega papeža Benedikta XVI., a ta ni preveč kooperativen, saj ob večini priložnosti, ko se javno oglasi, izraža edinost z aktualnim papežem. Podpoglavje je Pij X., ki so ga skrajni tradicionalisti naredili že skorajda za svojo ikono.

    Papež Frančišek je v Cerkev nedvomno prinesel svež veter in spremembe. Z njim so nova krila dobili liberalni krogi. Že to, da je prvi neevropski papež v zgodovini novega veka, je novost. Prinaša nov način komunikacije tako z vernimi kot nevernimi. Požvižga se na zunanja znamenja časti. Živi skromno in spoštuje druge. Nedavno je spremenil celo stoletni prevod molitve Očenaš. Po novi verziji ni Bog tisti, ki nas pelje v skušnjavo, ampak tisti, ki nam pomaga, da ne pademo v skušnjavo. Povsem nova paradigma. Ali papež spreminja bistvo krščanske vere, ali pa je z osrednje krščanske molitve samo odpihnil heretični prah stoletij, ki nam Boga slika kot paznika, ki nam nastavlja pasti in ne kot ljubečega Očeta, o kakršnem nam je govoril Jezus? Ali papež spreminja bistvo krščanske vere, ali pa je z osrednje krščanske molitve samo odpihnil heretični prah stoletij, ki nam Boga slika kot paznika, ki nam nastavlja pasti in ne kot ljubečega Očeta, o kakršnem nam je govoril Jezus? Cerkev mora spet dobiti zaupanje med verniki in ljudmi ter vse narediti, da se bodo verniki vrnili v Naročje Svete Cerkve! Zaradi tega, ker je Cerkev sveta, apostolska, misijonarska, prostor Ljubezni, Miru, Dobrote, Usmiljenja, Odšpuščanja, Odrešenja, ki prinaša med vse ljudi Božje kraljestvo!

    Eden od temeljev katoliške vere …… je papeštvo. Je ena od prvin katolištva in je bilo skozi stoletja garant prave vere. Zato ni mogoče mimo vtisa, da gre pri ostrih kritikah papeža tudi za veliko napuha in nepokorščine nasprotnikov. Ali res tako cenimo sebe, svoj intelekt, svoje razsvetljenje, da trdimo, da ta papež nima prav, da seka čisto mimo? Ali je morda Sveti Duh zaspal, da nam ne bi govoril po papežu Frančišku, če nam je govoril po prejšnjih papežih? Ali pa smo mi zakrknili svoja srca in nočemo slišati njegovega glasu? Prej je glavne smernice vlekel Janez Pavel II., zdaj pa jih pač papež Frančišek. Morda je v osemdesetih in devetdesetih svet potreboval Janeza Pavla II., danes pa potrebuje papeža Frančiška. Ecclesia semper Reformanda ali cerkev se nenehno spreminja in posodablja!

    Cerkev kot bolnišnica ali kot carinarnica?
    Vsa trenja med katoliškimi tradicionalisti in liberalci padejo na zgornjem vprašanju. Kaj je Cerkev? Kakšno vlogo ji je Bog namenil na Zemlji? Jezus nam je na to vprašanje zelo jasno odgovoril, ko je rekel, da ni prišel klicat pravičnih ampak grešnike in da zdravnika ne potrebujejo zdravi, ampak bolni (Mr 2,17). Seveda je res, da tudi v bolnišnici veljajo neka pravila in človek, ki želi ozdraveti (od slabosti in greha) mora slediti navodilom. Vendar pa ta nikoli ne smejo postati sama sebi namen, ne glede na to, kako zelo pomembna se nam zdijo in ne glede na to, da veljajo že stoletja. Če vzamemo primer iz družinskega življenja: majhen otrok ne sme sam preko ceste, večji otrok morda rabi občasen opomin k previdnosti, odrasel človek pa mora biti sposoben sam presoditi, kdaj lahko gre.

    Nihče od nas se ne bo zveličal zgolj zato, ker pridno izpolnjuje zapovedi. Tudi ne zato, ker za vsako ceno brani del nauka in ga postavlja nad temelje krščanske vere. Zveličali se bomo zaradi Božje milosti. In ta v nas naredi tako spremembo, da bomo začeli izpolnjevati tudi zapovedi. Da pa skupina ljudi, ki išče (verjetno nezavedno) lastno zasluženje in pozablja na to, da je že to, da imajo temelje in možnosti, da lahko živijo točno po zapovedih, velika milost in ne samo njihova zasluga, drugim (ki morda tega niso imeli) zapira vrata k milosti, pa gotovo ni Božje delo in pomeni veliko nezaupanje v Boga in njegove načrte. Svet je lačen Kristusa. Narodi in množice hrepenijo po njegovi besedi, usmiljenju, odrešenju. Ali nismo naredili iz Očetove hiše, kjer je vsega v izobilju za vsakogar, tržnice, kjer dobijo milost le tisti, ki zadostijo merilom? Ali ne zaupamo več Njemu, ki spreminja srca in pravi grešnici: »Pojdi in ne greši več«? Bilo bi namreč skrajno neprijetno, če bi v svojem zemeljskem življenju natančno izpolnili vse zapovedi in pravila, ob koncu časov pa bi slišali to, kar so slišali farizeji: »Cestninarji in nečistnice pojdejo pred vami v Božje kraljestvo…« (Mt 21,31)

    Domovina: Mnenje bralke Helena 11. avgusta 2019 ob 20:34 At 20:34
    Vam priporočam, da preberete knjigo p. Metoda Benedika: Papeži od Petra do Janeza Pavla II., Mohorjeva družba, Celje 1989 (dopolnjena izdaja 1996).

    Potem boste mogoče malo manj kritični do sedanjega papeža. Jaz sem pri branju te knjige dokončno razumela, da je Cerkev Božja, ne cerkvena ustanova. In tudi Jezusove besede: Jaz bom z vami do konca sveta … II. vatikanski koncil sem doživela kot najstnica in spominjam se ga izjemno pozitivno. Prebudil je v nas – takrat mladih – zanimanje za Kristusa in vero.
    Komur pa ustreza tradicionalizem, mu pa tudi nihče ne brani, da se ga drži. Spominjam se ene stare tete, ki je bila izjemno “po starem” pobožna in je bila čudovita ženska. Za razliko od moškega v soseščini, ki je bil vsak dan pri sv. maši, doma so molili 3x na dan, zvečer obvezno rožni venec – kako je bil pa ta človek hudoben, pa tudi vsi sosedje vemo. II. vatikanski koncil je predvsem poudaril, da je treba slediti Kristusovi zapovedi ljubezni. Tako, kot je povedal Jezus: “Ne tisti, ki mi pravi gospod, gospod – ampak tisti, ki mojo besedo spolnjuje , tisti je moj učenec.” In še: “Ne sodite, da ne boste sojeni…” Velja tudi za tiste, ki pametujejo, kako bi moral ravnati papež Frančišek in ga obsojajo. Sploh pa, kot tradicionalisti, bi morali brezpogojno verjeti vsaki njegovi besedi – razmišljanje s svojo glavo in presojanje besed je vendar za liberalce … Vsak naj svojo vero izraža tako, kot se mu zdi prav. Eni bolj konzervativno, eni pa malo manj. Sodba pa je v Božjih rokah, ne v človeških.

    Molimo Boga, da bomo z Njegovo Milostjo in po Naukih Svetega Duha prav delali in ravnali in nikoli ne zgrešili Poti, ki Vodi k Jezusu Odrešeniku! Božja Pomoč Ostan z Nami vsemi!

  16. Hvala says:

    UBOŽEC IZ NAZARETA

    Vsekakor ob branju evangelijev ugotavljamo, da je Jezus
    uporabljal Sveto pismo samozavestno in sproščeno ter z enako usposobljenostjo
    kakor učitelji, ki so bili bolj izkušeni v
    postavi. Kje ga je študiral?
    Ubožec iz Nazareta ni delal religijske kariere, kakor jo
    je pozneje Savel iz Tarza ob nogah Gamaliela, od katerega je
    prejel akademsko stopnjo, ki mu je bila podeljena z dejanjem,
    označenim kot semihá ali polaganje rok. Tisti, ki so hoteli
    opravljati vidne službe v civilni družbi ali v levitski strukturi,
    so hodili v rabinske šole. Toda Ubožec iz Nazareta ni težil
    k takšnim vlogam niti ni imel rabinskega poklica, tako da si
    ni prizadeval za akademsko pripravo niti ni gojil odnosov z
    duhovniškim razredom. Bil je preprost laik, ki so ga imeli visoki
    dostojanstveniki v prestolnici za nevedneža s severa in za
    človeka, ki vtika svoj nos v stvari, na katere se ne spozna in
    ga ne zadevajo (Ignacio Larranaga).

    https://sv-jozef-maribor.si/images/knjige/Ubozec_iz_Nazareta.pdf

    Tako kot je bilo pred 2000 leti, tako je danes. Ljudje ocenjuje človeka po zunanjosti, po izobrazbi, po premoženju, po ugledi. Jezusa so ocenjevali in komentirali. imeli so ga za nevedneža , čudili so se, in govorili: Ali ni to tesarjev sin? , itd,: V srce človeka pa ne vidi nihče razen Boga.

    Tako kot opisuje Ignacio; Bogu se je resnično posrečilo postaviti na glavo vse naše človeške verjetnostne izračune. Tako je tudi danes, ljudje delamo verjetnostne izračune in kalkuliramo s svojimi možgani, Gospod pa ima svoj načrt in Modrost.

  17. Janez says:

    ČLOVEKU JE POTREBNO POLEG SLUŽENJA IN DELA TUDI GOREČA MOLITEV, VERA, TIŠINA IN DUHOVNOST
    Če se nenehno borite s temnimi mislimi, strahovi in bojaznimi, pesimističnimi pričakovanji
    če nenehno negativno razmišljate ali se smilite sami sebi,
    kot da ste najnesrečnejše bitje na svetu, potem lahko celo zbolite in boste žalostni in depresivni zase in za druge.
    Dobite lahko glavobol, ne morete jesti in ne morete dobro spati ter funkcionirati med ljudmi in normalno delati.
    Na živce greste vsem v oklici tako zelo, da tudi vaši sosedje lahko postanejo zlovoljni in nervozni,
    kar je negativno in nalezljivo tudi za druge ljudi v vaši okolici.
    Zato vse svoje skrbi in strahove ter slabo voljo zaključite takoj v istem dnevu in skrbi
    ter strahove ne vlecite v naslednji dan, da začnete nov dan znova ter jih prenesite na Boga.
    Zakoni in družine ter znanstva z drugimi ljudmi okoli nas lahko zaradi vašega negativizma in pesimizma razpadejo,
    prijateljstva se prekinejo zaradi nesporazumov in jeze ter raznih zamer,
    ali prehitro izrečenih besed in krivičnih očitkov drugim.
    Poskušajte pobegniti iz vsega tega in se rešite takoj in zakoračitev v polje svetlobe, radosti in optimizma.
    Bog je Ljubezen, Usmiljenje, Dobrota in Odrešenje, ki nam hoče le dobro.
    Nehajte se doma premetavati na naslanjaču in se dolgočasiti ter prežvekovati razne brezplodne misli s seboj ter preigravati žalostne domislice ter se smiliti samemu sebi in obupovati!.
    Pojdite in naredite kaj dobrega, vzemite stvari v svoje roke, molite in služite ter pomagajte in Bog bo prišel k vam!
    Naredite spremembo in spreobrnite se v vedrega in dobrega kristjana, ki je Svetla Luč Dobrote in zato magnet za ljudi.
    Pojdite ven s prijatelji in popijte pijačo ali plavajte, posvetite se svojemu hobiju ali pa se odpravite na sprehod z znanci v naravo, prekopljite gredice in posadite rože in zelenjavo, očistite stanovanje in skuhajte kaj dobrega za koga.
    Fizična sprostitev vam bo prinesla mir, in mir bo prinesel boljšo voljo ter podvojeno moč optimizma,
    da se duh okrepča in da šesimizem oddide stran in vas napolni svetkloba Dobrote in Usmiljenja.
    Najprej pa potrebujete notranjo tišino, notranji mir,da boste zdravi, sveži in srečeni v življenju ter delali dobro ljudem.
    In prenehajte se ukvarjati sami s seboj; raje pomagajte drugim in pomagali boste sebi.
    Zmolite k Njemu in se pomirite. Pogovorite se z Njim. Naredite nekaj dobrega za druge in zase.
    Bodite veseli in polni Radosti, ko greste med ljudi, prinašajte jim Optimizem in Luč Upanja!
    DARUJTE JIM UPANJE, VESELJE IN NASMEH,
    da jim prinesete Božji Mir in Toplo Sonce Božjega Usmiljenja in Očetove Ljubezni. Amen.

    Phil Bosmans, belgijski duhovnik, pesnik in dobrotnik pomoči potrebnim(Bund ohne Namen). Že objavljeno in nekoliko dopolnjeno.

    Psalm 62,6: Le pri Bogu se umiri moja duša, kajti od njega je moje upanje.

  18. Hvala says:

    Stari Porfirij z gore Atos je nekoč svetoval obupani materi, katere odraščajoči otroci niso želeli sodelovati v nedeljski liturgiji:

    Nikoli jih v nič ne sili. Če jim želiš kaj povedati, jim povej z molitvijo. Otroci ne poslušajo z ušesi. Šele ko jih obsije Božja milost, začnejo poslušati, kar jim želimo povedati. V svoji molitvi povej Božji materi, kaj bi rad povedal njim, in ona sama jih bo usmerila k temu. Naj bo tvoja molitev ta duhovna nežnost, s katero obdajaš svojega otroka. Takšno nežnost on sprejema. Včasih se zgodi, da želimo otroka pobožati, on pa pobegne. Duhovne nežnosti pa se otroci nikoli ne branijo (Aleteia).

  19. Hvala says:

    VSI SE SAMO PRITOŽUJEJO -Upravičeno? Aleteia

    Vprašanje bralke

    Zadnje čase presenečena spremljam, kako znanci, sosedje in bližnji kritizirajo in nergajo, da je vse narobe. Sprašujem se, ali res tako slabo živimo.
    Elizabeta

    Odgovarja: Andreja Kastelic, Škofijska karitas Novo mesto
    Kritiziranje, negodovanje oziroma ustvarjanje vtisa, da je vse narobe, in iskanje krivcev za lastno nezadovoljno življenje je način shajanja, ki ga mnogi danes prevzamejo, ker ta preprosto dopušča, da so pasivni. Tako posamezniki ne prevzemajo odgovornosti za lastno življenje, ker so prepričani, da bi jim morala država zagotoviti boljše pogoje, da se jim nenehno dogajajo krivice, nihče jim ne pomaga ipd.

    Velikokrat pa posledice takšnih odločitev niso le lastna apatičnost in osebnostno nazadovanje, ampak te vplivajo tudi na druge, npr. nekdo, ki je v življenju doživel zlorabo, a travmatične izkušnje ni predelal, lahko sam postane tisti, ki rani druge. Torej nikakor ne smemo zanikati teže doživetih travm, vendar pa nas to ne razbremeni odgovornosti.
    Vsakdo od nas ima kakšno rano, ki nam je bila zadana v življenju, vendar pa smo odrasli odgovorni, kako bomo s temi ranami ravnali. Ali bomo dopustili, da se razbolijo, večajo in jih bomo celili le s sprenevedanjem ter se smilili sami sebi, ali pa bomo naredili vse, da se rane čim hitreje in čim bolj temeljito zacelijo, in se poskušali iz doživetega kaj naučiti.

    https://si.aleteia.org/2019/02/02/neprestano-nerganje-in-kritiziranje-res-tako-slabo-zivimo/

  20. Hvala says:

    Kako hitro nas zanese, da uporabimo svoje sposobnosti zase proti drugemu. Kako hitro s kritiko rušimo družino, skupnost, župnijo, Cerkev? Duh Babela je ves čas na delu. Upirati se mu moramo neprestano in seveda služiti drugemu, Božjemu duhu, ki ves čas deluje v korist skupnosti.

    Ne recimo torej, kakor graditelji Babela: »Dajmo …, naredimo si ime!« ampak Naredimo ime Kristusu in Njegovi Cerkvi, pripravimo mu pot, da bo lahko prišel do vsakega. Naj bo takšno, tudi naše delovanje. Da bo božje kraljestvo že med nami, da bomo na koncu tudi mi lahko sedli za mizo v božjem kraljestvu (Mirenski grad).

    http://www.mirenski-grad.si/it/node/1218

    • Miro says:

      Ja, res je. Zelo hitro se pustimo zapeljati duhu Babela in se tega dostikrat v svoji duhovni vznesenosti sploh ne zavedamo. Vendar nam BOŽJA BESEDA nenehno nastavlja ogledalo:

      »Kdo ti namreč more dati prednost? Kaj imaš, česar bi ne prejel? Če pa si prejel, kaj bi se ponašal, kakor bi ne prejel?«
      (1 Kor 4,7)

      Bogu hvala za božjo besedo, saj nas nenehno postavlja na realna tla. »To smo, kar smo pred Bogom – nič več in nič manj,« nas uči sv. Vincencij Paveljski. Veliko molimo, da bi se lahko z Božjo pomočjo lahko odprli duhu ponižnosti in poslušnosti po vzoru Preblažene Device Marije!

      Božje usmiljenje, tolažba in blagor vsem, ki so skesanega srca, zaupamo vate!
      Marija, Kraljica presvetega rožnega venca, prosi za nas!

  21. Miro says:

    GOSPOD JEZUS KRISTUS: MOJE MESO JE RESNIČNA JED IN MOJA KRI RESNIČNA PIJAČA … (Evangelij po Janezu)

    Priporočimo se Svetemu Duhu za razsvetljenje in pomoč pri uvajanju v globoke skrivnosti svete Evharistije. Pridi, Sveti Duh!

    Evharistija nam je ponujena
    pod podobo kruha in vina,
    da bi postala počelo in hrana
    celotnega krščanskega življenja.
    (Giacomo Biffi)

    Moje meso je resnična jed
    in moja kri resnična pijača.
    Kdor je moje meso in pije mojo kri,
    ostane v meni in jaz v njem.
    (Evangelij po Janezu)

    Evharistija je postavljena zato,
    da bi iz tujcev, razkropljenih
    in brezbrižnih drug do drugega,
    postali zedinjeni, enaki in prijatelji;
    dana nam je, da bi iz apatične,
    sebične množice ljudi, ki so razdeljeni
    in med seboj sovražni, postali resnično
    ljudstvo, verujoče in ljubeče,
    enega samega srca in ene same duše.
    (Pavel VI.)

    Iz knjige: Kruh, ki daje življenje; misli o evharistiji, zbral Wilhelm Mühs.

    Božje usmiljenje, neizmerno v zakramentu evharistije in duhovništva, zaupamo vate!

  22. Janez says:

    MOLITEV K SVETEMU DUHU (sv. Avguštin)
    Pridi v mene, Sveti Duh,
    Duh modrosti:
    podari mi notranje oči in ušesa,
    da me ne bodo vezala
    na materialne stvari,
    ampak vedno iskala duhovno realnost.
    Pridi v mene, Sveti Duh,
    Duh ljubezni: dolivaj vedno več
    prave ljubezni v moje srce.
    Pridi v mene, Sveti Duh,
    Duh resnice: dovoli mi,
    da dosežem spoznanje resnice
    v vsej njeni polnosti.
    Pridi v mene, Sveti Duh,
    živa voda, ki priteka iz gore
    za večno življenje:
    daj mi milost, da pridem k tebi
    občudovat obraz Očeta
    v življenje in radost brez konca.
    Amen.

    Hvala Ti Gospod za vse kar si nam daroval. Božja Ljubezen in Usmiljenje vate zaupamo!

  23. Janezj says:

    POTREBUJEM TE JEZUS MOJ GOSPOD
    Resnično potrebujem Nekoga,
    ki se ne bo izmikal problemom tega sveta.
    Nekoga, ki bo spravil bogate z revnimi,
    ki bo dal državnikom modrost in blagoslov, da ne bo na svetu vojn in trpljenja ter revščine in lakote,
    ki ne bo presojal ljudi po družbenemu položaju, bogastvu, znanju, barvi kože in inteligenci,
    ki se ne bo zanimal samo za mogočne, zvite in prekanjene mogočneže v politiki in gospodarstvu,
    ki bo v pravem trenutku brez ovinkov povedal Resnico in Pravico komurkoli na Zemlji,
    ki bo kazal vsem Ljudem brez razlik Pot k Miru, Ljubezni in Odpuščanju in ki bo Kažipot vsem Ljudem,
    ki se bozavzel za revne, bolne, osamljene, lačne, revne in tudi Zame,
    ki mi bo pomagal, da bom razumel druge in samega sebe,
    ki me bo usposobil za Strpnost do drugačnih, pomoč revnim in bolnim
    ter za Ljubezen do Ljudi in drugih živih bitij in neživih Stvari v Stvarstvu,
    ki me bo rešil zaskrbljenosti, strahu, tesnobe in pred nasprotniki,
    ki me bo potreboval in uporabil v Svojem Načrtu, da bom na strani Rešitev in ne Problemov,
    ki mi bo vse odpustil in nikoli nič očital,
    ki mi bo dal jasen odgovor ko ga bom iskal in prosil za pomoč v odločilnih trenutkih ,
    ki mi bo pomagal, da bom iskal in našel smisel mojemu življenju,
    kateremu se bom posvetil tako, da bom hodil po Njegovi Poti Evangelija,
    in ki mi bo pomagal, da bom dober človek in dober kristjan.
    Potrebujem Te Jezus, pridi k nam Gospod in nas blagoslovi.
    Amen.

    Molitev Prihajam k Tebi. Že objavljeno.

    Božja Ljubezen, Milost in Dobrita vate zaupamo! Pridi k nam Gospod in nas blagoslovi!

  24. Janez says:

    MOLITEV PROTI IZKORIŠČANJU DELAVCEV IN PREKARNOSTI
    Sodobno izkoriščanje in prekarnost delavcev ter brezposelnost so sramota za državo ter za delodajalce v EU in pri nas, ki ne poznajo osnov etike in morale, sramota za evropske in slovenske politike, ki še do zdaj niso pripravili ustreznih podlag za radikalne spremembe na področju sociale in zaščite delavcev, in ne nazadnje tudi sramota za civilno družbo, ker se odločno ne upremo nespoštovanju dela in neizprosnemu izkoriščanju delavcev. Veliko je izgorelih, brezposelnih, revnih in bolnih, poleg tega je koronavirus prisilil nekatere delodajalce, da so zaprli vrata in odpustili delavce. Veliko je obolelih in breposelnih! Pomagaj nam Gospod prosim! Razsvetli nas in pošlji Svetega Duha med nas, da bodo delodajalci spregledali, da morajo dobro voditi posle, organizirati poslovanje in plačevati plače in prispevke delavcem ter da bodi delavci in ljudje spet spoštovani! Pomagaj politikokm in državnikom, da biodo modro in pametno vodili državo in poskrbeli za državljane in državo!

    Država skuša pomagati s finančno podporo delodajalcem, da ne bi odpuščali delavcev. Marsikdo se še spomni časov, ko je bilo vsako delo cenjeno, spoštovano in tudi plačano. Vse se spremeni, ko dobiček postane edina vrednota.« Boga in krščansko etiko spoštovanja Človeka je v tem podivjanem kapitalizmu nadomestil/zamenjal Mamon pohlepa in miselnost mogočnežev, da je Denar Sveta Vladar. Bog vse vidi in vse ve, nihče ne bo skril in zanikal, kaj je počel v Življenju do sočloveka. Država mora bolj odločno ukrepati in zaščititi z zakonodajo ter raznimi nadzori delodajalcev zaposlene delavce, ki pošteno in požrtvovalno ter pridno delajo za preživetje družin. Brez delavcev pa se ne zgodi nikjer nič, saj so brez delavcev prazne tovarne in delovna mesta, kjer delajo. Molimo k svetemu Jožefu in k Gospodu Jezusu, da se bodo stvari z Božjo Pomočjom uredile:

    Dobri Jezus, prosimo te za politike, ki krojijo naš vsakdan.
    Daj, prosim, da bodo delali pošteno in odgovorno za blagor vseh ljudi v naši državi.
    Nakloni jim Modrost in Moč ter Pomagaj jim,
    da bodo v dneh ko imamo probleme s koronavirusom sprejemali dobre ukrepe in odločitve!
    Prosimo te tudi za delavce, da bodo imeli dobre zdravstvene in delovne pogoje.
    Daj prosim, da bodo delavci dovolj zaslužili zase in za družine in da ne bo revščine.
    Ohranjaj jim ustvarjalnost in zdravje pri delu in da ne bodo izkoriščani od delodajalcev.
    Daj, da bodo imeli ljudje službo in bodo lahko s svojim delom preživeli sebe in svoje družine.
    Prosimo te za tudi za naše kmete in obrtnike. Te, ki pridelujejo hrano, da je bo dovolj za vse.
    Ohranjaj jim delavnost in iznajdljivost v obrtnih delavnicah, drugih delavnicah in na kmetijah.
    Nam pa daj, da bomo delavce, obrtnike, podjetnike in kmete ter druge, ki delajo, cenili in spoštovali.
    Prosimo te tudi za otroke in mlade ter starejše, da jim bo lepo
    in bodo imeli perspektivo in dobre pogoje za kariero, delo in življenje v naši domovini.
    Daj, da bodo v naših družinah ljubeči in dobri odnosi med družinskimi člani
    in da bodo naši otroci odraščali v poštene in odgovorne ljudi.
    Pomagaj nam, da ohranjamo vero v Boga, pravičnost,
    dobroto, strpnost in poštenost v vsakdanjih, drobnih stvareh.
    Prosim razsvetli delodajalce in politike, da bodo dobro in pravično vodili državo, podjetja in ustanove
    in da bodo delo in posle dobro organizirali, ter dobro in uspešno poslovali;
    delavce pa navdihni, da bodo zavzeto in pošteno delali za svojo plačo
    in imeli dovolj dohodka za preživljanje sebe in svojih družin.
    Amen.
    Janez AKA Dichter Hansi

    Sveti Jožef prosimo te pomagaj nam, da bodo ljudje imeli kruh in delo in da ne bo brezposelnih, lačnih, bolnih in revnih ljudi na svetu! Gospod Bog prosim zaščiti delavce, da bodo delali toliko, kot fizično in zdravstveno zmorejo in za kolikor so zadolženi in plačani. Gospod prosim usliši prošnje zgaranih in izgorelih ter obolelih delavcev, da jim ne bo delodajalec prekomerno nalagal dela in obveznosti v službi; naj delodajalec tako bolje organizira delo, da bodo lahko vse naredili, kar zmorejo fizično in zdravstveno; pa tudi bolj poskrbi za varstvo pri delu, motiviranje in dobro vodenje zaposlenih, da bodo z manj naporov več naredili in dobro zaslužili zase in za preživljenja svojih družin. Gospod pomagaj nam, da bodo ljudje imeli službe in delali brez bojazni pred mobingom, stresom, izkoriščanjem delodajalcev in da bi delali brez plačila plač in socianih prispevkov in bili brezpravni brez vseh zakonskih pravic. Gospod prosim Te pomagaj nam, da bomo s Tvojo Pomočjo kmalu našli ustrezna cepiva in zdravila proti koronavirusu in da se bo po Tvoji Dobroti in Usmiljenju v državi in v svetu spet vse uredilo in postavilo na svoje mesto! Amen.

    Tvoja je Oblast in Slava Vekomaj! Božje Usmiljenje Vate zaupamo! Janez

  25. Janez says:

    KONFLIKT LAHKO Z DIALOGOM IN SPOŠTLJIVOSTJO NUDI STARŠEM IN NAJSTNIKOM NOVE PRILOŽNOSTI ZA BOLJŠE ODNOSE V DRUŽINI

    Ne morete pričakovati, da bo vaš najstnik spoštoval vas ali vaša pravila, če mu vi ne izkazujete iskreno vsega spoštovanja in ljubezni ter zaupanja kot starš in vzgojitelj. Pomembno je, da spoštujete nenavadno razmišljanje najstnika, tudi če se ne strinjate z njim, saj šele odrašča in pridobiva razne izkušnje. Njegovo stališče je morda kratkoročno,egocentrično ali pa samo napačno,vendar se bo on zanj boril, kolikor jemogoče. Vaš odziv na njegov pogled mora biti spoštljiv in ne nasprotujoč, razumeti morate drugačno mišljenje, saj otrok odrašča in še ni formirana osebnost in dela tudi napake. Čeprav se njegova situacija ne sklada zvašimi pravili in je to pomembna stvar, ki je povezana z moralo ali z značajem, je prav, da rečete: »Razumem te, vendar se s tabo ne strinjam, zato ne bova šla potej poti. Poskusiva se še naprej pogovarjati o tem, da bom bolje razumel zakaj se tako počutiš.«Sprememba pride iz odnosa. Če medkonfliktom nenapnemo ušes, je zelo težko,če ne celo nemogoče, da bi se zgodila pozitivna sprememba. Bolj kot vse drugo, se trudim,da so linije v komunikaciji vedno odprte in da odnosi ostanejo neokrnjeni.Če gre za manjšo stvar,kjer se lahko vdam brez kompromisa, to tudi storim zato,da najstniki vedo, da jih poslušam. Ne želim,da bi mladi mislili, da jih neprestano podcenjujem ali pada imam gluha ušesaza njihov način razmišljanja. Oni morajo vedeti, da razumem njihove skrbi, da me skrbi za otroka, da mu hočem vse dobro, kajti če tega ni, nas bodo preslepili in prenehali govoriti ali pa bodo poskusili druge taktike,kot naprimer besnenje in izražanje jeze skozi odklonilno in trmato uporniško obnašanje, s čimer nič ne dosežemo.
    Konflikt lahko predstavlja čudovito priložnost za utrjevanje vaših vrednot in prepričanj na strpen in razumevajoč način. Vse stvari, o katerih ste doslej poučevali svojega otroka, so sedaj v središču, saj morate svoje vrednote vključevati v življenjske situacije. Morda se z njimi ne bo strinjal, lahko pa je to nek začetek. Ve da ima dom in starše, kamor se lahko vedno obrne in po pomoč. V,e da ga starši ljubijo. Konflikt vam lahko da možnost, da bolje spoznate svojega otroka in premislite kako zgraditi odnos v odraščanju otroka. Včasih so se otroci skozi konflikt pripravljeni bolj odpreti in izraziti samega sebe. Bodite pozorni, da skozi konflikt ne zaprete vseh vrat, dovolite jim, da povedo,kako se počutijo in kaj mislijo ter zakaj. Mogoče bodo povedali stvari, ki jih v resnici ne mislijo ali pa vas bodo šokirali, vendar ne pojdite v protinapad. Vedno bodite razumevajoči in pozitivni do svojega otroka. Vsi smo že izrekli besede, za katere siželimo, da jih ne bi.

    Najstniki to storijo pogosteje, ker se še niso naučili nadzorovati svojih čustev.Zato poskušajte razumeti pomen, ki se skriva za besedami in bodite prizanesljivi do besed, kiso bile dejansko izrečene, morda prehitro in nepremišljeno v afektu. Konflikt vam lahko kot staršem pokaže, kje se motite. To, da priznate svojo napako in poveste svojemu otroku, da ste spremenili svoje mišljenje zaradi tega, kar je povedal, lahko zelo veliko pripomore k poglabljanju in iskrenosti odnosa ter medsebojnemu zaupanju. Videli bodo, da jih cenite kot samostojneposameznike. Če se motite, to tudi priznajte.Če veste, da imate prav, pa se ne predajte zavoljo miru, ampak ljubeče vztrajajte in dajte tihi zgled. Zapomnite si, da se vse pozitivne stvari, ki jih lahkoprinese konflikt, uničijo,če se prikrade nespoštovanje iz katerekoli strani. Zato ne sme priti do kričanja,žaljivk in loputanja z vrati. Takoj, ko se to zgodi, morate pogovor prekiniti, dokler se čustva ne umirijo. Znanje glede ravnanja s konflikti, ki ga dobi od vas, bo potreboval skozivseživljenje. Svet odraslih bo od njega zahteval, da razreši stvari in konflikte z drugimi, zato mu morate dati podlago in tisto ogrodje, ki ga bo potreboval. Pokažite mu pot k pozitivnim odzivom na konflikt, saj bo tudi on nekega dne imel otroke.
    Predvsem pa molite in prosite Njega, da se stvari umirijo. Ohranjajte dober, zdrav odnos in naj bodo možnosti pogovora vedno odprte, tako boste rešili vsak konflikt, ki nastane v vaši družini. Pravilno odzivanje se začne z vero. Morate verjeti, da je Bog dovolj velik in Milosten ter dober, da»njim, ki ljubijo Boga, vse pripomore k dobremu«.

    Izvlečki iz prispevka na medmrežju Heartlight, Teksas, Mark Gregston, nastanitveni program za najstnike v stiski.

    Gospod prosimo Te, da pomagaš našim družinam, da bo v njih več molitve, sloge, odpušpčanja, razumevanja in ljubezni!

    MOLITEV STARŠEV ZA OTROKE
    Gospod, zaupal si nama otroke. Vsakega od njih si ustvaril po svoje in vsak naju na svoj način potrebuje.
    Toda, Gospod, imava vsak svoj poklic in po napornem delu se jim je težko posvetiti. Čutiva nevarnost, da bi nanje stresala najino slabo voljo, ali da bi jih pustila brezbrižno letati okoli in bi se potem jezila, če bi zašli na kriva pota.
    Veva, Gospod, da naju najini otroci potrebujejo sproščena in odločna obenem. Potrebujejo očeta in mater, ki imata čas zanje in potrpljenje za vsakogar izmed njih, ki jih jemljeta resno tudi v malenkostih.
    Pokaži nama, Gospod, kdaj morava biti samo njim na voljo. Nočeva pozabiti, kaj sva kot otroka midva zahtevala od svojih staršev. Obvaruj naju oblastnosti. Daj, da močna roka, ki jo potrebujejo, ne postane trda.
    Gospod, ti veš, da jim pogosto dajeva slab zgled. Obvaruj naju domišljavosti, da bi hotela vedno veljati za nepogrešljiv vzor. Daj nama poguma, da bova vedno odkrito priznala svoje napake. Daj, da v naši družini beseda »odpuščanje« ne bo nekaj neznanega. Pomagaj otrokom, da se bodo naučili odpuščati tudi svojim staršem.

    MOLITEV MLADOSTNIKA ZA STARŠA IN DRUŽINO
    Gospod Bog, ti veš, da si včasih predstavljam zakonsko in družinsko življenje drugače kot moji starši. Na mnoga vprašanja ljubezni in vzgoje otrok gledamo jaz in moji vrstniki drugače in bolj sproščeno. Naši pogledi se nam zdijo boljši in pravilnejši kot prepričanje naših staršev.
    Toda prosim te, Gospod, pomagaj mi, da se bom brez predsodkov približal svojim staršem, da bom odkrit in iskren do njih in jih skušal vedno znova razumeti, čeprav so drugačnega mnenja kot jaz.
    Pomagaj mi, da ne bom vedno ponavljal pripomb na njihov račun, kot da bi bili na svetu samo zaradi mene. Z obzirnostjo in pripravljenostjo naj sprejmem tudi njihove nasvete.
    Daj mi moč in uvidevnost, da kaj pripomorem k temu, da bosta moj oče in mati našla dovolj časa zase, in da bi se njuna medsebojna ljubezen, kateri dolgujem življenje, ne bo ohladila po moji krivdi.
    Gospod prosim pomagaj nam, da se bomo iskreno spoštovali v družinah in imeli radi. Amen.

    Božje Usmiljenje in Božja Ljubezen Vate zaupamo!

  26. Miro says:

    KAKO SE JE MOŽ PRVIČ V ŽIVLJENJU NAUČIL ZDRAVAMARIJO IN SE ZAČEL ODPIRATI DELOVANJU BOŽJE MILOSTI

    Matjaž Puc je v knjižici Spreobrnjenje zapisal:

    »Nekega dne sem v neki cerkvi, v katero sem spet skrivaj vstopil, opazil Marijino podobo. Pod njo je bilo napisano nekako takole: ‘Marija še nobenemu ni odklonila njegove prošnje.’

    Priznam, da do takrat še nisem mislil na Marijo. Ker sem vero črpal zgolj iz Svetega pisma, sem imel do božje Matere bolj površen odnos. Vse moje misli so bile usmerjene h Kristusu, človeku-Bogu, ki daje grešnikom možnost, da postanejo odrešeni ljudje…

    Ko sem torej videl Marijino sliko in napis pod njo, me je nenadoma prešinilo: ‘Marija, to je rešitev!’

    Tisti dan sem se prvič v življenju naučil zdravamarijo. Ker sem že slišal za rožni venec, sem ga nekje kupil in začel redno moliti. Vsako molitev rožnega venca sem začel in končal z besedami: ‘Sveta Marija, prosim, usliši mojo veliko prošnjo, da pridem v Cerkev tvojega Sina!’

    Bila je pomlad in imel sem enaintrideset let. Milost se mi je počasi odpirala. Odkril sem Marijo, njeno češčenje in njeno ljubezen do grešnikov. Ne da bi drugi vedeli, sem si na samotnih izletih izbiral njena božja pota: Sveto goro, Brezje in Višarje. Hodil sem do cerkva peš in ves čas molil v duši zdravamarijo in druge kratke molitve, ki sem se jih že prej naučil.«

    Marijina največja želja je, da bi ljudi pripeljala k svojemu Sinu. Ker nam hoče pomagati, se zanima za nas, pri svojem Sinu prosi za nas in nas tudi opominja. Tiste, ki so velikodušni, vabi k zadoščevanju za grešnike in k darovanju žrtev za njihovo spreobrnjenje. Že pri prvem prikazanju v Fatimi, 13. maja 1917, je pastirčke vprašala, ali hočejo trpljenje, ki jim ga bo poslal Bog, prenašati v zadoščenje za grehe in kot prošnjo za spreobrnjenje grešnikov. V posvetilni molitvi ob obisku kipa fatimske Marije smo obljubili, da bomo radi zadoščevali Jezusovemu in Marijinemu Srcu za svoje grehe in za grehe našega naroda. Naše zaupanje v Marijino pomoč lepo izraža pesem: »Ljuba Mati milosti, upanje zgubljenim, luč rešilna si v temi, roka potopljenim.«

    Povzeto po: Nauči nas moliti, p. Anton Nadrah

    Marija, Kraljica presvetega rožnega venca, prosi za nas!

  27. Miro says:

    POSLANSTVO CERKVE JE, DA OZNANJUJE IN VZPOSTAVLJA SREDI VSEH NARODOV BOŽJE KRALJESTVO, KI GA JE ZAČEL JEZUS KRISTUS!

    Čeprav smo o tem na tej spletni strani že pisali, se zaradi nerazumevanja vloge in poslanstva Cerkve ponovno priporočimo Svetemu Duhu. Le Sveti Duh nam lahko pomaga, da bomo v Njegovi luči pravilno razumeli, kar izpovedujemo v veroizpovedi.

    Pridi, Sveti Duh, napolni srca svojih
    vernih in vžgi v njih ogenj svoje ljubezni.
    Pošlji svojega Duha in prerojeni bomo in
    prenovil boš obličje zemlje.

    Molimo! Bog naš Oče, Sveti Duh nas
    razsvetljuje in uči. Naj nam pomaga, da
    bomo v življenju spoznali, kaj je prav, in
    vselej radi sprejemali njegove spodbude.
    Po Kristusu našem Gospodu. Amen.

    VERUJEM … SVETO KATOLIŠKO CERKEV

    Kaj pomeni beseda Cerkev?
    Označuje ljudstvo, ki ga Bog sklicuje in zbira z vseh koncev sveta, da bi sestavljalo zbor tistih, ki po veri in krstu postanejo božji otroci, Kristusovi udje in tempelj Svetega Duha.

    Ali so druga imena in podobe s katerimi Sveto pismo nakazuje Cerkev?
    V Svetem pismu srečujemo celo vrsto podob, ki izražajo dopolnjujoče se vidike skrivnosti Cerkve. Stara zaveza daje prednost podobam v povezavi z božjim ljudstvom. Nova zaveza ima rajši podobe v povezavi s Kristusom kot glavo tega ljudstva, ki je njegovo telo. Prav tako ima rada podobe vzete iz pastirskega življenja (ovčji hlev, čreda, ovce), kmečkega življenja (polje, oljka, vinograd), prebivanja (bivališče, skala, tempelj), družinskega življenja (nevesta, mati, družina).

    Kakšen je izvor in dovršitev Cerkve?
    Cerkev najde izvor in dovršitev v večnem božjem načrtu. Bila je pripravljena v stari zavezi z izvolitvijo Izraela, znamenjem prihodnjega zbiranja vseh narodov. Utemeljena z besedami in dejanji Jezusa Kristusa je bila uresničena zlasti z njegovo odrešenjsko smrtjo in njegovim vstajenjem. Nato je bila razglašena kot odrešenjsko-zveličavna skrivnost z izlitjem Svetega Duha na binkošti. Dovršena bo ob koncu časov kot nebeški zbor vseh odkupljenih.

    Kakšno je poslanstvo Cerkve?
    Poslanstvo Cerkve je, da oznanjuje in vzpostavlja sredi vseh narodov božje kraljestvo, ki ga je začel Jezus Kristus. Cerkev je tu na zemlji kal in začetek tega odrešenjskega kraljestva.

    V kakšnem smislu je Cerkev skrivnost?
    Cerkev je skrivnost, kolikor je v njeni vidni stvarnosti navzoča in deluje duhovna, božja stvarnost, ki jo je mogoče videti samo z očmi vere.

    Kaj pomeni, da je Cerkev vesoljni zakrament odrešenja?
    Pomeni, da je znamenje in orodje za spravo in občestvo vsega človeštva z Bogom in za edinost vsega človeškega rodu.

    Cerkev: božje ljudstvo, Kristusovo telo, tempelj Svetega Duha

    Zakaj je Cerkev božje ljudstvo?
    Cerkev je božje ljudstvo, ker je Bog hotel ljudi posvečevati in zveličati ne ločeno, temveč jih je združil v eno samo ljudstvo, zbrano v edinosti Očeta in Sina in Svetega Duha.

    Katere so značilnosti božjega ljudstva?
    To ljudstvo, katerega član človek postane po veri v Kristusa in po krstu, ima za izvor Boga Očeta, za vladarja Jezusa Kristusa, odlikovano je z dostojanstvom in svobodo božjih otrok, za postavo ima novo zapoved ljubezni, njegovo poslanstvo je biti sol zemlje in luč sveta, za cilj ima božje kraljestvo, ki se je že začelo na zemlji.

    V kakšnem smislu je božje ljudstvo deležno trojne Kristusove službe, duhovnika, preroka in kralja?
    Božje ljudstvo je deležno Kristusove duhovniške službe, kolikor so krščeni posvečeni s Svetim Duhom, da darujejo duhovne daritve; deležno je njegove preroške službe, kolikor se z nadnaravnim verskim čutom neomahljivo oklepa vere, se vanjo poglablja in jo izpričuje; deležno je njegove kraljevske službe, ko posnema Jezusa Kristusa, ki je kot kralj vesoljstva postal služabnik vsem, zlasti ubogim in trpečim.

    V kakšnem smislu je Cerkev Kristusovo telo?
    Po Duhu umrli in vstali Kristus globoko zedinja se seboj svoje verne. Tako so verujoči v Kristusa, kolikor so z njim tesno povezani zlasti v evharistiji, združeni med seboj v ljubezni, ko sestavljajo eno samo telo, Cerkev, katere edinost se uresničuje v različnosti udov in nalog.

    Kdo je glava tega telesa?
    Kristus “je glava telesa, to je Cerkve” (Kol 1,18). Cerkev živi iz njega, po njem in zanj. Kristus in Cerkev sta torej “celotni Kristus” (sveti Avguštin); “Glava in udje so kakor ena sama skrivnostna (mistična) oseba” (sveti Tomaž Akvinski).

    Zakaj Cerkev imenujemo Kristusovo nevesto?
    Zato, ker je Gospod sam sebe označil kot “ženina” (Mr 2,19), ki je ljubil Cerkev in si jo je pridružil z večno zavezo. Kristus je dal zanjo sam sebe, da bi jo očistil s svojo krvjo in “jo posvetil” (Ef 5,26) ter naredil za rodovitno mater vseh božjih otrok. Medtem ko izraz “telo” opozarja na enoto “telesa” z udi, izraz “nevesta” poudarja razlikovanje obeh v osebnostnem odnosu.

    Zakaj pravimo, da je Cerkev tempelj Svetega Duha?
    Zato, ker je Sveti Duh ves v telesu, ki je Cerkev: v njegovi glavi in v njegovih udih; Sveti Duh gradi Cerkev v ljubezni z božjo besedo, zakramenti, krepostmi in karizmami.

    Kaj so karizme?
    Karizme so posebni darovi Svetega Duha, podeljeni posameznikom za blagor ljudi, za potrebe sveta in zlasti za graditev Cerkve. Samo cerkvenemu učiteljstvu pripada razločevanje karizem.

    Cerkev je ena, sveta, katoliška in apostolska

    Zakaj je Cerkev ena?
    Cerkev je ena, ker ima za izvor in vzor edinost enega samega Boga v Trojici oseb; za ustanovitelja in vladarja ima Jezusa Kristusa, ki vse zedinja v eno ljudstvo in eno telo; za dušo ima Svetega Duha, ki zedinja vse vernike v občestvu v Kristusu. Cerkev ima eno samo vero, eno samo zakramentalno življenje, eno samo apostolsko nasledstvo, eno samo upanje in isto ljubezen.

    Kje obstaja edina Kristusova Cerkev?
    Edina Kristusova Cerkev kot ustanovljena in urejena družba na svetu obstaja v (subsistit in) katoliški Cerkvi, katero vodijo Petrov naslednik in škofje, ki so v občestvu z njim. Samo po njej je mogoče doseči vso polnost zveličavnih sredstev, ker je Gospod zaupal vse dobrine nove zaveze samo zboru apostolov s Petrom na čelu.

    Kako naj gledamo na nekatoliške kristjane?
    V Cerkvah in cerkvenih skupnostih, ki so se ločile od polnega občestva s katoliško Cerkvijo, je mogoče najti veliko prvin posvečenja in resnice. Vsi ti darovi prihajajo od Kristusa in sami po sebi kličejo h katoliški edinosti. Udje teh Cerkva in skupnosti so utelešeni v Kristusa po krstu: zato jih priznavamo kot brate.

    Kako naj si prizadevamo za edinost kristjanov?
    Hrepenenje po obnovljeni edinosti med vsemi kristjani je Kristusov dar in klic Svetega Duha. Tiče se vse Cerkve in se udejanja s spreobrnjenjem srca, z molitvijo, medsebojnim bratskim poznanjem, s teološkim dialogom.

    V kakšnem smislu je Cerkev sveta?
    Cerkev je sveta, ker je najsvetejši Bog njen prazačetnik. Kristus je zanjo dal samega sebe, da bi jo posvetil ter jo napravil posvečujočo. Sveti Duh jo oživlja z ljubeznijo. V njej je polnost zveličavnih sredstev. Svetost je poklicanost vsakega njenega uda in je cilj vse njene dejavnosti. Cerkev ima v svoji notranjosti Devico Marijo in neštete svetnike kot vzornike in priprošnjike. Svetost Cerkve je izvir posvečenja njenih otrok, ki se tu na zemlji vsi priznavajo za grešnike in vedno potrebujejo spreobrnjenja in očiščevanja.

    Zakaj pravimo, da je Cerkev katoliška?
    Cerkev je katoliška, to je vesoljna, kolikor je v njej navzoč Kristus: “Kjer je Kristus Jezus, tam je katoliška Cerkev” (sveti Ignacij Antiohijski). Oznanja celoto in celovitost vere; nosi in oskrbuje polnost zveličavnih sredstev; poslana je v misijon vsem narodom vseh časov, kateri koli kulturi pripadajo.

    Ali je delna Cerkev katoliška?
    Katoliška je vsaka delna Cerkev (to je škofija ali eparhija), sestavljena iz skupnosti kristjanov, ki so povezani v občestvu vere in zakramentov s svojim škofom, posvečenim v apostolskem nasledstvu z rimskim škofom, ki “predseduje v ljubezni” (sveti Ignacij Antiohijski).

    Kdo pripada katoliški Cerkvi?
    Vsi ljudje na različne načine pripadajo ali so naravnani h katoliški edinosti božjega ljudstva. V katoliško Cerkev je popolnoma včlenjen tisti, ki je, obdarjen s Svetim Duhom, povezan z njo z vezmi veroizpovedi, zakramentov in cerkvenega vodstva ter občestva. Krščeni, ki ne uresničujejo v polnosti te katoliške edinosti, so v nekem, čeprav nepopolnem občestvu s katoliško Cerkvijo.

    V kakšnem razmerju je katoliška Cerkev do judovskega ljudstva?
    Katoliška Cerkev priznava svoje razmerje do judovskega ljudstva zaradi dejstva, da mu je Gospod, naš Bog najprej govoril. Judovskemu ljudstvu namreč “pripadajo posinovljenje in slava, zaveze in zakonodaja, bogoslužje in obljube; njihovi so očaki in iz njih izhaja po telesu Kristus” (Rim 9,5). V nasprotju z drugimi nekrščanskimi verstvi je judovska vera že odgovor na razodetje Boga v stari zavezi.

    Kakšna je povezava med katoliško Cerkvijo in nekrščanskimi verstvi?
    Obstaja povezava skupnega izvora in končnega cilja vsega človeškega rodu. Katoliška Cerkev priznava, da vse, kar je v drugih verstvih dobrega in resničnega, prihaja od Boga, je odsev njegove resnice, more pripravljati na sprejem evangelija in voditi k edinosti človeštva v Kristusovi Cerkvi.

    Kaj pomeni trditev: “Zunaj Cerkve ni zveličanja”?
    Ta trditev pomeni, da celotno odrešenje in zveličanje prihaja od Kristusa-glave po Cerkvi, ki je njegovo telo. Zato se ne morejo zveličati tisti, ki vedo, da je Kristus ustanovil Cerkev kot potrebno za zveličanje, pa bi vendarle ne hoteli vstopiti vanjo ali v njej vztrajati. Hkrati pa morejo po zaslugi Kristusa in njegove Cerkve doseči večno zveličanje tisti, ki brez lastne krivde ne poznajo Kristusovega evangelija in njegove Cerkve, a iščejo Boga z iskrenim srcem in skušajo pod vplivom milosti spolnjevati njegovo voljo, kakor jo spoznavajo po glasu vesti.

    Zakaj mora Cerkev oznanjati evangelij vsemu svetu?

    Zato, ker je Kristus naročil: “Pojdite torej in naredite vse narode za moje učence. Krščujte jih v imenu Očeta in Sina in Svetega Duha” (Mt 28,19). To Gospodovo misijonsko naročilo ima svoj izvir v večni ljubezni Boga, ki je poslal svojega Sina in svojega Duha, ker “hoče, da bi se vsi ljudje zveličali in prišli do spoznanja resnice” (1 Tim 2,4).

    Na kakšen način je Cerkev misijonarska?

    Cerkev, ki jo vodi Sveti Duh, nadaljuje v zgodovini poslanstvo Kristusa samega. Kristjani morajo zato vsem oznanjati veselo novico, ki jo je prinesel Kristus, ko hodijo po njegovi poti, pripravljeni žrtvovati tudi same sebe do mučeništva.

    Zakaj je Cerkev apostolska?
    Cerkev je apostolska po svojem izvoru, ker je sezidana na “temelju apostolov” (Ef 2,20); po svojem nauku, ki je apostolski; po svoji zgradbi, ker jo učijo, posvečujejo in vodijo do Kristusove vrnitve apostoli po škofih, ki so njihovi nasledniki, v občestvu s Petrovim naslednikom.

    V čem obstaja poslanstvo apostolov?
    Beseda apostol pomeni odposlanec. Jezus, Očetov Odposlanec, je poklical k sebi dvanajstere izmed svojih učencev in jih postavil za svoje apostole, ko je iz njih napravil izbrane priče svojega vstajenja in temelje svoje Cerkve. Dal jim je nalogo, da nadaljujejo njegovo poslanstvo, rekoč: “Kakor je Oče mene poslal, tudi jaz pošiljam vas” (Jn 20,21), ter obljubil, da bo z njimi do konca sveta.

    Kaj je apostolsko nasledstvo?
    Apostolsko nasledstvo je predajanje poslanstva in oblasti apostolov in njihovih naslednikov, škofov, z zakramentom svetega reda. Po tem predajanju naprej Cerkev ostaja v občestvu vere in življenja s svojim začetkom, medtem ko prek stoletij z razširjanjem Kristusovega kraljestva na zemlji ureja ves svoj apostolat.

    (vir: Kompendij KKC, 147-176)

    Kot že rečeno, smo v mesecu oktobru, ko se še bolj posvečamo molitvi: SVETEGA ROŽNEGA VENCA! V to čudovito molitev, h kateri nas kliče Devica Marija, vključimo tudi iskreno prošnjo, naj nam Sveti Duh pomaga, da bomo v Njegovi luči pravilno gledali na vlogo in poslanstvo Cerkve. Naj Sveti Duh prežene meglo in v naših srcih prižge ogenj ljubezni do naše matere Cerkve, katere glava je naš Gospod Jezus Kristus!

    Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!
    Marija, Kraljica presvetega rožnega venca, prosi za nas!

  28. Janez says:

    Molitev
    O Bog, poklical si sveto Mater Terezijo, da je z izredno ljubeznijo do ubogih odgovorila na ljubezen tvojega Sina. Daj nam, te prosimo, da bomo na njeno priprošnjo služili Kristusu v trpečih bratih in sestrah. Po našem Gospodu Jezusu Kristusu, tvojem Sinu, ki s teboj v občestvu Svetega Duha živi in kraljuje vekomaj. Amen

    Misijonarka ljubezni: to je bila Mati Terezija po imenu in v dejanju. Dajala je tako privlačen zgled, da je pritegnila k sebi mnogo ljudi, ki so bili pripravljeni vse zapustiti ter hoditi za Kristusom, navzočem v ubogih. Ta sestra, ki jo vsi poznamo kot mater ubogih, zapušča zgovoren zgled za vsakogar, za verujoče in neverujoče. Dela, ki jih je izvrševala, govorijo sama zase in kažejo ljudem našega časa oni vzvišeni smisel življenja, ki se pogosto zdi, da je na žalost izgubljen. Ponovno in ponovno je rada govorila: ‘Služimo ubogim, da bi služili življenju.’ Mati Terezija ni zamudila nobene priložnosti, da je na vse načine poudarjala ljubezen do življenja. V poslušnosti evangeliju je postala ‘usmiljeni Samarijan’ vsakomur, ki ga je srečala, vsakemu človeku v krizi, v trpljenju in ponižanju. Nekoč je Jezus spregovoril Materi Terezi: »Pošiljam te v temačno bedo revežev. Pojdi tja in bodi moja Luč«.

    TI SI ŽAREČE SONCE OČETOVE LJUBEZNI
    Križani in od mrtvih vstali Gospod,
    nauči nas spoprijemati se s preizkušnjami vsakdanjega življenja tako,
    da bomo živeli to življenje v vedno večji polnosti.
    Ti si ponižno in potrpežljivo sprejel poraze človeškega življenja,
    tudi muke svojega umiranja na križu.
    Pomagaj nam torej, da bomo bolečine in boje,
    ki nam jih prinaša sleherni dan znali vselej sprejemati kot priložnost,
    da rastemo in da postajamo vse bolj Tebi podobni Gospod. Naredi nas sposobne,
    da se z njimi spoprimemo trdno zaupajoč v tvojo pomoč.
    Nauči nas razumeti,da moremo do polnosti življenja priti edinole tako,
    da nenehno umiramo sami sebi in svojim sebičnim željam.
    Kajti s tabo bomo mogli vstati,samo če s teboj umiramo.
    Odslej naj nas nobena stvarne pogrezne v tolikšno trpljenje
    in v tako globoko žalost,da bi pozabili na radost tvojega vstajenja!
    Ti si žareče sonce Očetove ljubezni,
    ti si Upanje večno trajajoče sreče,
    ti si ogenj plameneče ljubezni.
    Jezusova radost naj bo naša moč,
    naj bo med nami vsemi trdna vez miru, edinosti in ljubezni. Amen.
    Molitev Matere Terezije

    Misli Matere Terezije o služenju drugim
    Človek je nerazumen, nelogičen in sebičen. NI POMEMBNO, IMEJ GA RAD!
    Če boš delal dobra dela, boš to pripisal svojim sebičnim ciljem. NI POMEMBNO, DELAJ DOBRA DELA!
    Če boš uresničeval svoje cilje, boš našel lažne prijatelje in iskrene nasprotnike. NI POMEMBNO, URESNIČUJ SVOJE CILJE!
    Dobra dela, ki jih delaš, bodo jutri pozabljena. NI POMEMBNO, DELAJ DOBRA DELA!
    Poštenost in iskrenost te naredita ranljivega. NI POMEMBNO, BODI ISKREN IN POŠTEN!
    To kar si leta in leta ustvarjal, se lahko v trenutku poruši. NI POMEMBNO, USTVARJAJ NAPREJ!
    Če pomagaš ljudem, se ti to lahko maščuje. NI POMEMBNO, POMAGAJ JIM NAPREJ!
    Ko daješ svetu najboljše od sebe, to lahko vrne z udarci. NI POMEMBNO, DAJ NAJBOLJŠE OD SEBE!

    Božje Usmiljenje vate zaupamo!

  29. Janez says:

    ROŽNI VENEC
    Rožni venec bi mogli imenovati Marijina pot. Kristusove skrivnosti so tudi skrivnosti Matere. Če napravimo besede nadangela Gabriela in sv. Elizabete v Zdravamariji za svoje, nas ta molitev spodbuja, da vedno znova iščemo pri Mariji – v njenem srcu “blagoslovljeni sad njenega telesa.” Zato radi molimo Rožni Venec.

    Lucija, fatimska vidkinja, je v svojem zadnjem spisu razmišlja o pomenu rožnega venca: »Vprašujem se: zakaj je Marija izbrala molitev rožnega venca in ne kakšne druge. Morda zato, ker je vsem najbolj dostopna, majhnim in velikim, modrim in nevednim, da z dobro voljo vsak dan darujejo Bogu ponižno molitev našega rožnega venca. Prav od začetka nas vodi k pomembnim Božjim skrivnostim odrešenjskega dela, ki ga je izvršil Jezus Kristus, naš Odrešenik. Vsi potrebujemo Marijino posredovanje pri Bogu. Sveti oče Janez Pavel II. je dejal: ‘Rožni venec je moja najljubša molitev.’Da, to je najlepša molitev, ki so nas jo naučila nebesa. Vodi k večjemu spoznavanju Boga in njegovega odrešenjskega dela v Kristusu«

    Papež Benedikt XVI. je v svoji homiliji zapisal: »V tej molitvi izgovarjamo besede angela, besede Svetega Duha, besede, ki jih nikakor niso izumili ljudje, besede, v katerih je zbrana celotna Izraelova zgodovina, zgodovina Boga z ljudmi. Novo pri rožnem vencu je dejansko samo to, da se pri teh besedah zadržujemo, da jih ponavljamo, kajti velike stvari s ponavljanjem nikoli ne postanejo dolgočasne. Samo nepomembne stvari potrebujejo spremembe za popestritev in jih je treba hitro nadomestiti s čim drugim. Kar je res veliko, postaja s ponavljanjem vedno večje. Pri tem pa tudi mi sami postajamo bogatejši in svobodnejši; v tej čudoviti molitvi se umirimo, ko stopamo v to velikost, ki nas sprejema vase. «

    Papež Frančišek se je o tej molitvi takole izrazil: »To je molitev, ki me spremlja že vse življenje. Je molitev preprostih ljudi, pa tudi svetnikov. Rožni venec je molitev mojega srca. Prepričan sem, da je rožni venec med kristjani najbolj priljubljena molitev. V njej premišljujemo Gospodovo življenje red Marijo. Rožni venec je molitev, ki jo lahko molimo tudi, ko smo utrujeni, in ki jo lahko vedno podarimo nekomu za kogar molimo.«

    Molimo radi Rožni Venec. Pri tem v molitvi namreč tudi mi sami postajamo bogatejši in svobodnejši in vse skrbi se porazgubijo; v tej čudoviti molitvi se umirimo, ko stopamo v to velikost, ki nas sprejema vase in premislimo vse v Božjem Miru. Ko se zadržujemo v takšnem premišljevanju, zremo skoz te besede kakor skoz okno na življenje Jezusa Kristusa, ne le zremo, ampak postajamo njegovi sodobniki. Jezus postaja naš sodobnik; skupaj z njim hodimo in on hodi z nami; njegova življenjska pot postaja naša in naša pot postaja njegova.

    Joseph Ratzinger, pridiga v Münchnu 1984

  30. Hvala says:

    KRISTUS VODI CERKEV (priloga v celoti- papež Benedikt XVI)
    ::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::
    KRISTUS JE NAJPREJ POJMOVAN KOT GLAVA CERKVE (prim , Kol 2,18-19 in Ef 4,25-16).
    ::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::
    TO POMENI DVOJE: PREDVSEM, DA JE VLADAR, VODITELJ, ODGOVORNI; KRISTUS VODI KRŠČANSKO SKUPNOST KOT NJEN POGLAVAR IN NJEN GOSPOD (prim, Kol 1,18):”ON JE GLAVA TELESA, TO JE CERKVE.
    :::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::
    DRUGI POMEN PA IZRAŽA, DA JE KRISTUS KAKOR GLAVA, KI OSKRBUJE IN OŽIVLJA VSE UDE TELESA, KATERIM JE PREDPOSTAVLJEN (po Kol 2,19) IN SE JE DEJANSO TREBA DRŽATI GLAVE, IZ KATERE SE VSE TELO HRANI IN POVEZUJE PO ČLENKIH IN SKLEPIH: KRISTUS NI SAMO NEKDO KI UKAZUJE, MARVEČ JE ORGANSKO POVEZAN Z NAMI, OD NJEGA PRIHAJA TTUDI MOČ IN PRAVILNO DELOVANJE.
    :::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

    V OBEH PRIMERIH VIDIMO, DA JE CERKEV PODREJENA KRISTUSU; IN SICER ZATO, DA BI SLEDILA NJEGOVEMU VIŠJEMU VODENJU- DESETIM ZAPOVEDIM- KAKOR TUDI ZATO, DA BI SPREJEMALA VSE OŽIVLJAJOČE VPLIVE, KI IZVIRAJO IZ NJEGA.
    :::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::
    V OBEH PRIMERIH VIDIMO, DA JE CERKEV PODREJENA KRISTUSU; IN SICER ZATO, DA BI SLEDILA NJEGOVEMU VIŠJEMU VODENJU- DESETIM ZAPOVEDIM- KAKOR TUDI ZATO, DA BI SPREJEMALA VSE OŽIVLJAJOČE VPLIVE, KI IZVIRAJO IZ NJEGA.

    NJEGOVE ZAPOVEDI NISO BESEDE ALI UKAZI, MARVEČ SO OŽIVLJAJOČA MOČ, KI IZHAJA IZ NJEGA IN NAM POMAGA.
    :::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

    VLADAR VESOLJA
    ::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::
    V DRUGEM POMENU PA JE KRISTUS PREDSTAVLJEN NE SAMO KOT GLAVA CERKVE, AMPAK TUDI KOT GLAVA NEBEŠKIH MOČI IN CELOTNA VESOLJA.
    TAKO BEREMO V PISMU KOLOŠANOM: “RAZOROŽIL JE VLADARSTVA IN OBLASTI IN JIH OČITNO POSTAVIL V ZASMEH. PODOBNO NAJDEMO V PISMU EFEŽANOM ZAPISANO, DA J BOG Z VSTAJENJEM POSTAVIL KRISTUSA NAD VSAKRŠNO VLADARSTVO IN OBLAST IN MOČ IN GOSPOSTVO IN VSKO IME, KI SE IMENUJE NE LE NA TEM SVETU AMPAJ TUDI V PRIHODNJEM. (1,21).
    :::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::.

    KRISTUS SE NI TREBA BATI NOBENEGA MOREBITNEGA TEKMECA, KER JE VZVIŠEN NAD VSAKRŠNO OBLIKO MOČI.

    EDINI ZMAGOVALEC
    :::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::
    ZA POGANSKI SVET , KI JE VEROVAL V SVET, POLN DUHOV, VEČINOMA NEVARNIH DUHOV, PRED KATERIM SE JE BILO TREBA BRANITI , JE BILA RESNIČNA OSVOBODITEV OZNANILO, DA JE BIL KRISTUS EDINI ZMAGOVALEC, IN DA SE ČLOVEK ZEDINJEN S KRISTUSOM NIMA NIKOGAR BATI. KRISTUS JE PANTOKRATOR , KATEREMU JE VSE PODVRŽENO.
    ::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

    SKRIVNOST RESNICE
    ::::::::::::::::::::::::::::::::::
    CERKEV NEVESTA( podrobno lahko preberete v prilogi)
    :::::::::::::::::::::::::::::::::

    Ljudje imamo ena usta in eno srce, in s temi usti in srcem molimo in prosimo Gospoda pomoči. S temi istimi usti in srcem naj ne prizadevamo Gospoda in Ga križamo, kajti strahoto ponižanja je pretrpel pred 2000 leti.

    https://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/clanek/58-4-Duhovnost-5

    • Miro says:

      Gospa Hvala, zahvaljujem se vam za posredovanje odličnega prispevka o Cerkvi, temelječega na Božji besedi. Hvala za vaše neutrudno prizadevanje, da bi resnica o našem Gospodu Jezusu Kristusu in Cerkvi našla pot do naših src. Molimo še naprej, da ne bi podlegali kritizerstvu in negodovanju nad Cerkvijo, pa tudi z namenom, da bi dvomljivci in tako imenovani “večni” nezadovoljneži nekoč vendarle dojeli, da naša mati Cerkev ni “na milost in nemilost” prepuščena človeškim grehom, ampak jo Sveti Duh vedno popelje naprej, tudi preko največjih, na videz nepremostljivih prepadov tega sveta!

    • Janez says:

      Še enkrat povzemam od patra Jarota, teologa:
      Jezus Kristus je edina in najvišja avtoriteta v Cerkvi. JEZUS SAM JE PREPUSTIL OBLIKOVANJE IN VODENJE SVOJE CERKVE SVETEMU DUHU, NAM PA ZAPUSTIL JASNA SPOROČILA:
      – naj se LJUDJE LJUBIMO med seboj kot nas je ljubil on in se na ta način izkažemo za njegove učence;
      – naj z EVHARISTIJO in ostalimi zakramenti nadaljujemo njegovo delo;
      – nekatere je posebej izbral za pastirje in jim zaupal svojo čredo;
      – naj v Božji besedi iščemo Očeta, Sveti Duh pa bo Besedo ohranjal;
      – naj njegovo izročilo ostane živo, naj se posreduje vsem rodovom;
      Vse to je Gospodova volja in le s celostnim življenjem po njej se kristjani lahko v polnosti združujemo z njim.

      Odlomek iz prispevka Jaro fejstbog

      Iz molitveniuka Družina 1982 sem včeraj na prosim za molitev povzel in dopolnil molitev, ki je bila pripravkjena od škofijskih in liturgičnih svetov v Kpošru, Ljubljani in v Mariboru ter dne 2. februarja 1982 odobrena s strani Nadškofijskega Ordinariata v Ljubljani. Zanima me, s kakšno pravico na moji objavljeni dopolnjeni molitev za Cerkev dodajate svoje kritike in pripombe ter enkrat navajate na Prosim za molitrev dne 19. 10. 2020, da Sveti Duh Vodi Cerkev, drugič pana Članki za Dušo dne 19. 10. 2020 , da Kristus Vodi Cerkev. In to pod objavljeno molitev, ki poveličuje Cerkev in jo Ljubeče Nagovarja. Prosil sem vas sestra Hvala in vas g. Miro, da pustite moje prispevke na miru in da ne vnašate svojih pripomb na moje prispevke! Preveč je nedobrtonamerniosti ! Nič vam ne bodo pomagale molitve in vse drugo, če se ne boste do svojih bratov v Kristusu bolj spoštljivo obnašali in Vero in molitve ter evharistijo izžarevali v vsakdanje Življenje in odnos do bratov, čeprav kaj drugače mislijo, saj živimo v svobodnem svetu! Ne vem zakaj taka kritičnostnost in napadalna nedobronamernost do nekaterih mojih prispevkov! In nobene ljubeznivosti, strpnosti, usmiljenja, ponižnosti in skromnosti ne zaznam, pa toliko poudarjata tudi skromnost in ponižnost! Od kje jemljete pravico, da vse veste in da drugi nimamo pojma o verskih stvareh, ki jih pač čutimo in vidimo ter živimo na svoj način. Tudi drugi molinmo in verujemo! In kaj drugače vidimo in razumemo, saj nimamo nekdanjega socialističnega enoumja! Odslej zahtevam, da se od vseh mojih stvari distancirate in jih pustite na miru.

      Bog pomagaj nam, da bomo v življenju kljub različnosti in drugačnosti bolj razumevajoči in strpni in svojo Vero in molitev posvečali prihodu Božjega kraljestva med nas.

      • Hvala says:

        SVETA TROJICA-VIRI:
        VIRI

        Sveto Pismo SSP
        Kaj o Sveti Trojici uči Sveto pismo http://www.gotquestions.org/Slovenscina/Trojica.html
        Zapiski pri predmetu Patrologija
        Strle, Anton; Vera Cerkve; Mohorjeva družba Celje; 1997
        KKC; Družina d.o.o. Ljubljana; 2008
        http://www.newadvent.org/fathers/130101.htm
        Peter Stele
        Ta vnos je bil objavljen v KATEHEZA STARŠI. Zaznamek za trajno povezavo.
        ← MARIJA kot nova EVA

        NAJTEŽJE PRI KRŠČANSKEM RAZUMEVANJU POJMA SVETE TROJICE JE DEJSTVO, DA NE POZNA NAČINA, KAKO BI SVETO TROJICO MOGLI UBESEDITI.

        KRŠČANSKI BOG JE NAMREČ , KOT PRAVI SVETI AVGUŠTIN “DRUGAČE DRUGAČEN”, KOT SMO MI TO SPOSOBNI DOJETI.
        :::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::
        V BISTVU LAHKO NAŠ SLABOTNI RAZUM SAMO PONIŽNO PRIZNA, DA JE SVETA TROJICA VELIKA SKRIVNOST.
        :::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::
        SVETO PISMO UČI, DA JE OČE BOG, DA JE JEZUS BOG IN DA JE SVETI DUH TUDI BOG.
        PO DRUGI STRANI SVETO PISMO UČI, DA JE BOG EN SAM, KAR SE MARSIKOMU NA PRVI POGLED SLIŠI PROTISLOVNO.

        O ODNOSIH MED OSEBAMI V TROJICI SE JE ŽE ZELO VELIKO GOVORILOI V ZGODOVINI CERKVENIH OČETOV.
        ::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::
        Priloženo gradivo si lahko preberemo in razmislimo.

        Ljudje razmišljamo po človeško in gledamo s človeškimi očmi. Bog pa ima NAJVIŠJO MODROST IN GLEDA Z BOŽJIMI OČMI. Večkrat smo že omenili, da tisto kar mi vidimo, občutimo itd…po človeško, je pri Bogu popolnoma drugače. BOG JE SKRIVNOST.
        Pri Bogu ni tako kot pri ljudeh -razdelitev dela-nekdo ,ki je zadolžen za delo lahko prepusti delo drugemu itd..

        Tudi naša človeška izražanja oz. besedni zaklad je samo človeški, ne da se vsega opisati, napisati in razložiti. To so povedali že svetniki. Favstina Kowalska je o tem veliko pisala, rekla je, da ne more povedati oz napisati, kaj je njena duša doživljala vse, ko se je potopila v Božje usmiljenje in kaj ji je Jezus vse odkril. Ne moremo tega opisati, ker smo ustvarjena bitja. To je eno.

        Drugič pa; Bog ima rad ponižne ljudi, ki Mu zaupajo svoja življenja, da jih on vodi. Če tako živimo lahko dosežemo že tukaj na svetu tako kot je obljubil Jezus: MIR, ŽIVLJENJE V IZOBILJU.
        Človek, ki ponižno pristopa k Gospodu in MU TUDI VSE ZAUPA, RES NE BO OSRAMOČEN, ČEPRAV BO VČASIH VIDETI, DA TEMU NI TAKO. KOMU NAJ ČLOVEK ZAUPA, ČE NE BOGU?.

        Tudi ponižanja na delovnem mestu je potrebno sprejeti, moliti za pomoč, moliti za tiste, ki nas prizadevajo , jih blagoslavljati in se za njih zahvaljevati Bogu. On je pa tisti, ki vse vodi. Gospod lahko v trenutku spremeni situacijo, če želi oz. naredi po svojem načrtu. Zato tudi godrnjanje in kritiziranje zaradi nepravičnosti pri delodajalcih , državnikih ni dobro, Gospod to vidi in sliši, ker On odloča o tem in bo iz najslabše situacije potegnil in naredil dobro. Gospodu je potrebno vse izročati.. ALI NI TEGA NAROČIL NAM JEZUS, NAJ TAKO DELAMO? PA ŠE SAM JE DOKAZAL TO PRAKTIČNO, KO SO GA BIČALI, PLJUVALI IN KRIŽALI, PA JE VSEM ODPUSTIL.

        https://natalijapodjavorsek.splet.arnes.si/?p=1775

      • Hvala says:

        SVETA TROJICA
        ::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::
        NAJTEŽJE PRI KRŠČANSKEM RAZUMEVANJU POJMA SVETE TROJICE JE DEJSTVO, DA NE POZNA NAČINA, KAKO BI SVETO TROJICO MOGLI UBESEDITI.

        KRŠČANSKI BOG JE NAMREČ, KOT PRAVI SVETI AVGUŠTIN “DRUGAČE DRUGAČEN”, KOT SMO MI TO SPOSOBNI DOJETI.
        _______________________________________________________________________V BISTVU LAHKO NAŠ SLABOTNI RAZUM SAMO PONIŽNO PRIZNA, DA JE SVETA TROJICA VELIKA SKRIVNOST.

        SVETO PISMO UČI, DA JE OČE BOG, DA JE JEZUS BOG IN DA JE SVETI DUH TUDI BOG.
        PO DRUGI STRANI SVETO PISMO UČI, DA JE BOG EN SAM, KAR SE MARSIKOMU NA PRVI POGLED SLIŠI PROTISLOVNO. O ODNOSIH MED OSEBAMI V TROJICI SE JE ŽE ZELO VELIKO RAZGLABLJALO V ZGODOVINI CERKVENIH OČETOV (Družinska kateheza. )

        Naš človeški razum je zelo omejen, ker smo ustvarjena bitja. Svetniki so to poudarjali, Sestra Favstina Kowalska je povedala, da ne zna z besedami opisati, kaj je doživljala , ko se je njena duša potopila v
        v Božje usmiljenje, oz, ko ji je Jezus povedal določene stvari.

        Bog ima rad ljudi, ki Mu popolnoma izročijo življenje in MU zaupajo. Kdor zaupa v Boga ne bo osramočen, čeprav je od zunaj mogoče drugače videti.

        Jezus je naročil, naj za vse, ki nam povzročajo probleme, stiske itd, za njih molimo, jim odpuščamo, jih blagoslavljamo. To je tudi sam dokazal , ko je vsem, ki so sodelovali pri križanju odpusti.

        Za delodajalce, ki so po naši oceni nepravični, slabo ravnajo z nami ( po Gospodovem načrtu pa gre to drugače), moramo za njih moliti, Gospoda prositi za pomoč, jim odpustiti in jih blagoslavljati. Prav tako za državnike in za vse ostale ljudi. Gospod lahko v trenutku spremeni stanje, če ga pa ne , ima to vsekakor poseben pomen, ki ga vse samo On, ponavadi vse v dobro nam obrne.

  31. Miro says:

    SVETI DUH JE DUŠA CERKVE, VEDNO ZNOVA JO OŽIVLJA Z UPANJEM, NAPOLNJUJE Z VESELJEM, OPLAJA Z NOVOSTJO, JI PODARJA POGANJKE ŽIVLJENJA (papež Frančišek)

    »Ko gre življenje naših skupnosti skozi obdobja “mlahavosti”, kjer se ima raje domače zatišje kakor novost Boga, gre za slabo znamenje. Pomeni, da se išče zatočišče pred vetrom Duha. Kadar se živi za samoohranitev in se ne gre k tistim, ki so daleč, to ni lepo znamenje. Duh veje, vendar pa mi spuščamo jadra. In vendar smo ga tolikokrat videli delati čudovite stvari. Pogosto je Duh prav v najtemnejših obdobjih zbudil najsvetlejšo svetost! On je duša Cerkve, vedno znova jo oživlja z upanjem, napolnjuje z veseljem, oplaja z novostjo, ji podarja poganjke življenja. Tako kot takrat, ko se v družini rodi otrok: zameša urnike, prikrajša za spanec, vendar pa prinaša veselje, ki prenavlja življenje, ga priganja naprej, da se razširi v ljubezni. Duh v Cerkev prinaša t.i. “okus otroštva”. Preko njegovega delovanja se neprenehoma dogajajo prerorenja. Poživlja začetno ljubezen. Duh spominja Cerkev, da je kljub stoletjem svoje zgodovine vedno dvajsetletnica, mlada Nevesta, v katero je Gospod na smrt zaljubljen. Ne naveličajmo se torej vabiti Svetega Duha v naša okolja, ga klicati preden začnemo s svojimi dejavnostmi: “Pridi, Sveti Duh!”«

    Iz nagovora papeža Frančiška, 20. maja 2018.

    Več o tem razmišljanju na:
    http://www.mirenski-grad.si/sveti-duh-je-bozja-moc-ki-spreminja-svet

    Božje usmiljenje, nedoumljiva skrivnost Presvete Trojice, zaupamo vate!
    Božje usmiljenje, ki izviraš iz Presvetega Srca Jezusovega, zaupamo vate!
    Božje usmiljenje, navzoče v postavitvi Cerkev, ki obsega vesoljni svet, zaupamo vate!

    • Miro says:

      Oprostite, še popravek zaradi lapsusa v molitvenem vzkliku na koncu prispevka. Pravilno se glasi:

      Božje usmiljenje, navzoče v postavitvi Cerkve, ki obsega vesoljni svet, zaupamo vate!

    • Janez says:

      POSLANSTVO CERKVE
      Cerkev je sklicevanje vseh vernih ljudi, ki verjejo v Kristusa, k odrešenju in v njej nam Sveti Duh daje spoznati Kristusa, Očetovo Besedo. Prav po delovanju Duha se Cerkev oblikuje kot občestvo vere, upanja in ljubezni. V Cerkvi Sveti Duh uresničuje Božje kreposti, ki jih vliva v duše vernih, da bi bili ti lahko deležni lepote življenja Trojice. Z vero človek v celoti podredi svoj razum in svojo voljo Bogu. Kako lepa je ta podaritev, ki prinaša Boga samega v naše življenje. Sveti Duh je tisti, ki nam daje da verujemo in da v veri živimo v gotovosti, ki nima primerjave. Cerkev nam podarja vero in ker si nihče ne more sam dati vere, je tudi življenje iz vere možno le v občestvu vernih. Sveti Duh v nas pa nas vabi tudi k molitvi, ki je prijateljski odnos z Gospodom. Molitev je izraz hrepenenja in razlagalka upanja. Kdor moli, hrepeni po Božjem kraljestvu in po večnem življenju kot svoji dokončni sreči. Upanje je resnični izvir veselja v Cerkvi, saj vemo, da vse prejemamo od njega, ki nas ljubi čez vse. Ljubezen pa je najglobje življenje Cerkve. Obstoj in delovanje Cerkve ima smisel in cilj v graditvi prijateljstva z Bogom in med ljudmi. Milost, prostovoljna Božja podaritev, je vez med nami in njim, vendar pa moramo tudi sami ljubiti, da se lahko razvije pravo prijateljstvo. A vendar je Ljubezen najprej od Boga podarjeno počelo Cerkve.

      Pater Jaro fejstbog (odlomek)

      • Miro says:

        Molimo: PRIDI, SVETI DUH

        Pridi, Sveti Duh, napolni srca svojih
        vernih in vžgi v njih ogenj svoje ljubezni.
        Pošlji svojega Duha in prerojeni bomo in
        prenovil boš obličje zemlje.

        Molimo! Bog naš Oče, Sveti Duh nas
        razsvetljuje in uči. Naj nam pomaga, da
        bomo v življenju spoznali, kaj je prav, in
        vselej radi sprejemali njegove spodbude.
        Po Kristusu našem Gospodu. Amen.

        Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

      • Janez says:

        SVETI DUH, DAROVALEC ŽIVLJENJA, NAŠ UČITELJ IN VODNIK
        Sveti Duh, darovalec življenja, naš Vodnik, Sveti Duh, trikrat sveti troedini Bog,
        dopusti, da tudi jaz rastem v Tvoji Ljubezni in Dobroti,
        da spoznam Boga in dosežem njegovo Božje Kraljestvo.
        Podari mi umnost in modrost, da bom prav razumel Sveto Pismo in Evangelij,
        da bom razumel, kaj mi govori Bog.
        Podari mi navdih in poduk, da bom iskreno in goreče molil in se pogovarjal z Bogom.
        Podeli mi duha ljubezni, strpnosti, usmiljenosti, modrosti in pobožnosti,
        da bo moj duh rasel po načelih svetnikov
        in da bodo moje misli enake Jezusovim mislim,
        moja dobra dela ljubezni podobna Jezusovim delom, ki so vsa čista in sveta.
        Sveti Duh pobožnosti, vedno tako milosten in sijajen,
        pridi k meni in odeni mojega duha v čistost,
        pomagaj mi, da se bom ogibal vsakega greha in skušnjave in živel pravično,
        da bom ugajal Božjim očem in vedno spolnjeval Božjo Voljo.
        Obdaj mojo dušo z živim Duhom,
        Vodi me, navdihni me, da bom služil Presveti Trojici do Zveličanja
        z Vero, skromnostjo, z dobroto, z usmiljenjem in služenjem drugim.
        Naj umrem svoji človeški pristranskosti, človeškim mislim,
        svoji mlačnosti, mrtvilu in svojim človeškim željam.
        Pridi in me oživi v tvoji čistosti in Dobroti.
        Božji Oskrbovalec sadov z drevesa Življenja v Božjem Stvarstvu,
        večna Radost in Tolažba žalostnim, podeli mi Vodstvo in Navdih svojega Duha,
        da postanem bližnji Presvete Trojice
        in dedič tvojega Božjega Kraljestva.
        Naj moj jezik okusi to, kar je najbolj
        čisto v Božji svetlobi, trikrat Sveti,
        in da použijem v darovani Evharistiji Gospoda Jezusa, ki je dejal:
        »Jaz sem kruh življenja, ki ne mine nikdar.
        Jaz sem Pot, Resnica in Življenje«!
        Sveti Duh življenja, trikrat sveti,
        podari mojemu duhu popolnost v nauku Duha pobožnosti,
        da spoznam, kako s ponižnim strahospoštovanjem
        gledati to, kar je resnično meso in resnična hrana,
        kar je naša resnična kri in resnična pijača,
        zato, da bi živel v Očetu, Sinu in Svetem Duhu, Troedinem Enem.
        Daj, da moja duša živi za tvoje načrte in namene Bog, ki so sveti in odrešenjski,
        in ki najbolj ugajajo tvojim očem.
        Z vstopom v mojo dušo me bo tvoj Duh Tolažnik in Vodnik pobožnosti spremenil
        in po Milosti Božji spreobrnil v predanega in gorečega služabnika, ki Veruje v Boga.
        Molil bom, delal, služil in prosil Boga, da bom vedno hodil po Poti Odrešenja k Jezusu!
        Zvezda moje duše, podari mi pobožnost svojih svetnikov, misijonarjev in apostolov,
        da obdržim tvoje zakone in zahteve v svetosti in spolnjujem Božjo Voljo.
        Velikodušno pomagaj prosim moji grešni človeški duši, da bom hodil po Jezusovi Poti.
        Vodi me, navdihuj me in poduči me, kaj je prav in kaj ne.
        Prosim vedno me opominjaj, kako me pravičnost in brezgrešnost približa Troedinemu Bogu,
        Vsemogočnemu in Presvetemu Stvarniku,
        tako, da nič nečistega in grešnega ne najde poti do mene.
        Da bom živel tako, kot je Bogu prav.
        Njemu v Večno Čast in Veselje.
        Na Veke Vekov.
        Amen.

        Vir: Molitvenik življenje v Bogu

        Božje Usmiljenje, Božja Ljubezen imn Božja Dobrota Vate zaupamo!

      • Janez says:

        Addendum:
        Ob dopolnitvi časov je bil Sveti Duh tisti, ki je spočel Božjega sina v Marijinem telesu. Ob Jezusovem krstu je Sveti Duh v podobi goloba oznanil, da je Jezus iz Nazareta Mesija. Ob začetku svojega javnega delovanja je Jezusa v puščavo vodil Duh, da bi bil preizkušan in nato premagal Hudega Duha. Na križu, nam pove evangelist Janez, je Jezus izročil svojega Duha v Božje roke. In sedaj je vsakomur izmed nas namenjeno, da postane tempelj Svetega Duha.

        Povsem upravičeno bi lahko rekli, da se je Jezus rodil in kot Odrešenik prišel med nas in nato umrl na križu, da bi nam podelil Svetega Duha, Božjo navzočnost, povezavo, ki je bila izgubljena, ko sta se Adam in Eva oddaljila od Boga v Edenskem vrtu. Z obiskom svojih apostolov nemudoma po vstajenju je Jezus obnovil to osebno, ljubečo, življenje porajajočo povezanost z Bogom. Vse, kar je bilo izgubljeno v Edenskem vrtu, je bilo v celoti obnovljeno v vrtu vstajenja. Kako prepoznamo to božjo navzočnost, kakšne so njene lastnosti? Vsekakor to ni neka nedejavna prisotnost, nasprotno, je zelo dinamična. Zaradi nje smo ustvarjeni za svetost, celo bolj kot Adam in Eva v Raju, saj Sveti Duh ne biva le povsod okrog nas, ampak zaradi Jezusovega darovanja zdaj tudi prav v nas.

        Pater Silvo Šinkovec in povzetki iz drugih religioznih gradiv in medijev

  32. Miro says:

    UČINEK BIRME JE POSEBNO IZLITJE DUHA KAKOR NEKOČ NA BINKOŠTI. TO IZLITJE VTISNE V DUŠO NEIZBRISNO ZNAMENJE IN PODELI RAST KRSTNE MILOSTI!

    Priporočimo se Svetemu Duhu s prošnjo, naj nam pomaga pri branju in premišljevanju Kompendija Katekizma katoliške Cerkve. Kot je zapisal papež Benedikt XVI., naj vsakdo ob branju tega uglednega in verodostojnega besedila, zlasti po priprošnji presvete Marije, Matere Kristusa in Cerkve, vedno bolj prepoznava in sprejema neizčrpno lepoto, edinstvenost in aktualnost najodličnejšega Daru, ki ga je Bog podelil človeštvu: svojega edinega Sina, Jezusa Kristusa, ki je »pot, resnica in življenje« (Jn 14,6).

    Pridi, Sveti Duh, napolni srca svojih
    vernih in vžgi v njih ogenj svoje ljubezni.
    Pošlji svojega Duha in prerojeni bomo in
    prenovil boš obličje zemlje.

    Molimo! Bog naš Oče, Sveti Duh nas
    razsvetljuje in uči. Naj nam pomaga, da
    bomo v življenju spoznali, kaj je prav, in
    vselej radi sprejemali njegove spodbude.
    Po Kristusu našem Gospodu. Amen.

    ZAKRAMENT BIRME

    Kakšno mesto ima birma v božjem odrešenjskem načrtu?
    V Stari zavezi so preroki naznanjali izlitje Gospodovega Duha na pričakovanega Mesija in na vse mesijansko ljudstvo. Vse Jezusovo življenje in poslanstvo je potekalo v popolnem občestvu s Svetim Duhom. Apostoli prejmejo Svetega Duha na binkošti in oznanjajo “velika božja dela”. S polaganjem rok posredujejo novokrščenim dar istega Duha. Cerkev je skoz stoletja živela od Duha in ga podarjala svojim otrokom.

    Zakaj se ta zakrament imenuje krizma ali confirmatio, birma?
    Imenuje se krizma (v vzhodnih Cerkvah: krizmanje s svetim myron) zaradi bistvenega obreda maziljenja. Imenuje se birma, ker potrdi in okrepi krstno milost.

    Kakšen je bistveni obred birme?
    Bistveni obred birme je maziljenje s sveto krizmo (z balzamom pomešano olje, ki ga posveti škof). Delivec pri tem položi krščenemu roko in izgovarja obredu lastne besede. Na zahodu se mazili čelo z besedami: “Sprejmi potrditev – dar Svetega Duha.” V vzhodnih Cerkvah bizantinskega obreda se mazilijo tudi drugi deli telesa z obrazcem: “Pečat daru Svetega Duha.”

    Kakšen učinek ima birma?
    Učinek birme je posebno izlitje Svetega Duha kakor nekoč na binkošti. To izlitje vtisne v dušo neizbrisno znamenje in podeli rast krstne milosti: globlje zakorenini v božje sinovstvo; trdneje zedini s Kristusom in njegovo Cerkvijo; okrepi v duši darove Svetega Duha; podeli posebno moč, da bi pričevali za krščansko vero.

    Kdo more prejeti ta zakrament?
    Kdor je že krščen, more in je dolžan prejeti ta zakrament enkrat samkrat. Da bi ga prejel učinkovito, mora biti v stanju milosti.

    Kdo je delivec birme?
    Prvotni delivec birme je škof. Tako pride do izraza povezava birmanega s Cerkvijo v njeni apostolski zgradbi. Kadar podeljuje ta zakrament duhovnik, kakor je to običajno na vzhodu in se v posebnih primerih dogaja tudi na zahodu, je povezava s škofom in s Cerkvijo izražena po duhovniku, ki je škofov sodelavec, in po sveti krizmi, ki jo je posvetil škof sam.

    (vir: Kompendij KKC, 265-270, se nadaljuje)

    Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

  33. Miro says:

    CERKEV NE POTREBUJE NOVIH REFORMATORJEV, POTREBUJE NOVIH SVETNIKOV! (Benedikt XVI)

    Pridi, Sveti Duh, napolni srca svojih
    vernih in vžgi v njih ogenj svoje ljubezni.
    Pošlji svojega Duha in prerojeni bomo in
    prenovil boš obličje zemlje.

    Molimo! Bog naš Oče, Sveti Duh nas
    razsvetljuje in uči. Naj nam pomaga, da
    bomo v življenju spoznali, kaj je prav, in
    vselej radi sprejemali njegove spodbude.
    Po Kristusu našem Gospodu. Amen.

    Ti si Peter in na tej skali bom sezidal
    svojo Cerkev in vrata podzemlja je ne
    bodo premagala.
    (Mt 16,18)

    V Cerkvi so vsi poklicani oz. imajo dolžnost,
    da postanejo sveti. Če torej ne živiš sveto, si
    ne domišljaj, da prenavljaš Cerkev.
    (božji služabnik Frančišek Van Thuan)

    Cerkev ne potrebuje novih reformatorjev,
    potrebuje novih svetnikov.
    (Benedikt XVI.)

    V Cerkvi danes obstaja veliko nepopolnosti
    in vse preveč slabih zgledov. Kljub temu je
    deležna Božje obljube trajnosti in to je
    nenehen čudež. Vendar pa ti s tem še ni
    dovoljeno izpostavljati vseh njenih napak
    na ogled vsem, kadar ti tako ustreza.
    (božji služabnik Frančišek Van Thuan)

    Cerkev živi pristno življenje, kadar izpoveduje
    in oznanja usmiljenje, najbolj čudovit pridevek
    Stvarnika in Odrešenika, in vodi ljudi k virom
    Odrešenikovega usmiljenja.
    (sv. Janez Pavel II.)

    Cerkev ni carinska postaja. Cerkev je Očetova
    hiša, z vselej odprtimi vrati, v kateri je prostor za
    vsakega z njegovim težavnim življenjem.
    (papež Frančišek).

    Po Svetem pismu in po Cerkvi človeku govori in
    se razodeva Bog. Cerkev zato bolj doživljam kot
    izkušeno modro mater, ki ji ni vseeno za otroke.
    (Marjan Turnšek)

    Izpoveduješ Cerkev, ker jo je edino ustanovil
    Jezus Kristus, in trpiš, kadar vidiš nepopolnosti
    na človeškem obrazu Cerkve. Toda ti sam nosiš
    del odgovornosti za te nepopolnosti. Prizadevati
    si moraš, da bi jih izkoreninil in omogočil, da
    bi se v Cerkvi spolnjevala Gospodova volja.
    (božji služabnik Frančišek Van Thuan)

    Božje usmiljenje, ki izviraš iz Presvetega Srca Jezusovega, zaupamo vate!
    Božje usmiljenje, navzoče v postavitvi Cerkve, ki obsega vesoljni svet, zaupamo vate!
    Božje usmiljenje, navzoče v postavitvi in delitvi svetih zakramentov, zaupamo vate!

  34. Janez says:

    Redemptor hominis (Fejstbog) Človekov Odrešenik
    Človekov Odrešenik Jezus Kristus je središče vesoljstva in zgodovine. Osrednja resnica, na kateri sloni vera, je: “Bog je svet tako ljubil, da je dal svojega edinorojenega Sina, da bi se nihče, kdor vanj veruje, ne pogubil, ampak imel večno življenje.” Odrešenje sveta, ta nezaslišana skrivnost ljubezni, je v svojih najglobljih koreninah polnost pravičnosti v človeškem srcu Sina prvorojenca, da bi mogla postati pravičnost v srcih mnogih ljudi, ki so bili v tem prvorojenem Sinu od vekomaj izbrani, da postanejo Božji otroci. Bog stvarjenja se je tu razodel kot Bog odrešenja, Bog “zvest sam sebi”, zvest svoji ljubezni do človeka in sveta. Njegova ljubezen je večja kot greh, kot slabost in pokvarljivost stvari, močnejša kot smrt; to je ljubezen, ki je vedno pripravljena dvigati in odpuščati, vedno pripravljena iti naproti izgubljenemu sinu. To razodetje ljubezni se imenuje tudi usmiljenje, imenuje se Jezus Kristus. Človek ne more živeti brez ljubezni. V odrešenjski skrivnosti pa zopet odkrije veličino in dostojanstvo svoje človečnosti, spet najde sam sebe, svojo bogopodobnost, najvišjo poklicanost in smisel bivanja na svetu, ki mu je bil dan že od začetka.

    Temeljna dolžnost Cerkve v vseh časih je oznanjati to odrešenjsko skrivnost, hkrati pa biti pripravljena na pogovor z vsemi ljudmi, ne da bi se ob tem odpovedala zakladom Božje resnice. Vsakemu človeku pa naj se vedno približa s priznavanjem, upoštevanjem in razločevanjem. Cerkev je tudi varuhinja svobode, saj je svoboda pogoj resničnega dostojanstva človeške osebe. Kristus je Cerkvi pokazal edino pot, po kateri naj hodi, ko se je z učlovečenjem nekako združil z vsakim človekom. Ta prva pot je človek. Zaradi Kristusa Cerkev ne more ostati neprizadeta, ko gre za resnični človekov blagor, vedeti mora za vse, kar nasprotuje procesu počlovečevanja. Človek je na zemlji edina stvar, ki jo je Bog hotel zaradi nje same, ga poklical in določil za milost in slavo. Vsakdo od šestih milijard zemljanov je deležen skrivnosti Jezusa Kristusa, tudi če se tega ne zaveda. Današnjega človeka največkrat ogrožajo in usužnjujejo prav proizvodi njegovih rok in misli, napredek tehnike žal ne povzroča, da bi tudi človek postajal boljši (ekologija, sporni gospodarski mehanizmi …). Deliti s Kristusom kraljevsko službo pomeni dati etiki prednost pred tehniko, osebi pred stvarmi in duhu pred materijo. Upanje za prihodnost zbuja tudi OZN, ki je opredelila nedotakljive človekove pravice, kamor spadata tudi pravica do verske svobode in do svobode vesti. Kristus se je torej nekako združil z vsakim človekom. To skrivnostno združenje rojeva novega človeka, ki je deležen Božjega življenja. Večno življenje, ki ga slehernemu človeku obljublja in ponuja Oče v Jezusu Kristusu, je izpolnitev tiste usode, ki jo je Bog človeku od vekomaj pripravil. Cerkev skuša gledati na človeka nekako z očmi Kristusa. Vedno znova prosi: “Pridi, sveti Duh”, kar pomeni, da se stalno poglablja v celotno vsebino vse skrivnosti odrešenja, po kateri nam Kristus, združen z Očetom in z vsakim človekom, nenehno daje tistega duha, ki nam posreduje Jezusovo čutenje in nas vodi k Očetu. Ko Cerkev s svojim Učenikom in Odrešenikom deli “trojno službo” – duhovniško, preroško in kraljevsko, postaja vedno bolj sposobna služiti človeku. Tega poslanstva in službe pa je deležen vsakdo izmed nas. Jezusove besede “Brez mene ne morete ničesar storiti,” so poziv, da vsa Cerkev bolj vneto in več moli. Da bomo v moči te molitve prejeli Svetega Duha, ki bo prišel v nas, in bomo tako Kristusove priče “do konca sveta”.

    Po zakramentih Cerkev prejema moč odrešenja. V evharistiji se po Kristusovi volji stalno obnavlja skrivnost daritve, ki se je v njej Očetu daroval na oltarju križa. To žrtev je Oče sprejel in je v zameno za to popolno daritev svojega Sina dal svoj očetovski dar, dar novega nesmrtnega življenja z vstajenjem; saj je Oče prvi vir in dajavec življenja že od začetka. To novo življenje je hkrati učinkovito znamenje tistega novega, ljudem poklonjenega daru, ki je Sveti Duh, ki po njem vsi ljudje, ki se povežejo s Kristusom, prejmejo Božje življenje, ki ga ima v sebi Oče in ga daje Sinu. Najpopolnejši zakrament te povezave je evharistija, kjer se združujemo z zemeljskim in nebeškim Kristusom, ki za nas posreduje pri Očetu, vedno pa se z njim povezujemo po njegovem odrešilnem žrtvenem dejanju. V evharistiji Kristus nenehno in v vedno novih oblikah sam v Svetem Duhu pričuje našemu duhu, da lahko vsak izmed nas, ki smo deležni odrešenjske skrivnosti, zajema od sadov sprave sinov z Očetom, ki jo je on izvršil in jo po službi Cerkve vedno izvršuje med nami. Cerkev živi iz evharistije, ki je hkrati zakrament in daritev, zakrament in občestvo ter zakrament in navzočnost. V Cerkvi, ki želi, da bi pravo evharistično občestvo postalo znamenje edinosti vseh kristjanov, pa mora biti živa tudi praksa pokore.

    Marija je Mati Cerkve, ker jo je po neizrekljivem sklepu izbral sam večni Oče, da je po posebnem delovanju Duha ljubezni dala človeško življenje Božjemu Sinu. Odrešenjska skrivnost se je uresničila pod srcem nazareške device, ko je izgovorila svoj “zgodi se”. Ljubezen večnega Očeta, ki se je v zgodovini človeškega rodu razodela po Sinu, prihaja do nas po tej materi; tako je laže razumljiva in dostopna vsakemu človeku.

    ČLOVEKOV ODREŠENIK (povzetek okrožnice papeža sv. Janeza Pavla II.)

  35. Miro says:

    UVAJANJE V KRŠČANSTVO SE IZVRŠUJE Z ZAKRAMENTI, KI POLAGAJO TEMELJE KRŠČANSKEGA ŽIVLJENJA: KRST VERNIKE PRERODI, BIRMA JIH OKREPI IN V EVHARISTIJI PREJEMAJO KRUH VEČNEGA ŽIVLJENJA!

    Priporočimo se Svetemu Duhu s prošnjo, naj nam pomaga pri branju in premišljevanju Kompendija Katekizma katoliške Cerkve. Kot je zapisal papež Benedikt XVI., naj vsakdo ob branju tega uglednega in verodostojnega besedila, zlasti po priprošnji presvete Marije, Matere Kristusa in Cerkve, vedno bolj prepoznava in sprejema neizčrpno lepoto, edinstvenost in aktualnost najodličnejšega Daru, ki ga je Bog podelil človeštvu: svojega edinega Sina, Jezusa Kristusa, ki je »pot, resnica in življenje« (Jn 14,6).

    Pridi, Sveti Duh, napolni srca svojih
    vernih in vžgi v njih ogenj svoje ljubezni.
    Pošlji svojega Duha in prerojeni bomo in
    prenovil boš obličje zemlje.

    Molimo! Bog naš Oče, Sveti Duh nas
    razsvetljuje in uči. Naj nam pomaga, da
    bomo v življenju spoznali, kaj je prav, in
    vselej radi sprejemali njegove spodbude.
    Po Kristusu našem Gospodu. Amen.

    Sedem zakramentov Cerkve

    Krst
    Birma
    Evharistija
    Pokora
    Bolniško maziljenje
    Sveti red
    Sveti zakon

    Kako so zakramenti Cerkve razdeljeni?

    Razdeljeni so na zakramente uvajanja v krščanstvo (krst, birma, evharistija); zakramenta ozdravljanja (pokora in bolniško maziljenje); zakramenta v služenju občestva in poslanstva (mašniško posvečenje ali sveti red in zakon). Sedmeri zakramenti se dotikajo pomembnih trenutkov krščanskega življenja. Vsi zakramenti so naravnani na evharistijo “kot na svoj cilj” (sveti Tomaž Akvinski).

    ZAKRAMENTI UVAJANJA V KRŠČANSTVO

    Kako se izvršuje uvajanje v krščanstvo?
    Izvršuje se z zakramenti, ki polagajo temelje krščanskega življenja: krst vernike prerodi, birma jih okrepi in v evharistiji prejemajo kruh večnega življenja.

    ZAKRAMENT KRSTA

    Kako se imenuje prvi zakrament uvajanja v krščanstvo?
    Imenuje se predvsem krst, in sicer po osrednjem obredu, s katerim ga podeljujemo: krstiti (grško “baptizein”) pomeni “potopiti” v vodi. Krščenec je potopljen v Kristusovo smrt in vstane skupaj z njim kot “nova stvar” (2 Kor 5,7). Imenuje se tudi “kopel prerojenja in prenovljenja po Svetem Duhu” (Tit 3,5) ali “razsvetljenje”, ker krščeni postanejo “otroci luči” (Ef 5,8).

    Katere so predpodobe krsta v Stari zavezi?
    V Stari zavezi so razne predpodobe krsta: voda kot vir življenja in smrti; Noetova ladja, ki rešuje po vodi; prehod prek Rdečega morja, ki osvobaja Izraela iz egiptovske sužnosti; prehod čez Jordan, s katerim Izrael stopi v obljubljeno deželo kot podobo večnega življenja.

    Kdo dopolni te predpodobe?
    Dopolni jih Jezus Kristus. V začetku svojega javnega delovanja se dá krstiti Janezu Krstniku v Jordanu. Na križu iz njegove prebodene strani pritečeta kri in voda, podobi krsta in evharistije. Po vstajenju zaupa apostolom poslanstvo: “Pojdite in naredite vse narode za moje učence. Krščujte jih v imenu Očeta in Sina in Svetega Duha” (Mt 28,19-20).

    Od kdaj in komu Cerkev podeljuje krst?
    Od binkoštnega dne dalje Cerkev podeljuje krst vsem, ki verujejo v Jezusa Kristusa.

    V čem je bistveni obred krsta?
    Bistveni obred krsta je potopitev kandidata v vodo ali oblitje njegove glave z vodo med klicanjem imena Očeta in Sina in Svetega Duha.

    Kdo more prejeti krst?
    Krst more prejeti vsaka oseba, ki še ni krščena.

    Zakaj Cerkev krščuje otroke?
    Zato, ker se otroci rodijo z izvirnim grehom, potrebujejo krst, da bi bili osvobojeni moči zla in prestavljeni v kraljestvo svobode božjih otrok.

    Kaj se zahteva od krščenca?
    Od vsakega krščenca se zahteva izpoved vere, ki jo pri krstu odraslih izreče on osebno, pri krstu otrok pa starši in Cerkev. Tudi boter in botra ter celotna cerkvena skupnost nosijo del odgovornosti pri pripravi na krst (katehumenat) kakor tudi pri razvijanju vere in krstne milosti.

    Kdo sme krščevati?
    Redna delivca krsta sta škof in duhovnik, v latinski Cerkvi tudi diakon. V potrebi more krstiti vsak človek, če le ima namen storiti to, kar dela Cerkev. Glavo kandidata oblije z vodo in izreka trinitaričen krstni obrazec: “Jaz te krstim v imenu Očeta in Sina in Svetega Duha.”

    Ali je krst potreben za zveličanje?
    Krst je potreben za zveličanje tistim, ki jim je bil evangelij oznanjen in so imeli možnost prositi za zakrament.

    Ali se je mogoče zveličati brez krsta?
    Ker je Kristus umrl za zveličanje vseh, se morejo zveličati tudi brez krsta tisti, ki umrejo zaradi vere (krst krvi), katehumeni in vsi, ki ob nagibanju milosti, ne da bi poznali Kristusa in Cerkev, iskreno iščejo Boga in si prizadevajo za izpolnjevanje njegove volje (krst želja). Otroke, ki umrjejo brez krsta, Cerkev v svojem bogoslužju zaupa božjemu usmiljenju.

    Katere učinke ima krst?
    Krst odpusti izvirni greh in vse osebne grehe kakor tudi kazni za greh. Daje delež pri troedinem božjem življenju s posvečujočo milostjo, z milostjo opravičenja, ki krščenega včleni v Kristusa in v njegovo Cerkev. Daje delež pri Kristusovem duhovništvu in sestavlja temelj občestva z vsemi kristjani. Podeli božje kreposti in darove Svetega Duha. Krščeni za vedno pripada Kristusu, ker je zapečaten s Kristusovim neizbrisnim znamenjem (character).

    Kakšen pomen ima krščansko ime, ki ga prejmemo pri krstu?
    Ime je pomembno, ker Bog vsakogar pozna po njegovem imenu, se pravi v njegovi edinstvenosti. Kristjan pri krstu prejme svoje ime v Cerkvi. To naj bo vsekakor ime svetnika, ki daje krščenemu zgled svetosti in mu zagotavlja svojo priprošnjo pri Bogu.

    (vir: Kompendij KKC, 250-264, se nadaljuje)

    Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

  36. Miro says:

    PRED BOGA V NAŠI DESETKI Z VSEM, KAR SMO, IN Z VSEM, KAR NISMO, ZARES POLOŽIMO SAMI SEBE V VSEJ NAŠI NEPOPOLNOSTI IN »RAZŠTELANOSTI«!

    »Da je oktober mesec rožnega venca in da bi bilo torej dobro več moliti rožni venec, sem se pretekla leta običajno spomnila šele nekje v sredini meseca. Letos so me objave na Aleteii na to spomnile pravočasno. Odločila sem se, da bomo rožni venec molili skupaj, družinsko. A v naši družini je večerna molitev nemalokrat raztresena, ob uri, ko smo že precej utrujeni od vsega dne. Zato sem si rekla: bolje vsak večer eno desetko, česar se bomo res brez izjeme držali, kot da si zadamo cel rožni venec, pa tega večino večerov ne bomo mogli izpeljati,« je za portal Aleteia dejala molilka.

    Več o tem na:
    https://si.aleteia.org/2019/10/09/nepopolno-a-resnicno-tako-pri-nas-molimo-rozni-venec

    Marija, Kraljica presvetega rožnega venca, prosi za nas!

  37. Janez says:

    MOLITEV V STAROSTI 1 (Jean Villot)
    V starosti Gospod, daj mi namesto tega, kar mi z leti počasi izgineva, kaj drugega. Namesto moči, ki mi pešajo, mi daj večjo ljubezen, da bom znal dajati z večjo preprostostjo in obzirnostjo. Namesto navdušenja mi daj nasmeh dobrote za vsakogar. Pomagaj mi ne samo prenašati, ampak tudi razumeti druge; naj se zanimam za njihove načrte in naj ne presojam malodušno, čeprav je moje srce polno utrujenosti in žalosti. Naj se spominjam le najlepših in najboljših stvari na svetu, da jih bom lahko posredoval drugim in da bom z drugimi užival njihovo veselje. Stori, Gospod, da se moja volja, ki je mogoče malo šibka, ljubeče ukloni pravičnim željam mojih bližnjih, toda ohrani mi trdnost vere v Boga in prepričanja z Upanjem, da Nikoli nismo sami, ker je Bog Vedno z Nami. S tvojo pomočjo Gospod hočem v Starosti vsem pomagati nositi tvoj jarem, ki si sam rekel o njem, da je »prijeten« in »lahak«. Stori, Gospod, da se ponižno sprijaznim z dejstvom, da moj razum ni več tako dejaven, bister in prožen; čedalje bolj pa naj iščem in spoznavam tebe, da bom globlje doumel tvoje obljube o Odrešenju in Življenju v Večnosti. Amen.
    Molitev po Jeanu Villotu.

    MOLITEV V STAROSTI 2 (Joerg Zink)
    Gospod moja leta so me privedla med tiste, ki jim pravijo stari ljudje.
    Nastopil je večer ali jesen mojega življenja in za njim pride noč in zima.
    Prosim te Gospod Bog in Odrešenik, ne puščaj me samega na koncu moje Zemeljske Poti.
    Moje Življenje se mi je zdelo, ko sem bil mlad in delovno aktiven tako pomembno:
    trudil sem se v šoli ko sem se učil in študiral, pridno sem delal, ko sem se zaposlil po šolanju,
    kupil sem si stanovanje, si zgradil hišo in si ustvaril družino,
    pošteno sem delal, potrpel in marsikaj naredil in dosegel v Življenju
    ter Molil in Veroval Vate Gospod in te prosil za Tvoje Vodstvo in Blagoslov.
    S Tvojim blagoslovom sem marsikaj dobrega naredil in ustvaril ter pomagal drugim.
    Trudil sem se, da sem pridno in pošteno delal in dobro opravljal svoje delo za ljudi.
    Po upokojitvi, pa je marsikaj odšlo v pozabo, kar je človeško, saj ljudje hitro pozabijo dobroto.
    Danes Te prosim Gospod obvaruj me prosim:
    žalosti, zagrenjenosti in osamljenosti, obvaruj me, da bi na vsak način hitel pokazati,
    da tudi jaz še vedno nekaj vem in znam; obvaruj me nevarnosti,
    da bi ljudem pripovedoval in trdil, kako je bilo v mojih mladih dneh vse dobro in prav.
    Rad bi se naučil mirne spokojnosti in zadovoljne sproščenosti Gospod,
    rad bi se zanesel edino Nate in na Tvojo Usmiljeno Dobroto in Božji Mir tako,
    da bom tudi v starosti vedno Spolnjeval Božjo Voljo, Jezusov Evangelij in Božje zapovedi in zakone.
    Zavedam se, da nikoli nismo sami, ker je Bog Vedno z Nami! Prosim Bog nikar me ne zapusti!
    Oči in sluh mi peša, bolijo me noge in telo, razne bolezni me načenjajo, moč za delo in življenje se je zmanjšala
    in počasi se zaključujejo moje Zemeljske Poti in Molim, da bom hodil po Poti k Tebi moj Deus Creator.
    Gospod Bog prosim te, varuj me človeške prevzetnosti, neke domišljave zakrknjenoti, izmikanja, utvar in lažnih upov, da vse pride in vse mine ter odide, ker je vse kar je, v Tvojih Usmiljenih Rokah Moj Bog in Stvarnik.
    Rad bi sprijaznjeno sprejel vse, kar mi pošiljaš na mojo Pot Ti.
    Rad bi stopil za stopnico bliže k Tebi, da nadaljeval hojo po Poti k Tebi,
    da bi bil pripravljen, da me Ti Odrešenik, ko dozorijo časi, Sprejmeš k Sebi in me Poveličaš.
    Veš Gospod, rad sem živel med ljudmi jim pomagal in jim služil v Tvojo Slavo.
    Zdaj pa sem vedno bolj osamljen, saj se moji vrstniki starajo, pešajo in počasi umirajo.
    Nihče me več ne potrebuje kot nekoč, ko sem bil mlad, močan in sem lahko delal.
    Vsakdo gre danes svojo pot in nima časa za drugega človeka, saj se vsem nekam zelo mudi.
    Tako zelo se vsem mudi, da upam, da se bodo nekoč našli in srečali s Seboj in s Teboj Gospod Bog!
    Nekoč smo rekli hiti počasi, daleč boš prišel ali latinsko Festina Lente!
    Prosim Te Gospod pomagaj mi, da se ne zaprem Vase in se ne osamim pred ljudmi.
    Prosim pomagaj mi Gospod, da ne bom tožil, kako je vse žalostno in zanič.
    Prosim pomagaj mi, da se ne bom smilil samemu sebi.
    Rad bi v Tišini storil za Ljudi, ko bi prihajal k Tebi z molitvami in prošnjami Zanje.
    Daj mi primernih Besed Prosim Gospod ali pa mi pomagaj, da Ti vse povem z mojimi Besedami.
    Prosim pomagaj mi, da bom varno spravljen v Tvoji Ljubezni. Pomagaj mi Ljubiti druge ljudi.
    Gospod prosim podari mi Božji Mir Ljubezni, sproščenosti, umirjenosti, spokojnosti, vedrine in dobrote tako,
    da se bom vedno prepustil Tvoji Usmiljeni in Dobrotni Roki.
    Gospod pomagaj mi, da bom znal v svoji okolici omehčati trdosrčne, skope, zakrnjene, spraviti med seboj sprte, tolažiti ranjene, žalostne, bolne in zapuščene in našel razlog za Upanje in Veselje v svojem Življenju, ki je Tvoje Darilo meni. Gospod, Ti si Moj Bog in Odrešenik, moj Vodnik, moj Zagovornik, Moj Učitelj, moj Tolažnik, prosim blagoslovi in varuj me, prosim podari mi svoje Božje Usmiljenje in svoj Božji Mir. Amen.
    Molitev po Joergu Zinku.

    Človek, ki se stara, se ne bi smel kar tako predati in se umakniti v samoto. Nasprotno, moral bi si prizadevati, da bi bil do drugih odprt, da ostane kolikor zmore delovno aktiven, ohrani čim bolj živahne stike z ljudmi in si poišče novih znancev, kolikor je le mogoče in molil vsak dan k Bogu. Le če spremljamo razvoj mladih v družini in v žlahti ter v okolici pri sosedih, zmoremo premagati znano osamelost starih ljudi, ki je hkrati notranja žalost in zagrenjenost. Le dve možnosti sta: ali osamitev ali povezava z drugimi. Tudi ni treba, da bi samoto človek občutil kot nekaj negativnega. Nasprotno, praznota osamljenosti človeku lahko odpre srce in ga napravi bolj dovzetnega za Božjo pričujočnost, ki jo prav v molku in tišini najlažje doživimo. Tako je samota lahko v blagoslov, saj more človeka rešiti njegovih krink in ga prisiliti, da se sreča s svojo resnično podobo; prav tako more poglobiti njegovo vero in ga napotiti, da začne iskati bolj oseben stik z Bogom. V grenkih urah samote je misel na Božjo pričujočnost morda edini žarek upanja in tolažbe. Le če spremljamo razvoj svojcev, vnukov in mladih, zmoremo premagati znano osamljenost starih ljudi, ki je hkrati notranja zagrenjenost. Le dve možnosti sta: ali osamitev ali povezava z drugimi ljudmi in zaposlitev v obliki aktivnega ročnega dela ter branja. Tudi ni treba, da bi samoto človek občutil kot nekaj negativnega in žalostnega ter nrezupnega. Nasprotno, praznota osamljenosti človeku lahko odpre srce in ga napravi bolj dovzetnega za Božjo pričujočnost, ki jo prav v molku najlažje doživimo. Tako je samota lahko v blagoslov, saj more človeka rešiti njegovih krink in ga prisiliti, da se sreča s svojo resnično podobo; prav tako more poglobiti njegovo vero in ga napotiti, da začne iskati bolj oseben stik z Bogom. V grenkih urah samote je misel na Božjo Usmiljeno pričujočnost in Dobroto morda lahko pomemben žarek upanja in tolažbe, ko molimo, prosimo Boga, beremo, se družimo in po svojih močeh kaj malega z rokami delamo in služimo drugim s tem kar zmoremo. Nikoli pa ne smemo misliti, da smo sami, saj je Bog vedno z nami. Spoštujmo in bodimo usmiljeni in dobri do vseh ljudi in tudi do starejših, ki nosijo težo starosti, bolezni, preizkupenj in osamljenosti, saj so tudi oni Božji Otroci,m ki so vredno naše pozornosti in pomoči. Amen. Janez

    MOLITEV V STAROSTI (PSALM 71, 9 – 16)
    9 Ne zavrzi me Bog na stare dni,
    ko mi pešajo moči, me ne zapusti!
    10 Zakaj moji sovražniki govore o meni,
    prežijo name in se posvetujejo,
    11 govoreč: »Bog ga je zapustil;
    podite ga in ga zgrabite,
    ni ga, ki bi ga rešil!«
    12 O Bog, ne bodi daleč od mene,
    moj Bog, hiti mi pomagat!
    13 Osramočeni naj izginejo nasprotniki mojega življenja:
    naj jih pokrijeta osramočenje in sramota, ki mi želé nesrečo.
    14 Jaz pa bom vedno upal,
    vsak dan bom množil tvojo hvalo.
    15 Moja usta bodo oznanjala tvojo pravičnost,
    ves dan tvojo pomoč: saj ji ne vem mere.
    16 Razlagal bom Božjo Moč,
    Gospod, slavil bom tvojo, samo tebi lastno pravičnost.

    BLAGOSLOV NEKEGA STARČKA (Bosmans)
    Blagoslovljeni naj bodo tisti, ki razumejo,
    da so moje noge postale počasne
    in da se mi roke tresejo.
    Blagoslovljeni naj bodo tisti, ki mislijo na to,
    da moja ušesa slabo slišijo
    in da bolj počasi dojemam.
    Blagoslovljeni naj bodo tisti, ki vedo,
    da moje oči ne vidijo več dobro.
    Blagoslovljeni naj bodo tisti,
    ki me ne ozmerjajo,
    kadar mi kaj pade na tla,
    in ki mi pomagajo najti moje stvari.
    Blagoslovljeni naj bodo tisti,
    ki se mi prijazno smehljajo
    in z menoj malo pokramljajo.
    Blagoslovljeni naj bodo tisti,
    ki so obzirni do mojih težav
    in mi pomagajo lajšati bolečine.
    Blagoslovljeni naj bodo tisti,
    ki mi dajejo čutiti, da sem ljubljen,
    in ki nežno ravnajo z menoj.
    Blagoslovljeni naj bodi tisti,
    ki bodo ostali z menoj,
    ko bom odšel na pot v večnost.
    Blagoslovljeni naj bodo vsi,
    ki so dobri z menoj.
    V meni vzbujajo misli na dobrega Boga.
    In zagotovo jih ne bom pozabil,
    ko bom nekoč pri njem.
    Phil Bosmans belgijski duhovnik, pesnik in dobrotnik pomoči potrebnim

    Vsi bomo enkrat ostareli. Čeprav, ko smo mladi, na to ne pomislimo. Tudi danes ne pomislimo dovolj na Človeka, ampak se gleda le skozi denar in dobiček. Vsi nekam zelo hitimo in v naglici pozabljamo nase, na druge ter na Boga. Ne vidimo pa, da vse to ustvari Človek s svojim zavzetim Delom, Znanjem, Inovacijami, Modrostjo, Izkušnjami, Zavzetostjo in Lojalnim odnosom do dela, ko marsikaj naredi ne le za denar, ampak tudi za to, da bo to koristilo Človeštvu. In od vsakega se lahko kaj naučimo, kot pravi Nemec Heinrich Schliemann: “Izgubljen je dan, ko se od sočloveka nismo ničesar novega in koristnega naučili”. Tako od mladih, kot tudi od starejših, ki imajo veliko modrosti in izkušenj”. Ni medgeneracijskih nasprotij, je le sodelovanje in medsebojno razumevanje ljudi, ki zato več naredijo. In vse kar naredimo potrebuje Božji Blagoslov, saj brez Boga ni nič.

    Und von jedem können wir etwas lernen, wie der Deutsche Heinrich Schliemann sagt: Der Tag ist vorbei, an dem wir von einem Mitmenschen nichts Neues und Nützliches gelernt haben. “Wie junge Menschen, aber auch ältere Menschen, die die Tugenden der Weisheit und Erfahrung haben. Es gibt keine Generationenübergreifenden Gegensätze, sondern nur Kooperation und gegenseitiges Verständnis der Menschen, die mehr tun. Aber nicht ohne Gott unseren Herrn.

  38. Miro says:

    MOLITEV JE BOJ Z BOGOM, KI SE ODVIJA V SVOBODI IN Z VZTRAJNOSTJO KOT ISKREN POGOVOR S PRIJATELJEM (papež Frančišek)

    »Molitev nam spremeni srce. Pomaga nam razumeti, kakšen je naš Bog. In zato je pomembno govoriti z Gospodom. Ne s praznimi besedami, kot to delajo pogani, pravi Jezus. Treba je govoriti realno: ‘Poglej, Gospod, imam to težavo … v družini, z mojim otrokom, glede tega, glede tistega … Kaj lahko naredim? Glej, ti me ne moreš pustiti kar tako!’ To je molitev! Takšna molitev zahteva veliko časa. To je čas, ki je potreben, da bi bolje spoznali Boga, kot je to pri prijatelju, saj Sveto pismo pravi, da je Mojzes molil h Gospodu, kot prijatelj govori s prijateljem. Sveto pismo pravi, da je Mojzes govoril z Gospodom iz obličja v obličje kot prijatelj. Takšna mora biti molitev: svobodna, vztrajna, z utemeljitvami. Tudi z malo ‘oštevanja’ Gospoda: ‘Obljubil si mi to in tega nisi storil …’ Tako kot se govori s prijateljem. Odpreti moramo srce za takšno molitev …« (odlomek iz razmišljanja papeža Frančiška).

    Več o tem na:
    http://www.mirenski-grad.si/molitev-je-boj

    Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

  39. Miro says:

    MOLITEV SV. MATERE TEREZIJE, KI JO DRUŽINE LAHKO MOLIJO VSAK DAN – V TEJ MOLITVI JE TUDI NADVSE POMEMBEN VZKLIK: NAJ JEZUSOVO EVHARISTIČNO SRCE NAREDI NAŠA SRCA PONIŽNO, KOT JE NJEGOVO!

    Častitljivi Patrick Peyton je nekoč dejal: »Družina, ki moli skupaj, ostane skupaj.« Molitev je temeljnega pomena za složno družinsko življenje in najbolj gotov način, da ostanemo povezani, ne glede na to, kakšne težave se pojavijo na poti. Sv. mati Terezija se je tega dobro zavedala in je družine spodbujala, naj redno skupaj molijo. Sestavila je celo svojo molitev, ki jo družine lahko molijo vsak dan. Če želite malce osvežiti svojo vsakodnevno družinsko molitev, poskusite moliti z njenimi besedami.

    Nebeški Oče,
    s Sveto nazareško Družino
    si nam dal življenjski zgled.
    Pomagaj nam, ljubeči Oče,
    da bo naša družina postala novi Nazaret,
    kjer bodo vladali ljubezen, mir in radost.
    Naj bo globoko razmišljujoča,
    vdana evharistiji
    in poživljena z radostjo.
    Pomagaj nam, da bomo v družinski molitvi
    ostali povezani v veselju in žalosti.
    Nauči nas, da bomo videli Jezusa v članih svoje družine,
    posebej takrat, ko nam bodo povzročali največ skrbi.
    Naj Jezusovo evharistično srce
    naredi naša srca ponižna, kot je Njegovo,
    in nam pomaga, da bomo na svet način
    še naprej opravljali družinske dolžnosti.
    Naj se ljubimo med seboj,
    vsak dan bolj,
    kakor Bog ljubi vsakega izmed nas,
    in naj si odpuščamo napake,
    kot Ti odpuščaš naše dolge.
    Pomagaj nam, ljubeči Oče,
    da bomo sprejemali vse, kar nam daješ,
    in dajali vse, kar nam boš vzel,
    z velikim nasmehom na obrazu.

    Brezmadežno Marijino Srce,
    začetek našega veselja, prosi za nas.
    Sv. Jožef, prosi za nas.
    Sveti angeli varuhi,
    bodite vedno z nami,
    varujte in vodite nas.
    Amen.

    (povzeto po: Aleteia)

  40. Miro says:

    USMILJENI JEZUS: ŠE NOBEDEN, KDOR JE KLICAL MOJE USMILJENJE, NI BIL RAZOČARAN ALI OSRAMOČEN (Dn 1541)

    Besede življenja, ki jih je Jezus zaupal sv. Favstini Kowalski, veliki glasnici Božjega usmiljenja, namenjene pa so tudi nam:

    Moja hči, spodbujaj ljudi k molitvi rožnega venca, ki sem ti ga izročil. Po molitvi tega rožnega venca sem pripravljen dati vse, za kar me bodo prosili. Trdovratne grešnike, ki ga bodo molili, bom napolnil z mirom. Njihova zadnja ura bo srečna. Napiši to za trpeče ljudi: Ko bo duša uzrla in spoznala hudobijo svojih grehov, ko se ji pred očmi odgrne vse brezno njene bede, v kakršno se je pogreznila, naj ne obupuje, ampak naj se z zaupanjem vrže v naročje mojega usmiljenja kakor otrok v objem svoje ljubljene matere. Te osebe imajo prednostno pravico do mojega sočutnega Srca, imajo prednostno pravico do mojega usmiljenja. Povej jim, da še nobeden, kdor je klical moje usmiljenje, ni bil razočaran ali osramočen. Kdor je zaupal v mojo dobroto, mi posebej ugaja. Napiši: Kadar bodo pri umirajočih molili ta rožni venec usmiljenja, ne bom stal med Očetom in umirajočo dušo kot pravični sodnik, ampak kot usmiljeni Odrešenik (Dnevnik sv. Favstine Kowalske, št. 1541).

    Več o tem na http://www.sticna.com/Dnevnik_Svete_Favstine_Kowalske.pdf

    Božje usmiljenje, tolažba in blagor vsem, ki so skesanega srca, zaupamo vate!

  41. Janez says:

    Družina Sveta Mati Terezija: »Če bom kdaj svetnica, bom svetnica ‘teme’.«
    23. 9. 2007 | Marjan Pogačnik | Duhovnost
    Podrobnejše razkritje mističnega življenja kalkutske svetnice matere Terezije in njene »noči vere«
    Celo človek, tako poln vere, upanja in ljubezni, kot je bila mati Terezija, je »trpel zaradi božje tišine«, je 1. septembra v Loretu dejal papež Benedikt XVI., ko je nagovoril množico mladih.

    Papež je o preizkušnji kalkutske svetnice spregovoril prav v času, ko je izšla knjiga o notranjem duhovnem življenju matere Terezije, ki je v Združenih državah in drugod po svetu, tudi v nekatoliškem tisku, naletela na velik odmev. Delo z naslovom »Mother Teresa: Come Be My Light« – Mati Terezija: Pridi, bodi moja luč je uredil p. Brian Kolodiejchuk iz reda misijonarjev ljubezni, postulator za razglasitev matere Terezije za svetnico, ki je napisal tudi spremno besedilo. V knjigi so objavljena pisma, ki jih je redovnica, ki je umrla pred desetimi leti in je bila leta 2003 razglašena za blaženo, napisala v različnih časovnih obdobjih svojim duhovnim voditeljem. Njeni zapisi potrjujejo, da je zelo dolgo doživljala hudo notranjo preizkušnjo. O tem vidiku njenega notranjega doživljanja so v Vatikanu ob razglasitvi za blaženo v uradni biografiji zapisali: »Obstaja junaška plat te velike žene, ki je bila razkrita šele po njeni smrti. Njeno notranje življenje, skrito pred očmi vseh, skrito celo tistim, ki so ji bili najbližji, je bilo zaznamovano z izkušnjo globokega, bolečega in neznosnega občutka ločenosti in celo zavrženosti od Boga, skupaj z rastočim hrepenenjem po njegovi ljubezni. To svojo notranjo izkušnjo je sama imenovala ‘tema’. Boleča noč njene duše, ki se je začela približno takrat, ko je začela svoje delo za uboge in ga nadaljevala do konca življenja, je mater Terezijo vodila v še globljo združenost z Bogom. Po temi je bila mistično deležna Jezusove žeje, njegovega bolečega in gorečega hrepenenja po ljubezni pa tudi notranjega obupa ubogih.«

    Med največjimi mistiki
    Kalkutska svetnica je svet pretresla z gorečo ljubeznijo do Boga in ljudi, še zlasti najbolj zapuščenih, in z izjemno rodovitnostjo – ustanovila je okoli 550 domov za uboge v več kot 130 državah, število njenih redovnikov in redovnic pa se je še po smrti s 3850 povzpelo na 4800. Odslej jo poznamo tudi po noči vere, ki njenemu duhovnemu življenju in rodovitnosti daje še drugačen pečat. Papeški pridigar Raniero Cantalamessa v članku v časniku Avvenire (28. avgusta letos) poudarja, da notranje preizkušnje »ne zmanjšujejo veličine matere Terezije, ampak jo samo še povečujejo in jo postavljajo ob bok največjim krščanskim mistikom«.

    Ključ, ki odpira skrivnost duhovnega življenja matere Terezije, je njena strastna ljubezen do Jezusa, pravi postulator Kolodiejchuk. Sama je o obdobju po odhodu iz rodnega Skopja in vstopu k sestram loretinkam zapisala: »Gorela sem od hrepenenja, da bi ga ljubila, kakor ga doslej še nihče ni ljubil«. Znamenje posebne ljubezni do Jezusa je bila zaobljuba, ki jo je pet let po večnih zaobljubah na spovednikovo dovoljenje napravila leta 1942 med duhovnimi vajami. Obljubila je, da Bogu ne bo nikoli ničesar odrekla; če bo to storila, pa bo to imela za smrtni greh. Kot je pozneje pojasnila, je »Jezusu hotela dati nekaj zelo lepega, nekaj brez pridržka«. Ta zaobljuba je bila središčna v njenem duhovnem življenju in ji je tudi dajala moči v obdobjih preizkušenj. Nanjo je gledala kot na sveto zvezo, ki jo je združevala z Ženinom.

    Ta je njeno obljubo vzel zares. Kot pričajo njena pisma, je po 10. septembru 1946 imela vrsto notranjih mističnih pogovorov z Jezusom. Prosil jo je, naj ustanovi popolnoma novo redovno skupnost, povsem posvečeno služenju najbolj ubogim med ubogimi. Dve ohranjeni Terezijini pismi govorita o tem, da je bil Terezijin odziv na Jezusovo povabilo zelo človeški. Strah jo je bilo, da bo to, za kar jo Jezus prosi, zelo težko. »Misel, da bi jedla, spala, živela kot Indijci, me je navdala s strahom,« je zapisala. Ljudje bodo mislili, da je nora, si je govorila. Vendar je Jezus s svojo prošnjo vztrajal. »Potem sem znova zaslišala zelo jasen glas: Vedno si govorila: ‘Stori z menoj, kar želiš.’ Zdaj hočem to storiti. Zdaj mi pusti, moja nevestica, moja mala. Ne boj se. Vedno bom s teboj. Trpela boš in zdaj trpiš, toda če si moja mala nevesta, nevesta križanega Jezusa, boš morala nositi te viharje v srcu. Pusti, da storim. Ne odklanjaj mi. Ljubeče mi zaupaj, slepo mi zaupaj’.«

    Občutek zapuščenosti in hrepenenje, ki boli
    Kmalu po tem, ko ji je nadškof Perier januarja 1948 dal dovoljenje, da začne živeti med najbolj ubogimi na ulicah Kalkute, se je spremenilo tudi njeno notranje doživljanje. Če je še pred tem čutila tesno združenost z Jezusom, tega občutka zdaj ni bilo več. »Kot da bi se mi moj Gospod do konca podaril. Toda sladkost in tolažba in združenje teh šestih mesecev so prehitro minili,« je zapisala p. Neunerju. Naenkrat se je čutila samo, ločeno od Ženina, po katerem je tako hrepenela. Ostala sta ji le še predanost in slepo zaupanje.

    »V duši čutim le strašno bolečino izgube Boga, ki mu ni mar zame, Boga, ki ni Bog, Boga, ki ne obstaja zares,« beremo v enem izmed njenih pisem. V drugem pa je zapisala: »To strašno hrepenenje še naprej raste in čutim, kot da se bo nekoč nekaj v meni zlomilo. In potem ta tema, ta osamljenost, ta občutek strašne samote. In vendar hrepenim po Bogu. Hrepenim, da bi ga ljubila z vsako kapljico življenja v sebi. Hočem ga ljubiti z globoko osebno ljubeznijo.« »V moji duši je toliko protislovja, globoko hrepenenje po Bogu, tako globoko, da boli, nenehno trpljenje – hkrati pa občutek, da nisem zaželena od Boga, da sem zavržena, prazna, brez vere, brez ljubezni, brez gorečnosti …«

    Kljub tem strašnim občutkom se je še naprej izročala Bogu: »Tema je tako temna in bolečina tako boleča, toda sprejmem, kar koli mi daje, in dajem, kar koli vzame.«

    Temna noč vere
    V tem doživljanju matere Terezije ni težko prepoznati značilnega znamenja za to, kar po svetem Janezu od Križa učitelji mistike običajno imenujejo temna noč vere, pravi papeški pridigar Cantalamessa. Na poti duhovne rasti obdobja duhovne preizkušenosti ali »noči čutov«, kot jih tudi imenuje sv. Janez od Križa, niso neobičajen pojav, še zlasti pa so značilna za nekatere svetnike. V teh preizkušnjah se prečiščuje vera, to pa dušo vodi k popolnejši povezanosti z Bogom in večji nenavezanosti na stvari. »Zapuščeni smo tako,« noč vere opisuje Johannes Tauler, »da nimamo več zavesti Boga in pademo v tesnobo, da ne vemo, ali smo bili kdaj koli na pravi poti, pa tudi ne, ali Bog sploh obstaja, ali smo sami živi ali mrtvi. Prevzame nas čuden strah, zdi se, da se je vse na svetu uperilo proti nam. Nimamo več izkušnje ali zavedanja Boga, toda tudi do vsega drugega čutimo odpor in zdi se, da smo ujeti med dve steni.«

    Od samega začetka reda misijonark ljubezni je bila notranja tema sopotnica matere Terezije, je v pogovoru za Družino (št. 32/2003) in Božje okolje (št. 4/2003) povedal postulator p. Kolodiejchuk. Pisma, ki jih je napisala v petdesetih in šestdesetih letih, pričujejo o močni bolečini, ki jo je čutila zaradi velike želje po Bogu. Do premora v njeni preizkušnji je prišlo leta 1958, ko je zmagovito zapisala: »Danes je moja duša polna ljubezni, polna neizrazljivega veselja in neprekinjene združenosti v ljubezni«, vendar je ta predah trajal le nekaj tednov. Kasneje je o svoji temi pisala veliko manj, saj se je navadila živeti z njo. Še v sedemdesetih in osemdesetih letih se je o tem pogovarjala z duhovnimi voditelji. Dve leti pred smrtjo je dejala, da je prejela čudovit dar od Boga, da mu je lahko podarila praznino, ki jo je čutila. Kolikor vemo danes, pravi p. Kolodiejchuk, je mati Terezija ostala v stanju »temne« vere in popolne predanosti vse do smrti.

    Popoln molk o notranji preizkušnji
    Mati Terezija je o svoji preizkušnji molčala. Bala se je, da bi z govorjenjem o svojem notranjem doživljanju pozornost pritegnila nase. Škofa Periera iz Kalkute je prosila, naj drugemu škofu ničesar ne pove o mistični razsežnosti njenega življenja in nastanku reda, »kajti če bodo ljudje poznali začetek, se bodo osredotočili name in ne na Jezusa.« Ponavljala je: »Božje delo. To je božje delo.« Celo njej najbližji niso ničesar slutili. Po njenih navodilih naj bi duhovni voditelj uničil vsa njena pisma, vendar so se nekatera ohranila, ker je z njenim dovoljenjem nekatera skopiral za nadškofa in kasnejšega kardinala Lawrenca Picachyja, tako da so jih našli pri njem po njegovi smrti. Mati Terezija je s prikrivanjem lastnega doživljanja po besedah Raniera Cantalamesse na junaški način uresničila izrek puščavskih očetov, da je ne glede na to, kako veliko je trpljenje, naša zmaga nad njim v molku.

    Kot pravi p. Kolodiejchuk, so jo notranje preizkušnje ohranjale v ponižnosti. Čeprav je dobivala nagrade in bila deležna izjemne medijske pozornosti, je govorila, da se je to ne dotakne, ker hoče samo Jezusa. »Notranje trpljenje je bilo tako veliko, da vsa reklama in vse govorjenje name ni imelo nobenega učinka,« je dejala. Doživljanje notranje teme petdeset let je nekaj izjemnega tudi v primerjavi z drugimi svetniki, ker kaže na silno vero, kar je bila poleg ljubezni po besedah postulatorja ena izmed največjih njenih kreposti. To pa ji je bilo mogoče – kot je odgovorila v nekaj intervjujih na vprašanje, kako to zmore –zato, ker je prejemala Jezusa v evharistiji in našla moč v maši, molitvi, rožnem vencu.

    Mati Terezija je vzdržala hudo notranje trpljenje. »Pravijo, da ljudje v peklu trpijo večne bolečine zaradi izgube Boga; vse to trpljenje bi prestali, če bi imeli le malo upanja na to, da bodo nekoč posedovali Boga. V svoji duši čutim ta strašni občutek izgube Boga, ki mu ni mar zame, Boga, ki ni Bog, Boga, ki ne obstaja zares.« Terezijino doživljanje nam pomaga razumeti sv. Katarina iz Genove, ki trpljenje duš v stanju notranje »teme« primerja s trpljenjem v vicah in pravi, »da je tako veliko, da ga je mogoče primerjati le s trpljenjem v peklu«, da pa je v njej »silno zadoščenje«, ki ga je mogoče primerjati le »z zadoščenjem svetnikov v nebesih«. Tudi po besedah Cantalamesse je napačno misliti, da je takšno življenje svetnikov zgolj trpljenje. V globini duš uživajo mir in veselje, ki sta neznana drugim ljudem in se rojevata iz gotovosti, da živijo po Božji volji, ki je močnejša, kot so dvomi.

    Odžejati Jezusovo žejo
    Kot pravi postulator Kolodiejchuk, je vse življenje matere Terezije in smisel njenega reda mogoče povzeti v en stavek – odžejati neskončno Kristusovo žejo na križu zaradi ljubezni in duš. Jezus je žejen naše ljubezni do njega, ki jo pokažemo s tem, pravi postulator, da mu damo svoje življenje in ga prepoznamo in ljubimo v najbolj ubogih. Na njegovo žejo za dušami pa odgovorimo tako, da postanemo kanal milosti za druge in napravimo božje sočutje navzoče.

    Tudi na svojo notranjo preizkušnjo je mati Terezija gledala kot na način, kako lahko poteši Jezusovo žejo na križu: »Če ti moja bolečina in moje trpljenje, moja tema in ločenost od tebe dajo vsaj kapljo tolažbe, moj Jezus, stori z menoj, kar hočeš … Vtisni trpljenje svojega srca v mojo dušo in v moje življenje … Rada bi odžejala tvojo žejo z zadnjo kapljo krvi, ki jo najdeš v meni. Ne skrbi, da bi se moral kmalu vrniti: pripravljena sem čakati nate vso večnost.«

    Njeno notranje trpljenje po besedah p. Kolodiejchuka ni toliko notranje očiščevanje kot zadoščevanje za grehe drugih. Sama je govorila, da je največje uboštvo v tem, da se čutimo neljubljene, nezaželene, odvečne, in prav to je sama izkušala v odnosu z Jezusom. Trpljenje za druge je bilo po besedah p. Kolodiejchuka del njene karizme za najbolj uboge. V trpljenju se ni poistovetila le z duševnim in gmotnim uboštvom, marveč se je poistovetila z neljubljenimi, osamljenimi, zavrženimi tudi na notranji ravni. Cantalamessa meni, da mati Terezija s svojo temo stoji na strani »poštenih« ateistov, tistih, ki božjo tišino doživljajo kot boleče breme in ki izkušajo bivanjski strah in popolno pomanjkanje smisla. »Želim si živeti v tem svetu ljudem, ki so daleč od Boga, ki so se obrnili tako daleč stran od Jezusove luči, jim pomagati, vzeti nase nekaj njihovega trpljenja.« To njeno naravnanost povzema tudi stavek, v katerem postulator vidi njen povzetek njenega poslanstva: »Če bom kdaj postala svetnica, bom zagotovo svetnica ‘teme’. Nenehno bom odsotna iz nebes, da bi bila luč tistim, ki so v temi na zemlji.«

    Kogar Bog ljubi ga tudi tepe, so rekli v našem kraju, ko sem bil otrok, pa nisem vsega razumel. ;prda tudi zdaj, ko sem upokojen in sem velikomdeloval doma in v tujini, prebral in preštudiral skromno rečem, skrivnostna so Pota Gospodova, kdo bi vse to s človeško pametjo razumel. Vendar Bog v svoji Vsempgočnosti in Šravičnosti že ve, zakaj je Trpljenje potrebno in zakaj so bili nekateri svetniki tako preizkušani in so vztrajno ter stanpvitno vzdržali tako kot Job vse težkoče. Trpljenje je Pot v Nebesa, je zapisal prof. dr. Daniječl Brkič, pastor evangelijske Cerkve Dobrega Pastirja v Novem mestu v svojem prispevku o preizkušnjah!. On je veliko o tem študiral in napisal ter pridigal vernikom. Hvala Mati Terezija za vse, kar si nam darovala in za Tvojo Neizmerno Ljubezen do Jezusa! Bog bodi Hvaljen in Usmiljen do nas grešnikov!

  42. Hvala says:

    PAPEŽ FRANČIŠEK -KAJ NI BOŽJA VOLJA ZA NAS IN KATASTROFALNI EKONOMI SO NAJBOLJŠI BOŽJI BLAGOSLOV CERKVI
    ::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::
    JEZUS MOLI , DA SE NE BI ZAPRLI V MAJHNA “DOMAČA PODJETJA”.

    SVETI OČE RAZLOŽI EVANGELIJSKI ODLOMEK, KI NAM PREDSTAVLJA JEZUSOV DIALOG Z OČETOM . GRE ZA TRENUTEK INTIMNOSTI MED NJIMA. KO SE BLIŽA NJEGOVA URA, JEZUS OČETA PROSI ZA SVOJE UČENCE, ZA VSE, KI SO BILI Z NJIM, IN TISTE, KI BODO ŠE PRIŠLI (JN 17,20), V KLJUČNEM TRENUTKU JEZUS V MOLITEV VKLJUČI ŽIVLJENJE SVOJIH, PA TUDI NAŠE ŽIVLJENJE.

    DOBRO JE POZNAL SRCA SVOJIH UČENCEV IN DOBRO POZNA NAŠA SRCA. ZATO MOLI K OČETU, DA SE NE BI POSKUŠALI OSAMITI, SE ZATEČI V LASTNE GOTOVOSTI, V LASTNI PROSTOR, V NEZANIMANJE ZA ŽIVLJENJE DRUGIH. MOLI, DA SE NE BI ZAPRLI V MAJHNA “DOMAČA PODJETJA”, KI RAZBIJAJO MNOGOLIČEN OBRAZ CERKVE. TO SO TISTE SITUACIJE , KI SE KONČAJO V INDIVIDUALISTIČNI ŽALOSTI. TO PA POČASI PUŠČA PROSTOR ZAMERI, NENEHNEMU PRITOŽEVANJU IN ENOLIČNOSTI.
    —————————————————————————————————————————————————-
    TO NI BOŽJA VOLJA ZA NAS IN TO NI ŽIVLJENJE V DUHU H KATEREMU SMO POKLICANI. ZATO JEZUS MOLI IN PROSI, DA ŽALOST IN OSAMITEVNE BI PREVLADALA V NAŠIH SRCIH.
    ——————————————————————————————————————————————————-

    KATASTROFALNI EKONOMI SO NAJBOLJŠI BOŽJI BLAGOSLOV CERKVI
    :::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::
    BOGASTVO OSIROMAŠI, ODVZAME NAM NAM NAJBOLJŠE, KAR IMAMO, EDINO BOGASTVO, KI GA JE VREDNO IMETI. NEKI STARI MODRI DUHOVNIK JE PAPEŽU PRIPOVEDOVAL, DA KADAR SE ZAČNE KOPIČITI DENAR, DA BI SI ZAGOTOVILI PRIHODNOST, TAKRAT PRIHODNOST NI VEČ V JEZUSU. ZATO JE, KADAR NAPRIMER NEKA REDOVNA SKUPNOST ZAČNE ZBIRATI SREDSTVA, BOG JE TAKO DOBER, DA POŠLJE “KATASTROFALNEGA EKONOMA, KI PRIPELJE DO POLOMA.
    ::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::..
    KATASTROFALNI EKONOMI SO NAJBOLJŠI BLAGOSLOV CERKVI, SAJ JO DELAJO SVOBODNO, NAREDIJO JO UBOGO.
    :::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::
    NE POZABIMO PA TUDI , DA JE PRVI IZMED BLAGROV PRAV “BLAGOR UBOGIM V DUHU”, TISTIM, KI NISO NAVEZANI NA BOGASTVO IN NA OBLAST TEGA SVETA (priloga, papež Frančišek).

    http://www.archivioradiovaticana.va/storico/2015/09/21/ve%C4%8Dernice_v_havanski_katedrali_ljubiti_ubo%C5%A1tvo_kot_mater/sl-1173217

    Vedno ponavljam :BOG ŽE VE KAJ DELA!

  43. Miro says:

    DANAŠNJI EVANGELJSKI ODLOMEK, V KATEREM JE EVANGELIST MATEJ ZAPISAL ZNAMENIT JEZUSOV ODGOVOR »DAJTE CESARJU, KAR JE CESARJEVEGA, IN BOGU, KAR JE BOŽJEGA«, NOVE EVANGELIZATORJE SPODBUJA, DA HODIJO PO PRAVI POTI, KI JE KRISTUS!

    BOŽJA BESEDA: Tedaj so farizeji odšli in se posvetovali, kako bi ga ujeli v besedi. K njemu so poslali svoje učence skupaj s herodovci in so rekli: »Učitelj, vemo, da si resnicoljuben in v resnici učiš Božjo pot ter se ne oziraš na nikogar, ker ne gledaš na osebo. Povej nam torej, kaj se ti zdi: Ali smemo dajati cesarju davek ali ne?« Jezus pa je spoznal njihovo hudobijo in rekel: »Kaj me preizkušate, hinavci? Pokažite mi davčni novec!« Dali so mu denarij. Nato jim je rekel: »Čigava sta ta podoba in napis?« Dejali so mu: »Cesarjeva.« Tedaj jim je rekel: »Dajte torej cesarju, kar je cesarjevega, in Bogu, kar je Božjega.« (Mt 22,15-21)

    Odlomek iz razmišljanja Benedikta XVI.:

    Današnji evangeljski odlomek, v katerem je evangelist Matej zapisal znamenit Jezusov odgovor »Dajte cesarju, kar je cesarjevega, in Bogu, kar je Božjega«, nove evangelizatorje spodbuja, da hodijo po pravi poti, ki je Kristus. Farizejski učenci in herodovci, ki so Jezusa preizkušali, niso zares verjeli v lastne besede, ko so mu rekli, da je »resnicoljuben in da uči Božjo pot«. Danes vemo, da je to dragocena resnica in novi evangelizatorji so poklicani, da so med prvimi, ki hodijo po tej poti. Tako lahko tudi drugim pomagajo spoznati lepoto evangelija. Ta pot namreč ne more biti prehojena v samoti, ampak le v izkušnji občestva in bratstva. Ko je oznanjevanje združeno s pričevanjem, lahko odpre srca tistih, ki iščejo resnico.

    Omenjeni Jezusov odgovor o davku cesarju je presenetljivo realističen. Davek cesarju je potrebno plačati, ker je podoba na novcu njegova. Toda vsak človek v sebi nosi neko drugo podobo, ki je Božja, in zato je vsakdo Bogu, in le Bogu, dolžnik za svoje lastno bivanje. Jezusov odgovor je tako antropološko zelo bogat in ga ni mogoče omejiti zgolj na politično raven. Poslanstvo Cerkve je tako kot Kristusovo najprej govoriti o Bogu, spominjati na njegovo oblast in opozarjati, še posebej kristjane, ki so izgubili lastno identiteto, na Božjo pravico do tistega, kar mu pripada, to je, do našega življenja.

    V tem naj vam bo zgled Devica Marija, ki je Bogu odgovorila »da« in se na pot podala polna radosti in upanja. Od Gospodove matere in naše matere se učite biti ponižni in istočasno pogumni, preprosti in previdni, blagi ter močni, in to ne z močjo sveta, temveč z močjo resnice (za daljše besedilo iz razmišljanja Benedikta XVI. glej na: hozana.si).

    Božjemu usmiljenju z vero in zaupanjem priporočimo vse trpeče, ki jih je prizadel koronavirus; nadalje ljudi, ki se na različnih mestih borijo s to kužno boleznijo, zdravstvene delavce, raziskovalce cepiva, itn. Še naprej vztrajno molimo sveti rožni venec in rožni venec Božjega usmiljenja za vse v trpljenju preizkušane ljudi, posebej za sestre in brate, ki se v molitev priporočajo v rubriki »Prosim za molitev«, v zapisih: Boštjan, Marjeta, Mina, Andreja, Nena, A., Kras, Jana, Jožica, Amadeja in drugi prosilci milosti. Naj se na priprošnjo Preblažene Device Marije, sv. Jožefa in vseh svetnikov zgodi presveta Božja volja!

    Molitev za zdravje v času epidemije koronavirusa

    Oče usmiljenja in tolažbe, tvoj Sin Jezus Kristus nam je s križem pokazal vrednost trpljenja. Pomagaj našim bratom in sestram, ki že nosijo križ bolezni in so preizkušani. Nakloni jim izboljšanje zdravja, njihovim svojcem pa poguma in zaupanja. Vsem zdravstvenim delavcem nakloni moči in zdravja, da bodo vztrajali v ljubezni do bolnikov; raziskovalcem pa, da bodo čim prej odkrili uspešno zdravilo. Nam in vsemu svetu daj svoj blagoslov, da bomo rešeni bolezni in se ti bomo mogli s tvojo Cerkvijo zahvaljevati. Amen.

    Sv. Marija, zdravje bolnikov, prosi za nas!
    Sv. Rok, zavetnik zoper kužne bolezni, prosi za nas!
    Vsi božji svetniki in svetnice, prosite za nas!

  44. Miro says:

    PRED BOGA V NAŠI DESETKI Z VSEM, KAR SMO, IN Z VSEM, KAR NISMO, ZARES POLOŽIMO SAMI SEBE V VSEJ NAŠI NEPOPOLNOSTI IN »RAZŠTELANOSTI«!

    »Da je oktober mesec rožnega venca in da bi bilo torej dobro več moliti rožni venec, sem se pretekla leta običajno spomnila šele nekje v sredini meseca. Letos so me objave na Aleteii na to spomnile pravočasno. Odločila sem se, da bomo rožni venec molili skupaj, družinsko. A v naši družini je večerna molitev nemalokrat raztresena, ob uri, ko smo že precej utrujeni od vsega dne. Zato sem si rekla: bolje vsak večer eno desetko, česar se bomo res brez izjeme držali, kot da si zadamo cel rožni venec, pa tega večino večerov ne bomo mogli izpeljati,« pravi Tina Martinec Selan. Njena izkušnja nam bo gotovo koristila v molitvenem življenju. Ne preslišimo milostnega klica Device Marije: Molite, molite, molite!

    Več o tem na:
    https://si.aleteia.org/2019/10/09/nepopolno-a-resnicno-tako-pri-nas-molimo-rozni-venec

    Marija, Kraljica presvetega rožnega venca, prosi za nas!

  45. Janez says:

    Kartiuzijan François Pollien: V duhu Jezusovih blagrov na Gori vsem ljudem (izvleček; že objavljeno)

    Pusti Jezusu, da s svojim Duhom udejanja v tebi grešni in ubogi človek svoje blagre. Pusti mu, da hodi po svojih potih k tebi, zato da ti prinese svoje radosti in upanje. Pusti mu, da ti pomaga in te poveličuje, zato da bo v tebi poveličeval svojega Očeta. Pusti mu, da te prečka v vseh smereh in v vseh globinah, zato da bo tvoje bitje edinole in v celoti njegovo. Pusti mu, da použije tvoje življenje v svojo enost. Naj On deluje v tvojih čutilih, v tvojem srcu, v tvojem duhu, dokler mu ne boš po končanem delu mogel reči: »Vse je dovršeno« – ter boš izročil svojega duha v njegove roke (prim. Jn 19, 30; Lk 23, 46). Najprej – v tvojih čutilih. Naj jih On ozdravlja, s tem da izbrisuje sleherno možno sled zgrešene mikavnosti, onemoglosti, nerednosti, strastnosti. Moral bo izvršiti dolgotrajne in težavne spremembe in operacije, da bi dosegel najgloblje korenine. […] Toda ne boj se ničesar; saj veš, da si v rokah Njegove Ljubezni. Tvoja prizadevnost mora biti usmerjena k temu, da boš prišel iz topilnika očiščen kot najbolj prečiščeno zlato. Poslušaj ga, ko ti govori: Svetujem ti, da kupiš od mene v ognju očiščenega zlata, da obogatiš, in belih oblačil, da se oblečeš in se ne pokaže sramota tvoje nagote, in mazila, da si pomaziliš oči, da bi videl. Svarim in pokorim tiste, ki jih ljubim. Bodi torej goreč in se spreobrni. Glej, stojim pri vratih in trkam. Če kdo sliši moj glas in vrata odpre, bom vstopil k njemu in bom večerjal z njim in on z menoj. Kdor zmaga, mu bom dal, da z menoj sede na moj prestol, kakor sem tudi jaz zmagal in sem s svojim Očetom sedel na njegov prestol. Kdor ima ušesa, naj sliši, kaj govori Duh cerkvam (Raz 3, 18–22).

    Prepusti Gospodu svoje srce, da bo v njem dokončno vzpostavil nežnost in velikodušnost; da ga bo mogel povrniti k tisti prvotni čistosti, ki mu je ni kalila nobena ustvarjena navezanost, ko ga ni zavirala nobena onemoglost. Naj v njem hipoma uniči vse moči, tako da jim odvzame vsak človeški način ljubezni ter jim nazadnje podari edino obliko ljubezni, ki pristaja krščanskemu srcu: ljubiti Boga v Bogu in ljubiti vse stvari v Bogu. Stiskalnica bo imela strašansko delo; morala bo hudo stiskati, da bo priteklo žlahtno vino v svoji božanski čistosti – vino, ki razveseljuje Božje srce. Toda kakšno zmagoslavje, ko bodo končno iztisnjeni v stiskalnici prazni strahovi in prazne ljubavi, pa se bo tvoje srce dvigalo iznad vseh slabosti, navdano z blaženo čistostjo, zmožno vseh gledanj, s prosojno ljubeznijo, vredno večnih objemov. Končno je na vrsti tvoj duh Človek. Tudi tvoj duh se bo moral podvreči nekaterim skrajno zahtevnim končnim spremembam. Sveti Pavel ti bo povedal, zakaj: Zatorej odslej nikogar ne poznamo po mesu. In če smo po mesu poznali Kristusa, ga pa zdaj tako več ne poznamo. Če je torej kdo v Kristusu, je nova stvaritev: staro je prešlo, glejte, nastalo je novo (2 Kor 5, 16–17). Naredi prostor v Duši kristjan Bogu, da Te obsije Božja Ljubezen in Božja Milost, ki ne mine nikdar! Prosi in moli, da pride Gospod in te obžari ter te blagoslovi.

    Čudovite misli bogaboječega in pobožnega kartuzijana, ki je poln vedrine in upanja, ker je v Njem Bog, Božja Milina, Upanje, Mir in Ljubezen! Merci frer! Rad imam, da kaj lepega preberem in da me duhovno bogati ljudje nagovorij0 in da mi polepšajo dan! In kar iščem to tudi najdem. Ne vedno, da sem iskren. Dialektika življenja pač.

  46. Hvala says:

    BOG JE REKEL PO PREROKU:
    VELIKO JIH JE PADLO POD OSTRIM MEČEM,
    VENDAR NE TOLIKO, KAKOR JIH JE PADLO ZARADI JEZIKA.
    BLAGOR TISTEMU, KI JE BIL OBVAROVAN PRED NJIM, KI NI
    IZKUSIL NJEGOVEGA BESNENJA (Sir 1. del. 28 ,18-19)

  47. Janez says:

    BOG NAS NEŽNO NAGOVORI, KO PONIŽNO IN Z GOREČO VERO MOLIMO
    Bog nam govori in nam sporoča vedno z nežnim tihim glasom. Njegova govorica je tako neznatna in delikatna, da jo lahko že majhna sapica izniči. Prisluhnimo Bogu v miru in tišini, kaj nam sporoča. Bog vedno odgovarja na ponižno molitev, polno vere in zaupanja, ko imamo dober namen pomagati ali narediti nekaj dobrega. Pogosto Bog ne odgovarja takoj – tako je potrebno čakati. V čakanju pa se razodeva čar poslušanja, ponižnosti, vera, zaupanje. V pričakovanju na Božji odgovor pogosto v nas zraste zavest lastne odgovornosti. Tako pričakovanje požene v nas neke mehanizme, da mi iz naše strani naredimo vse, da bi tudi Bog lahko iz njegove storil vse. Tu so razlogi da nekatere rešitve pridejo šele kasneje.Vendar Bog zelo pogosto odgovarja, ko smo goreči in hočemo dobro. Problem seveda ne leži v njegovem odgovoru, pač pa v našem vprašanju. Smo iskreni ali nismo? Če nismo iskreni –tudi Boga ne moremo čutiti. V tej točki je nekaj podrobnejših poudarkov:
    a) Bog nikoli ne govori proti »zdravi pameti«
    b) je vedno na strani dobrega, pravega in resnice, posebno ko želimo dobro drugemu
    c )ni nikoli neiskren do naših potreb, počutij, težav…
    d) nikoli ne podpira naše hudobije, egoizma in igračkanja z njim, ne podpira naših utvar in iluzij, ošabnosti in ambicioznosti (povzpetnost na račun drugega)
    f) pogosto govori proti naši volji, kar nam ni prav ali pač?!
    g)govori mi iskreno celo to, kar mi ni všeč (kar mi ni po godu)
    h) pogosto govori takrat, ko bi jaz raje, da bi on molčali)
    g) govori tudi preko molka, tišine, drugih ljudi, Svetega pisma…

    Navaditi se moramo poslušati Boga, priučiti se moramo sposobnosti slišati in poslušati Boga, druge, ne le sebe. Imamo dvoje ušes in ena usta zato, da manj govorimo in več poslušamo! Kdor si te sposobnosti noče, ne more ali ne zna pridobiti, tvega, da Boga ne bo slišal celo takrat ko bo ta »glasno grmel«. Bog normalno ne uporablja druge poti za komunikacijo in spoznanje, kot je naš intelekt (razum, navdihnjen od Boga), naš občutek za ljubezen, za pravično, za dobro in našo vest, ko molimo in živimo po Evangeliju, kot nas uči Jezus in ko pomagamo in služimo drugim. Najpoglavitnejši problem je naša iskrenost v tem, kako si razlagamo in kako spolnjujemo Božjo voljo. Veliko več naše pozornosti bi morali posvetiti stvarem, ki od nas terjajo velike odgovornosti ali velike odločitve, našo vero in molitve, da delamo vse prav in v dobro nas in tudi drugih ljudi. Kaj in kako takrat moliti? Pomembno je, da sledimo svoji vesti, da tej zaupamo in da imamo pravi odnos do vere, da smo Ljubečiu, Usmiljeni, Dobri in da pomagamo ter služimo drugim. Božji odgovor v sebi vedno nosi dovolj rahločutnosti in modrosti: v Božjem odgovoru je vedno dovolj svetlobe (luči) za tistega, ki je »blage« volje –zakaj Bog vedno upošteva našo osebnost in svobodno voljo. Bog nikoli nikogar ne sili, ker ima svbobodno voljo. To je podoba Boga, vzgojitelja in Usmiljenega Dobrotnika, ki nas vedno Ljubi in nam hole le vse dobro. Molimo iskreno in goreče, da nas bo Bog slišal in uslišal. In naj nam molitve pomagajo, da bomo pri Bogu Uslišani in da bomo vso našo Ljubezen in Dobroto ter pomoč in služenje drugim prelili z gorečo Vero v Življenje!

    Medmrežje Nauči nas Moliti, dopolnjeno. Že objavljeno.

    • Miro says:

      V molitvah Gospoda prosimo za duha ponižnosti, poslušnosti, preprostosti, iskrenosti …, da bi se z močno vero mogli v srcu odpreti delovanju Svetega Duha in z Njim hoditi po evharistični poti, še zlasti z uresničevanjem del usmiljenja do bližnjega.

      Božje usmiljenje, neizmerno v zakramentu evharistije in duhovništva, zaupamo vate!
      Božje usmiljenje, tolažba in blagor vsem, ki so skesanega srca, zaupamo vate!
      Božje usmiljenje, ki vedno in povsod spremljaš vse ljudi, zaupamo vate!

  48. Hvala says:

    Če smo iskreni, si moramo priznati, da ne moremo reči s Pavlom: Dober boj sem izbojeval, tek dokončal in vero ohranil. Ne bijemo namreč bitke za evangeljsko resnico, ampak tako radi ugajamo in se delamo lepe. Če tečemo, tečemo v prazno ali pa zato, da bi nas videli. Tekli pa naj bi, ker nas priganja ljubezen. In vere ne ohranjamo, saj se vrtimo okrog sebe in ne zremo Boga. (priloga)

    http://www.mirenski-grad.si/n30-nekaterim-ki-so-zaupali-vase

    PONIŽNOST JE DANES V KRIZI. V KOLIKOR JE V KRIZI PRISTNA VERA.

    RESNIČNO PONIŽEN JE LAHKO LE TISTI, KI GLOBOKO V SEBI VE, KOLIKO JE VREDEN IN SE ZATO POTREBUJE POVZDIGOVATI NAD DRUGE.
    —————————————————————————————————————————————————
    PONIŽNOST JE GLOBOKA NOTRANJA MOČ.
    ————————————————————————————————————————————————–
    KDOR VASE DVOMI, SE RAD POVZDIGUJE.
    V ZAVESTI, DA JE VSE BOŽJI DAR, DA SAMI OD SEBE NE MOREMO STORITI NIČESAR, V NAS RASTE ZAUPANJE, IZ ZAUPANJA HVALEŽNOST IZ HVALEŽNOSTI PA PONIŽNOST (Mirenski grad).

    ČE SMO RANJENI NA DUŠI, PRIZADEVAMO RANE TUDI DRUGIM LJUDEM . JEZUS JE PRIŠEL NA SVET, DA OZDRAVI VSAKO RANO.

    • Hvala says:

      Popravek- pravilno se glasi: RESNIČNO PONIŽEN ČLOVEK JE LAHKO LE TISTI, KI GLOBOKO V SEBI VE, KOLIKO JE VREDEN IN SE ZATO NE POTREBUJE POVZDIGO VATI NAD DRUGE.

  49. Miro says:

    »KDO SMO MI, DA BI ZAPIRALI VRATA SVETEMU DUHU? SVETI DUH JE TISTI, ZARADI KATEREGA GRE CERKEV LAHKO PREKO OVIR IN VEDNO NAPREJ!« (papež Frančišek)

    »Sveti Duh veje, kjer hoče. Toda ena najpogostejših skušnjav vernika je, da mu pregradi pot in ga preusmeri v določeno smer. Ta skušnjava ni bila tuja niti ob začetkih Cerkve. O tem nam pričuje izkušnja, ki jo je doživel Simon Peter in o kateri nam pripovedujejo Apostolska dela …

    Bog tudi danes vodenje Cerkve pušča v rokah Svetega Duha … Kot je govoril sv. Janez XXIII. je prav Sveti Duh tisti, ki Cerkev posodablja. Posodablja jo in ji omogoči, da gre dalje. Zato moramo kristjani prositi Gospoda za milost poslušnosti Svetemu Duhu …« (iz nagovora papeža Frančiška 12. maja 2014).

    Več o tem papeževem nagovoru na:
    http://www.mirenski-grad.si/kdo-smo-mi-da-bi-zapirali-vrata-svetemu-duhu

    Molimo: PRIDI, SVETI DUH

    Pridi, Sveti Duh, napolni srca svojih
    vernih in vžgi v njih ogenj svoje ljubezni.
    Pošlji svojega Duha in prerojeni bomo in
    prenovil boš obličje zemlje.

    Molimo! Bog naš Oče, Sveti Duh nas
    razsvetljuje in uči. Naj nam pomaga, da
    bomo v življenju spoznali, kaj je prav, in
    vselej radi sprejemali njegove spodbude.
    Po Kristusu našem Gospodu. Amen.

    Marija, Kraljica presvetega rožnega venca, prosi za nas!

    • Janez says:

      G. Miro hvala. Sem vesel in ganjen, čeprav je kratek prispevk, pa je zelo bogat in pomenljiv. Ljubimo našo sveto katoliško in apostolsko Cerkev Jezusa Kristusa, bodimo zvesti in ljubeči udje Cerkve. Hvala Jezus. Bodi vedno pri nas in z nami!

      Spravna in zahvalna molitev
      Bog bodi hvaljen.
      Bog bodi vedno hvaljen.
      Hvaljeno bodi njegovo sveto ime.
      Hvaljen bodi Jezus Kristus, pravi Bog in pravi človek.
      Hvaljeno bodi ime Jezusovo.
      Hvaljeno bodi njegovo presveto Srce.
      Hvaljena bodi njegova predragocena Kri.
      Hvaljen bodi Jezus v najsvetejšem oltarnem Zakramentu.
      Hvaljen bodi Bog Sveti Duh, Tolažnik.
      Hvaljena bodi vzvišena Mati božja, presveta Devica Marija.
      Hvaljeno bodi nje sveto in brezmadežno spočetje.
      Hvaljeno bodi njeno slavno vnebovzetje.
      Hvaljeno bodi ime Device in Matere Marije.
      Hvaljen bodi njen prečisti ženin sveti Jožef.
      Hvaljen bodi Bog v svojih angelih in svetnikih.
      Hvaljen bodi Jezus Kristus, ki si nam daroval svojo apostolsko Cerkev!
      Amen.

  50. Janez says:

    Oscar Romero: Prihodnost, ki ni naša
    Vsake toliko časa pomaga, če stopimo korak nazaj in se razgledamo naokoli.
    Kraljestvo ne presega le naše moči, presega celo naš pogled.
    Za časa našega življenja lahko dosežemo
    le en majhen delček od vsega veličastnega dela Boga.
    Nič, kar naredimo, ni končano, kar z drugimi besedami pomeni,
    da nas Kraljestvo vedno presega.
    Nobena izjava ne pove vsega, kar bi lahko povedala.
    Nobena molitev popolnoma ne izrazi naše vere.
    Nobena spoved ne prinese popolnosti.
    Noben pastoralni obisk ne prinese celovitosti.
    Noben program povsem ne izpolni poslanstva Cerkve.
    Noben postavljen cilj ne vključuje vsega.
    In zato smo tu.
    Posejemo seme, da bo nekega dne rastlo, zalivamo že posejana semena,
    vedoč, da vsebujejo obljubo prihodnosti.
    Postavljamo temelje, ki potrebujejo nadaljnji razvoj.
    Priskrbimo kvas, ki proizvede učinek, daleč nad našimi zmožnostmi.
    Ne moremo narediti vsega, in v tem zavedanju tiči naša osvoboditev.
    Omogoča nam, da naredimo nekaj, in to naredimo zelo dobro.
    Ne bo popolno, ampak je začetek, korak na poti,
    priložnost, da vstopi Božja milost in naredi ostalo.
    Morda nikoli ne bomo videli končnega rezultata,
    ampak v tem je razlika med glavnim gradbenikom in delavcem.
    Mi smo delavci ne glavni gradbeniki, ministri ali mesije.
    Smo preroki prihodnosti, ki ni naša.

    A FUTURE NOT OUR OWN: Prayer Reflection Archbishop Oscar Romero (Operando)

    Addendum:
    V tej lepi molitvi nam vsem nadškof Oscar Romero pove to, nagovarja nas, da res moramo od daleč pogledati nase in na vse okoli mene, da drugače vidimo na Svet in Ljudi s tem pogledom, ki je “Božji in ne Človeški”. Ne sodim nikogar, ne postavljam sebe nikamor, se ne prerivam v ospredje v prve vrste, sem brez predsodkov takšnih ali drugačnih, ki so sad človeškega pogleda na svet in njegove zaznave in presoje in sledim Jezusovemu Evangeliju Ponižnosti in Dobrote. Z Ljubeznijo Večnosti kot Veren in Duhoven Človek gledam in vidim več, dlje, v perspektivo, ki je in ostaja naša medsebojna ljubezen, edinost, strpnost in Dobrota, kar je najpomembneje za izvajanje Božje Volje. Vsi ljudje, ki smo Otroci enega Boga smo eno med seboj kot bratje in sestre, če imamo ta sok ljubezni in Dobrote v sebi, ki se pretaka v naših srcih in s čimer dejavno in z zgledom svet spreminjamo od znotraj navzven in pričujemo, da smo dobri Ljudje in Dobri Kristjani. Pa naj delamo kar hočemo, povsod bo naš dotik iskrene Ljubezni in Dobrote ostal, če izvira od Znotraj, ko ga napajajo studenci Božje Ljubezni in je v nas Božji Duh in Njegova Milost. Morda bi lahko raje rekli, da je to takrat, ko sami čutimo prisotnost in delovanje Božje Resnice, Dobrote in Lepote, kar je odsev Božje ljubezni,Božjega Kraljestva med nami vsemi na Zemlji. Hvala Gospod za to spoznanje, ki je zame zelo dragoceno in ga lahko delim naprej drugim ljudem v upanju, da jim bo odprlo Srce in Duhovne Oči tako, da bodo drugače videli Svet in Ljudi manj na Človeški način in bolj na Božji Način. Kjer je Ljubezen, tam je Bog. Hvalimo Boga in se mu Zahvaljujmo za vse! On že ve zakaj!

  51. Janez says:

    Nekaj najlepših misli Svete Matere Terezije o ljubezni, ki jih je izrekla, ko je zvesto služila Bogu in ubogim v Kalkuti:

    1.Kaj lahko narediš za mir na svetu? Pojdi domov in ljubi svojo družino.

    2.Ne moremo vsi delati velikih stvari. Lahko pa delamo majhne stvari z veliko ljubeznijo.

    3.Največja revščina je osamljenost, in občutek, da te nihče ne ljubi.

    4.Če sodiš ljudi, nimaš časa, da bi jih ljubil. Zato ne sodi ampak pomagaj!

    5.Vsakič, ko se komu nasmehneš, je to dejanje ljubezni, prelepa stvar, dar drugi osebi. Nasmeh nič ne stane!

    6.Veliko teže je potešiti lakoto po ljubezni kot lakoto po kruhu.

    7.Če želi ljubezen biti pristna, niso potrebna izredna dejanja. Moramo pa ljubiti, ne da se pri tem utrudimo. Bodi zvest v malih stvareh, kajti v tem je tvoja moč.

    8.Ne vem, kakšna natančno bodo nebesa. Vem pa, da nas Bog, ko bomo umrli in prišli predenj, da nas bo sodil, ne bo vprašal: »Koliko dobrih del si naredil v življenju?«, ampak raje: »Koliko ljubezni si vložil v to, kar si delal?«

    9.Preprosta pot:
    Tišina je molitev.
    Molitev je vera.
    Vera je ljubezen.
    Ljubezen je služenje.
    Sad služenja je mir.

    10.Sem majhen svinčnik v rokah Boga, ki piše ljubezensko pismo ljudem vsega sveta.

    11. Vse kar delam, delam iz velike Ljubezni do Boga in do Ubogih. Vse imam, ker Ljubim Jezusa!

    Kjer je ljubezen, tam je Bog je čudovita knjiga Matere Terezije prav tako: Pridi, bodi moja luč. Slednja predstavlja življenje matere Terezije z vidika njenega odnosa z Bogom in njene predanosti tistim, za katere jo je Bog poklical, da jim služi – najbolj ubogim od ubogih. Poslani, da olajša trpljenje ubogih, je bilo namenjeno, da se poistoveti z njimi in v globini svoje duše izkusi njihovo bolečino in boj. Vztrajno in intenzivno trpljenje je sprejela z junaškim pogumom in zvestobo, kar priča o njeni nadnaravni veri v Boga in izročitvi Njegovi volji. Za mnoge je bilo opogumljajoče razkritje teh skritih vidikov življenja matere Terezije. To je vodilo do ideje, da bi naredili dostopnejši vpogled v njeno notranjost, ki nas lahko nauči, kako ravnati z našimi boji in trpljenjem. Rad Te Imam Sveta Mati Terezija. Tako kot nekatere druge svetnike in Joba, Te je Bog preizkušal, pa si ostala stanovitna in trdna v Veri in Ljubezni do Jezusa, do smrti. Hvala Mati Terezija. Prosim Moli za nas Boga in Marijo, da sliši in usliši naše molitve! Janez

  52. Hvala says:

    MARIJA JE BILA ZAROČENA Z JOŽEFOM IN BOG JE POSLAL ANGELA, KI JI JE OZNANIL, DA BO SPOČELA OD SVETEGA DUHA. MARIJA SE JE PRESTRAŠILA IN REKLA: “KAKO SE BO TO ZGODILO? ODPRLA SE JE BOGU IN SE ODPOVEDALA STRAHU, DA NE BO ZMOGLA IN DA BO PRED LJUDMI, IZPADLA GRDA.
    ——————————————————————————————————————————————————–
    KO JE ŠLA PROTI BETLEHEMU, DA SE POPIŠE PRED CESARJEM, JE MORALA SPREJETI SRAMOTO ZAVRŽENOSTI.
    ———————————————————————————————————————————————————
    ZANJO NI BILO PROSTORA MED NJENIMI V PRENOČIŠČU. MORALA JE POLOŽITI JEZUSA V JASLI. BILA JE NA BEGU ZARADI KRALJA HERODA. IN SPREJETI JE MORALA POPOLNO IZKORENINJENOST. V TUJINI BI LAHKO REKLI, JE ZA NJIH SKRBEL LE BOG.

    KO SE JE VRNILA ,JE MORALA SPREJETI SRAMOTO OBTOŽBE, KI JE LETELA NA SINA:
    —————————————————————————————————————–
    NAROD HUJSKA ! ZLOČINEC JE!

    SRAMOTA POPOLNEGA IZNIČENJA LASTNE VREDNOSTI.
    ———————————————————————————————————————-
    VSE TO SO KORAKI, S KATERIMI BOG PREČIŠČUJE SVOJE NAJDRAŽJE. TAKO ODPIRA OBJEM, KI SE ČLOVEŠKI LOGIKI TAKO HITRO PREVEČ ZAPRE, STISNE IN NE DAJE DIHATI BOŽJEMU DIHU, KI JE V NAS.

    ZARADI VSE PREIZKUŠENJ, NI BILO MANJ NJE IN NJENIH NAJBLJIŽJIH V NJENEM NAROČJU. BILO JE VEDNO LE VEČ PROSTORA ZA VSE.

    LJUBITI TAKO, DA JE VEDNO NA PRVEM MESTU LE BOŽJE KRALJESTVO IN DA JE V NJEM DOVOLJ PROSTORA ZA VSAKEGA NI LAHKO, A JE MOGOČE.

    http://www.mirenski-grad.si/it/node/4083

    Pojdimo z mislimi za 2000 let nazaj, se vživimo v ljudstvo, ki je bilo v mestih in na vasi.
    Marija pride rodit, a vsepovsod jo ljudje odslovijo. Nobeden nima niti kotička več prostora za človeka v stiski, nima tople peči, a to ni najpomembnejše, NIMA SRCA, NIMA SOČUTJA. Marija in Jožef nista bila bogataša, da bi s svojimi oblačili in načinu življenja in ponašanja zbujala pozornost ljudi. Ljudje imajo radi bogastvo, veličino, pomembnost, itd…
    OSLOVILI SO JO.

    Če bi takrat vedeli , da nosi ZVELIČARJA SVETA, kakšen preobrat bi to bil. Ljudje bi se z svojo ljubeznivostjo in pomočjo gnetli okoli Nje in Jožefa, prepričana sem, da bi imela celo mesto in še več, sobane v zlatu in draguljih. Ker pa tega niso vedeli, oz. ker so gledali po zunanjosti , v srce človeka pa niso videli oz ljudje ne vidimo, se je zgodilo tako kot se je.

    Tako je tudi danes.
    Ljudje radi kaj hitro delamo selekcijo in odrejamo, kdo je po našem merilu upravičen, da mu nekaj od svojega “vržemo”, kdo pa ni.
    Velikokrat sem slišala že komentarje, ja saj ta si je pa sam kriv, da je “propal,” zakaj bi mu pomagali, naj dela od jutra do večera kot mi, temu ne bom pomagal, ker je tak in tak….naštevanje in ocenjevanje gor in dol in vse vprek, da človeka srce zaboli, ko to posluša. Ne poglobimo se v stisko človeka, ampak ga najprej mučimo z svojimi obtoževanji zakaj nima denarja, zakaj ne dela , sami zakaji. Pomislimo, ČE BI NAŠ GOSPOD NEBEŠKI TAKO DELAL .
    Ločujemo ljudi, v stiski še ponižujemo.

    Sprašujem se, koliko ljudi se zaveda, da je v beraču, alkoholiku , brezdomcu , invalidu itd. JEZUS. Koliko ljudi se zaveda, da jih je JEZUS PROSIL S SVOJIMI OČMI IN VSE SRCEM IN KRIČAL-POMAGAJ MI; MI PA GREMO BREZBRIŽNO MIMO. ČE NAS BO PA PROSIL BOGATAŠ ZA NEKO USLUGO , BOMO PA LETELI IN SKAKALI KAR SE DA HITRO.

  53. Hvala says:

    BOG JE REKEL:”KDO JE TISTI, KI JE REKEL, IN SE JE ZGODILO, NE DA BI GOSPOD ZAPOVEDAL? MAR NE PRIHAJA IZ UST NAJVIŠJEGA HUDO IN DOBRO? Žal 3, 37-38).

    KOT MARIJA IZ BETANIJE, KI JE IZLILA DRAGOCENO MAZILO NA JEZUSOVO GLAVO, BOMO VES PROSTOR OKROG SEBE NAPOLNILIL S PRIJETNO DIŠAVO. TA BO BLAGOSLOVILA CELO TISTE, KI SE NAM ZOPERSTAVLJAJO IN NAS KRITIZIRAJO (gl. Marko 14,3-9) .
    TO POJASNJUJE OSNOVNO RAZLIKO MED STARO IN NOVO ZAVEZO BOGA S ČLOVEKOM.

    V KNJIGAH STARE ZAVEZE JE POGOSTO OPISANO, KAKO JE BOG UPORABIL SVOJE LJUDI KOT ORODJE SODBE ZOPER DRUGE.
    ——————————————————————————————————————————————————–
    KO JE DENIMO PRIPELJAL IZRAELCE V OBLJUBLJENO DEŽELO, JE UPORABIL JOZUETA IN NJEGOVO VOJSKO KOT ORODJE SVOJE SODBE NAD KANAANCI, KI SO PREJ ZASEDALI DEŽELO. V STARI ZAVEZI JE TUDI MNOGO DRUGIH PRIMEROV, DA SO BOŽJI SLUŽABNIKI IZREKLI PREKLETSTVA ZOPER LJUDI, KI SO BOGU NASPROTOVALI ALI MU BILI NEPOSLUŠNI, IN UČINEK JE BIL ENAK, KAKOR ČE BI JIH IZGOVORIL ON SAM (iz knjige Prince Derek-Blagoslov ali prekletstvo, sami lahko izberete).

    Božja Beseda pravi, da kdo je tisti drugi, ki bi nekaj zapovedal, da bi se zgodilo, NE DA BI BOG TO ZAPOVEDAL. VSE PRIHAJA OD BOGA, HUDO IN DOBRO. Bog je v Stari Zavezi uporabil ljudi, ki so po Njegovem izreku izvršili Sodbo, to je enako kot da bi On sam izvršil. BOŽJA MODROST PRESEGA VSAKO ČLOVEŠKO GLEDANJE, MODROVANJE IN SKLEPANJE. Božja skrivnost je in Gospod že ve kaj , zakaj in kako. In ne potrebuje našega učenja oz. gledanja zakaj je nekaj dopustil tudi v Cerkvi.

    Mi ljudje gledamo z človeškimi očmi. Bog ne dela in ne dopušča greha, greh sovraži, nas grešnike pa ljubi. S tem , ko se ljudje med seboj prizadenemo s kritiko, ali neumesnimi komentarji, kajti nobeden človek ne more videti prave slike, niti ne vidi v srce drugega človeka; s tem NAJPREJ ŽALIMO IN PRIZADEVAMO RANE GOSPODU, KER JE ON ALFA IN OMEGA, NE PA ČLOVEK, ON ODLOČA O VSEM! GOSPODU MORAMO BITI POSLUŠNI.

  54. Miro says:

    GOSPOD, DAJ MI MOČI DUHA, DA BOM PREMAGAL STRAH IN Z ŽIVLJENJEM PRIČAL ZATE!

    BOŽJA BESEDA: »Toda povem vam: Vsakega, ki bo priznal mene pred ljudmi, bo tudi Sin človekov priznal pred Božjimi angeli. Kdor pa bo zatajil mene pred ljudmi, bo zatajen pred Božjimi angeli. Vsakemu, ki izgovori besedo zoper Sina človekovega, bo odpuščeno; tistemu pa, kdor izgovori kletev zoper Svetega Duha, ne bo odpuščeno. Kadar vas bodo vlačili pred shodnice, pred vladarje in oblasti, ne skrbite, kako bi se zagovarjali ali kaj bi rekli, kajti Sveti Duh vas bo poučil tisto uro, kaj je treba reči.« (Lk 12,8-12)

    https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Lk+12%2C8-12&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

    Jezus vidi prihodnje trpljenje učencev, zato jih spodbuja k iskrenemu zaupanju in pričevanju. Obljublja jim podporo Svetega Duha, ki pa ne bo učinkovita, če se bodo zaprli pred njegovim delovanjem. Kljub slabostim se bom trudil oznanjati Kristusa pred svetom, ki mu je nasproten. Gospod, daj mi moči Duha, da bom premagal strah in z življenjem pričal zate. (Luč Besede rodi življenje, Primož Krečič)

    Z zaupanjem priporočimo Božjemu usmiljenju vse sestre in brate, ki trpijo tako v domovini kot po širnem svetu zaradi silovitega pohoda koronavirusa. Obenem Gospoda z zaupanjem prosimo tudi za vse trpeče, ki se priporočajo v molitev v rubriki »Prosim za molitev«, in sicer v zapisih: Andreja, KRISTINA, Olga, Kras, Sofija, Hvala, Jasna, Janez, Marjetka, Žametna vrtnica, a., Martina, Veronika, Odresenje, Kristina, Nataša, Tina, Nina, Slavica, Kras, Tadi, Tanja, Mihael, popotnik, Vesna, janez, M. in drugi prosilci božjih milosti. Zgodi se presveta Božja volja!

    Danes smo v molitvah za vse trpeče sestre in brate povezani v premišljevanju skrivnosti veselega dela rožnega venca. O tej molitvi je sv. Frančišek Saleški med drugim zapisal tudi naslednje besede: »Najveličastnejša oblika molitve je molitev rožnega venca.«

    Božje usmiljenje, studenec bolnim in trpečim, zaupamo vate!
    Marija, Kraljica presvetega rožnega venca, prosi za nas!
    Sv. Jožef, prijatelj Najsvetejšega Srca, prosi za nas Boga!

  55. Miro says:

    SV. IGNACIJ ANTIOHIJSKI: »BOLJE JE ZAME, DA UMRJEM V JEZUSU KRISTUSU, KAKOR DA KRALJUJEM NAD VSO ZEMLJO!«

    Ker se je sv. Ignacij Antiohijski bal, da bi rimski kristjani preprosili cesarja, naj ga pomilosti, jim je že vnaprej med drugim pisal:

    »Pustite me, da bom hrana zverem, po katerih lahko pridem k Bogu. Zrno božje sem in zobje zveri me zmeljejo, da bom čist kruh Kristusov … Nič mi ne bo koristil ves svet, nič kraljestvo tega sveta. Bolje je zame, da umrjem v Jezusu Kristusu, kakor da kraljujem nad vso zemljo.«

    Več o življenju sv. Ignacija Antiohijskega na:
    http://svetniki.org/sveti-ignacij-antiohijski-skof-in-mucenec

    Božje usmiljenje, ti veselje in neizmerna radost vseh svetih, zaupamo vate!
    Sv. Ignacij Antiohijski, prosi za nas!

  56. Hvala says:

    Ni dovolj le želeti moliti, ampak
    se moram moliti tudi truditi, kajti
    Bog ne naredi ničesar, razen
    po molitvi (J. Wesley). Ljudje
    smo lačni molitve, v bistvu smo
    molitvena bitja, a o molitvi
    vemo zelo malo. Moliti se naučimo tako, da molimo. Martin
    Luther je rekel: »Tako veliko
    dela imam, da se mi zelo mudi,
    a dela ne morem opraviti, če
    prej vsak dan ne posvetim tri
    ure molitvi.« (Vode počitka)

  57. Hvala says:

    Vsi ljudje smo samo ljudje, imamo napake, grehe in slabosti. Zato tudi ne kažimo drug na drugega . JEZUS JE REKEL: “KDOR JE BREZ GREHA, NAJ PRVI VRŽE KAMEN V GREŠNICO”. In ker nobeden od prisotnih, ki je hotel kamenjati grešnico ni bil brez greha, so odšli.

    CERKEV PA NE VODIJO LJUDJE SAMI, AMPAK JO VODI SVETI DUH.

    • Miro says:

      Prave besede, ob pravem času, na pravem mestu, ki neizmerno presegajo nenehno jadikovanje, kritiziranje, jamranje, žal tudi na tej spletni strani. Namesto da z grenkobo v srcu mečemo kamne, z veseljem zbirajmo vrtnice ljubezni, molitev in del usmiljenja do bližnjega!

      Predvsem se v tem mesecu še tesneje povežimo v molitvah rožnega venca, saj prav v tej molitvi lahko načrpamo največ moči za življenje v skladu z Božjo voljo. Na koncu in na novem začetku bo zanesljivo slavilo Marijino Brezmadežno Srce, ki nas nenehno vodi k Jezusovemu Presvetemu Srcu, v katerem je neizmerno veličastvo Božjega usmiljenja, hkrati pa tudi Božje pravičnosti!

      Marija, Kraljica, presvetega rožnega venca, prosi za nas!

      • Miro says:

        »KDOR IZMED VAS JE BREZ GREHA, NAJ PRVI VRŽE KAMEN VANJO« (Jn 8,7)

        BOŽJA BESEDA: Jezus pa je krenil proti Oljski gori. Zgodaj zjutraj se je spet napotil v tempelj. Vse ljudstvo je prihajalo k njemu, on pa je sédel in jih učil. Pismouki in farizeji so tedaj pripeljali ženo, ki so jo zalotili pri prešuštvovanju. Postavili so jo v sredo in mu rekli: »Učitelj, tole ženo smo zasačili v prešuštvovanju. Mojzes nam je v postavi ukazal take kamnati. Kaj pa ti praviš?« To so govorili, ker so ga preizkušali, da bi ga mogli tožiti. Jezus se je sklonil in s prstom pisal po tleh. Ko pa so ga kar naprej spraševali, se je vzravnal in jim rekel: »Kdor izmed vas je brez greha, naj prvi vrže kamen vanjo.« Nato se je spet sklonil in pisal po tleh. Ko so to slišali, so drug za drugim odhajali, od najstarejših dalje. In ostal je sam in žena v sredi. Jezus se je vzravnal in ji rekel: »Kje so, žena? Te ni nihče obsodil?« Rekla je: »Nihče, Gospod.« In Jezus ji je dejal: »Tudi jaz te ne obsojam. Pojdi in odslej ne gréši več!« (Jn 8, 1-11).

        Božje usmiljenje, navzoče v postavitvi Cerkve, ki obsega vesoljni svet, zaupamo vate!
        Božje usmiljenje, v spreobrnjenju grešnikov, zaupamo vate!
        Božje usmiljenje, tolažba in blagor vsem, ki so skesanega srca, zaupamo vate!

  58. Miro says:

    ŠTIRI PRISPODBE, KI NAM POMAGAJO RAZUMETI, KAJ JE CERKEV

    »Očitno je, da je za Cerkev danes najpomembneje, da je sposobna celiti rane in ogreti srca svojih vernikov,« je papež Frančišek dejal v intervjuju septembra 2013. »Cerkev potrebuje bližino. Vidim jo kot terensko bolnišnico po bitki.«

    Razlaga pomena Cerkve in njene naloge s prispodobami ni nič novega. Skozi zgodovino so za Cerkev uporabljali različne prispodobe, na primer: Petrova barka, ovčja staja, vinograd, zgradba in podobno.

    Joby Provido je o prispodobah in njihovem izvoru pisal za Catholic365.com. V nadaljevanju so na spletni strani Aleteie predstavljene 4 prispodobe, ki nam pomagajo razumeti, kaj je Cerkev.

    https://si.aleteia.org/2020/07/21/4-prispodobe-ki-nam-pomagajo-razumeti-kaj-je-cerkev

    Božje usmiljenje, navzoče v postavitvi Cerkve, ki obsega vesoljni svet, zaupamo vate!
    Božje usmiljenje, navzoče v postavitvi in delitvi svetih zakramentov, zaupamo vate!
    Božje usmiljenje, ki vedno in povsod spremljaš vse ljudi, zaupamo vate!

  59. Miro says:

    GOSPOD, TI SI RADOST IN VESELJE
    (Zvjezdan Linić)

    Gospod, hotel si, da se veselimo,
    da imamo veselja v izobilju.
    Ti, Gospod, si veselje samo.
    Ti hočeš veselega darovalca.
    Ti si nam prinesel veselo oznanilo,
    nas obsijal z lučjo neminljive radosti.
    Ti si nam govoril, naj plešemo in se veselimo tudi
    v preganjanju in v težavah, kajti veliko plačilo in
    veselje nas čakata v nebesih.
    Ti si povabilo k veselju.
    Tu sem zdaj, Gospod.
    Verujem, da me gledaš,
    da tvoj pogled pronica vame.
    Vidiš vso mojo dušo. Ne morem ti skriti tesnobe,
    ki me muči, skrbi, ki me navdaja, bolečine, ki me
    trga.
    Tvojemu pogledu se praznina v moji srčiki, moje
    hrepenenje po radosti ne moreta skriti.
    Ti veš, ustvarjen sem, da bi bil srečen v tebi,
    a nosim v sebi korenine nemira in strahu.
    Skrivam se pred teboj.
    Včasih mislim, da lahko pobegnem od tebe
    in da so kraji, kjer me tvoj pogled ne bo našel.
    Danes, zdajle se želim prepustiti tvojemu pogledu,
    Gospod.
    Dopuščam, da me vidiš takega, kakršen sem.
    Želim si sprejeti dar tvojega veselja. Danes hočem
    verjeti, da si močnejši od vseh mojih slabosti.
    Hočem verjeti, da moreš ti v temelje mojega bitja
    vtkati mir in veselje, čeprav nosim v sebi željo po
    begu in tesnobo.
    Naj ti danes izročim svoj greh in svojo šibkost!
    Darujem ti vse svoje rane in bolečine,
    vse svoje nezaupanje.
    Vzemi vse, Gospod, da bom, izpraznjen vsega,
    kar nisi ti, lahko sprejel tvoj dar, tebe samega,
    popolnost vsega veselja.
    In zato, Gospod,
    naj tvoja luč razprši vse moje temine.
    Naj moč tvojega vstajenja spremeni mojo bit.
    Lahko se veselim, kajti živ si,
    Gospodar življenja!
    Lahko se veselim, kajti hotel si me,
    ustvaril si me, da živim v veselju.
    Lahko se veselim, kajti s seboj in svojim križem si
    uničil najhujša povzročnika žalosti in bede: greh
    in smrt!
    Lahko se veselim, kajti varuje me moč tvoje
    ljubezni, da se mi brez tvoje volje nič zlega ne
    more zgoditi; še las mi ne more pasti z glave.
    Lahko se veselim, kajti še so lilije v polju in še
    veselo cvrčijo ptice v zraku!
    Lahko se veselim, kajti ti si bolj navzoč in
    močnejši, viden in blizek zmeraj in povsod,
    prepoznam te v oblakih in dežju,
    v mrazu in nevihti,
    v robatosti ali v zavračanju drugih.
    Lahko se veselim, kajti ti si veselje.
    Ti si skrivnost moje radosti.
    Ti si veselje samo!
    V tebi živim; po tebi sem;
    s teboj bom vstopil v veselje svojega Gospodarja.
    Amen.

  60. Miro says:

    SVETA EVHARISTIJA JE V LOGIKI BOŽJE LJUBEZNI – JEZUS JE POVSOD Z NAMI!

    Priporočimo se Svetemu Duhu za razsvetljenje in pomoč pri uvajanju v globoke skrivnosti svete Evharistije. Pridi, Sveti Duh!

    S pomočjo tega zakramenta
    so obrzdane strasti, premagane skušnjave,
    poveča se milost, okrepi se krepost,
    utrdi se vera, močnejše postane upanje
    in ljubezen postane bolj goreča.
    (Hoja za Kristusom)

    Pogosto pritecimo k tabernaklju,
    kakor teče žejen jelen
    k živemu izviru čistih voda!
    (Frančiška Cabrini)

    Bog je postal človek – in glej,
    Jezus je prišel na zemljo.
    Vendar je bilo v logiki ljubezni,
    da tukaj ne ostane samo triintrideset let,
    ampak da najde način, da ostane z nami
    stoletja in da je povsod navzoč:
    in tako je njegova Božja domišljija
    iznašla evharistijo.
    (Chiara Lubich)

    Iz knjige: Kruh, ki daje življenje; misli o evharistiji, zbral Wilhelm Mühs.

    Božje usmiljenje, neizmerno v zakramentu evharistije in duhovništva, zaupamo vate!

  61. Janez says:

    NAŠ ODREŠENIK JEZUS ŽIVI! UNSER RETTER JEZUS LEBT! Green WKG Schweiz

    Če bi lahko izbrali samo en biblijski odlomek, ki bi povzel vaše celotno življenje krščanstva, kaj bi to bilo? Morda je ta najbolj citiran verz: “Kajti Bog je tako ljubil svet, da je dal svojega edinorojenega Sina, da kdor koli verjame v njega, se ne bi izgubil, temveč bo imel večno življenje?” (Jan 3, 16). Dobra izbira! Zato je naslednji verz najpomembnejša stvar, ki jo Biblija kot celota razume: “V tistem dnevu boste vedeli, da sem v Očetu in v meni in jaz v vas” (Jan 14,20). V noči pred njegovo smrtjo Jezus svojim učencem ni samo povedal, da so “na ta dan” dobili Svetega Duha, temveč so večkrat govorili tudi o tem, kaj bi se zgodilo z njegovo smrtjo, vstajenjem in vnebovzetjem. Nekaj tako neverjetnega bi se moralo zgoditi, nekaj tako neverjetnega, nekaj tako šokantnega, da se preprosto ne zdi mogoče. Kaj nas učijo ti trije mali stavki?
    Se zavedaš, da je Jezus v svojem Očetu?
    Jezus živi po Svetem Duhu v intimnem, edinstvenem in zelo posebnem odnosu z Očetom. Jezus živi v naročju svojega očeta! “Nihče ni nikoli videl Boga, edini, ki je Bog in je v Očetovi maternici oznanil” (Jan 1,18). Učenec piše: “Biti v naročju nekoga mora biti v objemu nekoga, da ga napolni nekdo z najbolj intimno skrbjo in naklonjenostjo.” Jezus je tam: “V naročju svojega nebeškega Očeta”.

    Se zavedaš, da si v Jezusu?
    “Ti v meni!” Tri čudovite besede. Kje je Jezus? Pravkar smo izvedeli, da živi v resničnem in radostnem odnosu z Nebeškim Očetom. In zdaj Jezus pravi, da smo v njem, kakor so vinske trte (Jan 15,1-8). Ali razumeš, kaj to pomeni? Smo v istem odnosu, kot ga ima Jezus s svojim Očetom. Ne gledamo od zunaj in poskušamo ugotoviti, kako postati del tega posebnega razmerja. Smo del nje. Kaj je to? Kako se je vse to zgodilo? Poglejmo nazaj. Velika noč nas vsako leto spominja na smrt, pokop in vstajenje Jezusa Kristusa. Toda to ni samo zgodba o Jezusu, ampak tudi vaša zgodba! To je zgodba vsakega posameznika, ker je bil Jezus naš nadomestek in nadomestek. Ko je umrl, smo vsi umrli z njim. Ko je bil pokopan, smo vsi pokopani z njim. Ko se je povzpel na novo slavno življenje, smo se vsi zavzeli za to življenje (Rim 6,3-14). Zakaj je Jezus umrl? “Kajti Kristus je enkrat enkrat trpel za grehe, pravični Odrešenik za nepravične, da bi vas pripeljal k Bogu, in umrl je po mesu, a oživil v Duhu” (1, Petr 3,18). Na žalost si mnogi ljudje predstavljajo Boga kot osamljenega starega človeka, ki živi nekje na nebu in nas gleda od daleč. Toda Jezus nam pokaže ravno nasprotno. Jezus nas je zaradi svoje velike ljubezni združil s seboj in nas po Svetem Duhu pripeljal v Očetovo navzočnost. “In če grem, da vam pripravim prostor, bom ponovno prišel in vas odpeljal k meni, da bi tudi vi bili tam, kjer sem jaz” (Jn 14,3). Ali ste opazili, da to ne omenja, da moramo storiti ali narediti karkoli, da bi prišli v njegovo navzočnost? Ne gre za držanje pravil in predpisov, da bi se prepričali, da smo dovolj dobri. Smo že: “On nas je dvignil in nam pomagal v nebesih v Kristusu Jezusu” (Ef 2,6). Ta poseben, edinstven in intimen odnos, ki ga je Jezus za vedno imel s Svetim Duhom z Očetom, je postal dostopen vsem. Zdaj so tako tesno povezani z Bogom, kot so lahko, in Jezus je omogočil ta intimni odnos.

    Se zavedaš, da je Jezus v tebi?
    Vaše življenje je vredno veliko več, kot si lahko predstavljate! Ne samo, da ste v Jezusu, ampak je Jezus Odrešenik in Učenik tudi v vas. Širil se je v vas in živi v vas. Prisoten je v vašem vsakdanjem življenju, v vašem srcu, v mislih in odnosih. Jezus se oblikuje v vas (Gal 4, 19). Ko greste skozi težke čase, jih Jezus pripravi skozi vas in z vami. On je tista Božja moč v vas, ko pridejo do vas problemi, bolezen in razne težave. On je v edinstvenosti, šibkosti in krhkosti vsakega od nas in veseli se, da se njegova moč, veselje, potrpežljivost, odpuščanje izraža v nas in se kaže ter razsvetljuje skozi nas na druge ljudi. Pavel je rekel: »Ker je Kristus moje življenje in umiranje je moj dobiček« (Phil 1,21). Ta resnica velja tudi za vas: to je vaše življenje in zato je vredno, da se za to podate. Verjemi, da je Jezus on ki je v tebi. Jezus je v vas in vi ste v njem! Vi ste v tem ozračju in tam boste našli svetlobo, življenje in duhovno hrano, ki vas krepi. Tudi to vzdušje je v vas, brez njega ne bi mogli obstajati in bi umrli. Smo v Jezusu in On je v nas. On je naše vzdušje, naše celotno življenje. V visoki duhovniški molitvi Jezus to še bolj natančno razloži. “Posvetujem se zanje, da bodo tudi oni posvečeni v resnici, a ne samo za njih, ampak tudi za tiste, ki bodo po svoji besedi verjeli vame, da so vsi eni, kakor vi, oče v meni in jaz v tebi, tako bodo tudi v nas, da bi svet verjel, da si me poslal, in dal sem jim slavo, ki si mi jo dal, da bodo eno, tako kot mi smo eno, jaz v njih, in ti v meni, da so lahko eden in ves svet, da si me poslal in ljubil, kakor me ljubiš “(Jan 17,19-23). Kristjani zato je prav, da spoznamo našo enost v Bogu in enost Boga Jezusa v nas! To je naša največja skrivnost in darilo Boga vsem nam vernikom. Obnovimo in vračajmo svojo ljubezen do Boga z vso Vero, s svojo hvaležnostjo in Spolnjevanjem Božje Volje! V Jezusu imamo vse, kar potrebujemo! Naj nam Vera in molitev ter bogaboječe in pravično življenje pomaga, da bomo prinašali vsak dan prinašali ljudem z zgledom Jezusa v svet in priuspevali k boljšemu svetu z Ljubeznijo, Usmiljenjem, Dobroti in Odpuščanjem. Božje Usmiljenje Vate Zaupamo!

    Avtor Gordon Green, Weltweite Kirche Gottes Schweiz (WKG)

    Mögen Glaube und Gebet und ein gottesfürchtiges und rechtschaffenes Leben uns helfen, jeden Tag Menschen zum Beispiel Jesus Kristus in die Welt zu bringen und mit Liebe, Barmherzigkeit, Güte und Vergebung zu einer besseren Welt beizutragen. Gottes Barmherzigkeit Wir vertrauen dir!

    • Miro says:

      MOLITEV ZA CERKEV

      Gospod Jezus Kristus, ustanovil si svojo Cerkev na zemlji, da bi v njej živel
      in nadaljeval svoje odrešilno delo. Zato si jo postavil za varuhinjo svoje
      resnice in za delivko milosti. Hotel si, da je tvoja Cerkev velika družina božjih
      otrok, edina, sveta, katoliška in apostolska. Za temelj si ji dal nepremagljivo
      skalo, ko si prvaku apostolov rekel: »Ti si Peter skala in na to skalo bom
      sezidal svojo Cerkev in peklenska vrata je ne bodo premagala.«

      Iz vsega srca se ti zahvaljujem za tvojo Cerkev. Hočem ji biti vedno zvest, jo
      varovati in braniti, kolikor bo v moji moči. Pomagaj svetemu očetu Frančišku,
      svojemu namestniku, da bo v viharjih našega časa srečno vodil Cerkev po tvoji
      volji. Varuj vse vernike, podeli jim bogate milosti, da bodo prestali nevarnosti,
      ki jim pretijo z vseh strani. Daj jim duha prvih kristjanov, ljubezni, ki vse združuje
      v tvojem imenu, odločen pogum, ki z veseljem sprejema žrtve. Daj, da bomo
      nekoč vsi prišli iz potujoče Cerkve v blaženo občestvo s Teboj in vsemi svetimi.
      Amen.

  62. Janez says:

    Sveta Mati Terezija: Pismo duhovniku

    Dragi Kristusov sodelavec!
    Jezusu si izrekel svojo privolitev in on te je prijel za besedo. Božja Beseda je postala Jezus, ubogi. To strašno praznoto izkušaš. Bog ne more napolniti tistega, kar je polno. Napolniti more samo praznoto, globoko uboštvo. S svojo privolitvijo začenjaš biti ali postajati prazen. Ne gre za to, koliko v resnici »imamo«, da bi podarili. Pomembno je, kako prazni smo. Samo tako moremo v polnosti sprejeti Jezusa v svoje življenje in mu dovoliti, da živi v nas. Jezus želi danes v tebi zopet živeti svojo popolno podaritev svojemu Očetu. Dovoli mu, da to stori. Ni pomembno, kaj čutiš, ampak kaj on čuti v tebi. Odvrni svoje oči proč od sebe in se razveseli, da nimaš ničesar – da nisi nič – da ne moreš ničesar.

    Podari Jezusu velik smehljaj, kadarkoli te tvoj nič prestraši. To je Jezusovo uboštvo. Ti in jaz morava dovoliti Jezusu, da živi v nama in po nama v svetu. Oklepaj se Marije. Tudi ona je morala iti skozi to temo, preden je mogla postati polna milosti, polna Jezusa. »Kako se bo to zgodilo…« A v trenutku, ko je izrekla svojo privolitev, je morala hitro oditi ter prinesti Jezusa Janezu in njegovi družini. Prinašaj Jezusa svojim ljudem – ne z besedami, ampak s svojim zgledom, s svojo ljubečo edinostjo z Jezusom, z odsevanjem njegove svetosti, z razširjanjem njegovega prijetnega vonja ljubezni kamorkoli greš. Ohranjaj le Jezusovo veselje. Bodi srečen, bodi v miru. Sprejmi z velikim smehljajem vse, kar daje, in daj vse, kar vzame.

    Njemu pripadaš. Reci mu: Tvoj sem, in tudi če me razsekaš na koščke, bo vsak posamezen košček povsem Tvoj. Naj bo Jezus žrtev in duhovnik v tebi. Začela sem obiskovati naše hiše v Indiji. Tako imam čudovit čas, da sem sama z Jezusom. Moli zame, kakor jaz molim zate. Bog te blagoslovi.

    Sveta Mati Terezija Kalkuta.

    MOLČATI IN TIHO ČAKATI
    Ko je moja molitev postajala vedno zaupnejša in vedno globlja,
    sem znal vedno manj govoriti in tudi manjkrat spregovoriti.
    Slednjič sem povsem utihnil in prisluhnil Njemu in ljudem ter Naravi.
    Prisluhnil sem zgovorni Tišini in Miru, da sem slednjič razumel kar preje nisem razumel.
    Iskal sem Boga in prosil, da me obišče, da se pogovoriva.
    Postal sem nekdo ki manj govori,
    v tem je še večje nasprotje, kot da bi molčal.
    Postal sem poslušalec in iskalec v tišini.
    Najprej sem menil, da moliti pomeni govoriti Bogu,
    toda spoznal sem, da moliti ne pomeni zgolj molčati, marveč poslušati in slišati.
    To pomeni tudi Moliti in Brati Sveto Pismo, kjer nam govori Bog.
    To pomeni tudi opaziti uboge in jim pomagati kot Sveta Mati Terezija, ne pa oditi naprej.
    Tako je: molitev ni le prisluškovanje tega, kar sam si govorim.
    Moliti pomeni: molčati in tiho čakati, da molivcu sam Bog spregovori in mu pove kaj hoče od njega.
    Ko očistimo svoje Misli, svojo Dušo ter Srce, naredimo prostor za Boga.
    Z molitvijo in spovedjo ter spreobrnitvijo ga povabimo, da pride k nam in ostane v Nas.
    Molitev in spreobrnitev pa naj prispevata, da bom postal boljši človek in boljši kristjan.
    Naj bo vse kar mislim, upam, delam, pomagam, molim in služim v Božjo Čast in Slavo Vekomaj. Amen.

    Dopolnjena molitev skupnosti krščanskega življenja.

    Bogu čast in Slava Vekomaj! Molimo in prosimo Biga, Marijo in svetnike, da Bog sliši in usliši naše Molitve in Prošnje!

  63. Janez says:

    Življenje je kakor vožnja s kolesom.
    Ne padeš, če ne nehaš goniti.
    Claude Pepper – ameriški kongresnik

    Sprva sem Boga doživljal kot opazovalca, kot sodnika, ki neprestano sledi stvarem, ki sem jih storil narobe. Na ta način naj bi ob moji smrti Bog vedel ali zaslužim nebesa ali pekel. Vedno je bil navzoč, kot nekakšen Predsednik; prepoznal sem Njegovo sliko, kadar sem jo videl, toda v resnici Ga sploh nisem poznal.
    Toda sčasoma, ko sem Boga bolje spoznal, se mi je življenje zazdelo bolj podobno vožnji s kolesom, s takim za dve osebi, in opazil sem, da Bog sedi na zadnjem sedežu in mi pomaga poganjati.
    Ne vem točno kdaj mi je predlagal naj zamenjava mesti, toda od takrat življenje ni bilo več enako…življenje z Bogom naredi življenje veliko razburljivejše.
    Dokler sem sam držal krmilo v rokah, sem vedel za pot. Bilo je precej dolgočasno, toda predvidljivo. Vedno sva vozila po najkrajši razdalji med dvema točkama.
    Ko pa je On prevzel vodstvo, naju je vodil po čudovitih bližnjicah, čez gore, po skalovitih poteh in to z vratolomno hitrostjo; vse kar sem lahko storil je bilo, da sem se trdno držal. Čeprav je izgledalo kot norost, je neprestano govoril: “Goni, goni!”
    Postal sem zaskrbljen. Vprašal sem ga: “Kam me vodiš?”. Samo nasmehnil se je, ni odgovoril in odkril sem, da mu začenjam zaupati. Kmalu sem pozabil na svoje dolgočasno življenje in vstopil sem v pustolovščino. Kadar sem mu potožil: “Bojim se.”, se je naslonil nazaj in se dotaknil moje roke.
    Odvedel me je do ljudi, ki so imeli darove, ki sem jih potreboval; darove ozdravljanja, sprejemanja in veselja. Podarili so mi jih, da sem jih lahko vzel na svoje potovanje. Najino potovanje, Gospodovo in moje.
    Spet sva se ustavila. Rekel je: “Oddaj te darove, dodatna prtljaga so, preveč tehtajo.” Storil sem tako, podaril sem jih ljudem, ki sva jih srečala, in odkril sem, da v razdajanju prejemam pa še najino breme je bilo lahko.
    Sprva mu nisem zaupal pri vodenju mojega življenja. Mislil sem, da ga bo zavozil. Toda poznal je skrivnosti kolesarjenja, vedel je kako zvoziti ostre ovinke, kako skočiti na čistine med skalami, “leteti” po zastrašujočih delih poti.
    Tako se učim molčati in poganjati pedala po povsem tujih krajih in s svojim čudovito zvestim spremljevalcem, svojim Bogom, začenjam celo uživati v razgledu in hladni sapi, ki mi brije v obraz.
    In kadar sem prepričan, da ne morem več, se samo nasmehne in pravi: “Goni naprej…”

    Neznani avtor

    • Miro says:

      MOLITEV ZA CERKEV NA SLOVENSKEM

      Dobri Oče,
      Ti si vedno z nami.
      Z nami si v našem hrepenenju, upanju in veselju.
      Z nami trpiš, ko nas zagrinjajo
      trpljenje in stiske, bolečina in nemoč.
      Z nami si v naši Cerkvi,
      ki jo ljubimo in Te zanjo prosimo.
      Naj jo vedno spremlja Tvoj očetovski blagoslov,
      da bo polnost življenja iskala in našla le v Tebi.

      Naj se kot tvoj ljubljeni Sin
      daruje za vse ljudi, do bolečine.
      Naj jo vodi tvoj Sveti Duh,
      da bo vedno bolj polna modrosti in milosti.
      In naj jo spremlja ljubeča skrb naše nebeške Matere Marije,
      da bo postajala vedno bolj tvoja, vedno bolj sveta.
      Amen.

  64. Janez says:

    Jaro Fejstbog: LEPOTA IN SENCE CERKVE NA SLOVENSKEM
    To razmišljanje pišem v gotovosti – ki izhaja iz vere – da je Jezus Kristus, Učenik in Odrešenik, dokončni odgovor na upanje in hrepenenje slehernega človeka. V tem, v življenju preverjenem prepričanju svoj pogled usmerjam na Cerkev na Slovenskem, na njeno lepoto in sence, ki le to zastirajo in iznakažajo. Svet, v konkretnem primeru je to slovenska družba, veliko pričakuje od Cerkve. Morda se zdi, glede na glasnost nasprotovanj, na številna podtikanja in blatenja s strani različnih, od Cerkve oddaljenih kategorij Slovencev, tak pogled na razmerje med Cerkvijo in profano slovensko družbo neutemeljen ali celo utopističen. Pa vendar se ob jasnem uvidu v našo neizbežno zavezanostjo drugega drugemu tudi kritike in napadi na vse, kar je kakorkoli katoliškega, dajo (ob veliki meri dobrohotnosti) razumeti kot izraz hrepenenja po resnično človeka vrednem življenju. Ne poznam druge tako totalne (vseobsegajoče) ponudbe poleg Jezusovega Evangelija, ki bi tako jasno in nedvoumno pokazala ljudem bistvo njihovega življenja: ljubezen. Strah je tisti, iz katerega se porajajo različni “Strelnikoffi”, ki so npr. pomazali sliko Device Marije ter tako užalili vernike; in njihov krik je tako brutalen in glasen samo zato, da bi prevpil praznino in negotovost njihovega življenja. Razmišljam celo o možnosti, da se vsi napadi na Cerkev, ne glede na obliko in njihove nosilce, porajajo v bistvu iz zavidanja tistim, ki so deležni sreče, po kateri napadalci tako hrepenijo. Cerkev nosi svoj zaklad v prstenih posodah, to je res, a vendar je Jezus Kristus, tudi za Slovence danes, edini Odrešenik. Na nas je le, da živo vodo v neuglednih posodah ponudimo tistim, ki so žejni – sami si je ne upajo vzeti.

    A) ŽIVLJENJE IN MEDSEBOJNA RAZMERJA V CERKVI
    Cerkev na Slovenskem se mora zazreti najprej vase. Ko opazujem življenje nas, slovenskih katoličanov, še posebej duhovnikov in redovnikov (za redovnice to velja le v manjši meri), ugotavljam, da je agresivnost in mamljivost ponudb svetnih stvarnosti uspela precej zrahljati vezi med nami in Kristusom ter med nami samimi. Molitev se umika akciji in to velikokrat do mere izkoreninjenosti in čistega aktivizma. Razumem, kajti Slovenija je tako žejna Ljubezni, Upanja, Dobrote, Odpuščanja, da bi se lahko tisoči in tisoči posvetili službi oznanjevanja in predvsem pričevanja, pa vendar je naša pot nujno zaznamovana z osvobajanjem od vseh vrst hiperaktivnosti – gre za boj proti skušnjavi “vse je odvisno od nas”, da se poboljšamo in postanemo drugačni ljudje in kristjani .

    Cerkev naj bo v slovenski družbi predvsem prostor pristnih medčloveških odnosov, brez produktivnostnih pritiskov in z zavestno odločitvijo, da je kvalitetno “živeti” veliko bolj pomembno kot pa samo nekaj več in bolje “narediti”. Slovenski kristjan se bo tako počutil bolj svoboden, osvobojen od pritiskov družbe, v kateri živi, pa bo lahko z večjim veseljem odkrival in izražal lepoto življenja. Posebej pomembno je, da že otroke uvajamo v krščanstvo bolj skozi izkustvo lepote skupne hoje za Jezusom, kot pa po šolsko-produktivnih vzorcih kateheze. V takem ozračju je tudi zorenje za dialog najbolje omogočeno. Predvsem je pomembno, da se duhovniki, redovnice in redovniki zavestno odločijo za logiko ljubezni pred logiko rezultatov, v Sloveniji potrebujemo predvsem sejalce, zalival bo že Gospod. Tu se mi zdi smiselno omeniti preštevilne primere v slovenski Cerkvi, ko se Bogu posvečene osebe, v nekakšnem “svete krču” oklepajo služb v cerkvenih in drugih ustanovah, ki bi jih lahko brez večjih problemov in v splošno korist Cerkve opravljali laiki (direktorska, uredniška,…mesta). Slovenska Cerkev se je namreč šele dobro začela odpirati laikom, kot nosilcem odgovornosti v določenih službah v Cerkvi. V povezavi z življenjem in delom duhovnikov, redovnic in redovnikov v Cerkvi na Slovenskem se mi zdi vredno omeniti predvsem vzgojo v bogoslovnih semeniščih in drugih vzgojnih hišah, ki je še premalo v svet odprta in preveč inkubatorsko-preventivno” usmerjena. Slovenski duhovnik mora vse bolj postajati človek dialoga in timskega dela in vse manj gospod, okoli katerega se vse vrti. Naj z življenjem kaže na Kristusa, služabnika iz ljubezni. Pomemben premik v pastoralnem delu, predvsem v primeru družin in mladih, bi bila evangeljsko hrabra odločitev, da zapustimo župnišča in cerkve kot ozemlje, na katerem se počutimo doma in se podamo med ljudi (v naselja, na ulice, v družine, …). Predvsem s soudeležbo v vsakdanjem življenju ljudi in s konkretno pomočjo bi se gradila trdnejša občestva, ki bi bila tudi za neverujoče privlačnejše vabilo h Kristusovi novosti.

    B) CERKEV V DRUŽBI IN KULTURI
    Slovenska družba bolj ali manj še vedno stoji na krščanskih temeljih, pa čeprav se tega včasih skorajda sramuje. Kot merilo svoje dobrosti si žal postavlja predvsem ekonomsko uspešnost. Takšna redukcija oziroma enostranska usmeritev pa usodno posega tudi v odnose med Cerkvijo, kot nosilko vrednot, ki so neodvisne od ekonomskih računic, ker jih neizmerno presegajo, in “modernimi” utilitarističnimi tokovi v slovenski družbi. Predvsem je Cerkvi potreben pogum, da jasno pove za razlog svojega upanja in da tudi z radikalno alternativo pokaže na relativnost in krhkost utilitaristične usmeritve. Menim, da je Cerkev najbolj zvesta Gospodu ravno takrat, ko se v prizadevanju za doseganje blagostanja oziroma odrešenja ljudi, zoperstavi tudi močnejši in na videz neomajni družbeni usmeritvi. Pljunki in udarci na licu Cerkve so delež, ki ga ima po Gospodu. Če Cerkev umakne svoje lice, kje ostane še kdo, na katerem se bo lahko zaustavila raoka nasilneža ali pljunek zasramovalca. Cerkev pa ostaja tudi v takšnih razmerah močna, saj njen obstoj v bistvu ni odvisen od na zunaj vidnih družbenih razmer – njen temelj je drugje. Vloga Cerkve v družbi in kulturi izhaja iz njene odločitve za Resnico. Tako ostaja v bistvu edini trdni temelj znotraj družbe, v kateri je vse relativno in kjer vse mineva. Resda se mnogi zaletavajo vanjo, a brez nje slovenska družba ne more preživeti in se ne orientirati. Cerkev je v Sloveniji v teh letih preoblikovanja življenjsko pomembna. Verjamem, da Slovenija potrebuje prav takšno, trdno in dostojanstveno Cerkev, ki ve kaj je njeno poslanstvo in se nima česa sramovati. Vedno bolj sem prepričan, da predvsem s svojim življenjem, radikalno odločitvijo za ljubezen v Kristusovi moči, slovenski katoličani omogočamo razvoj slovenske družbe in kulture v smeri Božjega kraljestva.

    C) CERKEV IN SLOVENSKA DRŽAVA
    K tem vprašanju pristopam bolj previdno, kajti pred očmi imam skušnjavo Cerkve po moči, ki se je skozi zgodovino vedno znova izkazala kot eno izmed najusodnejših bremen pri poslanstvu Cerkve. Da ne bo dvoma: Cerkev se je dolžna prizadevati za pravico in resnico in s tega vidika je njena dolžnost pokazati slovenski družbi dvoličnost in namerno sprevrženost kriterijev pri vračanju tistega mesta v družbi, ki Cerkvi pripada. Moralno-pravno je država velik dolžnik Cerkvi. Vendar pa je Cerkvi potrebna modrost Svetega Duha, da se ne bi napačno vezala na sicer upravičeno pridobljene pozicije in tako pozabila na svoje romarsko bistvo.
    Sam vidim v trdnem materialnem temelju katoliške Cerkve v Sloveniji tudi nevarnost osamosvajanja cerkvene strukture od ljudstva.V opomin nam je lahko Cerkev v nemških deželah, v kateri je po materialno-pravni plati vse v najlepšem redu, pa proti pričakovanjem močno peša v pričevalno-oznanjevalni moči. V Cerkvi morajo ostati dar, zastonjsko služenje, solidarnost in celo negotovost živi, kajti prav po njih se Gospod razodeva kot tisti, ki skrbi za lilije in vrane…in za nas. Iskreno se moramo vprašati, kaj nas kot občestvo vodi bliže Kristusu in s čim bomo Slovenkam in Slovencem najmočneje spregovorili o njem. Področje vzgoje in izobraževanja, živo povezano s karitativno-solidarnostno usmeritvijo, je prav gotovo najlepša priložnost, da Cerkev pokaže predvsem svojo ljubezen do slovenskega človeka, naj bo katoličan ali ne. Pa tudi še bolj zavzetro pastoralno in karitativno delo za ljudi in bolj poglobljeno versko življenje, da bi prinesli Luč in Dobroto Kristusa med ljudmi, da bi več molili in delali dobro, si odpuščali, se bolje razumeli, bili bolj strpni in sočutni, si bolj pomagali in bili dobri in usmiljeni med seboj ter tako spolnjevali Jezusov Evangelij in Božjo Voljo.

    Jaro fejstbog

    P.s.: In da se Cerkev ne ukvarja z materialniumi zadevami, spomnimo se finančnega poloma v mariborski nadškofiji in prizadevanja za vrnitev premoženja nazaj Cerkvi, namesto pastoralnega dela in skrbi za boljše versko in duhovno življenje vernikov in drugih ljudi v državi, kar je temeljno poslanstvo Cerkve na Slovenskem. Cerkev naj bo hiša bogosluđja, molitev in krščanske Ljubezni med Ljudmi, ki je Kristusova Cerkev, ki bo pomagala vernikom, da bodo dobri kristjani in dobri ljudje. Ne moremo biti dobri kristjani če nismo dobri ljudje, ki do Dobri, Usmiljeni in Pravični v srcu in ki živijo tako kot nas Uči Kristus! Ljubezen je najvišja zapoved, ki nam jo je dal Kristus!

    • Miro says:

      MOLITEV K SVETEMU DUHU

      O pridi, stvarnik, Sveti Duh,
      obišči nas, ki tvoji smo,
      napolni z rajsko milostjo
      srce, po tebi ustvarjeno!
      Ime je tvoje Tolažnik
      in Dar Boga Najvišjega
      Ljubezen, Ogenj, Živi vir,
      Duhovno pomaziljenje.
      Sedmero ti darov deliš,
      Desnice Prst Očetove,
      obljubil tebe Oče je,
      zgovorna Moč apostolov.
      Čutilom našim luč prižgi,
      ljubezen v naša srca vlij;
      v telesni bedi nas krepčaj,
      v slabosti vsaki moč nam daj.
      Odženi proč sovražnika
      in daj nam stanoviten mir,
      pred nami hodi, vodi nas
      in zla nas varuj vsakega.
      Po tebi naj spoznavamo
      Očeta in Sina Božjega
      in v tebe iz obeh Duha
      naj vedno trdno verujemo.
      Amen.

    • Hvala says:

      Brez dovoljenja Gospoda se v življenju ničesar NE ZGODI. Če bi se kaj v svetu ali življenju zgodilo slučajno, potem ne priznavamo Najvišjega Stvarnika! Sprijaznimo se v življenju tudi s tistim, kar nas boli ali nam ni všeč od drugih ali od nas samih. Bodimo Gospodu poslušni, On ve za vsakega posebej, kaj kdo dela ali nedela!

      http://www.mirenski-grad.si/v05-brez-mene-ne-morete-nicesar

      • Janez says:

        Bog bo sodil ne mi grešni ljudje; zato ponižno prosimo Boga, da pride in nam vedno pomaga na Zemlji svoji Romarski Cerkvi na Poti v Nebeško Domovino, da bo spolnjevala svoje poslanstvo na Poti k Jezusu Kristusu, ki je Oznanjanje Božje lJubezni in Jezusove Odrešitve vseh ljudi. Bog nam pušča svobodno voljo, vendar sovraži greh in hoče da se ljudje spokorimo, in pokesamo, ko z grehom žalimo Božjo Ljubezen. Zato se moramo vsi grešniki spraviti z Bogom in se poboljšati ter se spreobrniti tako, da bomo odslej brez greha tisti bogaboječi in pobožni duhovniki in verniki, ki bomo vredni in dostojni biti Udje svete Kristusove Cerkve! Brez izjem, vsi. Bogu v Čast in Slavo Vekomaj.

        P.s.: Tudi zadnji vatikanski finančni škandal kardinala Becciuja, ki je nenamensko zapravljal večdesetmilijonska vatikanska sredstva za reveže je primer, ko smo pred Bogom vsi enaki! Papež je kardinala že odstavil! Žal je hudobec vedno na delu in pred hudobcem nnihče varen! Zato molimo in prosimo Boga, da nas Varje pred skušnjavami, da bomo vedno rekli Jezusu DA in hudobcu NE! Svobodna volja za nas kristjane naj vedno pomeni, da gremo za Jezusom!

    • Janez says:

      TO JE DAN GOSPOD JEZUS, KO SI NAS POKLICAL DA BOMO TVOJA CERKEV
      To je dan Gospod Bog,
      ko daješ Svetu Dih Življenja,
      ko v ljudeh vžigaš ogenj Ljubezni.
      Danes je Dan, na katerega smo bili poklicani,
      da naj bomo Tvoja Cerkev Gospod.
      Zahvaljujemo se Ti z besedami in petjem pesmi,
      ki si jih Sam Gospod položil v nas.
      Občudujemo Te po Moči Tvojega Svetega Duha
      in Te polni Veselja in Upanja v ponižni Molitvi imenujemo Svojega Nebeškega Očeta.
      Svojo Luč si Gospod prižgal v nas, Svojega Svetega Duha si nam vlil.
      Ponižno Te prosimo Gospod, da bi v v moči Tvojega Duha iskali Resnico
      in Spoštovali in Spolnjevali Tvojo Božjo Besedo in Božjo Voljo.
      Prosimo Te, da bi po Tvoji Milosti našli Jezusa Odrešenika in
      da bi vedno v Hoji za Kristusom prav hodili po Poti Odrešenja in Dobrote.
      Ti si Izvir Vsega Stvarstva, vsega živega in neživega ter nas Ljudi moj Nebeški Oče,
      Ti si naš Oče, moj Oče in Oče Stvarnik – Deus Creator vsakega človeka na Svetu.
      Doker dihamo in upamo, te bomo vedno iskali in molili, da bi te vedno tudi našli,
      pa kamorkoli gremo ali kjerkoli smo ali bomo v Božjem Svetu Odrešenja, Ljubezni in Dobrote.
      Prosim Te Oče, da bomo verovali v Jezusa in da bomo vedno spolnjevali Božjo Voljo in Božje Postave.
      Gospod Bog, Tvoje Kraljestvo naj bo vedno med nami, skrito in blizu nas:
      v človeku, ki ga ljubimo, v ljudeh, za katere živimo, v vseh stvareh in živih bitjih ter Vesolju,
      kjer v občudovanju ponižno pokleknemo in se Ti zahvaljujemo za Vse.
      Zrak si, ki ga dihamo, daljava, v katero se oziramo,
      Življenjski Prostor ki nam je dan,
      Luč si, ki nam sveti v temi dilem in stranpoti, da gremo po pravi Poti Odrešenja,
      Prst Božji si, ki urejuje vse Vesolje in vse Stvarstvo po Svoji Volji,
      Nežna Ljubezen si, ki si nas Ustvaril v svoje Veselje.
      Prosim Gospod naj bo Tvoje Kraljestvo vedno med nami, skrito in blizu,
      v človeku, ki ga ljubimo, mu odpuščamo, mu darujemo, kar imamo, mu pomagamo in služimo.
      Naj se zgodi Tvoja in ne Naša Volja Gospod na Zemlji, vedno in Povsod.
      Prosimo Te Gospod, vodi nas, da ne zaidemo in
      daj nam spoznati Tvoje Evangeljske Nauke in Tvoje Postave ter Tebe Sveti Bog
      ter podari nam Božji Mir in svojo Odrešujočo Ljubezen na Vekomaj.
      Prosimo Te, pomagaj svoji Sveti Cerkvi na Slovenskem in v svetu in jo prenovi in pomagaj,
      da se bo spet približala k prvotnim Jezusovim Naukom in potrebam Vernikom in izzivom časa,
      da bomo ljudem vedno radostno in goreče prinašali Luč Odrešenja, Usmiljenje, Dobroto in Ljubezen med ljudi.
      Prosim Jezus pomagaj Cerkvi, papežu, škofom, duhivnikom in Božjeum u Ljudstvu,
      Da bomo vedno hodili za Jezusom in živeči pravično, bogaboječe in pobožno, kot Nas Učil Jezus.
      Gospod pomagaj nam, da bomo Dobri, Usmiljeni in Pravični,
      da se bomo spovedali grehov, se spreobrnili in poboljšali
      in odslej vedno pravično živeli kot Tvoj Božji Sin Jezus,
      spolnjevali Božjo Voljo in hodili po Poti Odrešenja k Jezusu.

      Huub Oosterhuis: Tvoja Beseda je Blizu. Studenci Žive Vode, Celje 1976. Dopolnjeno, že objavljeno.

      Molimo in prosimo Boga, da bo nam Gospod Jezus vedno pomagal, da bo Cerkev rastla v Ljubezni in Božjem Usmiljenju do vseh ljudi pri nas in v svetu, da se bo še bolj približala ljudem in spolnjevala svoje poslanstvo in Božjo Voljo. Gospod pomagaj nam, da ne bomo grešili in te žalili, ki si naš Najboljši Oče. Pomagaj svoji Cerkvi, da bo z diuhovniki in verniki vedno zasledovala svoje poslanstvo prinašati Jezusovo Luč Odrešenja in Ljubezni med ljudi. Gospod Jezus, pomagaj nam, da pride k nam, za vse ljudi dobre volje, Božje kraljestvo Božje Ljubezni, Usmiljenja in Dobrote! Kako lepo je, ko Bog prinese med nas svojo Neskončno Božjo Ljubezen, ki ne mine nikdar.

      • Janez says:

        »KDO SMO MI, DA BI ZAPIRALI VRATA SVETEMU DUHU? SVETI DUH JE TISTI, ZARADI KATEREGA GRE CERKEV LAHKO PREKO OVIR IN VEDNO NAPREJ!« (papež Frančišek)

        Hvala g. Miro. Zelo sem ganjen in hvaležen za to!

  65. Miro says:

    MARIJA, VARUJ NAS GREHA, VARUJ NAS ZMOT – NEVEREN RAZVRATEN UMETNIK, KI JE SANJAL O ZLATI DOBI BREZ VERE V BOGA, SE JE NEKOČ USTAVIL PRED MARIJINO KAPELICO SREDI GOZDA, KJER JE SLIŠAL GLAS …

    Francoski pisatelj Adolf Retté (+ 1930) je v knjigi Od satana k Bogu popisal težko pot do spreobrnjenja. Bil je neveren in razvraten umetnik. Nekega dne je predaval o zlati dobi, ki bo nastopila, ko bo izginila vera v Boga. Ob vprašanju, kako si zamišlja ta svet brez Boga, se je zmedel in ni vedel odgovora. Začela ga je preganjati misel: Adolf, kaj pa če Bog je?

    Nekoč se je ustavil pred Marijino kapelico sredi gozda. Molil je: »Vidiš, kaj me je prisililo, da sem prišel k tebi. Če je resnica, da si vsemogočna srednica, prosi svojega Sina, naj mi pokaže, kaj naj storim.«

    Sedel je na gozdni mah in zdihoval: »Kaj naj storim, kaj naj storim?« Zaslišal je glas: »Poišči duhovnika! Oprosti se bremena, ki te teži!« A ni se še odločil za ta korak. Nekega večera pa je izbojeval odločilni boj, ki ga sam takole opisuje:

    »Vsi moji grehi so bili pred menoj, strašna je bila njihova podoba. Slišal sem satanski glas: ‘Glej, tvoja duša! Zdaj razumeš, da te nič na svetu ne more očistiti. Molitve so prazne. Boječe upanje, s katerim si se zatekel k Bogu, je izginilo. Ubij se, plašljivec!’ Čutil sem, kako sem razdvojen. Ena polovica moje biti je hotela napraviti samomor: brez obotavljanja, brez pomišljanja. Druga je v tem boju klicala na pomoč. Zdelo se mi je, kot da divja okoli mene vihar kletev in najgrših psovk.

    Tedaj sem opazil, da se z eno roko krčevito držim posteljne končnice, z drugo si brišem smrtni pot in solze, ki so zalivale oči. ‘Še malo poguma,’ mi prišepetava demon, ‘v trenutku bo končano’. Spustil sem končnico postelje, šel proti omari, že sem v roki držal ključ, da si vzamem strupa…

    V tem trenutku zasveti v temno dušo žarka luč. Zaslišal sem – pri svojem zveličanju to zatrjujem – zaslišal sem nebeški glas, tako dobro poznani glas, ki mi je klical: ‘Bog, Bog je tukaj!’ Hvala ti, moj Bog, vrnil si se.«

    Adolf se je spovedal, prejel sveto obhajilo in začel življenje trdega boja s starimi grešnimi navadami in strastmi. Iz hvaležnosti za dar spreobrnjenja je poromal k Mariji v Lurd.

    Da tudi mi ne bi zašli na pot greha, se z zaupanjem obračamo na nebeško Mater: »Varuj nas greha, varuj nas zmot, naša uteha bodi povsod.«

    (iz knjižice Nauči nas moliti 4, p. Anton Nadrah)

    • Hvala says:

      Ja, življenjska resnica, Adolf je šel na POT UMIRANJA SEBI (strastem , itd..) in je začel trdi boj, ki je pa lahko uspešen samo v TRDNI POVEZANOSTI Z BOGOM.

  66. Hvala says:

    KDOR ŽIVI PO MESU, NE MORE IZVRŠEVATI DUHOVNIH DEL (Sveti Ignacij Antiohijski)
    ………………………………………………………………………………………………………………………………………
    SLABA REKLAMA: NAMESTO USPETI-UMRETI (priloga Mirenski grad)
    —————————————————————————————————————
    PRAV TISTIM, KI IŠČEJO MODROST, SE JEZUS PREDSTAVI S PRISPODOBO, KI JE VRHUNEC ČLOVEŠKE NOROSTI. USPEH JE V NEUSPEHU, JE V SPOSOBNOSTI UMRETI-SEBI!
    ———————————————————————————————————————————————————-
    JEZUS SAM SPOZNA SKUŠNJAVO UMIKA, KI JO JAVNO TUDI UBESEDI. VE, DA SE MU POJAVLJA MISEL:”OČE REŠI ME IZ TE URE.” TO HOČE TELO, TO HOČE NARAVA. A DU H V NJEM HOČE BITI POKOREN. OČETU ZATO PRAVI:” ZAVOLJO TEGA SEM VENDAR PRIŠEL V TO URO. OČE, POVELIČAJ SVOJE IME”.

    KAR VELJA ZA JEZUSA, JE NAROČILO NJEGOVIM UČENCEM.
    ———————————————————————————-
    ZATO JE PRAV, DA SE VPRAŠAMO, KAJ JE DANES VPRAŠANJE SKUŠNJAVE IN KAJ JE BOŽJA MODROST?
    :::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::
    KAJ JE NAŠA LOGIKA USPEHA IN SAMOODREŠENJA TER NA DRUGI STRANI NEUSPEHA IN LOGIKA UMIRANJA SEBI.
    ::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

    LOGIKA USPEHA IN SAMOODREŠENJA
    _________________________________
    – TEKMOVALNOST V ŠOLI , KDO JE BOLJŠI
    -PREZIR DO DRUGAČNIH IN ISKANJE SEBI ENAKIH
    -UGAJANJE SPLOŠNIM NAČELOM: KAJ MORAMO IMETI, KAKO SE MORAMO OBLEČI, KAKO SE OBNAŠATI, KDO NAS
    MORA PRIZNATI IN ZBRATI ČIM VEČ “VŠEČKOV”
    – DELATI SAMO NA TISTIH PODROČJIH, KI PRINAŠAJO REZULTAT IN PRIZNANJE.
    – UMAKNITI SE IZ VSAKEGA NEUSPEHA, DA NE BI BOLELO, DA SE NAM NE BI POSMEHOVALI IPD…
    – NE VLAGATI V ODNOS, KI JE NAPOREN IN NE PRINAŠA SADOV
    :::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

    LOGIKA NEUSPEHA IN LOGIKA UMIRANJA SEBI
    —————————————————————————————————————————————————–

    -VESELITI SE DAROV IN SPREJEMATI OMEJITVE,
    – NIHČE NI BOLJŠI, VSI SMO BOŽJA PODOBA, USTVARJENI KOT VELIKA DRUŽINA,
    – POSEBNO SOČUTJE IN RAZUMEVANJE DO TISTIH, KI JIH STVARI NE GREDO TAKO DOBRO,
    – POMOČ NAJŠIBKEJŠIM IN NAJBOLJ NEMOČNIM,
    -RAZMIŠLJATI, KAJ JE DOBRO IN LEPO IN NE PODLEGATI DRUŽBENIM PRITISKOM, ZATO, DA BI ŽIVELI V VESELJU NE POTREBUJEMO GORE POTRDITEV, POTRDITEV JE V PRVI VRSTI BOG SAM IN SAMO TO NAS LAHKO UMIRI,
    – DELATI TISTO, KAR OD NAS PRIČAKUJE BOG PA ČEPRAV JE ZELO NEUGLEDNO, NE PRIZNANO, NEOPAZNO, CELO ZANIČEVANO,
    – NAŠA NALOGA JE PRIZADEVANJE IN VZTRAJNOST, SADOVE IN USPEHE IMA V ROKI BOG, NJEMU JIH PREPUSTIMO,
    – ODNOS LJUBEZNI JE ZAVEZA. ZA DRUGEGA SEM ODGOVOREN , DOKLER JE TO MOGOČE, DOKLER SE OD MENE POPOLNOMA NE ODMAKNE, IN NE ŽE TAKRAT, KOT SE NE ODZIVA KOT BI ŽELELI.

    EVANGELIJ JE BIL VEDNO NOROST KRIŽA, JE LOGIKA UMIRANJA IN NE SAMO URESNIČEVANJA TER USPEHA.
    NA NAS JE, DA SMO PRIPRAVLJENI UMIRATI, KAJ BO PRINESLA NAŠA VELIKA NOČ, PREPUSTIMO NJEMU.

    Ko človek živi tako (PO LOGIKI NEUSPEHA IN UMIRANJA SEBI), te imajo ljudje ZA ČUDAKA, a sčasoma dobiš trdo kožo in jih razumeš.
    Zato govorim, da je potrebno vsak dan prositi za vodstvo SVETEGA DUHA , da bomo prav ravnali, ker smo odgovorni tudi, kako bomo nekomu pomagali, ne samo z dejanji tudi z besedo. Odgovorni smo vsi, posebej do tistih, ki sedaj prihajajo na svet, da jih bomo vsi pravilno poučevali, “ne pa zavijali v vato”, da ne bodo slišali ničesar o življenjskih preizkušnjah, kajti v takih primerih se lahko zgodi, da bodo obupali, ko pride” življenjski cunami”.

    http://www.mirenski-grad.si/p05-slaba-reklama-namesto-uspeti-umreti

  67. Miro says:

    JEZUS SVARI UČENCE PRED FARIZEJSKO HINAVŠČINO IN JIH VABI K ZAUPANJU!

    BOŽJA BESEDA: Medtem se je zbralo na tisoče ljudi, tako da so hodili drug po drugem. Jezus je najprej začel govoriti svojim učencem: »Varujte se farizejskega kvasa, ki je hinavščina. Nič ni prikritega, kar se ne bo razodelo, in skritega, kar se ne bo spoznalo. Zato se bo vse, kar ste rekli v temi, slišalo v luči, in kar ste v sobah povedali na uho, se bo oznanjalo na strehah.«

    Koga se je treba bati

    »Vam, svojim prijateljem, pa pravim: Ne bojte se tistih, ki umorijo telo, potem pa ne morejo storiti nič več. Pokazal vam bom, koga se bojte. Bojte se tistega, ki ubije in ima potem oblast vreči v peklensko dolino. Da, rečem vam, tega se bojte! Ali ne prodajajo pet vrabcev za dva novčiča? In vendar Bog ni pozabil na nobenega od njih. Vam pa so celo vsi lasje na glavi prešteti. Ne bojte se! Vredni ste več kakor veliko vrabcev.« (Lk 12,1-7)

    https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Lk+12%2C1-7&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

    Jezus svari učence pred farizejsko hinavščino in jih vabi k zaupanju. Tudi v hudem preganjanju ne bo izostala Božja pomoč. Poslušam Jezusa, ki mi pravi, da se ne smem bati v nobeni okoliščini in moram ohraniti zaupanje vere. Gospod, večkrat si mi pokazal, kako drži ta obljuba, da me še tako velika hudobija in nasilje ne moreta ločiti od tvoje ljubezni. (Luč Besede rodi življenje, Primož Krečič)

    Z vero in zaupanjem se ponovno obrnimo na našega nebeškega Očeta. V Jezusovem imenu ga ponižno prosimo za vse trpeče sestre in brate, ki doma in po svetu trpijo zaradi širjenja koronavirusa. Obenem Božjemu usmiljenju priporočimo tudi vse trpeče, ki se priporočajo v molitev v rubriki »Prosim za molitev«, v zapisih pod: Andreja, KRISTINA, Olga, Kras, Sofija, Hvala, Jasna, Janez, Marjetka, Žametna vrtnica, a., Martina, Veronika, Odresenje, Kristina, Nataša, Tina, Nina, Slavica, Kras, Tadi, Tanja, Mihael, popotnik, Vesna, janez, M. in drugi prosilci božjih milosti. Zgodi se presveta Božja volja!

    Za vse sestre in brate, ki se priporočajo v molitev, vsak dan molimo še zlasti sveti rožni venec in rožni venec Božjega usmiljenja. Ko molimo, molimo s srcem in pri tem Gospoda Jezusa prosimo s kar največjo mero vere in zaupanja! Gospod nas zanesljivo ozdravlja in odrešuje – tako kakor On hoče in ob času, ko On hoče. Dostikrat se to dogaja na način in po poteh, ki jih naš razum težko dojame ali pa sploh ne. Potrebna je predvsem močna vera v srcu! Zato kljub težavam, preizkušnjam in stiskam trdno verujmo in zaupajmo, da nam Gospod Jezus prinaša tisto odrešenje in tisti mir, ki nam ga svet ne more dati.

    Molimo:

    Oče usmiljenja in tolažbe,
    tvoj Sin Jezus Kristus
    nam je s križem pokazal vrednost trpljenja.
    Pomagaj našim bratom in sestram,
    ki že nosijo križ bolezni in so preizkušani.
    Nakloni jim izboljšanje zdravja,
    njihovim svojcem pa pogum in zaupanje.
    Vsem zdravstvenim delavcem daj moč in zdravje,
    da bodo vztrajali v ljubezni do bolnikov,
    raziskovalcem pa, da bodo čim prej odkrili uspešno zdravilo.
    Nam in vsemu svetu daj svoj blagoslov,
    da bomo rešeni bolezni
    in se ti bomo mogli s tvojo Cerkvijo zahvaljevati.
    Amen.

    Sv. Marija, zdravje bolnikov – prosi za nas.
    Sv. Rok, zavetnik zoper kužne bolezni – prosi za nas.
    Vsi božji svetniki in svetnice – prosite za nas.

    Božje usmiljenje, ki izviraš iz Presvetega Srca Jezusovega, zaupamo vate!
    Božje usmiljenje, ki si nam dalo Presveto Devico Marijo za Mater usmiljenja, zaupamo vate!
    Božje usmiljenje, studenec bolnim in trpečim, zaupamo vate!

  68. Miro says:

    ROŽNI VENEC S PAPEŽEM IN KATOLIČANI PO SVETU ZA VARSTVO NAŠIH DRUŽIN! – TUDI SV. JOŽEF, TESAR IZ NAZARETA, SE JE ZNAŠEL V TEŽKIH IN TEMNIH TRENUTKIH!

    Spomnimo: Papež Frančišek je že 19. marca 2020 povabil, da se na praznik sv. Jožefa povežemo v molitvi svetlega dela rožnega venca, da bi sv. Jožef – zlasti v času, ko po vsem svetu razsaja koronavirus – varoval naše družine. Papeževo vabilo k molitvi rožnega venca je v vsakem času zelo aktualno, še toliko bolj v sedanjih kritičnih razmerah, ko se koronavirus doma in po svetu še vedno širi in ogroža zdravje ljudi, ogromno škodo pa povzroča tudi na drugih področjih našega življenja.

    Več o tem na:
    https://si.aleteia.org/2020/03/19/v-zivo-molimo-s-papezem-in-katolicani-po-svetu-za-varstvo-nasih-druzin

    Marija, Kraljica presvetega rožnega venca, prosi za nas!
    Sv. Jožef, prijatelj Najsvetejšega Srca, prosi za nas Boga!

  69. Miro says:

    V CERKVENEM LETU CERKEV OBHAJA CELOTNO KRISTUSOVO SKRIVNOST, OD UČLOVEČENJA DO NJEGOVEGA PONOVNEGA PRIHODA V SLAVI! – KDAJ OBHAJATI ZAKRAMENTE? – KJE OBHAJATI ZAKRAMENTE? -LITURGIČNE RAZLIČNOSTI IN ENA SAMA SKRIVNOST!

    Priporočimo se Svetemu Duhu s prošnjo, naj nam pomaga pri branju in premišljevanju Kompendija Katekizma katoliške Cerkve. Kot je zapisal papež Benedikt XVI., naj vsakdo ob branju tega uglednega in verodostojnega besedila, zlasti po priprošnji presvete Marije, Matere Kristusa in Cerkve, vedno bolj prepoznava in sprejema neizčrpno lepoto, edinstvenost in aktualnost najodličnejšega Daru, ki ga je Bog podelil človeštvu: svojega edinega Sina, Jezusa Kristusa, ki je »pot, resnica in življenje« (Jn 14,6).

    Pridi, Sveti Duh, napolni srca svojih
    vernih in vžgi v njih ogenj svoje ljubezni.
    Pošlji svojega Duha in prerojeni bomo in
    prenovil boš obličje zemlje.

    Molimo! Bog naš Oče, Sveti Duh nas
    razsvetljuje in uči. Naj nam pomaga, da
    bomo v življenju spoznali, kaj je prav, in
    vselej radi sprejemali njegove spodbude.
    Po Kristusu našem Gospodu. Amen.

    Kaj je središče liturgičnega časa?
    Središče liturgičnega časa je nedelja, temelj in jedro celotnega cerkvenega leta. To ima svoj vrhunec v vsakoletnem velikonočnem prazniku, ki je praznik vseh praznikov.

    Kakšen pomen ima cerkveno leto?
    V cerkvenem letu Cerkev obhaja celotno Kristusovo skrivnost, od učlovečenja do njegovega ponovnega prihoda v slavi. Na določene dneve Cerkev s posebno ljubeznijo časti Marijo, presveto Božjo Mater, in obhaja tudi spomin svetnikov, ki so živeli za Kristusa, so z njim trpeli in so z njim poveličani.

    Kaj je molitveno bogoslužje?
    Molitveno bogoslužje je javna in skupna molitev Cerkve. Je molitev, ki jo opravlja Kristus skupaj s svojim telesom, Cerkvijo. Kristusova skrivnost, ki jo obhajamo v evharistiji, po tej molitvi posvečuje in preoblikuje ure vsakega dne. Molitveno bogoslužje je prvenstveno sestavljeno iz psalmov in drugih svetopisemskih besedil kakor tudi iz branja besedil cerkvenih očetov in duhovnih učiteljev.

    Ali Cerkev potrebuje kraje za obhajanje bogoslužja?
    Novozavezno bogočastje “v duhu in resnici” (Jn 4,24) ni vezano na noben poseben kraj. Kristus je namreč resnično božje svetišče, po katerem tudi kristjani in celotna Cerkev po delovanju Svetega Duha postanejo svetišča živega Boga. V svojem zemeljskem stanju pa božje ljudstvo kljub temu potrebuje kraje, v katerih se more zbirati skupnost, da bi obhajala bogoslužje.

    Kaj so sakralne stavbe?
    Sakralne stavbe so božje hiše. So simbol za Cerkev, ki živi na tem kraju, kakor tudi za nebeško bivališče. So kraji molitve, v katerih Cerkev obhaja zlasti evharistijo in časti Kristusa, ki je resnično navzoč v tabernaklju.

    Kateri prostori imajo v sakralnih stavbah poseben pomen?
    Poseben pomen imajo: oltar, tabernakelj, prostor za shranjevanje krizme in drugih svetih olj, škofov sedež (katedra) ali duhovnikov, ambon, krstilnik in spovednica.

    Zakaj Cerkev obhaja eno samo Kristusovo skrivnost po različnih liturgičnih izročilih?
    Zato, ker posamezno liturgično izročilo ne more izčrpno izraziti nedoumljivega bogastva Kristusove skrivnosti. Od samega začetka se je to bogastvo pri različnih ljudstvih in kulturah izražalo v takšnih oblikah, ki se v čudoviti mnogovrstnosti med seboj dopolnjujejo.

    Katero merilo zagotavlja edinost v mnogovrstnosti?
    To merilo je zvestoba do apostolskega izročila, se pravi občestvo v veri in zakramentih, ki jih je Cerkev prejela od apostolov. To občestvo pride do izraza v apostolskem nasledstvu in ima v njem svoje poroštvo. Cerkev je katoliška: zato more povezati v svoji edinosti vsa resnična bogastva kultur.

    Ali je v bogoslužju vse nespremenljivo?
    V bogoslužju, zlasti v bogoslužju zakramentov, obstajajo deli, ki so nespremenljivi – ker izvirajo iz božje ustanovitve – in katerih zvesta varuhinja je Cerkev. Poleg tega obstajajo deli, ki jih je mogoče predrugačiti in jih Cerkev more ter včasih celo mora prilagoditi kulturam različnih ljudstev.

    (vir: Kompendij KKC, 241- 249, se še nadaljuje)

    Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

  70. Janez says:

    Iz knjige »Proslogion« sv. Anzelma, škofa (1. pogl.)

    Želim te gledati in videti moj Gospod (Volo vigilate et scient quia ego Dominus)
    Poskusi pregnati za trenutek svoje skrbi, odtegni se od vznemirljivih misli. Ne beli si glave zaradi hudih težav. Izbij si za trenutek iz glave sitnosti, ki te tarejo. Posveti ta čas Bogu. Pri njem si, vzemi si kratek oddih. Stopi v kamrico svoje duše. Pusti zunaj vse, kar ni Bog in kar te ne vleče k njemu, saj lahko zaideš na stranpoti! Zapri vrata, potem ga pa poišči v svojem bližnjme, v sebi in v svoji naravni okolici. Iz srca reci zdaj Bogu: Rad bi te videl, Gospod.

    Gani se že, Gospod, moj Bog; pouči moje srce, kako in kje te lahko najdem, kje in kako naj pridem k tebi.
    Gospod, če te ni tukaj, kje naj te vsaj odsotnega poiščem? če si pa povsod, zakaj te potem nikjer ne vidim navzočega? Seveda, saj prebivaš v nedostopni svetlobi! Kje je vendar ta nedostopna luč? Kako naj se ji že približam, tej nedostopni svetlobi? Koga mi daješ za vodnika? Kdo mi bo odprl vrata do nje, da bi te videl? Še to: za kakšnimi znamenji se skrivaš, pod kakšnim obrazom? Nisem te še videl, Gospod, moj Bog. Tvojega obraza še ne poznam. Kaj naj torej stori, vzvišeni Gospod, kaj naj stori tvoj daleč blodeči izgubljenec? Kaj naj stori tvoj služabnik, ki ga muči strah, da te ne ljubi? Saj si ga vrgel tako daleč proč od svojega obraza! Koprni po tem, da bi te videl, pa se mu zdi, da je tvoj obraz predaleč. Rad bi prišel k tebi, pa prebivaš v nedostopnem bivališču. Rad bi te našel, pa ne ve, kje si. Rad bi te poiskal, pa ne ve, kakšen si.

    Gospod, moj Bog si, moj Gospod, pa te še nikdar nisem videl. Ustvaril si me in odrešil. Vse si mi dal, kar imam dobrega, pa te še vedno ne poznam. Ustvaril si me zato, da bi te videl, pa še nisem prišel do cilja. Doklej še, Gospod? Doklej nas boš pozabljal? Doklej boš od nas odvračal svoj obraz? Kdaj nas boš pogledal in uslišal? Kdaj boš dal našim očem luč in nam razodel svoje obličje? Kdaj nas boš prenovil? Poglej, Gospod, usliši nas, daj nam luč, pokaži se nam. Vrni se k nam in vse bo dobro. Brez tebe pa je tako težko. Usmili se nas. Utrujeni si prizadevamo, da bi prišli k tebi, toda brez tvoje pomoči ne gre. Uči nas, kako naj te iščemo. Pokaži se nam, ko te iščemo. Saj te še iskati ni mogoče, če nas tega ne naučiš. Ne najdem te, če se ne pokažeš. Iskal te bom poln hrepenenja in ves željan. Našel te bom poln ljubezni. Ljubil te bom tako, da te bom iskal. Vedno Te bom iskal in Te prosil za Milost, da te bom tudi našel v svojem srcu, v svojih bližnjih in v naravi, ki me obkroža in kjer si Ti omniprezenten na veke vekov.
    Tvoja je Oblast in Slava Vekomaj. Hvalimo in Slavimo Boga, da se nas Usmili. Božja Bolja naj se zgodi ne naša č,oveška. Amen.

    lhttp://www.fejstbog.si/index.php/okus-svetosti/329-zelja-po-gledanju-boga-sv-anzelm

    Brez Ljubezni
    DOLŽNOST BREZ LJUBEZNI TE NAREDI HLADNEGA.
    ODGOVORNOST BREZ LJUBEZNI TE NAREDI BREZOBZIRNEGA.
    PRAVIČNOST BREZ LJUBEZNI TE NAREDI TRDEGA.
    PRIJAZNOST BREZ LJUBEZNI TE NAREDI NEISKRENEGA.
    MODROST BREZ LJUBEZNI TE NAREDI TRDOSRČNEGA.
    UREJENOST BREZ LJUBEZNI TE NAREDI MALENKOSTNEGA.
    POŠTENOST BREZ LJUBEZNI TE NAREDI DOMIŠLJAVEGA.
    VERA BREZ LJUBEZNI TE NAREDI PRENAPETEGA.
    ŽIVLJENJE BREZ LJUBEZNI JE NESMISELNO.
    ŽIVLJENJE V LJUBEZNI JE SREČA IN VESELJE!

    Ljubimo Boga in ljudi, prinašajmo ljudem v svet Luč Upanja in Dobrote, pomagajmo drugim in pomagali bomo sebi in prosimo Boga Milosti! Božja Pomoč pridi in ostani vedno z Nami, da bomo ostali močni in stanovitni v Veri in spolnjevali Božjo Voljo.

  71. Janez says:

    Niti noč niti ničesar drugega naj ne zaustavi tvojega usmiljenja in dobrote!

    Ne reci sočloveku: Pojdi in zopet pridi, jutri ti bom dal. Naj ne bo premora med nagibom in dobrim delom. Ljubezen do človeka edina ne pozna odlašanja. Lačnemu lomi svoj kruh in pripelji bedne brezdomce v svojo hišo, in to z dobro voljo. Kdor usmiljenje skazuje, naj ga z veseljem. Dobro delo storjeno s pripravljenostjo, se ti bo dvakratno obrestovalo. Kar pa je izvršeno z nevoljo in prisiljenostjo, je zoprno in ni vredno hvale. Ko opravljamo dobra dela, ne tarnajmo, ampak se veselimo. Z veseljem darujmo in pomagajmo in poplačajmo bomo! Ako jarma vezi odpneš, pravi preprok, torej, če se odpoveš skopuštvu, pomišljanju, godrnjanju in preverjanju, kdo je dober in kdo ni, brez razmisleka, kaj boš imel od tega da si pomagal, kaj se bo zgodilo? Nekaj velikega in občudovanja vrednega. Prejel boš izredno plačilo: Tedaj napoči kakor zarja tvoja luč in zdajci zacvete tvoje ozdravljenje. Kdo si ne bi želel luči in ozdravljenja? Če torej Kristusovi služabniki, bratje in sodediči, sprejmete moje besede, poslušajte: Dokler imamo še čas, obiskujmo Kristusa, negujmo Kristusa, hranimo Kristusa, oblačimo Kristusa, sprejemajmo gostoljubno Kristusa, častimo Kristusa. To pa ne le pri mizi, kot so storili nekateri, ali s pokopom kakor Jožef iz Arimateje ali s pripravo na pokop kakor Nikodem ali kakor so ga pred vsemi temi počastili modri z vzhoda z zlatom, miro in kadilom. Gospod hoče usmiljenja in ne daritve in več kot množica tolščih janjcev je vredno usmiljeno srce. Usmiljenje mu danes izkažimo po siromakih, ki se trudoma premikajo po zemlji, da nas sprejmejo v večna bivališča, ko bomo zapustili svet, v Kristusu našem Gospodu. Njemu slava vekomaj. Amen.

    (sv. Gregor Nazianški)

    »Ne bodo prišli k Meni tisti, ki mi pravijo Gospod, Gospod, ampak tisti, ki spolnjujejo Božjo Voljo«, pravi Jezus. Vztrajati moramo v dobroti in usmiljenju ter služiti z veseljem ubogim, kot Mati Terezija in številni drugi misijonarji in svetniki, ne glede na vse preizkušnje, težave in ovire! Poplačani bomo, saj Bog vse vidi in vse ve. Pustimo farizeje in dvoličneže, da delajo kakor delajo, vsi bomo dobili svoje plačilo! Vsakdo bo odgovarjal Bogu, kako je izkoristil prejete Božje Talente in koliko je Ljubil, pomagal, služil drugim, odpustil, koliko dobrega je naredil iz vere v Jezusa in Evangelija. Vprašani bomo ne samo koliko smo molili in prejemali Evharistijo, kolikokrat smo šli na Božjo Pot, temveč tudi, koliko smo Ljubili in dobrega storili ter tako spolnjevali Božjo Voljo in služili ubogim in bolnim. Janez

    Božje Usmiljenje, Božja Dobrota in Božja Ljubezen vate zaupamo! Božja Volja naj se zgodi in ne naša človeška! Vemio, da imaš Ti v Svoji Modrosti razloge, zakaj se nam nekaj dogaja, kar ne razumemo! Bog daj nam potrpežljivost in stanovitnost, da bomo premagali s Tvojo Milostjo vse preizkušnje, Te Hvalili in Častili Vekomaj!

  72. Miro says:

    »GOSPOD NE GLEDA TOLIKO NA VELIKOST DEL, KI SMO JIH OPRAVILI, TEMVEČ BOLJ NA LJUBEZEN S KATERO SMO JIH STORILI«. (sv. Terezija Avilska)

    Več o življenju sv. Terezije Avilske na:
    http://svetniki.org/sveta-terezija-velika-avilska-redovnica-cerkvena-uciteljica-mistikinja

    Božje usmiljenje, ti veselje in neizmerna radost vseh svetih, zaupamo vate!
    Sv. Terezija Avilska, prosi za nas!

  73. Miro says:

    GOSPOD, NAJ V TVOJEM SRCU VEDNO ZNOVA ODKRIVAM BOŽJO USMILJENO LJUBEZEN!

    BOŽJA BESEDA: Gorje vam, ker zidate grobnice prerokom, ki so jih vaši očetje umorili! S tem izpričujete in potrjujete dela svojih očetov, kajti oni so jih umorili, vi pa jim zidate. Zato je tudi rekla Božja Modrost: ›Poslala bom k njim preroke in apostole. Nekatere izmed njih bodo umorili in preganjali, da se bo od tega rodu terjala kri vseh prerokov, ki je bila prelita od stvarjenja sveta: od Abelove krvi do krvi Zaharija, ki je bil ubit med oltarjem in svetiščem.‹ Da, povem vam, od tega rodu se bo terjala. Gorje vam, učitelji postave, ker ste vzeli ključ spoznanja. Sami niste vstopili, tistim pa, ki so hoteli vstopiti, ste to preprečili.« Ko je odšel od tam, so pismouki in farizeji začeli močno pritiskati nanj in skušali še marsikaj izvabiti iz njega, zraven pa so prežali, da bi ujeli kaj iz njegovih ust. (Lk 11,47-54)

    https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Lk+11%2C47-54&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

    V razgretem pogovoru Jezus razkriva laž in hinavščino pri učiteljih postave. Pove jim, da so bili predniki dvolični do prerokov in taki so oni do njega. S tem ne vodijo ljudi v Božje kraljestvo, ampak pripravljajo križ njemu. Trudil se bom biti z Jezusom, da ne bi zakril prave podobe Boga. Gospod, naj v tvojem srcu vedno znova odkrivam Božjo usmiljeno ljubezen. (Luč Besede rodi življenje, Primož Krečič).

    Kot že večkrat zapisano, a žal še ne pri vseh dovolj razumljeno, molimo ob izvirih žive Božje besede! Z vero in zaupanjem molimo sveti rožni venec in rožni venec Božjega usmiljenja, in sicer po namenih molilcev v zvezi s korona krizo, ter po molitvenih prošnjah, ki so jih v rubriki »Prosim za molitev«, zapisali: Andreja, KRISTINA, Olga, Kras, Sofija, Hvala, Jasna, Janez, Marjetka, Žametna vrtnica, a., Martina, Veronika, Odresenje, Kristina, Nataša, Tina, Nina, Slavica, Kras, Tadi, Tanja, Mihael, popotnik, Vesna, janez, M. in drugi prosilci božjih milosti. Zgodi se presveta Božja volja!

    Danes, ko je četrtek, se poglobimo predvsem v skrivnosti Svetlega dela rožnega venca:

    Najprej molimo:
    Verujem. Očenaš. Trikrat Zdrava Marija s prošnjami:
    1. ki nam daj duha pokorščine.
    2. ki nam daj srečo uboštva.
    3. ki nam podeli milost čistosti.
    Slava Očetu.

    Nato pa sledi:
    Očenaš. Desetkrat Zdrava Marija. Slava Očetu, s skrivnostmi:
    1. Ki je bil krščen v reki Jordan.
    2. Ki je v Kani Galilejski naredil prvi čudež.
    3. Ki je oznanjal božje kraljestvo.
    4. Ki je na gori razodel svoje veličastvo.
    5. Ki je postavil sveto evharistijo.

    Ponovno priporočam tudi molitev sv. Bernarda, po kateri so doslej že številni molilci doma in po svetu prejeli velike milosti za dušo in telo. Ne z nekim avtomatičnim ponavljanjem besed, ampak z ljubečim srcem ter z močno vero in zaupanjem v Marijino priprošnjo pri Bogu!

    SPOMNI SE, O PREMILA DEVICA MARIJA

    Spomni se, o premila Devica Marija, da še nikdar ni
    bilo slišati, da bi bila ti koga zapustila, ki je pod tvoje varstvo
    pribežal, tebe pomoči prosil in se tvoji priprošnji priporočal.
    S tem zaupanjem hitimo k tebi, o devic Devica in Mati, k tebi
    prihajamo in pred teboj zdihujoči grešniki klečimo (stojimo).
    Nikar ne zavrzi, o Mati Besede, naših besed, temveč milostno
    nas poslušaj in usliši. Amen.

    Božje usmiljenje, studenec bolnim in trpečim, zaupamo vate!
    Božje usmiljenje, ki nas napolnjuješ z milostjo, zaupamo vate!
    Marija, Kraljica presvetega rožnega venca, prosi za nas!

  74. Hvala says:

    Ljudje ne moremo Gospoda v ničesar prisiliti, siliti ali od Njega izsiliti. Moramo pa biti ponižni pred Njim in trdno verovati v NJEGA , MU POPOLNOMA ZAUPATI, V NJEGOVO DOBROTO, LJUBEZEN IN USMILJENJE.

    ČLOVEK IMA POPOLNO ZAUPANJE V GOSPODA RES TAKRAT, KO MU NE KAŽE SVOJE IZIDE IZ SITUACIJE, SVOJE ČLOVEŠKE NASVETE, KI JIH MI LJUDJE PONAVADI DELIMO LJUDEM, AMPAK PROSI, MOLI IN IZPOLNJUJE VSE KAR JE ON ZAPOVEDAL. IZPOLNJEVATI VSE NAŠTETO JE POTREBNO NE Z NEKO “IHTO” ALI V “MRZLIČNEM STANJU ” V NAŠEM ŽIVLJENJU VSAK DAN, ČE SE TAKO IZRAZIM. TUDI NE, DA SEDAJ Z VSO SILO NEKAJ IZPUŠČAMO ITD IN IŠČEMO NE VEM KAJ. PRAVA LJUBEZEN DO BOGA TEGA NE POČNE. STANJE, KI GA IMAMO , SPLOŠNO SVETOVNO IN PA OSEBNO JE POTREBNO SPREJETI, GA OBJETI IN ŽIVETI DALJE, DOKLER PAČ GOSPOD NE ODLOČI DRUGAČE IN TO V VSAKI SITUACIJI.

    TO JE TISTA POKORŠČINA BOGU, KAR SMO ŽE VEČKRAT OMENJALI. TO JE PA RES TEŽKO. MOGOČE SO ŽIVLJENJSKE SITUACIJE TEGA ČASA IN PRIVATNIH KRIŽEV DOPRINESLE, DA BOMO LAŽJE RAZUMELI, KAJ JE POKORŠČINA BOGU.

    ČE NEKAJ V ŽIVLJENJU MRZLIČNO IŠČEMO, ČAKAMO, ALI ODRIVAMO, SMO ŠE VEDNO NA POTI POBEGA IZ DANE SITUACIJE, JEZUS PA PRAVI, DA NE SMEMO BEŽATI IZ SITUACIJE ; V NAŠEM MIROVANJU JE MOČ. TO SE PRAVI V PONIŽNEM ČAKANJU NA NJEGOVO REŠITEV.
    PRAVA LJUBEZEN VSE POTRPI, JE DOBROTLJIVA, NI NEVOŠČLJIVA, NI BREZOBZIRNA , NE IŠČE SVOJEGA.

    KDO SI NE BI ŽELEL, DA BI NAM VSEM BILO DOBRO , LEPO IN DA BI VSI ŽIVELI V MIRU. VENDAR TO NI TAKO (moje mišljenje).

  75. Miro says:

    KOLIKOKRAT SE PRITOŽUJEMO NAD KRIŽI NAŠEGA ŽIVLJENJA, PA NE VIDIMO, DA RAVNO PREKO NJIH LAŽJE STOPAMO SKOZI ŽIVLJENJE – MI NE VEMO VSEGA, BOG PA VE!

    To je z ilustracijami lepo nakazano v priloženi fotozgodbi o križu. Čeprav je tu že bila predstavljena, se je nad njo dobro ponovno zamisliti. Morda nam bo misel o veliki vrednosti križa prav prišla ravno takrat, ko bomo potrebovali »most« za prečkanje preko »prepada« neke življenjske stiske.

    https://papa.rkc.si/blog/?p=66

    Božje usmiljenje, ki nas napolnjuješ z milostjo, zaupamo vate!

  76. Miro says:

    POSLUŠAJMO, KAJ NAM GOVORI BOŽJA BESEDA O LJUBEZNI IN PONIŽNOSTI!

    GOSPOD JEZUS KRISTUS: »Vzemite nase moj jarem in učite se od mene, ker sem krotak in v srcu ponižen, in našli boste počitek svojim dušam« (Mt 11,29).

    Prosimo Gospoda v molitvi za duha ljubezni in ponižnosti! Naj Gospodova ljubezen, s katero me je On vzljubil in dal zame samega sebe, postane moja ljubezen do Njega (prim. Gal 2,20).

    Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

  77. Janez says:

    Ali lahko človek živi brez Boga? Ne brez Boga ne moremo živeti!
    V nasprotju s trditvami ateistov in agnostikov skozi stoletja človek ne more živeti brez Boga. Človek ima lahko smrtni obstoj brez priznavanja Boga, ampak ne brez dejstva o Bogu. Bog kot Stvarnik je ustvaril človeško življenje in vse Stvarstvo. Kjer je Ura je tudi Urar in kjer je Zidana Hiša je tudi Zidar! Če rečemo, da lahko človek obstaja ločeno od Boga, je tako, kot da rečemo, da lahko ura obstaja brez izdelovalca ur ali roman brez pisatelja ali hiša brez zidarja. Svoj obstoj dolgujemo Bogu, po čigar podobi smo ustvarjeni (Prva Mojzesova knjiga 1,27). Naš obstoj je odvisen od Boga, najsi priznavamo njegov obstoj ali ne, »…kajti v njem je bilo ustvarjeno vse, kar je v nebesih in kar je na zemlji, vidne in nevidne stvari, tako prestoli kakor gospostva, tako vladarstva kakor oblasti. Vse je bilo ustvarjeno po njem in zanj. On je obstajal pred vsemi stvarmi in v njem je utemeljeno (ima svoj obstoj) vse…« (Pismo Kološanom 1,16-17).

    Bog kot Ohranjevalec življenja nenehno daje življenje (Psalm 104,10–32). On je življenje (Evangelij po Janezu 14,6) in Kristusova moč drži vse stvarstvo (Pismo Kološanom 1,17). Tudi tiste, ki zavračajo Boga, ohranja pri življenju: »On namreč daje svojemu soncu, da vzhaja nad hudobnimi in dobrimi, ter pošilja dež pravičnim in krivičnim« (Evangelij po Mateju 5,45). Če mislimo, da lahko človek živi brez Boga, je tako, kot da predpostavljamo, da lahko sončnica živi brez svetlobe ali vrtnica brez vode.

    Bog kot Odrešenik daje večno življenje tistim, ki verujejo. V Kristusu je življenje, ki je luč ljudi (Evangelij po Janezu 1,4). Jezus je prišel, »…da bi imeli življenje in ga imeli v obilju« (Evangelij po Janezu 10,10). Vsem, ki verujejo izključno vanj, je obljubljena večnost z njim (Evangelij po Janezu 3,15–16). Da bi človek živel – resnično živel –, mora osebno poznati Jezusa Kristusa (Evangelij po Janezu 17,3).

    Brez Boga ima človek samo fizično življenje. Bog je posvaril Adama in Evo, da bosta tisti dan, ko ga bosta zavrgla, »gotovo umrla« (gl. Prva Mojzesova knjiga 2,17). Kot vemo, nista bila poslušna, a tistega dne nista fizično umrla; pač pa sta umrla duhovno. Nekaj v njiju je umrlo – duhovno življenje, ki sta ga poznala, občestvo z Bogom, svoboda, da sta uživala v Bogu, nedolžnost in čistost njune duše – vsega tega ni bilo več. Adam, ki je bil ustvarjen, da bi živel in imel občestvo z Bogom, je bil preklet s popolnoma mesenim obstojem. Bog je ustvaril Adama iz prahu za veličastvo v odnosu s seboj. Zdaj pa bo šel Adam, ločen od Boga, iz prahu v prah. Tako kot Adam človek brez Boga danes še vedno deluje v zemeljskem, fizičnem obstoju. Takšen človek izkusi neko minljivo srečo. Navsezadnje obstaja določena mera uživanja in užitka pod Božjo splošno milostjo za vse stvarstvo. Vendar celo to uživanje in užitki ne morejo biti v celoti in popolnoma uresničeni brez odnosa z Bogom. Nekateri, ki zavračajo Boga, živijo življenje zabave in razvedrila. Zdi se, da njihova mesena prizadevanja zagotavljajo brezskrben in zadovoljujoč obstoj. Sveto pismo pravi, da je v grehu določena mera uživanja (Pismo Hebrejcem 11,25). Problem je v tem, da je to začasno; življenje na tem svetu je kratko (Psalm 90,3–12). Prej ko slej hedonist, tako kot izgubljeni sin v priliki, ugotovi, da ga posvetni užitki ne morejo ohraniti pri življenju (Evangelij po Luku 15,13–15). Vendar ni vsak, ki zavrača Boga, nespameten iskalec užitkov. Obstaja mnogo neodrešenih ljudi, ki živijo disciplinirano, trezno življenje. Njihovo disciplinirano vedenje vodi v določeno mero sreče in izpolnitve. Sveto pismo uči določena moralna načela, ki bodo koristila vsakomur na tem svetu, kot so zvestoba, poštenost, samoobvladanje itd. Vendar če ponovimo, brez odrešujočega odnosa z Bogom ima človek samo ta začasni svet. Če gremo gladko skozi to umrljivo življenje s pridnostjo, zmernostjo itd., nas to ne pripravi na večno posmrtno življenje, ki mu sledi. Preberite si priliko o bogatem kmetu v Evangeliju po Luku 12,16–21 in Jezusov pogovor z bogatim (a zelo moralnim) mladeničem v Evangeliju po Mateju 19,16–23.

    Brez Boga je človek neizpolnjen, celo v svojem umrljivem življenju. Človek nasprotuje sočloveku, ker nima miru s seboj. Človek se vojskuje v sebi, ker nima miru z Bogom in je nemiren na svojih človeških poteh, kjer je zataval in ne pozabil na Boga. Iskanje užitkov zaradi užitkov samih je znak notranjega nemira. Iskalci užitkov v zgodovini so vedno znova odkrili, da se začasna razvedrila v življenju umaknejo še globljemu obupu. Glodajočega občutka, da »je nekaj narobe«, se je nemogoče otresti. Kralj Salomon je preiskal vse, kar ponuja ta svet, in zapisal svoje ugotovitve v knjigi Pridigar.Salomon je odkril, da je znanje samo po sebi prazno (Pridigar 1,12–18). Ugotovil je, da sta užitek in bogastvo prazna (2,1–11), materializem je neumnost (2,12–23), bogastvo je minljivo (6. poglavje). Salomon zaključi, da je življenje Božji dar (3,12–13) in da je edini modri način življenja, da se bojimo Boga: »Končna beseda po vsem, kar si slišal: Boj se Boga in izpolnjuj njegove zapovedi, kajti to je za človeka vse! Bog namreč pripelje pred sodbo vsako dejanje, tudi vsako zakrito, naj bo dobro ali húdo« (12,13–14). Z drugimi besedami, v življenju je več kot samo fizična dimenzija. Jezus to poudarja, ko pravi: »Človek naj ne živi samo od kruha, ampak od vsake besede, ki prihaja iz Božjih ust« (Evangelij po Mateju 4,4). Ne kruh (fizično), ampak Božja beseda (duhovno) nas ohranja resnično žive. Zaman je iskati v sebi zdravilo za svoje nadloge. Človek lahko najde resnično življenje in izpolnitev samo v Jezusu Kristusu (Evangelij po Janezu 10,10; 14,6).

    Brez Boga je človekova usoda pekel. Človek brez Boga je duhovno mrtev. Ko je fizičnega življenja konec, se sreča z večnim trpljenjem in je ločen od Božje milosti. V Jezusovi pripovedi o bogatašu in Lazarju (Evangelij po Luku 16,19–31) bogataš uživa v lahkotnem življenju, ne da bi pomislil na Boga ali druge, medtem ko Lazar v svojem življenju trpi. Šele po smrti bogataš resnično dojame, kako hudo je, da je zavrnil Jezusa Kristusa. Bogataš je prepozno spoznal, da je življenje več kot iskanje bogastva. Medtem pa je Lazar potolažen v raju. Za oba moža je kratko trajanje njunega zemeljskega obstoja zbledelo v primerjavi z večnim stanjem njune duše.

    Človek je edinstvena stvaritev. Bog je položil občutek večnosti v naše srce (Pridigar 3,11) in ta občutek brezčasne usode se lahko izpolni le v samem Jezusu Kristusu. Ljubimo Boga in se mu nenehno Zahvaljujmo in ga Slavimo ter prosimo, da nas bo Vodil in Učil, kaj je Božja Volja in pravično življenje! Brez Boga ne moremo živeti! On je Naše Vse, kar smo in kar premoremo! Prosimo Gospoda, da se bo vse prav uredilo in postavilo na svoje mesto in da se bomo poboljšali in živeli pravično ter Hodili po Poti k Jezusu!

    Gotquestions, lastni doprinos et altro. Dopolnjeno in razširjeno: že objavljeno!

  78. Miro says:

    MARIJA NAS VODI K JEZUSU, K NJEGOVIM ZAKRAMENTOM, K ŽIVLJENJU PO EVANGELIJU – MILOSTNO POGLEJ NA NAS

    Pater Anton Nadrah v knjižici »Nauči nas moliti« omenja tudi nekega moža, ki ni hodil v cerkev in ni kazal nobenih znamenj vernosti.

    Duhovnik ga je vprašal: »Prijatelj, kdaj ste zadnjikrat molili?«

    »Sinoči.«

    »To je nemogoče! Vi da bi molili, ki imate take nazore, ki tako živite? Kdor ne veruje v Boga, ne moli.«

    »Vsak večer zmolim zdravamarijo, sicer ne morem zaspati, če sem še tako utrujen. Vero sem izgubil v šoli. Mati me je prosila, rotila, jokala. Odšel sem po svetu. Prišlo je pismo, da je mati na smrt bolna in da zelo želi, da bi me še enkrat videla. Ko sem prišel, mi je rekla: ‘Moj otrok, ne pozabi popolnoma na Boga! Je Bog, je večnost, je sodba! Čutim, da je. Verjemi mi. Ob smrti človek ne laže. Poslušaj, otrok, prošnjo svoje umirajoče matere: Moli vsak dan eno zdravamarijo zase in zame. Obljubi mi, daj mi roko!’ Obljubo zvesto držim, sicer ne morem zaspati. Prepričan sem, da me rajna mati sama k temu opominja.«

    Čez kakih deset let se je mož spreobrnil. Začel je vsak dan hoditi k maši in pogosto k zakramentom.

    V začetku tega stoletja je na Dunaju živela igralka, ki se je iz vere le norčevala in ni hodila k maši. Ohranila pa je lepo navado, ki se je je naučila od svoje matere: rada je krasila Marijine podobe s cvetjem in zelenjem. Šopke je dajala svoji služkinji, da jih je nosila v cerkev k Marijinemu oltarju. Nekoč je šla pogledat v cerkev, da se prepriča, ali njena služkinja res nosi cvetje k Mariji. Ko je videla pred Marijo svoje cvetje, velik šopek vijolic, se je zaustavila. Marija je ni pustila oditi. Gledala jo je tako milo in proseče. Žarek božje milosti je deloval. Igralka je po dolgih letih zopet molila. Spreobrnila se je in začela novo življenje.

    Marija nas vodi k Jezusu, k njegovim zakramentom, k življenju po evangeliju. Zato se v pesmi z zaupanjem zatekamo k njej: »Milostno poglej na nas, Mati Bogu mila, dobra bodi nam ves čas, kot do zdaj si bila.«

    (povzeto po: Nauči nas moliti 4, p. Anton Nadrah)

    • Janez says:

      Miro zelo lepo in ganljivo! Še več spodbudnih in lepih prispevkov si izmenjajmo, da bomo drug drugemu v podporo. Z več milostne Božje Svetlobe in Dobrote, da bomo stanovitni v Veri in Molitvi. Molimo, molimo in še enkrat prosim molimo vsi, da se nas Bog usmili in ustavi širitev koronavirusa! Spodbudimo molilce in prosilce, da bomo vsi rednio molili in prosili Dobrega Boga Usmiljenja. Sedaj je važna molitev in naša spokoritev, da se bomo poboljšali! Dovolj je bilo raznih drugih prispevkov, ker je dovolj modrovanja in premišljevanja o verskih stvareh. Za to bo še čas, da bomo razmišljali o verskih stvareh kasneje. Prosimo in molimo Boga, Marijo, sv. Jožefa in svetnike, da se nas Bog Usmili in nam Pomaga! BVB. Janez.

      • Miro says:

        Res je, spoštovani g. Janez. S svojim prispevki k temu zelo spodbuja tudi gospa Hvala, samo potrebno se je v njih poglobiti s pomočjo Svetega Duha. V tem mesecu se vsi skupaj posvetimo molitvi rožnega venca. Pri tem ne pozabimo tudi na molitev rožnega venca Božjega usmiljenja ter na SVETO MAŠO, kjer nam Gospod podarja potrebne milosti, tako za dušno kot telesno zdravje. Predvsem pa v Evharistiji prejemamo milosti, ki so nujno potrebne za naše duhovno življenje, za opravljanje del usmiljenja in celovito odrešenje.

        Božje usmiljenje, neizmerno v zakramentu evharistije, zaupamo vate!
        Marija, Kraljica rožnega venca, prosi za nas!

  79. Hvala says:

    BOŽJI NAČRT ZA VSAKEGA OD NAS!
    —————————————————-
    SVETI PAVEL BLAGOSLAVLJA BOGA BOGA ZARADI NJEGOVEGA NAČRTA LJUBEZNI, KI SE JE URESNIČIL V JEZUSUKRISTUSU (prim. Ef 1,3-6,15-18).

    V TEM NAČRTU VSAK OD NAS NAJDE TEMELJNO POKLICANOST! KATERO?
    —————————————————————————————————–
    TAKO PRAVI PAVEL:”SMO NAMREČ V NAPREJ DOLOČENI , DA SMO PO JEZUSU KRISTUSU BOŽJI OTROCI:”BOŽJI SIN JE POSTAL ČLOVEK, DA BI NAS NAPRAVIL ZA BOŽJE OTROKE.

    KRISTUSOV EVANGELIJ JE POLNO RAZODETJE BOŽJEGA NAČRTA.
    —————————————————————————————–
    ČE GOSPOD NADALJUJE S SVOJIM PRIHODOM MED NAS, ČE NADALJUJE S PODARJANJEM SVOJE BESEDE, JE TO ZATO, DA BI LAHKO VSAKDO IZMED NAS ODGOVORIL NA TA KLIC, POSTATI SVETI V LJUBEZNI.

    SVETOST JE PRIPADATI BOGU, JE OBČESTVO Z NJIM, JE PROSOJNOST NJEGOVE BREZMEJNE DOBROTE.
    —————————————————————————————————————————————–
    SVETOST JE OHRANJANJE DARU, KI NAM GA JE BOG DAL. SAMO TO: OHRANJATI ZASTONJSKOST. ZATO TISTI, KI PREJME VASE SVETOST, KOT DAR MILOSTI, NE MORE, NE MORE, DA JE NE BI PREVEDEL V KONKRETNO VSAKDANJE DELOVANJE.. TA DAR, MILOST, KI MI JO JE BOG DAL , PREVAJAM VSAK DAN V KONKRETNA DEJANJA V SREČANJU Z DRUGIMI.
    ——————————————————————————————————————————————————-
    TO JE DEJAVNA LJUBEZEN, TO JE USMILJENJE DO BLIŽNJEGA, KOT ODSEV BOŽJE LJUBEZNI, ISTOČASNO OČIŠČUJE NAŠE SRCE IN NAS PRIPRAVLJA NA ODPUŠČANJE TER NAS DAN ZA DNEM DELA “BREZMADEŽNE”, VENDAR NE V SMISLU, DA JAZ OVZAMEM EN MADEŽ, TEMVEČ “BREZMADEŽNE” V SMISLU, DA BOG VSTOPI V NAS. DAR BOŽJA ZASTONJSKOST VSTOPI V NAS , MI PA GA OHRANJAMO IN DAJEMO DRUGIM( Mirenski grad).

    http://www.mirenski-grad.si/bozji-nacrt-za-vsakega-od-nas

  80. Janez says:

    PONOVNO NAJDEN SMISEL ŽIVLJENJA ZA LJUDI JE LE SKOZI JEZUSA KRISTUSA
    Kot smo že doslej nekajkrat napisali lahko najdemo grešni in nepopolni ljudje pravi smisel življenja, na zemlji in v večnosti samo v pravem odnosu z Bogom, ki smo ga vsi izgubili že v času Adama in Eve, ko sta le-ta padla v grešnost. Ta odrešujoča obnova je mogoče samo po božji milosti, samo po veri in samo v božjega Sina, Jezusa Kristusa, ki izvoljenega spravi z Bogom (Evangelij po Janezu 1,12; 14,6; Apostolska dela 4,12; Pismo Rimljanom 5,10). Bog sam priskrbi večno življenje vsakemu, ki ga kliče k veri. Srčno se pokesajo svojih grehov (odvrnejo se od grehov, ker jih je Sveti Duh spremenil in napravil iz njih novo osebo) in se začnejo obračati na Jezusa Kristusa kot svojega Odrešenika (za več informacij o tej pomembni temi poglej vprašanje »Kaj je načrt odrešitve?«). Vse življenja postane napredujoče potovanje posvečanja skozi težave, nadloge in uspehe življenja v zaupanju in zanašanju v Jezusa.

    Pravi smisel življenja ljudje najdemo le s priznavanjem Jezusa kot osebnega Odrešenika in Gospoda ter začnemo Jezusu slediti kot učenci, se od Njega učiti, preživljati čas z Njim v Njegovi besedi, Svetem pismu, se z Njim v molitvi pogovarjati in z Njim hoditi skozi življenje v poslušnosti in ubogljivosti (Evangelij po Mateju 11,28-30). Smisel življenja je ovit v božjo slavo. Ko kliče svoje izvoljence Bog pravi: »Pripelji moje sinove iz daljave, moje hčere s konca zemlje, vsakega, ki ima ime po meni, ki sem ga sebi v slavo ustvaril, upodobil in naredil.« (Izaija 43, 6b-7) Razlog, da smo bili ustvarjeni, je za Božjo slavo. Kadar koli nadomestimo božjo slavo s svojo, zgrešimo smisel življenja (Evangeliju po Mateju 16, 24–27). Sveto pismo pravi, da lahko nadaljujemo iskanje hedonističnega življenja, katerega rezultat je prazno življenje in večna poguba ali pa lahko hodimo za Jezusom in živimo življenja s srci polnimi zadovoljstva, zadoščenja in z večnostjo v nebesih. »Razveseljuj se v GOSPODU, pa ti bo dal, kar želi tvoje srce« (Psalm 37,4).

    Sklep:
    Zato je za kristjana pomembno, da se pri iskanju smisla življenja odloči za našo lastno Hojo za Jezusom, saj nas tudi v Svetem Pismu Bog nagovarja: »Če danes zaslišite njegov glas, ne zakrknite svojih src kakor ob uporu!« (Heb 3, 15). Povabite Jezusa v svoje srce in zaživite polno in srečno življenje v zavedanju, da ste Božji otrok, nadvse ljubljen od Boga Najvišjega, na poti v večno življenje z Njim! Pridobiti vero in odgovor kaj je smisel življenja pomeni pridobiti lepoto življenja, odkriti, da je lepo živeti, ljubiti, roditi, zaupati življenje tistemu, ki zaupa svoje življenje v tvoje roke. Lepo je biti duhovnik, redovnik, družinski oče ali mati, kajti vse ima pozitiven smisel, vse se premika proti življenju, svetlobi in večnosti, ne proti smrti. “Prišel je čas, da nehamo govoriti o veri kot žrtvi, odpovedi, omejitvi. Čas je, da govorimo o lepoti in prijetnosti verovanja v Boga”. “Zanima nas vse tisto, ki omogoča, da raste in cvete in človekova vera v Boga in človeško Odrešenje, ki je cilj Poti k Jezusu. Vse Božje, ki se pomaga človeku in se ujema z bujno rastjo človeškega, je pomembno, da se mu odpremo in posvečamo”. Več Boga pomeni več mene, ki mi daje moč! Več evangelija stopi v moje življenje, bolj zaživim v Bogu! P. Giovanni Vannucci, eden največjih mistikov 20. stoletja, je dejal: Božje kraljestvo bo prišlo – kot dar in sad Božje Milosti in blagoslova vseh mojih prizadevanj – s cvetenjem vere in pobožnega življenja v vseh njegovih oblikah. “To je moja vera v Boga, ki nam pravi: »Jaz sem Pot, Resnica in Življenje. Če boste sledili Meni in Mojemu nauku, se bo vaše življenje spremenilo«. Kristjan ki hoče začeti graditi oseben odnos z Jezusom Kristusom, pa ga moramo najprej povabiti in sprejeti v svoje srce. Odkar od otroka naprej verujem in sledim Gospodu, se je v moje srce naselila globoka radost, ki ni podobna ničemur, kar sem do sedaj v življenju izkusil. Jezus Kristus je v moje življenje prinesel smisel. Bog želi, da bi ga mi poznali in izkusili njegovo ljubezen, radost in mir. S tem, ko ga sprejmemo v svoje srce, prejmemo njegovo odpuščanje in začnemo skupaj z njim graditi osebni odnos, ki traja na veke. Jezus pravi: »Glej, stojim pred vrati in trkam. Če kdo sliši moj glas in odpre vrata, bom stopil k njemu«. Bodimo ČUJEČI in POZORNI na Jezusov klic in nagovo, s katerim nas Vabi K Sebi! Smisel Življenja za kristjane in druge ljudi je, da pride k nam Božje kraljestvo Božje Ljubezni, Usmiljenja, Božjega Miru in Odrešenja, o čemer sem že nekajkrat pisal na tem medmrežju!

    Že objavljeno, nekoliko popravljeno in dopolnjeno.

  81. Miro says:

    KO JE GOSPOD USTANOVIL EVHARISTIJO, NAS JE HOTEL ZDRUŽITI TAKO MED SEBOJ KAKOR S SAMIM SEBOJ!

    Priporočimo se Svetemu Duhu za razsvetljenje in pomoč pri uvajanju v globoke skrivnosti svete Evharistije. Pridi, Sveti Duh!

    Iz evharistije prihaja opomin,
    da ne zadošča »imeti« –
    treba je tudi »biti«:
    majhna posvečena hostija
    ni nič na ravni »imetja«,
    vendar pa je vse na ravni »bivanja«;
    je namreč telo Kristusa,
    umrlega in vstalega,
    ki nas preoblikuje vase
    in daje, da vsi postajamo bratje.
    (Janez Pavel II.)

    Ko je Gospod ustanovil evharistijo,
    nas je hotel združiti tako med seboj
    kakor s samim seboj.
    (Louis Evely)

    Vsako obhajilo naj nam da,
    da presežemo vse težnje po delitvi
    in naj bo pristno srečanje v edinosti!
    (Jean Galot)

    Iz knjige: Kruh, ki daje življenje; misli o evharistiji, zbral Wilhelm Mühs.

    Božje usmiljenje, neizmerno v zakramentu evharistije in duhovništva, zaupamo vate!

  82. Janez says:

    KAJ JE BOŽJI NAČRT ODREŠITVE ZA LJUDI? JEZUS!
    Si duhovno lačen in hrepeniš po nečem nematerialnem, da bi te izpolnilo in umirilo srce? Ne fizično lačen, pač pa lačen nečesa presežnega, nerčesa kar je več v tvojem življenju? Je nekaj globoko v tebi, kar se nikakor ne da zadovoljiti? Če je tako, potem je Jezus prava pot! Jezus je rekel: »Jaz sem kruh življenja. Kdor pride k meni, gotovo ne bo lačen, in kdor vame veruje, gotovo nikoli ne bo žejen« (Evangelij po Janezu 6,35).

    Si zmeden in si zataval stran od Boga na stranpoti in si se izgubil na razpotjih labirintov živčljenjas in ne veš kam naprej? Se ti zdi, da nikoli ne moreš najti prave poti ali pa globljega namena svojega življenja? Imaš občutek, da živiš v temi—da je nekdo ugasnil luči, stikala pa nikakor ne moreš najti? Če je tako, potem je Jezus prava pot! Jezus je rekel: »Jaz sem luč sveta. Kdor hodi za menoj, ne bo hodil v temi, temveč bo imel luč življenja« (Evangelij po Janezu 8,12). Bog nas ljubi vedno, tudi ko grešimo in zaidemo! Vedno se lahko vrnemo nazaj k Bogu v objem! Jezus je prišel na svet zaradi grešnikov ne zaradi pravičnih!

    Ali se kdaj počutiš, kot da si zaklenjen in izločen ven iz življenja? Si poskusil odpreti že veliko vrat, samo zato, da bi videl, da je življenje za njimi prazno in nepomembno? Iščeš vhod v izpolnjeno življenje svobode, Božje Ljubezni, Dobrote in Božjega Miru? Če je temu tako, potem je Jezus prava pot. Jezus pravi: »Jaz sem vrata. Kdor stopi skozme, se bo rešil; hodil bo noter in ven in bo našel pašo« (Evangelij po Janezu 10,9).

    Te ljudje vedno razočarajo? Je tvoje razmerje z njimi plitko in prazno? Se ti zdi, da te vsi hočejo le izkoriščati? Da ljudem ne moreš zaupati, ker ne držijo obljub, so nestanovitni in egoistični? Če je tako, potem je Jezus prava pot! Jezus pravi: »Jaz sem dobri pastir. Dobri pastir da svoje življenje za ovce… Jaz sem dobri pastir in poznam svoje in moje poznajo mene, kakor Oče pozna mene in jaz poznam Očeta. Svoje življenje dam za ovce« (Evangelij po Janezu 10,11. 14-15).

    Se sprašuješ, kaj se zgodi po smrti? Si naveličan živeti za stvari, ki trohnijo in zarjavijo ter sčasoma izginejo? Ali včasih dvomiš, če ima življenje sploh kakšen pomen? Si želiš po smrti še naprej večno živeti in čutiti božjo Ljubezen in bližino ter Odrešenje? Če je temu tako, potem je Jezus prava pot! Jezus je rekel: »Jaz sem vstajenje in življenje: kdor vame veruje, bo živel, tudi če umre; in vsakdo, ki živi in vame veruje, vekomaj ne bo umrl. Veruješ v to?« (Evangelij po Janezu 11,25-26).

    Kaj je prava pot? Kaj je resnica? Kaj je pravo življenje? Jezus odgovarja: »Jaz sem pot, resnica in življenje. Nihče ne pride k Očetu drugače kot po meni« (Evangelij po Janezu 14,6). Hodimo po Poti k Jezusu Kristusu!

    Lakota, ki jo čutiš, je duhovna lakota in je lahko izpolnjena le z Jezusom Učenikom in Odrešenikom. Jezus, Luč sveta, je edini, ki lahko razsvetli temo in nas varno vodi k sebi. Jezus sam je vrata k zadovoljivemu življenju. Jezus je prijatelj in pastir, ki te išče. Kliče tebe, vabi te in te tiho nagovarja preko ljudi in dogodkov v tvoji okolici, ga slišiš? Jezus je življenje tega sveta in onostranstva (Evangelij po Janezu 1,4). Jezus je pot Odrešenja! Razlog, da se počutiš lačnega, izgubljenega v temi, razlog, da ne moreš najti smisla življenja je to, da si ločen od Boga. Sveto pismo pravi, da smo vsi grešili in smo zato ločeni od Boga. »Na zemlji ni pravičnega človeka, ki bi delal samo dobro in bi nikoli ne pogrešil (Pridigar 7,20), saj so vsi grešili in so brez Božje slave« (Pismo Rimljanom 3,23).

    Praznina, ki jo čutiš v srcu, je praznina življenja brez Boga. Ustvarjeni smo bili, da bi imeli razmerje z Bogom. Toda zaradi naših grehov nismo upravičeni do tega razmerja. »Pač pa so vaše krivde postale pregrade med vami in vašim Bogom, vaši grehi so zagrnili njegovo obličje pred vami, da ne sliši« (Izaija 59,2). Še huje; greh je vzrok, zaradi katerega smo duhovno mrtvi in bomo večno ločeni od Boga na tem in na drugem svetu. (Pismo Rimljanom 6,23a; Pismo Efežanom 2,1).

    Kdo nas lahko reši tega problema (Pismo Rimljanom 7,24-25)? Jezus je edina prava pot! Samo Jezus nas lahko reši. Jezus je umrl na križu, ker je nase prevzel vse grehe Svojega ljudstva, ki verujejo Vanj kot Gospoda in Zveličarja od božjega srda proti grehu. Zanje se je namesto njih prostovoljno žrtvoval, da bi poplačal ves njihov dolg greha (Evangelij po Janezu 3,36; Drugo pismo Korinčanom 5:21). Na križu je Jezus nase prevzel kazen za grehe božjih izbranih ljudi—Svoje ovce, ki jih on sam kliče k sebi (Evangelij po Janezu 10,3-5.11.27-28; Pismo Rimljanom 5,8). Umrl je namesto nas in tri dni kasneje vstal od mrtvih ter premagal greh in smrt (Prvo pismo Korinčanom 15,3-4; Pismo Rimljanom 6,4-5). Zakaj je to storil? Na to vprašanje odgovarja Jezus sam: »Sin človekov je namreč prišel iskat in rešit, kar je izgubljeno.« (Evangelij po Luku 15,1-32. 19,10; Prvo pismo Timoteju 1,15). Jezus je umrl, da bi odkupil svoje izgubljeno ljudstvo od greha (Pismo Titu 2,14).

    Kadar koli se človek pokesa od greha nevere in začne verovati v Jezusa ter zaupati v Njegovo smrt kot popolno plačilo za svoje grehe, je to dokaz, da ga je Bog Sveti Duh že duhovno prebudil od mrtvih in odrešil. Je bil že na novo rojen od zgoraj (Evangelij po Janezu 3,3. 8. 14-16). Njegovi grehi so že odpuščeni in oprani, ter zato veruje (Prvo pismo Korinčanom 6,9-11). Tudi njegova duhovna lakota je potešena. Prižgale so se luči. Ima popolno življenje (Evangelij po Janezu 5,24, 6,47). Spozna njegovega resničnega Prijatelja in Pastirja. Ve, da ga po smrti čaka večno življenje—življenje vstajenja, na veke z Jezusom!

    »Bog je namreč svet tako vzljubil, da je dal svojega edinorojenega Sina, da bi se nihče, kdor vanj veruje, ne pogubil, ampak bi imel večno življenje« (Evangelij po Janezu 3,16).

    Addendum:
    Pri Veri v Boga in Odrešenika Jezusa Kristusa gre za naše iskreno in goreče spolnjevanje Božje Volje, molitve in Vero ter naše zaupanje v Boga, pri čemer se verska pravila in obredi v Cerkvi izpolnjujejo kot posledica hvaležnosti Jezusu za Odrešitev, ki jo je Bog dosegel za nas in v nas, ko ga sprejmemo in zaupamo ter Verujemo Vanj. Prava vera pomeni biti duhovno krščansko prerojen, spreobrnjen in obnovljen v odnosu z Bogom po njegovem daru po veri v Jezusa Kristusa kot Gospoda in Odrešenika, po katerem se lahko Odrešimo kot dobri ljudje in dobri kristjani. Zato ne zadošča v Cerkvi le legalizem z spoštovanjem verskih pravil. Vera nam predvsem pomaga, da nenehno tudi duhovno rastemo in smo dobri ljudje in dobri kristjani, da smo Bogaboječi, Dobri, Strpni, Sočutni, Usmiljeni, ki Ljubijo in Odpuščajo drugim. V tem nenehno obnavljajočem, stalnem, ljubečem in vsebinsko pravem odnosu z Bogom Verujoči Boga kristjani iskreno in goreče molimo, prosimo, spolnjujemo Božjo Voljo, vse Božje nauke in zahteve, izpolnjujejo pravila in obrede iz ljubezni do Boga in želje, da bi ga hvaležno poveličali in častili ter se mu zahvalili za Njegovo Ljubezen, Dobroto in Usmiljenje. Živeti in delati pa moramo tako, da dejavno in iskreno Verujemo v Boga, spolnjujemo Božjo Voljo in Jezusov Evangelij veselega Oznanila Odrešitve Človeštva in da krščansko Vero dejavno prelijemo v molitve in naše dejavno Življenje v Ljubezen ter s služenjerm in dobrimi deli kot usmiljeni Samaritani. Da smo iz Vere v Boga Odrešenika in Učenika dobri Ljudje in dobri Kristjani, ki radi Molimo k Bogu in Spolnjujemo Voljo Boga in smo tako podobni Jezusu Odrešeniku. Pomembna je poleg izvajanja Molitev, Evharistije in zakramentalizacije v Cerkvi tudi evangelizacija ali izvajanje Jezusovega Evangelija v dejavno in Življenje. Ne moremo biti dobri kristjani, če nismo obenem dobri ljudje.

    Vsebinsko dopolnjen in že objavljen povzetek iz medmrežja gotquestions in lastni doprinos.

  83. Janez says:

    KRŠČANSKA SKRIVNOST PONIŽNOSTI IN USMILJENJA, pater dr. Lovše
    Spomnimo se Jezusovega evangelija: »Kadar te kdo povabi na svatbo ali praznovanje, ne sedaj na prvo mesto…«, »… povabi uboge, pohabljene, hrome, slepe, in blagor tebi, ker ti ne morejo povrniti.« Jezus upošteva načelo: »Kdor se povišuje, bo ponižan, in kdor se ponižuje, bo povišan.« Lahko se vprašava: V čem je ponižnost? Zakaj ponižnost sama po sebi doseže to, kar veličina lahko le sanja? Povabljenec, ki išče zase pomemben prostor, se v resnici hoče delati pomembnega pred drugimi. Sploh ne misli na tistega, ki ga je povabil, ali na to, da bi si želel domačnosti z gostiteljem. Če torej na obed povabimo svoje prijatelje, ki so nam enaki, ne presežemo svojega interesa, da bi tudi nas povabili in nam s tem dali javno priznanje, ki ga hočemo. Na ta način si med seboj delimo svojo namišljeno veličino. S tem smo zgrešili globino in lepoto življenja. Ne dojamemo tega, kar je v življenju zares v igri. Le ponižnost nama omogoči dojeti, kaj je v življenju zares v igri in kaj je resnično pomembno. Ponižnost ni v tem, da se delam majhnega zato, da bi me priznali in pred vsemi drugimi povišali ali pohvalili. Ponižnost je v tem, da prepoznam, da me je Bog povabil v življenje za nekaj tako velikega, da se čutim nevrednega tega povabila. Ne delam se majhnega sedaj, da bi me potem poveličevali, ampak sem majhen zato, ker je prejeti dar tako neskončno velik in me presega. Ponižnost je v tem, da dojamem veličino tistega, ki me je na gostijo življenja povabil. Bolj se počutim majhnega, bolj bom dojel veličino njega, ki me vabi. Ta drža odpre nebeška vrata. Duši pritegne Nebeške darove življenja v izobilju, katerega podoba je gostija. Ko življenja nič več ne gradiva na kakršnem koli nasprotovanju do drugih, tedaj je najino življenje že trdno zasidrano v domačnosti in zaupnosti z Njim, ki mi ga je podaril. Zaznavava njegovo skrivnost in se počutiva majhna, zelo majhna. Tudi odlomek iz Sirahove knjige lahko bereva v tem smislu. Po besedah: Večji si, bolj se ponižuj, tako boš našel milost pred Gospodom, je potrebno dodati še naslednji stavek: »Mnogi so ponosni in slavni, a svoje skrivnosti razodeva ponižnim, kajti veliko je Božje usmiljenje, ki ljudem napihovanje, ošabnost, razkriva svojo skrivnost.« To je skrivnost Božjega veselja do revnih in grešnih, kakršni smo. Pokazal pa jo je v Jezusu.

    Mož iz evangeljskega odlomka je okusil prav to veselje, ki ga Bog daje ne glede na osebo. Daje ga zaradi svoje ljubezni do nas, zaradi svojega Božjega Usmiljenja in Ljubezni, ne zaradi naših zaslug in položaja ter veljave v družbi in bogastva. Če mi še vedno trmasto vztrajamo in delamo razlike med ljudmi, če zahtevava zase čast ali pa se pred drugimi napihujemo s posebnimi častmi, s tem kažemo, da še vedno nismo spoznali in okusili zaupnosti in domačnosti z ljubečim Bogom in lahko njegovo prijazno ponudbo celo zavrnemo. Kdor ne pozna domačnosti in zaupnosti z ljubečim Bogom, ne more reči, da je ponižen. Zato nas Jezusov evangeljski odlomek ne vabi, naj prosimo, da bi se naučili ponižnosti, kakor da je ena izmed kreposti. Vabi nas, naj prosimo, da bi se naučili tako močno zaznavati veličino Božje skrivnosti, ki nam je darovana in dana v Jezusu, da bomo zaničevali vsako drugo stvar ali svojo namišljeno človeško veličino in pomembnost. Čudna, a zelo zdrava evangeljska posledica takšne drže je, da nas bo manj skrbelo za lastno veličino, bolj pa nam bo pri srcu veličina vseh bližnjih. Kajti ponižen in pravičen je, kdor se veseli darov, ki jih Bog daje vsem ljudem. Ponižen in pravičen je, kdor se skupaj z Bogom veseli za uboge in grešnike in ki je pravičen in ponižen in ki prinaša evangeljsko veselje in upanje med ljudi.

    Pater dr. Vili Lovše, Radlje ob Dravi

    Addendum h krščanski ponižnosti
    Ljubezen je največja krepost, toda vsi duhovni pisci se bodo strinjali, da je ponižnost temeljna vrlina. To zato, ker so bili prvi krščanski pisci menihi, ki so živeli bolj v miru, če so tekmovali v tem, kdo bo bolj ponižen, kot če so tekmovali v uspešnosti. In ponižnost je veliko laže živeti v samostanu med enako mislečimi kot v resničnem svetu, kjer se vsakdo preriva za prvo mesto. Ponižnost je krščanska krepost. Rimskim in grškim filozofom je ponižnost predstavljala le lastnost otrok in starčkov, ki so imeli za kaj biti ponižni. Drugače pa je ponižnost veljala za šibkost.Najbolj znano krščansko razpravo o ponižnosti je napisal sveti Benedikt v šestem stoletju. Natančno je opisal lestev ponižnosti, ki jo sestavlja 12 stopnic. Moderni filozofi so njegovo misel skrčili na 3 vidike ponižnosti: umiranje sebi, milost rešitve in posnemanje Kristusa. Poglejmo, o čem govorijo.Umirati sebi. Ljudje smo ustvarjeni po Božji podobi, zato smo nagnjeni k dobroti. Toda odkar so naši predniki padli v greh, se naravno gibamo k zlemu. Padec je bil posledica ponosa, ponižnost pa je ponosu nasprotna vrlina. Če je ponos prekomeren izraz iskanja sebe, potem je prostistrup nesebičnost, način umiranja sebi: ponižnost.Milost rešenja. Ko naravno željo po preživetju podpre še greh ponosa,posamezniki pričnejo verjeti, da si lahko sami pridobijo vse, kar potrebujejo. Lahko zapadejo v nesveto prepričanje, da lahko rešijo celo sami sebe. Ponižnost nam da zavedanje o moči greha in zato smo lahko hvaležni za milost ponižnosti, ki ve, da je Bog edini, ki me more (od)rešiti.Posnemanje Kristusa. Povsem jasno je, da je Jezus blagoslavljal revne, imel rad šibke otroke, da je pozdravljal ponižne in udrihal po bogatih in ponosnih. Še pomembnejše je to, da je bil tudi sam ponižen. In če nas Jezus uči ponižnosti, če nam je vzornik za moralno vedenje, potem moramo vsi, ki mu sledimo, posnemati njegovo ponižnost.

  84. Miro says:

    V DUHOVNEM ŽIVLJENJU, TAKO KOT NA VSEH DRUGIH PODROČJIH, ZLAHKA POZABIMO, KAJ JE RESNIČNO POMEMBNO. ŽAL SE LAHKO SLEPIMO, DA ŽIVIMO KREPOSTNO, RESNICA PA JE LAHKO POVSEM NASPROTNA!

    Italijanski duhovnik Lorenzo Scupoli je poskusil poiskati srčiko duhovnega življenja. V svojem klasičnem duhovnem delu z naslovom Duhovni boj pojasnjuje, kaj je po njegovem mnenju najpomembnejši greh, ki ga je nujno treba odstraniti iz človekove duše.

    V duhovnem življenju, tako kot na vseh drugih življenjskih področjih, zlahka pozabimo, kaj je resnično pomembno. Žal se lahko slepimo, da živimo krepostno, resnica pa je lahko povsem nasprotna. (Hudič si po svojih najboljših močeh prizadeva, da bi živeli v nevednosti!)

    NAJNEVARNEJŠI GREH JE DUHOVNA PREVZETNOST

    Scupoli opisuje, da je najnevarnejši greh lahko duhovna prevzetnost, ki duši preprečuje, da bi se združila z Bogom. Duhovno prevzeten človek “misli, da izvrstno napreduje, če veliko in glasno moli, redno obiskuje bogoslužja … zahaja v številna svetišča in pogosto prejme sveto obhajilo.” Še več, prepričan je, da je zaradi teh dejanj popoln in si posledično “želi, da bi bil najbolj priljubljen, da bi o njem imeli boljše mnenje kot o drugih ljudeh; o tem je trdno prepričan in pri tem trmasto vztraja; slep je za lastne napake, vedno pa budno opazuje ter kritizira ravnanje in besede drugih ljudi”.

    Duhovno prevzetni ljudje žal “sami sebi pripisujejo obilno mero popolnosti in zadovoljni sami s seboj sodijo druge, v resnici pa potrebujejo neverjetno količino Božjega usmiljenja za lastno spreobrnjenje”.

    EVANGELJSKA PRIPOVED O FARIZEJU IN CESTNINARJU

    Scupoli drzno nadaljuje: “Odkriti grešnik se dosti lažje spreobrne in znova vzpostavi povezavo z Bogom kakor tisti, ki se ogrinja s plaščem navidezne kreposti.” Ta Scupolijeva ugotovitev spominja na evangeljsko pripoved o farizeju in cestninarju. “Dva človeka sta šla v tempelj molit: eden je bil farizej, drugi cestninar. Farizej se je postavil in pri sebi molili takole: ‘Bog, zahvaljujem se ti, da nisem kakor drugi ljudje: grabežljivci, krivičniki, prešuštniki ali tudi kakor ta cestninar. Postim se dvakrat na teden in desetino dajem od vsega, kar dobim.’ Cestninar pa je stal daleč proč in še oči ni hotel vzdigniti proti nebu, ampak se je tolkel po prsih in govoril: ‘Bog, bodi milostljiv meni grešniku!’ Povem vam, ta je šel opravičen domov, oni pa ne, kajti vsak, kdor se povišuje, bo ponižan, in kdor se ponižuje, bo povišan.” (Lk 18, 10–14)

    Ne pozabimo psalmistovih besed: “Moja daritev Bogu je potrt duh, potrtega in pobitega srca, o Bog, ne preziraš.” (Ps 51,19)

    Povzeto po: Aleteia.si

    Božje usmiljenje, tolažba in blagor vsem, ki so skesanega srca, zaupam vate!

  85. Miro says:

    CERKEV NA ZEMLJI OBHAJA BOGOSLUŽJE KOT DUHOVNIŠKO LJUDSTVO, V KATEREM VSAK DELUJE V SKLADU S SVOJO VLOGO, V EDINOSTI SVETEGA DUHA!

    Priporočimo se Svetemu Duhu s prošnjo, naj nam pomaga pri branju in premišljevanju Kompendija Katekizma katoliške Cerkve, tokrat glede razumevanja pomena zakramentov. O tem je še vedno ogromno nevednosti in nerazumevanja.

    Pridi, Sveti Duh, napolni srca svojih
    vernih in vžgi v njih ogenj svoje ljubezni.
    Pošlji svojega Duha in prerojeni bomo in
    prenovil boš obličje zemlje.

    Molimo! Bog naš Oče, Sveti Duh nas
    razsvetljuje in uči. Naj nam pomaga, da
    bomo v življenju spoznali, kaj je prav, in
    vselej radi sprejemali njegove spodbude.
    Po Kristusu našem Gospodu. Amen.

    Kdo deluje v liturgiji?
    V bogoslužju deluje “celotni Kristus” (“Christus totus”), glava in telo. Kot veliki duhovnik Kristus obhaja liturgijo s svojim telesom, nebeško in zemeljsko Cerkvijo.

    Kdo obhaja nebeško bogoslužje?
    Nebeško bogoslužje obhajajo angeli, sveti stare in nove zaveze, zlasti Božja Mati, apostoli, mučenci in “velika množica, ki je nihče ni mogel prešteti, iz vseh narodov, ljudstev in jezikov” (Raz 7,9). Kadar v zakramentih obhajamo skrivnost odrešenja, smo deležni tega nebeškega bogoslužja.

    Na kakšen način Cerkev na zemlji obhaja bogoslužje?
    Cerkev na zemlji obhaja bogoslužje kot duhovniško ljudstvo, v katerem vsak deluje v skladu s svojo vlogo, v edinosti Svetega Duha: krščeni darujejo sami sebe v duhovno daritev; posvečeni nositelji cerkvene službe obhajajo v skladu s posvečenjem, ki so ga prejeli za služenje vsem udom Cerkve; škofje in duhovniki delujejo v osebi Kristusa, Glave.

    Kako se obhaja bogoslužje?
    Bogoslužno opravilo je stkano iz znamenj in simbolov, katerih pomen se zakoreninja v stvarstvo in človeške kulture, dobiva določenost v dogodkih stare zaveze in se v polnosti razodeva v Kristusovi osebi in njegovem delu.

    Od kod prihajajo zakramentalna znamenja?
    Nekatera prihajajo iz stvarstva (luč, voda, ogenj, kruh, vino, olje), druga iz človeškega družbenega življenja (umivanje, maziljenje, lomljenje kruha), spet druga iz zgodovine odrešenja v stari zavezi (obredi velike noči – pashe, daritve, polaganje rok, posvetitve). Ta znamenja, od katerih so nekatera določujoča in nespremenljiva, je privzel Kristus in postanejo nosilci odrešujočega in posvečujočega delovanja.

    Kakšno razmerje obstaja med dejanji in besedami v zakramentalnem opravilu?
    V zakramentalnem opravilu so dejanja in besede tesno med seboj povezani. Čeprav so simbolična dejanja že sama po sebi govorica, je vendarle potrebno, da besede obreda spremljajo in oživljajo ta dejanja. V bogoslužju besed in dejanj ni mogoče med seboj ločiti, kolikor so znamenje in pouk in kolikor tudi uresničujejo to, kar naznačujejo.

    Pod kakšnimi pogoji imata petje in glasba svojo vlogo v liturgičnem opravilu?
    Ker sta petje in glasba tesno povezana z bogoslužnim dejanjem, je treba paziti na naslednje pogoje: besedila, ki naj zajemajo zlasti iz Svetega pisma in bogoslužnih virov, se morajo skladati s katoliškim naukom; molitev naj pride lepo do izraza; glasba naj bo kvalitetna; občestvo naj bo udeleženo; upoštevati je treba kulturno bogastvo božjega ljudstva; opravilo naj ima sveto in slovesno naravo. “Kdor poje, dvakrat moli” (sveti Avguštin).

    Kakšna je namembnost svetih podob?
    Kristusova podoba je najodličnejša liturgična ikona. Druge podobe, ki predstavljajo Marijo in svetnike, naznačujejo Kristusa, ki je v njih poveličan. Svete podobe razglašajo isto evangeljsko oznanilo, ki ga Sveto pismo sporoča z besedo. Pomagajo prebujati in hraniti našo vero.

    (vir: Kompendij KKC, 233- 240)

    Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

  86. Janez says:

    Razumeti pravičnost ali to pomeni tudi pravilno razumeti Boga
    »Božja pravičnost se daje po veri v Jezusa Kristusa, in to vsem, ki verujejo.« (Rim 3,22)
    Pravičnost prihaja prek vere v Jezusa in ne prek našega dela ljudi, ki smo grešni in nepopolni. To je poleg Vere v Boga tisto Božje darilo in ga pridobimo, ko začnemo iskreno verovati v Jezusa Odrešenika in izvajati Božjo Voljo v našem življenju. Mnogo odlomkov je v Bibliji, ki te trditve potrjujejo in jih proučujejo duhovniki in bogoslovci. Zaradi nas grešnih ljudi je Bog poslal na zemljo Jezusa Kristusa; Njega, ki ni poznal greha, tako da v Njem in po Njem moremo Ljudje postati, zdržati in vztrajati v Božji pravičnosti. To je tisto, kar bi mi ljudje morali biti in sprejeti ter v pravem odnosu do Boga po Božji Milosti in Njegovi Dobroti. Kristus je bil na Zemlji brez greha in zaradi ljubezni do nas je vzel nase naše grehe, da bi mi bili v vzvišenem odnosu z Bogom in se odrešili brez svojih zaslug. Jezus je bil na Zemlji Pravi Bog in Pravi Človek. S svojo Smrtjo in Vstajenjem nas je Odrešil. Bog nas Ljudi, zaradi poslanega Sina Odrešenika vidi kot preizkušene in sprejete in v pravem odnosu s seboj takrat, ko smo kot verni kristjani sprejeli Jezusa kot našega Odrešenika.

    Namesto, da nas je strah, da je Bog žalosten in jezen na grešne ljudi, se lahko postavimo predenj, saj v Kristusu Odrešeniku vemo, da smo pri Bogu sprejeti. Nihče ne bo opravičen (postati pravičen, opravičen, zadovoljivo sojen) pred njim v poslušnosti delom, določenim v postavi. Ker [pravo opravilo] postava je, da se človek prepozna in zaveda greha [ne samo dojemanje, ampak spoznanje greha, ki deluje k pokori, veri in svetosti vsake osebnosti]. Božja pravičnost namreč prihaja po veri in osebnem zaupanju in zaupljivi opori v Jezusa Kristusa (Odrešenik ali Mesija). [To pomeni] za vse, ki verujejo. Za njih ni razlike. Mi vemo, da je človek opravičen ali pravično ocenjen in v pravem odnosu z Bogom ne po delih postave, ampak [samo] po veri in [popolnem] zaupanju in vdanosti in trdnem upanju v Jezusa Kristusa ter izvrševanju Njegove Volje. Vera v Boga in dobra dela nam Ljudem odpirata Pot do Boga in Božje Pravičnosti, ko Bog pride, vstopi in ostane v nas, ker tedaj prav razumemo Boga, ki je v tem, da spolnjujemo Njegovo Voljo.

    Za duhovno rast je pomembno, da vidimo sami sebe v pravem odnosu z Bogom po veri v Jezusa Kristusa. Vera je poleg Božje Pravičnosti Božji dar. Če se kadarkoli počutimo slabo in se sprašujemo, ali je Jezus jezen na nas, izgubimo moč, da bi nadaljevali pot, ki nam jo je pripravil. Mi smo močnejši od hudiča, ker verjamemo Jezusu, vendar se moramo postaviti pred Bogom oblečeni v oblekah pravičnosti in ne v capah krivde in obsodbe. Vztrajati moramo na Poti k Njemu. V šestem poglavju Efežanom Biblija pravi, da moramo obleči pravičnost kakor svoj oklep. Vojakom oklep varuje srce. Kaj v resnici verjamemo o sebi? Ali lahko verjamemo, da imate pravi odnos z Bogom!?. Da lahko, če se ozremo na Gospodova dela, ki jih je napravil za nas vse, in ne na svoje napake, ki smo jih kot nepopolni in grešni ljudje storili. Napravili bomo grehe in napake, in ko jih bomo, se moramo tudi pokesati, prositi za milost Boga in si pridobiti Božje odpuščanje. To je edina možnost, da lahko verni ljudje hodimo v pravičnosti in delamo, kar je prav v Božjih Očeh. Ni naša pravičnost, da ljudje sami s svojimi močmi lahko hodimo v pravičnosti na Zemlji, saj je kakor oblečena umazana cunja, vendar lahko in moramo hoditi v Božji pravičnosti po veri v Jezusa Kristus v svečani obleki. Ta čudovita drža, ki jo lahko imamo v sebi, je del novega življenja vernika v Jezusa. Človek si namreč nepravilno postavi svoje postave pravičnosti po svoji meri in pravilih, ki pa niso pravilna v Božjih Očeh. Zato se moramo truditi, da molimo in živimo po Božjih Postavah in spolnjujemo Njegovo Voljo in ne Svoje Človeške Volje. Sad Božje pravičnosti Božja beseda je popolnoma jasna, da Bog od nas ne pričakuje naše pravičnosti. Ljudje je v Božjih očeh nimamo in do nje sami ne moremo priti, ne glede na to, kako iskreno in goreče se trudimo, ker smo grešni in nepopolni. Božji Duh nas vodi in vzgaja, da živimo (mislimo, govorimo in ravnamo) v skladu z Božjo pravičnostjo, ki je v nas. Šele ko se Ljudje odločamo po Božji naravi v nas, rojevamo sad Njegovega življenja v nas – torej sad Božje pravičnosti.

    Vir: Nekateri lastni dodatni prispevki in upoštevani prispevek od ameriške avtorice Joyce Meyer: Nov način Življenja, Exodus Maribor. Joyce Meyer je priznana ameriška razlagalka Svetega pisma.

    »Zato, ker imate malo vere,« jim je dejal. »Resnično, povem vam: Če bi imeli vero kakor gorčično zrno, bi rekli tej gori: ›Prestavi se od tod tja!‹, in se bo prestavila in nič vam ne bo nemogoče.« Matej 17,20

  87. Janez says:

    ŽIVLJENJE JE LEPO (Michel Quoist)
    Življenje je lepo Gospod.
    In rad bi ga utrgal nekako tako,
    kot nabiramo cvetje v pomladnem jutru.
    Prav dobro vem, moj Gospod,
    Da cvetje požene spomladi iz tal šele po koncu
    dolge mrzle zime, med katero sta vladala počitek in smrt
    in so mirno spale vse žive in nežive stvari.
    Oprosti mi Gospod,
    Da ne verujem dovolj močno v preporod Pomladi Življenja,
    da se mi Življenje prepogosto zdi
    kot dolga mrzla zima, ki ne neha žalovati
    za odpadlim lanskim jesenskim listjem v gozdu in cvetjem na vrtovih in travnikih,
    ki ga več ni, čeprav je pomlad spet nov začetek Življenja.

    Vendar pa z vsemi močmi Verujem v Tebe moj Gospod,
    toda ob Tvojem grobu, se nerodno kot Nejeverni Tomaž zaustavim,
    čeprav vidim, da je prazen, ker si Vstal in Nas Odrešil.
    In ko mi apostoli današnjih dni oznanjajo, da so Te spet videli Živega,
    Sem kot Tomaž in čutim potrebo,
    Da Te vidim in da Te Otipam v Tvojem Poveličanem Telesu.

    Iz vsega srca Te prosim moj Gospod,
    Podari mi prosim dovolj zveste in trdne Vere in Ljubezni,
    Da bom spet močni verjel in Upal v Pomlad,
    trdneje kot v mrzlo zimo počitka in Smrti.,
    Prosim, da mi bo izza smrtnih senc Velikeg Petka Tvoje Smrti na Golgoti,
    ko si se na križu daroval za vse nas,
    sijala močna in iskrena Vera v Zmagoslavno Jutro Vstajenja in Odrešenja.
    Da moj Gospod, Življenje je Lepo,
    kajti Tvoj in Naš Nebeški Oče ga Ustvarja in Poživlja.
    Življenje je lepo, polno Upanja in Lepote, kajti Ti Gospod,
    nam vse to znova in znova daješ , ko se izgubimo ali ko zaidemo s Poti k Tebi.
    Življenje je lepo, ker je naš Stvarnik vse ustvaril
    Lepo in Smotrno v Svoji Veliki Ljubezni do nas, za nas Svoje Otroke.
    Življenje je lepo Gospod, ker je to, Tvoje Življenje, Darovano v Ljubezni za vse Nas. Amen

    Michel Quoist

    Résumé
    La vie est belle, pleine d’espoir et de beauté, car tu es le Seigneur,
    Vous nous donnez tout cela encore et encore quand nous nous perdons
    ou quand nous commençons le Chemin vers vous.
    La vie est belle parce que notre Créateur a tout créé
    Beau et résolu dans ton grand amour pour nous, pour nous, nos enfants.
    La vie est bellejparce que c’est ta vie, un cadeau pour nous tous.
    Merci Seigneur.

    Michel Quoist (1918 – 1997) je francoski katoliški teolog, duhovnik in pesnik, ki je napisal veliko bestsellerjev z religioznimi tematikami. Je tudi avtor zelo znane knjige Molitve življenja, ki jih je kot mladi duhovnik napisal pri 33 letih, prinesel velik uspeh: 2.500.000 izvodov je bilo prodanih po vsem svetu in pogosto pojavil na francoski televiziji in radiu. Umrl je v Le Havre 18. decembra 1997.

  88. Miro says:

    EVHARISTIČNI OGENJ PRIŽIGAJO VSI, KI LJUBIJO JEZUSA!

    Priporočimo se Svetemu Duhu za razsvetljenje in pomoč pri uvajanju v globoke skrivnosti svete Evharistije. Pridi, Sveti Duh!

    Evharistija je Ogenj,
    ki mora vžgati ves svet. Prižigajo pa ta
    evharistični ogenj vsi, ki ljubijo Jezusa.
    (Peter Julijan Eymard)

    Pri zadnji večerji je Odrešenik vnaprej
    napovedal svoje okrutno žrtvovanje,
    ko je v evharistiji postavil zakrament
    z namenom, da ga ohranja skozi čas.
    (Giovanni Merlotti)

    Evharistija dela iz kristjanov
    prepričane in učinkovite snovalce
    edinosti človeške družine
    v skladu z Božji načrtom.
    (Piero Coda)

    Jezus je razglasil, da je kelih njegova kri,
    s katero opaja našo kri, in zagotovil,
    da je kruh njegovo telo, s katerim
    krepi naša telesa.
    (Irenej iz Lyona)

    Iz knjige: Kruh, ki daje življenje; misli o evharistiji, zbral Wilhelm Mühs.

    Božje usmiljenje, neizmerno v zakramentu evharistije in duhovništva, zaupamo vate!

  89. Miro says:

    GOSPOD, POMAGAJ MI SPREJEMATI KRIŽ RESNICE, DA BOM ISKRENO POSNEMAL TEBE, KI NISI IMEL DVEH OBRAZOV IN ZUNANJE VZVIŠENOSTI!

    BOŽJA BESEDA: Toda gorje vam, farizeji! Desetino dajete od mete in rutice in vsakovrstne zelenjave, zanemarjate pa pravičnost in Božjo ljubezen. To bi bilo treba storiti in onega ne opustiti. Gorje vam, farizeji, ker imate radi prve sedeže v shodnicah in pozdrave na trgih! Gorje vam, ker ste kakor grobovi, ki se ne vidijo, in ljudje hodijo po njih, ne da bi vedeli.« Nekdo od učiteljev postave mu je odgovoril: »Učitelj, s takim govorjenjem žališ tudi nas.« On pa je rekel: »Gorje tudi vam, učitelji postave, ker nalagate ljudem neznosna bremena, sami pa se bremen niti z enim prstom ne dotaknete! (Lk 11,42-46)

    https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Lk+11%2C42-46&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

    Gledam vernike, ki se imajo za pravične. Postavljajo se nad druge, pa imajo v sebi slabe misli in ne delajo, kar govorijo. Zunanja popolnost pogosto uspava in vodi k napuhu ter hinav¬ščini. Trudil se bom živeti ponižno in si prizadeval za resnico. Gospod, pomagaj mi sprejemati križ resnice, da bom iskreno posnemal tebe, ki nisi imel dveh obrazov in zunanje vzvišenosti. (Luč Besede rodi življenje, Primož Krečič).

    Gospoda Jezusa ponižno prosimo za čisto, preprosto, iskreno in poslušno srce, da bomo mogli sprejemati in spolnjevati božjo voljo. Na priprošnjo Preblažene Device Marije, sv. Jožefa in vseh svetnikov Božjemu usmiljenju priporočimo vse, ki se v rubriki »Prosim za molitev« priporočajo v molitev, v zapisih pod: KRISTINA, Sofija, Jasna, Marjetka, Andreja, Hvala, Žametna vrtnica, Martina, Veronika, Janez, Odresenje, Kristina, M, Nataša, Tina, Nina, Slavica, Kras, Tadi, Tanja, Mihael, popotnik, Vesna, janez in drugi prosilci božjih milosti. Še posebej molimo sveti rožni venec in rožni venec Božjega usmiljenja za ozdravljenje Marjetkine vnukinje in še nekaterih otrok, že priporočenih v molitev v omenjeni rubriki.

    Vsa naša molitvena prizadevanja, vključno z molitvami za zaustavitev širjenja koronavirusa, nenehno povezujmo s sveto daritvijo našega Gospoda Jezusa, saj iz prav iz evharističnega studenca izvirajo največje milosti. Zgodi se presveta Božja volja.

    O PRESVETO SRCE JEZUSOVO

    O presveto Srce Jezusovo, po rokah Preblažene Device Marije ti darujem molitve,
    dela in trpljenje današnjega dne – tebi v spravo za vse žalitve, ki jih trpiš v
    zakramentu presvetega Rešnjega Telesa, s teboj vred pa Bogu Očetu za vse tiste
    namene, v katere se mu ti sam vsak dan daruješ na naših oltarjih. Amen.

    Božje usmiljenje, ki izviraš iz Presvetega Srca Jezusovega, zaupamo vate!

  90. Janez says:

    NIKOLI NE IZGUBIMO ZAUPANJA IN VERE V GOSPODA JEZUSA!
    Pridite obteženi in žalostni k Meni in jaz vas bom poživil, je rekel Jezus. Hvala Ti Gospod. Moje Besede so prerevne, da bi vse znal prav povedati. Vendar Ti me razumeš in to mi je pomembno. Odložil bom vse svoje skrbi in bremena s Tvojo Pomočjo in šel po Tvoji Poti. Spovedal se bom in prosil odpuščanja za vse grehe, ko sem žalil Boga. Veliko balasta bom odložil in vse bo lažje. Gospod Ti me Razumeš in si Dober, Usmiljen, Sočuten in Milosten do mene grešmika. Osvobojen balasta bremen in spovedanih ter odpuščenih grehov bom v Božjem Miru zaživel po Tvoji Milosti, ker z Vero in Upanjem Vate Ljubi Jezus zmorem vse, kar sem si zadal, da bo vse v prid Ljudem in Zame Tebi v Slavo Gospod. Prosim poduči me in vodi me, da vem kaj naj storim, da bo prav. Ti vidiš Gospod v moje srce in veš kako si želim, da si ob meni in v meni zmerom. S Tvojim blagoslovom in Vodstvom bom prav naredil in uresničil marsikaj lažje, ko spoznam Tvojo Božjo Voljo, kot bi sam po človeški pameti karkoli delal in izgotovil. Ti si Moj Učenik in Odrešenik. Ti si Moj Brat in Gospod. Vate Zaupam na Veke Vekov. Amen. Janez

  91. Miro says:

    POKLICANI SMO BITI SOL, NE MED! – TRI SEMENA, KI SO BILA V NAS VSEJANA PRI KRSTU IN SMO JIH POKLICANI NEGOVATI TER IZKAZOVATI V SVOJEM ŽIVLJENJU, SO … (več v nadaljevanju)

    Iz predstavitve knjige z naslovom »Sol, ne med«, ki jo je napisal italijanski duhovnik Luigi Maria Epicoco.

    »Vera ni nekaj sladkega, kot žlica medu, ki jo vzamemo, da lažje pogoltnemo grenka zdravila. Pogosto nas žge tako kot sol na rani. A prav s tem preprečuje njeno zagnojitev. Poklicani smo biti sol, ne med.«

    Opis

    »Naše življenje namreč ves čas ogroža gniloba. To ni pesimistična, ampak realistična trditev. Gniloba ne napada tega, kar je mrtvo in suho, temveč to, kar je živo in sočno. Zboli ali krvavi lahko samo živo telo. Rana boli, ker prizadene živo telo. Kar je sol za telo, je svetost za dušo. Tako kot sol varuje telo pred okužbami in smrtjo, varuje svetost dušo pred pokvarjenostjo in samouničenjem. Svetost pa ni kaj cenenega in osladnega. Pridobljena nam je bila za ceno velike grenkobe.

    Po skrivnostni Božji previdnosti sem imel priložnost spoznati veliko kristjanov, krščanskih skupnosti in oblik krščanskega življenja. Imel sem milost potopiti se v samostansko tišino, pa tudi vzneseno prepevati na velikih zborovanjih. Obiskal sem veliko župnij in govoril z ljudmi, ki so jim življenje spremenili nepredvideni dogodki. Ob tem sem se večkrat spraševal, kaj je tisti najmanjši »skupni imenovalec«, ki vse te ljudi povezuje, ne glede na njihovo vero, družbeni status in druge razlike. Kaj nas napravlja za Božje otroke, ki so vsejani v rodovitno Božjo njivo? Kaj nam daje notranjo gotovost, da smo ljubljeni in da je bistvo življenja, ki je vredno tega imena, Božja ljubezen? Spoznal sem, da so to vera, upanje in ljubezen – tri semena, ki so bila v nas vsejana pri krstu in smo jih poklicani negovati ter izkazovati v svojem življenju.«

    LUIGI MARIA EPICOCO (1980) je duhovnik škofije Aquila (Italija). Na papeški lateranski univerzi v Rimu in na Inštitutu za verske študije »Fides et ratio« v Aquili poučuje filozofijo. Posveča se predavanjem ter formaciji laikov in redovnikov s konferencami, duhovnimi obnovami in duhovnimi vajami. Znan je tudi po znanstvenih člankih in spisih s filozofskimi, teološkimi in duhovnimi temami.

    (vir: http://www.salve.si)

    Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

  92. Miro says:

    KAJ JE MOLITEV IN KAKO PRAVILNO MOLITI? MOLITEV NI NAŠE POČETJE, AMPAK POČETJE JEZUSA V NAS. OČENAŠ JE MOLITEV, S KATERO JEZUS V NAS NAGOVARJA OČETA!

    O tem, kaj je molitev in kako pravilno moliti, je bilo napisanega že zelo veliko. Italijanski duhovnik Luigi Maria Epicoco daje preprost odgovor. V knjigi Sol, ne med (založba Salve) ugotavlja, da se molitev, ki nas jo je naučil Jezus, začne z besedo Aba, Oče.

    Moliti pomeni dovoliti Jezusu, da s to besedo v nas nagovarja Očeta. Moliti pomeni doživljati Očeta oziroma dovoliti Jezusu, da nam ga da doživeti. Molitev ni naše početje, ampak početje Jezusa v nas. Očenaš je molitev, s katero Jezus v nas nagovarja Očeta. »Ker pa ste sinovi, je Bog poslal v naša srca Svetega Duha svojega Sina, ki vpije: ‘Aba, Oče!’« (Gal 4,6). To je molitev.

    (povzeto po: Aleteia.si)

    Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

  93. Miro says:

    ZAKRAMENTI SO UČINKOVITA ZNAMENJA MILOSTI, KI JIH JE POSTAVIL KRISTUS TER JIH IZROČIL CERKVI. PO NJIH SE NAM PODELJUJE BOŽJE ŽIVLJENJE!

    Priporočimo se Svetemu Duhu s prošnjo, naj nam pomaga pri branju in premišljevanju Kompendija Katekizma katoliške Cerkve, tokrat glede razumevanja pomena zakramentov. O tem je še vedno ogromno nevednosti in nerazumevanja.

    Pridi, Sveti Duh, napolni srca svojih
    vernih in vžgi v njih ogenj svoje ljubezni.
    Pošlji svojega Duha in prerojeni bomo in
    prenovil boš obličje zemlje.

    Molimo! Bog naš Oče, Sveti Duh nas
    razsvetljuje in uči. Naj nam pomaga, da
    bomo v življenju spoznali, kaj je prav, in
    vselej radi sprejemali njegove spodbude.
    Po Kristusu našem Gospodu. Amen.

    VELIKONOČNA SKRIVNOST V ZAKRAMENTIH CERKVE

    Kaj so zakramenti in kateri so?

    Zakramenti so učinkovita znamenja milosti, ki jih je postavil Kristus ter jih izročil Cerkvi. Po njih se nam podeljuje božje življenje. Zakramentov je sedem: krst, birma, evharistija, pokora, bolniško maziljenje, sveti red in zakon.

    V kakšnem odnosu so zakramenti do Kristusa?

    Skrivnosti Kristusovega življenja so temelji tistega, kar odtlej Kristus po služabnikih svoje Cerkve deli v zakramentih.

    Kakšno je razmerje med zakramenti in Cerkvijo?

    Kristus je zakramente zaupal svoji Cerkvi. Ti so “zakramenti Cerkve” v dvojnem pomenu: so “po njej”, ker so dejanja Cerkve, ki je zakrament Kristusovega delovanja. So “zanjo”, kolikor gradijo Cerkev.

    Kaj je zakramentalno neizbrisno znamenje?

    Neizbrisno znamenje je duhovni pečat, ki ga podelijo zakramenti krsta, birme in svetega reda. Je obljuba in jamstvo božjega varstva. V moči tega pečata je kristjan upodobljen po Kristusu, na različen način deležen njegovega duhovništva in pripada Cerkvi v skladu z različnimi stanovi in vlogami. Kristjan je torej posvečen za bogočastje in služenje Cerkvi. Ker je ta pečat neizbrisen, prejmemo zakramente, ki ga vtisnejo, samo enkrat v življenju.

    Kakšen je odnos zakramentov do vere?

    Zakramenti vero ne le predpostavljajo, ampak jo z besedami in obredi tudi hranijo, krepijo in izražajo. Kadar Cerkev obhaja zakramente, izpoveduje od apostolov prejeto vero. Zato velja stari rek: “lex orandi, lex credendi”, to je: Cerkev veruje tako, kakor moli.

    Zakaj so zakramenti učinkoviti?

    Zakramenti delujejo ex opere operato (“iz samega dejstva, da je dejanje izvršeno”). Kajti Kristus sam deluje v njih in posreduje milost, ki jo označujejo, neodvisno od osebne svetosti delivca. Vendar so sadovi zakramentov odvisni tudi od pripravljenosti prejemnika.

    Zakaj so zakramenti potrebni za zveličanje?

    Zakramenti so vernim potrebni za zveličanje, tudi če vsi zakramenti niso podeljeni vsakemu posameznemu verniku. Podeljujejo namreč zakramentalne milosti, odpuščanje grehov, božje posinovljenje, upodabljanje po Kristusu Gospodu in pripadnost Cerkvi. Sveti Duh ozdravlja in preoblikuje tiste, ki jih prejmejo.

    Kaj je zakramentalna milost?

    Zakramentalna milost je milost Svetega Duha, ki jo podarja Kristus in je lastna vsakemu zakramentu. Ta milost podpira verujočega na njegovi poti svetosti in s tem pomaga tudi Cerkvi pri njeni rasti v ljubezni in pričevanju.

    Kakšen je odnos med zakramenti Cerkve in večnim življenjem?

    V zakramentih je Cerkev že deležna večnega življenja, ko “pričakuje, da se bo uresničilo blaženo upanje in razodelo veličastvo našega velikega Boga in odrešenika Jezusa Kristusa” (Tit 2,13).

    (vir: Kompendij KKC, 224- 232)

    Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

  94. Janez says:

    Pater dr. Vili Lovše: GOSPOD NAUČI NAS MOLITI
    Molitev je pogovor z Bogom, je milost, a tudi umetnost, ki zahteva vajo, učenje in stanovitnost ter redoljubnost. Po mnenju nekaterih piscev mnogi ljudje ostanejo v duhovni povprečnosti, ne zato, ker bi zatajila božja milost, pač pa zato, ker manjka red, disciplina in potrpežljivost. Prav slednjega se lahko naučimo ob pomoči treh dejavnikov: potrpežljivosti(sprejemanju, česar ne moremo spremeniti), vztrajnosti (kljub beganju misli nadaljujemo z molitvijo) ter upanjem (jutri bo bolje). Ob tem so nam lahko v pomoč različni zunanji dejavniki (izbira okolja), drža telesa, metode molitve, red in disciplina.

    ZUNANJI DEJAVNIKI
    Izbira okolja: Bližina narave večini ljudi pomaga moliti, vsakemu človeku pa je seveda ljubše kaj drugega: morsko obrežje s šumenjem valov, mirno tekoča reka, mir na vrhu gore… Tudi v Svetem pismu je večkrat omenjeno, da se je Jezus umaknil na goro, da bi tam molil. Torej izbira kraja vpliva na kakovost naše molitve. Večino časa pa žal ni mogoče preživljati v naravi. Tedaj si lahko pomagamo z mislimi na kraj, ki nam je najljubši. Ignacij Lojolski priporoča, da rekonstruiramo kraj, kjer se je odigral prizor, ki ga želimo kontemplirati. Če nam dejansko uspe z mislimi preiti v domišlijski kraj, lahko naše srce postane središče miru, kamor se vedno lahko umaknemo, kadar potrebujemo mir ali se pripravljamo na molitev. Le malo je stvari, ki bi tako pomagale k molitvi kot tišina.

    Zunanja tišina: Zunanji hrup nam odvrača pozornost od molitve, zato ga v največji možni meri izključimo. Če ne prenesemo zunanje tišine, ne zmoremo prenesti notranje tišine. To, kako prenašamo tišino, je dokaj dober pokazatelj naše duhovne in celo intelektualne in čustvene globine. Šele ob zunanji tišini se zavemo notranjega hrupa, ki ga moramo prav tako umiriti. Zlasti je to pomembno pri ljudeh, ki šele vstopajo v svet molitve.

    Notranja tišina: Notranjo tišino večina ljudi težko doseže. Če za trenutek zapremo oči, se nam prikaže nešteto begajočih misli, ki ponazarjajo naš notranji hrup. Utišanje tega hrupa pa je predmet učenja in vztrajnosti, saj vsaj na začetku tišine ne dosežemo zlahka. Izak iz Niniv tako pravi: » Mnogi nenehno iščejo, vendar le tisti najdejo, ki ves čas ostanejo v tišini…Bolj kot vse stvari ljubite tišino: prinaša vam sadove, ki jih jezik ne more opisati…« Prav zato, ker je tišino težko doseči, večina piscev predlaga vaje za umirjanje.

    Umiritev telesa: Pred začetkom molitve zavzamemo pravilno telesno držo, da bosta glava in hrbtenica vzravnani. Anthony de Mello priporoča zelo preprosto vajo, ki tudi sicer pri večini ljudi prinese občutek sprostitve: »Poskusite se zavedati posameznih delov telesa: dotika obleke na ramenih, dotikanja hrbta na naslonjalo stola, na katerem sedimo, občutka dotika dlani, stegen in zadnje plati, ki s svojo težo pritiskajo na stol, občutka stopal, ki se dotikajo čevljev, položaja sedenja. Ponovno: ramena….hrbet…dlani,…stegna, ….stopala,…sedeči položaj….«

    Umska umiritev: Ignacio Lorranaga predlaga za umsko umiritev mirno in zbrano ponavljanje besede mir, ob čemer nam pomirjujoč občutek spokojnosti preplavi najprej možgane ter nato vse telo. Isto vajo nato ponovimo s ponavljanjem besede nič, da zaznamo občutek praznine – niča. Nato poizkusimo izklopiti misli in se osredotočimo npr. na bitje srca, ne da bi ob tem mislili na karkoli. Ta vaja nam pomaga pri koncentraciji

    Dihanje: Dihanje, ki najbolj umirja, je trebušno dihanje. Kadar se napolnijo pljuča, se napne tudi trebuh in ko se izpraznijo pljuča, istočasno splahni tudi trebuh. Vdihujemo počasi skozi nos, izdihujemo skozi priprta usta in nos. Skratka: dihamo mirno, počasi in globoko.

    NAČINI PREPROSTE MOLITVE
    Poleg zunanjih dejavnikov je pomembna tudi izbira molitve. Za začetnike ali v dneh, ko se nam nekako ne uspe zbrati, pisci priporočajo predvsem sledeče načine molitve:

    Ponavljanje molitve: Jezus nas uči, naj v molitvi ne začenjamo pri sebi, ampak pri Očetu; ne z našimi potrebami in interesi, ampak z njegovim kraljestvom: »Iščite najprej božje kraljestvo in njegovo pravico in vse drugo vam bo navrženo« (Mt 6,33) Tu je eden od razlogov, zakaj naša molitev odpove: preveč je osredotočena nase, na človeka. Najprej se moramo osredotočiti na Boga, šele nato prosimo zase: za vsakdanji kruh, duhovno moč in odpuščanje greha. Včasih se nam ne uspe osredotočiti na molitev. Tedaj nam pomaga molitev desetk rožnega venca. Pater Calveras pravi takole: »Zmoli desetko k Mariji, naj ti izprosi milost molitve, milost, da premagaš raztresenost. In če si še vedno raztresen, zmoli še eno desetko in tako naprej…«

    Molitveno branje: Vzamemo zapisano molitev, npr. psalm ali katerokoli drugo molitev ter jo začnemo zelo počasi brati. Med branjem skušamo vsebino narediti »živo«. Prebrano skušamo sprejeti vase, dokler prebrane misli ne postanejo naše. Če naletimo na misel, ki nam veliko pove, se pri njej ustavimo ter jo ponavljamo, dokler njena vsebina ne preplavi naše duše. Če se to ne zgodi, nadaljujemo z zelo počasnim branjem, da v globini srca sprejmemo pomen prebranega. Ta preprosti način molitve nam posebej pomaga pri prvih korakih molitve ter v dneh, ko imamo večje težave z zbranostjo. Pogovor z Bogom: Vsak medsebojen odnos je takšen, kakršna je komunikacija v njem. Tudi molitev je pogovor ali komunikacija z Bogom. V molitvi se postopno bolj in bolj odpiramo Bogu. Z Bogom ne govorimo zato, da bi ga s čim seznanili, temveč zato, da bi pred njim postali pristni. Govoriti z Bogom pomeni, da mu opisujemo, kakšni smo v resnici.

    Bog pa nam govori s petimi različnimi »sprejemnimi antenami«. Z umom (Boga prosimo, naj usmerja naše misli), z voljo (prav v volji včasih doživljamo moč, ki ni naša), domišlijo (že prej omenjena sposobnost oživitve prizorov, okolja), s čustvi (božje delovanje v nas prinaša mir) in spomini (Bog nas lahko spomni na svojo dobroto iz preteklosti).

    Pripravil: pater dr. Viljem LOVŠE, Radlje ob Dravi.

    Uporabljena literatura:
    • De Mello, Anthony: Božji dotik, Sadhana
    • Powell, John: Z očmi vere
    • Larranaga, Ignacio: Srečanje (Molitveni priročnik)

  95. Janez says:

    PROSIL SEM BOGA ZA MARSIKAJ IN DOBIL, KAR RES POTREBUJEM!

    Prosil sem za moč…–In Bog mi je dal težave, da me utrdijo.
    Prosil sem za modrost …–In Bog mi je dal probleme, da jih rešim.
    Prosil sem zapogum …–In Bog mi je dal nevarnost, da jo premagam.
    Prosil sem za ljubezen …–In Bog mi je dal ljudi v stiski, da jim pomagam.
    Prosil sem za usluge …–In Bog mi je dal priložnosti.
    Nisem dobil nič od tega, kar sem hotel. – Dobil pa sem vse, kar sem res potreboval.
    Moja molitev je bila uslišana.
    Bog mi je podaril v življenju iz Ljubezni in Usmiljenja namreč vse, kar res potrebujem!
    Ko dobro premislim, marsikaj kar si želim, v življenju res ne potrebujem,
    saj je marsikaj le trenutna želja in ne prava potreba oziroma je le nepotrebni materialni balast!
    Potrebujem namreč Vero v Boga, Božjo Ljubezen in Usmiljenje in vse drugo mi bo Bog navrgel ob času!
    Moli in delaj ter pomagaj in služi drugim brez besed, pravijo modri kristjani!
    Veliko smo od Boga prejeli in sicer talente, pamet, moči, spretnosti, vero, Odrešenje,
    da v molitvi z Božjo Pomočjo in Blagoslovom tudi sami kaj dobrega naredimo in ne le čakamo!
    Prosimo Boga v molitvi, da bo vodil naša pota in nam pomagal ter nas Vodil in Učil.
    Pridi Jezus in Vodi me in poduči me v molitvi, da bom delal vse kar je prav!
    Ko bom pomagal drugim bom pomagal sebi ter živel in delal Bogu v Slavo in v Veselje!
    Ko bo vse moje delo in molitev Bogu v Čast in Veselje, nam pa v Zveličanje,
    bo k nam prišla Božja Ljubezen in Usmiljenje in nastopilo bo Božje kraljestvo.
    Hvala, Bog. Amen.

    Božja Ljubezen, Usmiljenje in Dobrota vate zaupamo!

    Janez AKA Dichter Hansi. (dopolnjeno, razširjeno, že objavljeno!)

    NAŠI PROBLEMI IN BOŽJA VOLJA TER BOŽJA PREVIDNOST (SKRB ZA NAS!)
    V nekem smislu je neuspeh bližnjica do uspeha.
    Prav tako, kot nas vsako odkritje napačnega
    vodi v goreče iskanje resnice.
    Problem postane velik, če ga upoštevamo,
    postane težak, če ga ocenjujemo,
    postane velikanski, če ga obkrožimo z mislimi,
    postane neizmeren, če ga vzamemo tragično in napihnemo.
    Problem postane majhen, če se mu nasmehnemo,
    postane lahek, če ga podcenjujemo,
    včasih postane neznaten, če se zavedno ne zmenimo zanj,
    in izgine, če se z njim sprijaznimo.
    Še veliko manjši pa postane, ko ga prenesemo na Boga.
    On nas na podlagi molitev milostno poduči in Vodi, kaj naj naredimo, da bo prav.
    Bog nas je ustvaril, da se spreminjamo in napredujemo in ne da nazadujemo,
    dal nam je Svojo Ljubezen, Moč in Usmiljenje, talente in sposobnosti,
    dal nam je pamet, moč in razum da delamo, ustvarjamo z Njegovo Pomočjo in Vodstvom
    in pomaga nam, da z njegovo pomočjo in vodstvom rešujemo nastale težave in probleme.
    Bog nam želi vse dobro in hoče, da gremo naprej in napredujemo v veri in v duhovnem življenju.
    Bog želi, da se naučimo potrpeti ob križih in težavah, da probleme vidimo kot izziv za rast in napredek.
    Zato je prav, da preizkušnje in težave razumemo koz izziv za našo duhovno rast in napredek.
    V Božji Previdnosti namreč Bog vse obvladuje in Ve, kakšen bo bodoči izid.
    V svoji Vsemogočnosti in Ljubezni nas Ljubi in Vzgaja gter hoče, da se poboljšamo.
    Vendar Bog nam je dal vse kar potrebujemo, da z Njegovim blagoslovom naredimo kar je prav!
    Če Božje Volje in Božje Previdnosti, KI JE SKRB ZA NAS, ne upoštevamo, in trmarimo ter delamo vse po naši pameti,
    brez Boga, smo sami odgovorni za posledice, da zaidemo v nesrečo brez Božjega Blagoslova.
    Zato Opustimo vse dosedanje Poti gbo vsako naše dejanje reha in žalitev Boga in se Vrnimo Nazaj k Očetu!
    Naj bo odslej vsako naše dejanje Molitev in Dobrota ter Usmiljenje do drugih ljudi, ki nas potrebujejo,
    Bogu v Čast in Slavo, nam pa v Zveličanje.
    Zato sledimo Jezusu in vztrajajmo na Poti k Jezusu ter izvajajmo Božjo Voljo in Jezusove Nauke iz Evangelija.
    Amen.

    Božja Ljubezen, Usmiljenje in Dobrota vate zaupamo!

    Janez AKA Dichter Hansi (dopolnjeno in že objavljeno!)

    • Janez says:

      Se opravičujem za napako v molitvi in posredujem popravek za drugo molitev (Skrb za nas):

      Namesto “Zato Opustimo vse dosedanje Poti gbo vsako naše dejanje reha in žalitev Boga in se Vrnimo Nazaj k Očetu!”

      je pravilno:

      “Zato Opustimo vse dosedanje Poti, vsako naše dejanje greha in žalitev Boga in se Vrnimo Nazaj k Očetu!”

      Hvala. BVB. Janez

  96. Janez says:

    »Žena, kaj jokaš? Koga iščeš?« (Jn 20,15)

    Jokam nad zaklenjenimi cerkvami in šolami,
    jokam pred zaprtimi vrati domov,
    jokam nad praznimi igrišči,
    jokam nad zapuščenimi stezami,
    jokam nad našim strahom in nemočjo,
    jokam nad božjim molkom velikega petka,
    jokam nad našo izločenostjo,
    ker je življenje postalo samo prazni grob
    in v njem nimamo niti povojev!

    Iščem nekoga, ki nas bo vrnil v življenje,
    nam odprl vrata smeha in bližine,
    nam vrnil pogum in zaupanje;
    iščem nekoga, ki nam bo vrnil svobodo,
    da bomo zopet lahko iz oči v oči,
    s podarjeno dlanjo v dlani,
    in s srečo iz ust na usta;
    iščem nekoga, ki bo dihal z nami
    z vso bolečino svoje ljubezni,
    ki bo naš strah pred bližino spremenil v radost,
    ki bo veliki petek premaknil v veliko noč Rešitve
    In božjo smrt preustvaril v življenje za nas!

    Vstali Gospod,
    daj, da Te najdem kot Magdalena!
    Odpokliči že vendar angela smrti
    in naj postane ta velika noč Vstajenja in Odrešenja
    Mati našega skupnega ozdravljenja!
    Oj, s kakšnim veseljem Ti bomo prepevali: Aleluja!

    Avtor pater Pavle Jakop, frančiškan

  97. Janez says:

    MOLITEV neznanega avtorja iz 14. stol.

    Danes Kristus nima svojih rok,
    Ima samo naše roke, da z njimi dela;
    Kristus nima svojih nog,
    Ima samo naše noge,
    Da človeštvo vodi k Bogu;
    Kristus nima svojih ustnic,
    Ima samo naše ustnice,
    Da ljudem oznanja Božje kraljestvo;
    Kristus potrebuje našo pomoč,
    Da človeštvu stoji ob strani.

    Mi smo edino Sveto pismo,
    Ki ga ljudje še berejo.
    Mi smo zadnje Božje sporočilo,
    Ki ga pišemo s svojimi besedami in dejanji.

    In če je naša pisava nečitljiva?
    In če so naše roke zaposlene z drugimi stvarmi?
    In če naše noge stopajo na kriva pota?
    In če naše ustnice govorijo lažnive besede?

    Ne morem služiti Kristusu, ne da bi hodil za Njim.

    Gospod, tebi izročamo svoje roke in noge,
    Vse, kar smo in kar imamo,
    Da boš po nas lahko nagovarjal vse ljudi
    In nas vse vodil k sebi. Amen.

  98. Hvala says:

    Človek je sestavljen iz TELESA, DUŠE IN DUHA. VSE TO JE CELOTA. Bog ozdravlja CELOSTNO, TO JE CELOVITO.
    Deli duše so ; misli, volja, čustva in podzavest.

    Ko je Jezus ozdravljal ljudi od raznih bolezni, so odprli svoje srce Bogu, jih je notranje ozdravil zla , odprli so se za vero, ki jih ozdravi na duši . Jezus je rekel: “Tvoja vera te je rešila”, Vera rešuje človeka, saj vzpostavlja globok odnos z Bogom.

    Če se človek počuti zvezanega, nima pravega življenja, je potrebno poiskati korenine , to je področja zvezanosti. KORENINE so lahko v :

    –V TELESU , grehi SPOLNOSTI; HETEROSEKSUALNOSTI, HOMOSEKSUALNOSTI, ŽIVALI;

    — V DUŠI – SOVRAŠTVO, ZAMERE, ZAVIST, NAPUH, MAŠČEVALNOST, BES, ZAGRENJENOST, NEODPUŠČANJE, STRAH,
    TRAVME, FIKSNE IDEJE, KOMPLEKSI, DVOMI, NEGOTOVOST, FOBIJE;

    – V DUHOVNEM- OKULTIZEM: PLOŠČE OUIJA, HOROSKOPI, TELEFONSKE LINIJE Z JASNOVIDCI, VEDEŽEVALCI, KARTE TAROT, ČAROVNIŠTVO, PREROKOVANJE, ČRNA MAGIJA, VOODOO, PREKLETSTVO ( iz knjige Osvobojen- Neal Lozano).

    LJUDJE SMO USTVARJENA BITJA Z OMEJENIM RAZMIŠLJANJEM , ZATO TUDI NE VEMO ZA KAJ IN KAKO PROSITI OZ. MOLITI . ČE PROSIMO ZA VODSTVO SVETEGA DUHA, NAS TA VODI V MOLITVI IN IZGOVARJA OZ NAM ŠEPETA. V MOLITVI PROSIMO OZ POVEMO KAJ BI ŽELELI , VENDAR NA KONCU REČEMO KOT JE REKEL JEZUS, – NE MOJA AMPAK TVOJA VOLJA NAJ SE ZGODI OČE .

    REČEMO LAHKO: GOSPOD DAJ MI TISTO, KAR TI ŽELIŠ IN NAREDI TISTO, KAR TI ŽELIŠ, TI VEŠ, KAJ JE ZAME NAJBOLJŠE, NAJ SE ZGODI PO TVOJI VOLJI , TI MI SVETUJ IN POMAGAJ, SAJ SI TI BOG. S TEM RES PRIZNAVAMO BOGU, DA SMO MI SAMO LJUDJE, ON PA VSE VE IN IMA ZA NAS NAJBOLJŠO REŠITEV.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja