Članki za dušo

Posted on 10. marca, 2020 by Administrator

Tu se dodaja članke, ki so povzeti po drugih internetnih straneh. Prosim, da se navedejo viri kje je bilo povzeto.

This entry was posted in Domov. Bookmark the permalink.

15.031 Responses to Članki za dušo

← Older Comments
Newer Comments →
    • Miro says:
      28. februarja, 2021 at 9:25

      “Srečanje z živim Bogom” je ena najboljših knjig, ki sem jih doslej prebral s tega področja. O njej res samo v presežnikih! Kot je med drugim v svoji uvodni besedi zapisal dr. Franc Rode, “pričujoči način evangelizacije temelji na treh temeljih: molitvi, katehezi in pričevanju. Slednjemu dajejo zelo velik poudarek tudi zadnji cerkveni dokumenti, ki govore o novi evangelizaciji. Pozitivna izkustva v veri nam pričujejo, da Bog res med nami živi in deluje. Negativna izkustva vere pa nas lahko pripeljejo v mlačnost ali hladnost odnosov do Boga ali celo ateizem.”

      Odgovori
  3. Hvala says:
    28. februarja, 2021 at 7:32

    V spletni knjigarni Družine sta na voljo dve knjigi o hagioterapiji:

    Tomislav Ivančić: Odkritje duhovne terapije
    http://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/knjigarna/223AD4B656592FB1C12579BC00291211?OpenDocument

    Tomislav Ivančić: Srečanje z živim Bogom
    http://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/knjigarna/828C720923BA5ABFC12579BC0027E3BB?OpenDocument

    Odgovori
  4. Hvala says:
    28. februarja, 2021 at 6:30

    Dr. Tomislav Ivančić je študiral je študiral filozofijo in teologijo in je bil duhovnik v Zagrebški nadškofiji. Področja njegovega raziskovanja so filozofija, teologija in književnost.

    Posebno področje njegovega udejstvovanja je raziskovanje človekove duhovne dimenzije, kjer odkriva možnost in način današnje evangelizacije ter nujnost razvoja duhovne medicine, ki je s somatskim in psihološkim pristopom neobhodno potrebna pri CELOVITEM ZDRAVLJENJU ČLOVEKA, ŠE POSEBNO PRI ZDRAVLJENJU DUHOVNIH BOLEZNI IN ODVISNOSTI, S tem namenom je razvil metodo hagioterapije in ustanovil Center za duhovno pomoč.

    Imel je tudi predavanja na medicinski fakulteti.

    Bil je imenovan za monsignorja. Njegovi strokovni članki izhajajo v domačih in tujih revijah.

    HAGIOTERAPIJA-TERAPIJA ZA DUŠO (celoten članek objavila – DRUŽINA)

    KAJ JE HAGIOTERAPIJA ?

    Že samo ime pove, da gre za zdravljenje svetega s svetim. Grška beseda »hagios« pomeni svet in za nas kristjane je najbolj svet Bog, ki je v hagioterapiji tudi zdravilo in zdravnik človekove duhovne duše. Beseda »therapeo« pa je prvotno pomenila slaviti, častiti, v sedanjem pomenu pa zdraviti. V človeku so namreč različna življenjska področja, ki so sveta in nedotakljiva, saj brez njih človek ne more obstajati, funkcionirati in uspeti. Če so ta duhovna področja prizadeta, vsekakor potrebuje takšen človek hagioterapevtsko pomoč.

    Lahko jo imenujemo tudi duhovna medicina, saj na področju hagioterapije uporabljamo tudi terminologijo s področja medicine, da lahko človeku predstavimo, za kaj gre,« pojasni mag. Kelvišar. Gre torej za novost tako na znanstvenem kot terapevtskem področju, saj se ukvarja z raziskovanjem človekove duhovne dimenzije in njenih zakonitosti ter ugotavlja različne vrste patologije, jih diagnosticira in zdravi. O tem, da je diagnosticiranje težav na duhovnem področju pogosto zahtevno in težko, je govoril že papež Janez Pavel II.

    Komu je hagioterapija namenjena?

    Vsekakor vsem, ki trpijo zaradi različnimi duhovnih travm, stisk, itd.

    Samo za katolike ali odprto za vse?

    Zanimalo nas je, ali je potem glede na ustanovitelja dr. Ivančića, ki je teolog, hagioterapija namenjena le katoliškemu krogu ljudi. Mag. Kelvišar pojasni, da gre za tisto vrsto duhovne pomoči, s katero pomagajo tako vernim kot nevernim: »Je neke vrste evangelizacija na nov, svež način, o katerem sta govorila papeža Janez Pavel II. in Benedikt XVI. Ni pa namenjena samo vernim ljudem. Za neverne pa hagioterapijo prilagodimo njihovemu prepričanju. Tako jim govorimo o Bogu kot tistem, ki je izvor dobrega, lepega, resničnega. Boga predstavljamo torej kot ljubezen, dobroto. Saj tudi filozofi govorijo o Bogu kot o Biti – o tistem, ki je izvor vsega, ki obstaja od vekomaj in je vzrok vsega, kar je nastalega.«

    Z roko v roki s sodobnimi znanstvenimi izsledki

    Mag. Kelvišar odgovarja: »Človek je trodimenzionalno bitje: telo, psiha in duh. Današnji znanstveniki s celičnim biologom dr. Liptonom odkrivajo, da je vsaka celica prežeta z duhovno dimenzijo, da ima vsaka celica v sebi zavest in odločitev. Zato je zelo pomembno, kakšne odločitve izbiramo in nosimo v sebi ter kako delujemo. Hagioterapija tako pri svojem delu upošteva izsledke sodobnih znanosti, kot so filozofija, teologija, medicina, biologija idr. naravoslovne znanosti. Med njimi na primer antropolog dr. Arthur Jores trdi, da je kar 70 % duhovnih vzrokov, ki vplivajo na človekove bolezni.

    Avstrijski nevrolog, psihoterapevt in ustanovitelj logoterapije Viktor E. Frankl pa govori o tem, da se vsak človek bolj ali manj zaveda, da Bog obstaja – zato govori o ‘Bogu podzavesti’ in trdi, da je ateist samo tisti človek, ki ima negativen odnos do Boga, ki je resničnost našega življenja. Zato V. E. Frankl govori o nevrotičnosti pri ateistih.

    Nevrologa Ramachandran in Amen pa sta pri raziskovanju možganov odkrila, da v možganih obstaja t.i. ‘točka oz. modul Bog’, ki aktivira vse druge človekove sposobnosti. Zakaj sta tej točki oz. modulu dala takšen naziv? Oba imenovana nevrologa sta odkrila, da ta ‘točka oz. modul Bog’ aktivira vse človekove sposobnosti samo tedaj, ko človek moli, bere in premišljuje Sveto pismo, ko meditira, skratka, ko se versko ‘angažira’. Med drugimi tudi znani biolog dr. Lipton govori o tem, da je vsaka človeška celica prežeta z duhom, kar potrjuje to, kar uči teologija, da je človek zares poduhovljeno telo oz. utelešen duh.«

    Hagioasistent poveže človeka z izvorom zdravja

    Hagioterapija povzema najnovejša spoznanja znanosti in »dejansko so to najnovejše stvari, ki spregovorijo o tem, kako je človek velika skrivnost in čudež, kako je duhovna dimenzija tista, ki ga dviga nad vsa ostala bitja in ga povezuje z izvorom našega življenja, tj. z Bogom. Naloga hagioasistenta pa je, da človeka, ki je v stiski, pripelje in poveže s tem izvorom zdravja, sreče in polnosti življenja, ki je troedini Bog.« pravi mag. Kelvišar.

    Od ponovnega zdravja do celovite vere

    https://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/clanek/22.05.2013-20

    :::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::
    Človek ima telo, dušo in duha. Gospod ozdravlja celovito, ne samo eno področje.

    Odgovori
    • Hvala says:
      28. februarja, 2021 at 6:37

      Pripis:
      Antropolog dr. Arthur Jores trdi, da je kar 70 % duhovnih vzrokov, ki vplivajo na človekove bolezni.

      Spomnila sem se nekega patra, ki je v svoji pridigi prav tako povedal-da obstaja približno samo 30 % bolezni bolezni kot bolezni, vse ostalo so drugi vplivi na potek bolezni.

      Odgovori
  5. Miro says:
    27. februarja, 2021 at 16:28

    »KDOR PRIPADA KRISTUSU, MORA ŽIVETI CELOSTNO ŽIVLJENJE KRISTUSA; PRITI MORA DO POLNE STAROSTI KRISTUSOVE …«

    Duhovne misli sv. Terezije Benedikte od Križa – Edith Stein:

    – »Milost hoče, da jo sprejmemo “osebno”. Milost je božji klic in trkanje na vrata; poklicana oseba naj sliši in odpre: sama sebe naj odpre za Boga, ki hoče priti vanjo.«

    – »Kdor pripada Kristusu, mora živeti celostno življenje Kristusa; priti mora do polne starosti Kristusove, končno mora stopiti z njim na pot križa, v Getsemani in na Golgoto.«

    – »Vera v Križanega – živa vera, ki ji je pridružena ljubeča predanost – je za nas dostop k življenju in začetek prihodnje slave.«

    (vir: Ognjišče)

    Božje usmiljenje, ki si nas poklicalo k sveti veri, zaupamo vate!

    Odgovori
  6. Hvala says:
    27. februarja, 2021 at 13:43

    Zmerja poudarjam, kako pomembno je imeti OSEBEN ODNOS Z JEZUSOM, Z NJIM SODELOVATI IN GA PROSITI ZA VODSTVO, kajti vse to se odraža v naših življenjih.

    V današnjem času, ko je na razpolago ogromno knjig za branje , časopisov , takšnih in drugačnih nasvetov za zdravje, za počutje , za delo, za duhovno branje itd, itd…. bo človek težko izbral pravo gradivo, da ne zaide v nasprotno smer.

    Zato je potrebno prositi Gospoda, da nam podari darove, ki so potrebni , da ne zaidemo.
    Ogromno stvari se nam zdi na zunaj lepih, ne škodljivih, lahko bi rekli zelo dobrih, vendar ni zmeraj tako.

    Na to bi posebej opozorila; zato je tudi tako pomembno, da stalno prosimo Svetega Duha, da pokaže, kaj je za nas dobro, primerno in Gospodu po volji. Človek sam brez vodstva Svetega Duha se ne more odločati prav glede na načrt, ki ga ima Gospod z človekom.

    Če bomo vztrajali v molitvi k Svetemu Duhu, bo Gospod podelil dar, da bomo v trenutku odločitve skupaj z Gospodom pravilno izbrali. To pa se čuti, zdi se, kot da bi človek imel semafor v sebi -“prižge se rdeča luč,” predtem pa “senzor”, ki utripa in daje znak, da nekaj ni v redu.

    Vedno ponižno prosimo Gospoda, da On izbere knjige, literaturo za naše branje- seveda poleg Svetega Pisma, ki je naše življenje.

    Gospod pravi-prosite in boste prejeli.

    Odgovori
  7. Hvala says:
    27. februarja, 2021 at 12:38

    POKLICANOST VSEH K SVETOSTI

    »Velik dar drugega vatikanskega koncila je bil, da je ponovno obudil podobo Cerkve, ki je utemeljena na občestvu, in da je s tega vidika izpostavil razumevanje načela avtoritete in hierarhije. To nam je tudi pomagalo bolje razumeti, da vsi kristjani, v kolikor so krščeni, imajo enako dostojanstvo pred Gospodom in so povezani z isto poklicanostjo, to je poklicanost k svetosti.

    V čem je poklicanost vseh k svetosti in kako jo lahko uresničimo?
    Predvsem moramo dobro razumeti, da svetost ni nekaj, kar povzročimo mi, kar dosežemo z našimi lastnostmi in našimi zmožnostmi. Svetost je dar, je dar, ki nam ga da Gospod Jezus, ko nas vzame s sabo in nas preobleče v samega sebe, naredi nas takšne, kakršen je on. V pismu apostola Pavla Efežanom beremo, da je ‘Kristus ljubil Cerkev in je zanjo dal samega sebe, da bi jo posvetil’ (Ef 5,25-26). Svetost je zares najlepše obličje Cerkve: pomeni ponovno se znajti v občestvu z Bogom, v polnosti njegovega življenja in njegove ljubezni. Razumemo torej, da svetost ni posebna pravica nekaterih. Svetost je dar, ki je podarjen vsem, nihče ni izvzet, zato predstavlja prepoznavno značilnost vsakega kristjana.

    Svetost ni privilegij Bogu posvečenih

    Vse to nam pomaga razumeti, da nam ni treba biti škofje, duhovniki ali posvečene osebe, da bi bili sveti. Vsi smo poklicani, da postanemo sveti! Velikokrat smo v skušnjavi, da bi mislili, kako je svetost rezervirana samo za tiste, ki imajo možnost odtrgati se od običajnih stvari, da bi se posvetili izključno molitvi. A temu ni tako! Nasprotno, ravno ko živimo z ljubeznijo in dajemo lastno krščansko pričevanje pri vsakodnevnih opravkih, smo poklicani, da postanemo sveti. Vsak v položaju in življenjskem stanu, v katerem se nahaja.

    Si posvečen, posvečena?

    Bodi svet tako, da z veseljem živiš svojo podaritev in svojo službo.

    Si poročen?

    Bodi svet tako, da ljubiš in skrbiš za svojega moža ali ženo, kot je to počel Kristus s svojo Cerkvijo.

    Si krščen in neporočen?

    Bodi svet tako, da pošteno in vestno opravljaš svoje delo in daješ svoj čas za služenje bratom. Tudi na delovnem mestu je mogoče postati svetnik, saj Bog daje milost.

    Si starš ali stari starš?

    Bodi svet tako, da z navdušenjem poučuješ otroke ali vnuke, da bodo poznali Jezusa in mu sledili. Da bi bil dober starš ali dober stari starš, je potrebno veliko potrpežljivosti in ravno v tej potrpežljivosti prihaja do svetosti.

    Si katehist, vzgojitelj ali prostovoljec?

    Bodi svet tako, da postaneš vidno znamenje Božje ljubezni in njegove navzočnosti ob nas.

    Vsak življenjski stan vodi k svetosti. Doma, na ulici, na delo, v Cerkvi, v slehernem trenutku in v lastnem življenjskem stanu je odprta pot k svetosti. Brez strahu se podajmo po tej poti, saj nam Bog daje milost. Edino, kar nas prosi Gospod, je, da smo v občestvu z njim in v službi bratom.

    http://www.mirenski-grad.si/poklicanost-vseh-k-svetosti

    Odgovori
  8. Miro says:
    27. februarja, 2021 at 11:50

    ŽUPNIK MARTIN GOLOB O KRIŽEVEM POTU – VSAK OD NAS JE ŽE KDAJ NA LASTNI KOŽI DOŽIVEL DOGAJANJE S KAKE POSTAJE KRIŽEVEGA POTA. NE VERJAMETE? (Aleteia)

    »Vsak postni čas nas spremlja križev pot. A ne le tedaj … Križev pot je nekaj, kar pravzaprav živimo vsi. Vsak izmed nas je bil že kdaj sojen in je koga obsodil. Enako je s križanjem. Vsak izmed nas je bil kdaj Simon iz Cirene ali Veronika ter doživel ljubeznivo dejanje koga. Če v življenju padamo kot Jezus, poskušajmo vstati in iti naprej. Zato vas res toplo vabim: čim več premišljujte in molite križev pot,« priporoča med ljudmi priljubljeni župnik Martin.

    https://si.aleteia.org/2021/02/26/martin-tokrat-dela-reklamo-za-krizev-pot

    Molimo te Kristus in te hvalimo, ker si s svojim križem svet odrešil!

    Odgovori
  9. Miro says:
    27. februarja, 2021 at 9:38

    KAKO BITI Z NEKOM, KI SE NENEHNO PRITOŽUJE? – KAKŠNO SPOROČILO PRINAŠA PRITOŽEVANJE IN KAKO GA RAZUMETI NA PRAVI NAČIN? (Aleteia)

    Pritoževanje je del našega vsakdana. Če samo za trenutek prisluhnemo drugim in tudi sami sebi, bomo opazili, da skoraj ni priložnosti, ko se ne bi kdo pritoževal. Kaj se skriva za pritoževanjem: bolečina, frustracije, očitki? In predvsem, čemu služi?

    Ko se nekdo pritožuje, izraža svojo nemoč v neki situaciji, ne da bi iskal rešitve, temveč ostaja v vlogi žrtve. Pritožujemo se nad dvema stvarema: nad sabo ali nad okoliščinami, v katerih živimo (drugi, svet, življenje, Bog …). Vedno iščemo krivca za svojo nesrečo.

    Več o tem na:
    https://si.aleteia.org/2019/04/16/kako-biti-z-nekom-ki-se-nenehno-pritozuje/

    Prosimo Gospoda Jezusa za pomoč, da se bomo osvobodili jeze in nenehnega jadikovanja nad razmerami okoli sebe ter odgovorno, pogumno in radostno zaživeli v moči Svetega Duha!

    Božje usmiljenje, ti veselje in neizmerna radost vseh svetih, zaupamo vate!

    Odgovori
  10. Miro says:
    27. februarja, 2021 at 7:29

    MISEL SVETNIKA: »IŠČITE RADOST V TEM, DA VNAŠATE POVSOD PEČAT ISKRENOSTI, POŠTENJA IN DA SE IZOGIBATE VSAKE LAŽI IN PRETIRAVANJA …« (sv. Janez XXIII.)

    »Gospodova potrpežljivost nam zagotavlja vsakršen blagoslov. Tedaj se Gospod združi z nami, je v nas. Četudi položi na naša ramena malo svojega križa, nam ga on pomaga nositi, z odpovedjo, z ljubeznijo.«

    »Vsaka maša, ki jo darujemo, zaznamuje trenutek Gospodovega mimohoda. Zato je v Gospodovem svetišču vsak dan velika noč.«

    »Iščite radost v tem, da vnašate povsod pečat iskrenosti, poštenja in da se izogibate vsake laži in pretiravanja, da bo mogel iz vašega življenja kipeti nenehen val žive vode, ki bo vse dvigal do večnega življenja.« (sv. Janez XXIII.)

    Božje usmiljenje, ti veselje in neizmerna radost vseh svetih, zaupamo vate!

    Odgovori
← Older Comments
Newer Comments →

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja