Članki za dušo

15.036 Responses to Članki za dušo

1. Hvala says:

   16. februarja, 2021 at 6:11

   JEZUS MOLI ZA NAS

   »Na mnogih delih se čuti ena od posledic te pandemije: mnoge družine, ki so v stiski, ki so lačne. In žal jim pomaga skupina oderuhov. To je še ena pandemija. Socialna pandemija: družine, ki imajo dnevno delo ali pa žal delajo na črno, ki ne morejo delati in nimajo kaj jesti … z otroki. In potem jim oderuhi vzamejo še tisto malo, kar imajo. Molimo. Molimo za te družine, za mnoge otroke teh družin, za dostojanstvo teh družin. In molimo tudi za oderuhe. Naj se Gospod dotakne njihovih src in jih spreobrne.«

   Jezus moli za nas. Moli pred Očetom. Mi smo navajeni prositi Jezusa, naj nam da to milost, tisto milost, naj nam pomaga, a nismo navajeni motriti Jezusa, ki Očetu kaže svoje rane, Jezusa priprošnjika, Jezusa, ki moli za nas. In Peter je bil zmožen narediti to pot od strahopetca k pogumnemu z darom Svetega Duha, zahvaljujoč Jezusovi molitvi.

   Razmislimo malo o tem. Obrnimo se na Jezusa ter se zahvalimo, da moli za nas. Za vsakega med nami Jezus moli. Jezus je priprošnjik. Jezus želi s sabo v nebo nesti rane, da bi jih pokazal Očetu. To je cena našega odrešenja. Več zaupanja moramo imeti in bolj kot svojim molitvam, zaupati Jezusovi molitvi. ‘Gospod, moli zame.’ ‘Jaz sem Bog, jaz ti lahko dam …’ ‘Ja, a moli zame, kajti ti si Priprošnjik.’ In to je Petrova skrivnost. ‘Peter, jaz bom molil zate, da ne opeša tvoja vera.’ Naj nas Gospod nauči prositi ga za milost, da moli za vsakega med nami.« (Papež Frančišek med sv. mašo v Domu sv. Marte, 23.4.2020)

   http://www.mirenski-grad.si/jezus-moli-za-nas-0

   Odgovori
2. Miro says:

   15. februarja, 2021 at 20:01

   KAKOR SV. KLAVDIJ DE LA COLOMBIERE NAJ BI TUDI MI GOREČE ČASTILI SRCE JEZUSOVO!

   Klavdij de la Colombiere se je rodil leta 1641 v St. Symphorien d’Ozon v srednji Franciji. Sedemnajstleten je vstopil k jezuitom. Študiral je v različnih jezuitskih zavodih. Kazal je sposobnosti za humanistične študije, za slovstvo, nastopal je uglajeno, zato so ga prestojniki določili za učitelja otrok Colberta, ministra za finance francoskega kralja Ludvika XIV. Ko je dokončal teologijo, je bil posvečen za duhovnika. V Lyonu je bil nekaj časa profesor in je vodil Marijino kongregacijo. Leto 1674 je bilo odločilno za njegovo poznejše življenje …

   Več o življenju sv. Klavdija de la Colombiera na:

   https://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/all/A0B4B75F381DA64AC1256FA80021EDB2?OpenDocument

   Priporočimo se sv. Klavdiju, naj nam pri Bogu izprosi veliko milost, da bomo tudi mi goreče častili Srce Jezusovo!

   Presveto Srce Jezusovo, usmili se nas!
   Sv. Klavdij, prosi za nas!

   Odgovori
3. Miro says:

   15. februarja, 2021 at 18:27

   JEZUS KRISTUS NAM GOVORI: »JAZ SEM TRTA, VI MLADIKE. KDOR OSTANE V MENI IN JAZ V NJEM, TA RODI OBILO SADU, KAJTI BREZ MENE NE MORETE STORITI NIČESAR« (Jn 15,5)

   BOŽJA BESEDA: »Jaz sem resnična vinska trta in moj Oče je vinogradnik. Vsako mladiko na meni, ki ne rodi sadu, odstrani; in vsako, ki rodi sad, očiščuje, da rodi še več sadu. Vi ste že čisti zaradi besede, ki sem vam jo povedal. Ostanite v meni in jaz v vas. Kakor mladika ne more sama roditi sadu, če ne ostane na trti, tako tudi vi ne, če ne ostanete v meni. Jaz sem trta, vi mladike. Kdor ostane v meni in jaz v njem, ta rodi obilo sadu, kajti brez mene ne morete storiti ničesar.« (Jn 15,1-5).

   Daljši evangeljski odlomek (Jn 15,1-10):
   https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Jn+15%2C1-10+&id13=1&pos=1&set=2&l=sl

   Duhovna misel: »Vsi moramo biti Kristusove priče. Kristus je vinska trta, mi pa smo mladike. Brez nas ne bi bilo sadov. To je tisto, kar si moramo zapomniti. Bog je vinogradnik nas vseh. Kristus ni delal razlik med duhovniki in brati, sestrami in laičnimi ženami, nobenih razlik med svojimi pričami. Vsi moramo biti priče njegovega usmiljenja, njegove ljubezni do naših družin, naših sosedov, mest, kjer prebivamo, in do sveta, v katerem živimo.« (sv. Mati Terezija)

   Priporočimo se Devici Mariji, da se bomo po njenem zgledu popolnoma izročili Bogu, vinogradniku, da nas oblikuje in očiščuje po presveti Božji volji. Z Marijino pomočjo si prizadevajmo, da bomo priče Gospodovega usmiljenja v vseh naših življenjskih okoljih!

   Molimo:
   Pod tvoje varstvo pribežimo,
   o sveta božja Porodnica,
   ne zavrzi naših prošenj
   v naših potrebah,
   temveč reši nas
   vselej vseh nevarnosti,
   o častitljiva in blagoslovljena Devica,
   naša gospa, naša srednica,
   naša besednica!
   S svojim Sinom nas spravi,
   svojemu Sinu nas priporoči,
   svojemu Sinu nas izroči!

   Božje usmiljenje, ki izviraš iz Presvetega Srca Jezusovega, zaupamo vate!
   Božje usmiljenje, ki si nam dalo Presveto Devico Marijo za Mater usmiljenja, zaupamo vate!
   Marija, kraljica presvetega rožnega venca, prosi za nas!

   Odgovori
4. Miro says:

   15. februarja, 2021 at 12:39

   PAPEŽ FRANČIŠEK: BOG SE ZARADI BLIŽINE, SOČUTJA IN NEŽNOSTI »OKUŽI« Z NAŠO RANJENO ČLOVEŠKOSTJO

   »Vsakemu med nami se lahko zgodi, da ga doletijo rane, zgrešenosti, trpljenje ali sebičnosti, ki nas zaprejo pred Bogom in pred drugimi. Greh nas namreč zapre in mi sami se zapremo zaradi sramu, ponižanja, Bog pa hoče odpreti srce. Glede vsega tega nam Jezus naznanja, da Bog ni neka ideja ali odmišljeni nauk, ampak Bog je tisti, ki se »okuži z našo ranjeno človeškostjo in se ne boji priti v stik z našimi ranami. »Toda, oče, kaj pa govoriš, da se Bog okuži.« Tega ne pravim jaz, to je rekel sv. Pavel: »Postal je greh«. On, ki ni grešnik, ki ne more grešiti, je postal greh. Poglejte, kako se je Bog okužil, da bi se nam približal, imel z nami sočutje in da bi nam dal razumeti glede svoje nežnosti. Bližina, sočutje in nežnost,« je v nagovoru pred opoldansko molitvijo Angel Gospodov z okna apostolske palače na Trgu sv. Petra med drugim poudaril sveti oče (nedelja, 14. februar 2021).

   Več o nagovoru papeža Frančiška na:
   https://www.vaticannews.va/sl/papez/news/2021-02/papez-francisek-bog-se-zaradi-blizine-socutja-in-neznosti.html

   Božje usmiljenje, ki se na nas izlivaš iz Kristusovih ran, zaupamo vate!

   Odgovori
5. Miro says:

   15. februarja, 2021 at 8:35

   JEZUS: VSAKRŠNA BEDA SE UTAPLJA V MOJEM USMILJENJU IN VSAKA ODREŠILNA IN POSVEČUJOČA MILOST IZVIRA IZ TEGA STUDENCA (Dn 1777)

   Besede življenja, ki jih je Gospod Jezus zaupal sv. Favstini Kowalski, veliki glasnici Božjega usmiljenja in so namenjene tudi nam:

   »Vedi, moja hči, da je moje Srce usmiljenje samo. Iz tega morja usmiljenja se na ves svet razlivajo milosti. Nobena duša, ki se mi je približala, ni odšla brez tolažbe. Vsakršna beda se utaplja v mojem usmiljenju in vsaka odrešilna in posvečujoča milost izvira iz tega studenca. Moja hči, želim, da bi bilo tvoje srce bivališče mojega usmiljenja. Želim, da bi se to usmiljenje po tvojem srcu razlilo na ves svet. Kdorkoli se ti približa, naj ne odide brez tega zaupanja v moje usmiljenje, ki ga tako zelo želim za duše. Moli za umirajoče, kolikor moreš; izprosi jim zaupanja v moje usmiljenje, ker ga oni najbolj potrebujejo, imajo pa ga najmanj. Vedi, da je milost večnega odrešenja nekaterih duš v zadnji uri odvisna od tvoje molitve. Ti poznaš vse globine mojega usmiljenja, zajemaj iz njih zase, posebej pa za uboge grešnike. Prej bi zemlja in nebo prešla v nič, kakor da bi dušo, ki zaupa, ne objelo moje usmiljenje.«

   (Dnevnik sv. Favstine Kowalske, št. 1777)

   Več o tem na http://www.sticna.com/Dnevnik_Svete_Favstine_Kowalske.pdf

   Božje usmiljenje, ki nas napolnjuješ z milostjo, zaupamo vate!

   Odgovori
6. Hvala says:

   14. februarja, 2021 at 20:46

   PREMISLEKI O LJUBEZNI

   xi.2 Gvigo i.: Premisleki – o ljubezni
   1. Ljubiti in biti ljubljen
   Kdor ljubi vse ljudi, bo brez dvoma zveličan. Tisti pa, ki ga
   vsi ljudje ljubijo, se zato ne bo zveličal. (Meditationes, št. 23)

   2. Ljubiti zaradi ljubezni
   Bog je ljubezen (1 Jn 4, 8). Kdor potemtakem izkazuje nekomu ljubezen, pa tega ne dela zaradi nje same, prodaja Boga,
   prodaja svojo blaženost. Kajti zanj je dobro le to, da ljubi.
   (Meditationes, št. 89)
   — 420 —

   3. Breme ljubezni
   Če prenašaš svoj lastni, tako nečedni jaz – čemu ne bi prenašal katerega koli drugega?
   (Meditationes, št. 122)

   4. Zastonjskost ljubezni
   Ljubezen je treba piti zastonj – to se pravi zaradi njej lastne
   miline – kot najslajši nektar. Tudi če bi vsi ponoreli, je ne
   smemo prodajati za nobeno ceno. Nam samim je namreč
   v prid, nas osrečuje, pa naj drugi počnejo, karkoli hočejo.
   (Meditationes, št. 151)

   5. Resnica iz ljubezni
   Ljubezen (do bližnjega) naj ti bo razlog za to, da govoriš
   resnico – kakor zdravilo. Če pa je kdo ne sprejema, bodisi
   sotrpiš z njim; ali ga ne ljubiš; ali pa imaš to, kar oni prezira,
   za malovredno. Kot da bi bolnik izpljunil zdravilni lek.
   (Meditationes, št. 164)

   6. Ljubezen za plačilo
   Če ljubiš zato, ker si ljubljen, ali zato, da bi bil ljubljen, tedaj
   bolj vračaš ljubezen, kot pa ljubiš – s tem da plačuješ ljubezen z ljubeznijo. Menjavec si – in prejel si svoje plačilo.
   (Meditationes, št. 182)

   7. Rešuje v imenu „Jezus“
   Kristusu je ime Jezus. Brž ko torej iz kateregakoli razloga
   izgubiš voljo do reševanja kateregakoli človeka, se odrežeš
   od udov Kristusovega, to je Rešiteljevega telesa.22
   (Meditationes, št. 236)
   22 Ime „Jezus“ je grško-latinska oblika hebrejsko-aramejskega imena
   „Ješúa“, kar pomeni: „Jahve je Rešitelj“.
   — 421 —

   8. Sebična in nesebična ljubezen
   Nič ni dovoljeno sebičnosti, nič ni prepovedano ljubezni.
   (Meditationes, št. 276)

   9. Prirojena lepota duše

   Kaj je torej prirojena lepota duše? To, da je vdana Bogu.
   Koliko vdana? Z vsem srcem in vso dušo in vso močjo in vsem
   mišljenjem (prim. Lk 10, 27). K tej lepoti pa spada še to, da
   je dobrotljiva bližnjemu. Koliko dobrotljiva? Vse do smrti
   (prim. Jn 15, 13; 1 Jn 3, 14-16).
   Če nisi tak – kdo bo na škodi? Bog sicer ne; tvoj bližnji
   morda nekoliko; ti pa brez dvoma največ.
   Nobena stvar namreč ne utrpeva brez škode, če ji je
   odvzeta prirojena lepota in popolnost. Če recimo vrtnica
   preneha biti rožnata ali lilija preneha dišati, se bo meni, ki
   imam rad tovrstne užitke, zdelo kar malo škoda. Toda zanju
   – namreč za rožo in lilijo, ki sta izgubili prirojeno in svojsko
   lepoto – bo škoda mnogo večja in mnogo nadležnejša.

   http://kud-logos.si/knjige/Kartuzijani.pdf

   Odgovori
7. Miro says:

   14. februarja, 2021 at 20:03

   SV. VALENTIN IMA KLJUČ DO KORENIN!

   Častilcev sv. Valentina je bilo v zgodovini zelo veliko. Priporočali so se mu za zdravje zlasti božjastni bolniki. Znan je kot vremenski svetnik – sv. Valentin ima ključ do korenin. V Angliji si ljudje na valentinovo pošiljajo anonimna ljubezenska pisma, v Franciji in Belgiji, pozneje tudi v Ameriki, so od 14. stoletja imeli navado z žrebanjem določiti Valentine in Valentinke, ki so v nekakšni zaroki ostali med seboj povezani za eno leto. Nekoč so govorili tudi, da se bo dekle poročilo s tistim fantom, ki ga bo 14. februarja prvega zagledalo.

   Več o sv. Valentinu na:
   https://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/clanek/valentin-14-02

   Božje usmiljenje, ti veselje in neizmerna radost vseh svetih, zaupamo vate!
   Sv. Valentin, prosi za nas!

   Odgovori
8. Miro says:

   14. februarja, 2021 at 17:35

   »Z BOŽJIM KRALJESTVOM JE KAKOR S ČLOVEKOM, KI VRŽE SEME V ZEMLJO« (Mr 4,26) – JEZUS NAS S PODOBAMI, VZETIMI IZ IZ NARAVE, UČI O DUHOVNI RASTI IN ZORENJU!

   EVANGELIJ: In govoril je: »Z Božjim kraljestvom je kakor s človekom, ki vrže seme v zemljo. Spi in vstaja, ponoči in podnevi, seme pa klije in raste, da sam ne ve kako. Zemlja sama od sebe poraja najprej bilko, nato klas in končno žito v klasu. Ko pa sad dozori, hitro zamahne s srpom, kajti prišla je žetev.« (Mr 4,26-29)

   https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Mr+4%2C+30-32&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

   DUHOVNA MISEL: »Naš Gospod v evangeliju ni zastonj uporabljal podobe, ki so vzete iz poljedelstva, ko je hotel pokazati, kako se za naš napredek zahteva postopna, vedno znova začeta rast in zorenje.« (dr. Anton Strle)

   Priporočimo se Svetemu Duhu za rast v veri, upanju in ljubezni. Molimo: Pridi, Sveti Duh, napolni srca svojih vernih in vžgi v njih ogenj svoje ljubezni!

   Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

   Odgovori
   • Miro says:

     14. februarja, 2021 at 17:44

     Oprostite, ker v gornjem prispevku za navedeni evangeljski odlomek ni priložen pravi link. Pravi link za Marko 4,26-29 je:

     https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Mr+4%2C26-29&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

     Odgovori
9. Miro says:

   14. februarja, 2021 at 16:59

   GOSPODOVA OBLJUBA DUŠAM, KI SE BODO ZATEKLE K NJEGOVEMU USMILJENJU!

   Besede življenja, ki jih je Gospod Jezus zaupal sv. Favstini Kowalski, veliki glasnici Božjega usmiljenja, namenjene pa so tudi nam:

   »Dušam, ki se bodo zatekle k mojemu usmiljenju, in dušam, ki me bodo slavile ter drugim pripovedovale o mojem usmiljenju, bom ob smrtni uri izkazal svoje neskončno usmiljenje.

   (Dnevnik sv. Favstine Kowalske, št. 379)

   Več o tem na http://www.sticna.com/Dnevnik_Svete_Favstine_Kowalske.pdf

   Božje usmiljenje, tolažba in blagor vsem, ki so skesanega srca, zaupamo vate!

   Odgovori
10. Hvala says:

    14. februarja, 2021 at 16:44

    ZA EVAGRIJA (meniha in cerkvenega očeta) in za celotno meniško izročilo je PONIŽNOST PRAVI PREDPOGOJ RELIGIOZNEGA IZKUSTVA.

    PONIŽNOST (humilitas) je pogum, da stopimo v GLOBINE LASTNE ČLOVEŠKOSTI IN PRIZNAMO SVOJO POVEZAVO Z ZEMLJO, DA TAKO PRIDOBIMO TLA POD NOGAMI.

    Ponižnost ni pasivna drža, ki je v tem, da si ničesar ne upamo. Nasprotno zaznamuje jo POGUM, POGUM, DA SKUPAJ S KRISTUSOM ODIDEMO V KRALJESTVO LATNE SENCE IN KRISTUSOVO SVETLOBO PODRŽIMO V TO PODROČJE NEVROTIČNIH VZORCEV IN NEVARNOSTI.

    Kdor se spusti v temelj svoje duše, IZKUSI TAM NOTRANJO JASNOST IN ČISTOST, ČISTOST SRCA ali apatheia, notranjo svobodo od nevrotičnih prisil.

    V GLOBINI JE ČLOVEKOVA DUŠA ČILA IN ZDRAVA.

    Da je duša OZDRAVELA, SE VIDI V TEM, DA ČLOVEK VIDI SVOJO LASTNO SVETLOBO. V tej notranji svetlobi prepoznava BOŽJO SLED V SVOJEM SRCU.

    Evagrij omenjeno izkustvo opisuje takole. :” ČE JE ČLOVEK ODLOŽIL STAREGA IN SI OBLEKEL NOVEGA ČLOVEKA, KI JE STVARITEV LJUBEZNI, BO OB URI MOLITVE SPOZNAL, DA JE NJEGOVO STANJE PODOBNO SAFIRJU, KI SE SVETI JASNO IN SVETLO KAKOR NEBESA (PG 40, 1240 A).
    ::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

    Evagrij to imenuje stanje apatheia, stanje notranje čistosti in jasnosti, prostosti od vseh projekcij.

    Njegov učenec Kasijan je zadevo prevedel kor puritas cordis , “ČISTOST SRCA”. IN OBA , EVAGRIJ IN KASIJAN, TO STANJE IZENAČUJETA Z LJUBEZNIJO.

    A gre za ljubezen, ki preveva, ki se ničesar ne oklepa, marveč vse vidi v luči Božje ljubezni , in je zanjo vse čisto in jasno ter se zanjo vse blešči ( Iz knjige – MISTIKA-Anselm Grun-odkrivanje notranjega prostora) .

    Odgovori