Članki za dušo

Tu se dodaja članke, ki so povzeti po drugih internetnih straneh. Prosim, da se navedejo viri kje je bilo povzeto.

This entry was posted in Domov. Bookmark the permalink.

4.211 Responses to Članki za dušo

  1. Hvala says:

    KADAR SE NEKDO NAUČI OBTOŽITI SAMEGA SEBE, POSTANE USMILJEN Z DRUGIMI

    Še ena krepost je: sramovati se pred Bogom. Gre za neke vrste dialog, v katerem prepoznamo sramoto našega greha in veličino Božjega usmiljenja. Gospodu pripadata usmiljenje in odpuščanje, sramota pa meni. Dobro je, če bi v tem postnem času vstopili v ta dialog in prosili za usmiljenje. Jezus v evangeliju jasno naroča, naj bomo usmiljeni kakor je usmiljen Oče. Kadar se nekdo nauči obtožiti samega sebe, postane usmiljen z drugimi: ‘Kdo sem vendar jaz, da bi ga sodil, če sem sposoben storiti hujše stvari?’

    Ne sodite in ne boste sojeni
    To vprašanje ‘kdo sem jaz, da bi sodil drugega’, je v skladu z Jezusovo spodbudo: ‘Ne sodite in ne boste sojeni. Ne obsojajte in ne boste obsojeni. Odpuščajte in vam bo odpuščeno.’ A vseeno nam je tako zelo všeč soditi druge in jih obrekovati. Prosimo, da bi nam Gospod v tem postnem času dal milost, da bi se naučili obtožiti sebe. In sicer v zavesti, da smo sposobni storiti podle stvari. ‘Usmili se me, Gospod, pomagaj mi sramovati se in daj mi usmiljenje, da bom tako tudi jaz lahko usmiljen z drugimi.« (Papež Frančišek med sv. mašo v Domu sv. Marte, 2.3.2015)

    http://www.mirenski-grad.si/en/node/2824

  2. Hvala says:

    NE HINAVŠČINI IN PRILIZOVANJU

    Jezik hinavščine je jezik prevare in ubije skupnost
    Jezik hinavščine je jezik prevare. Je isti, kot je bil jezik kače, ki je govorila z Evo. Začne se s prilizovanjem, da bi na koncu osebo uničila. Osebi lahko celo izruva osebnost in dušo. Jezik hinavščine ubije skupnost. Ko so v neki skupnosti hinavci, tam obstaja velika nevarnost. Gospod Jezus nam je naročil, naj bo naše govorjenje ‘da, da’ in ‘ne, ne’. Vse, kar je odvečno, izhaja iz zla.

    Hinavščina stori Cerkvi veliko slabega. Bodimo oprezni pred tistimi kristjani, ki padejo v to grešno držo, ki ubije. Hinavec je sposoben ubiti skupnost. Govori ljubeznivo, a osebo okrutno sodi. Hinavec je morilec. Zapomnimo si: ko se začne s prilizovanjem, se odgovori samo z resničnostjo. Naj mi ne pripovedujejo zgodbic, resničnost je takšna. In enako z ideologijo – resničnost je takšna. Navsezadnje je jezik hudiča tisti, ki v skupnosti zaseje na dvoje razklani jezik, da bi jih uničil. Prosimo Gospoda, naj nas obvaruje, da ne bi padli v to razvado hinavščine, šminkanja vedenja s slabimi nameni. Naj nam da Gospod to milost: ‘Gospod, da ne bi bil nikoli hinavec, da bi znal reči resnico, in če je ne morem reči, da bi bil tiho, toda nikoli, nikoli hinavec!’« (Papež Frančišek med sv. mašo v Domu sv. Marte, 6.6.2017)

    Hinavščina ni Jezusov jezik. Hinavščina ni jezik kristjanov

    »Jezus pismouke večkrat opredeli kot hinavce. Hinavci so, ker kažejo nekaj, medtem ko mislijo nekaj drugega. Pismouki govorijo in sodijo, medtem ko razmišljajo drugače. To je hinavščina: In hinavščina ni Jezusov jezik. Hinavščina ni jezik kristjanov. Kristjan ne more biti hinavec in hinavec ni kristjan. To je jasno. Pridevnik ‘hinavski’ je tisti, ki ga Jezus ob teh ljudeh uporabi največkrat.

    http://www.mirenski-grad.si/ne-hinavscini-prilizovanju

  3. Miro says:

    »LJUBEZEN JE VEČJA KO VSA PRAVILA IN K NJEJ MORA BITI VSE USMERJENO« (sv. Vincencij Pavelski)

    »Eno bistvenih dejanj ljubezni do bližnjega je, da drug drugega prenašamo. Upoštevajmo kot nesporno načelo: težave, ki jih imamo s soljudmi, izvirajo bolj iz naše neobrzdane samovolje kot iz česar koli drugega.«

    »Če zaradi službe ubogim opustite molitev, ne bodite vznemirjeni in ne mislite, da ste grešili. Saj ne zanemarimo Boga, če se zaradi njega od njega oddaljimo, ko namreč eno božje delo opustimo, da drugo podobno izvršimo.«

    »Ljubezen je večja ko vsa pravila in k njej mora biti vse usmerjeno; ker je torej tako visoka gospa, je treba narediti, kar ukazuje.«

    »Kadar boste opustili molitev zaradi služenja ubogim, ne boste izgubili ničesar, kajti služiti ubogim pomeni obiskati Boga.«

    (sv. Vincencij Pavelski, izbor misli iz Ognjišča)

    SPODBUDA ZA POSTNI ČAS

    Kaj pomeni biti ubog za uboge? Najprej preprosto začeti živeti za druge, ne le zase. Nehati se vrteti le okrog sebe in okrog lastne koristi, ki jo zavijamo v lažne podobe ljubezni. Živeti za drugega, pomeni najprej, videti drugega in odgovoriti na njegovo stisko.

    Ubogi niso daleč od vas. Takšen ubog je vaš brat ali sestra v vaši družini, takšen ubog je vaš sozakonec, takšen ubog je marsikdo, ki ga dobro poznate. Namesto obsojanja in oddaljevanja, naj v postu stopi med nas sočutje in odločen boj za resnico, resnico v ljubezni.

    (delno povzeto po: mirenski-grad.si, Molitev za bratsko ljubezen, da bi bili pozorni na stisko bližnjega)

    Gospod, hvala ti za zgled bratske ljubezni, ki si nam ga poslal po svojem Sinu!

  4. Hvala says:

    MOLITI V DUHU IN RESNICI

    KAJ POMENI MOLITI V DUHU IN RESNICI?
    ::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

    Moliti v duhu in resnici, pomeni moliti z globoko željo, da bi stopili v stik z Njim, ki je naš Stvarnik in Odrešenik, ki želi voditi naša življenja. Navada je lepa stvar, a se ne smemo se zadovoljiti z njo, vedno nas mora voditi Duh, ne črka. Ne zadošča spolnjevanje pravil. Če hočemo srečati Boga, nas mora voditi želja po srečanju z njim. Pravila ne zadoščajo. Prav je, da je molitev lepa, da ne vzbujamo pohujšanja, a ne smemo se ustaviti pri videzu. Vse mora biti v prizadevanju, da molimo v resnici.

    Nič drugače ni s postom. Vse je lahko zaradi videza, da se postavljamo, ali pa iz resnične želje po globljem stiku s seboj, pri čemer nas post očiščuje zgrešenih vzgibov. Pristen post nas vodi v stik z resnico o sebi in nam daje moč, da jo živimo. Dobra dela so lahko v duhu in resnici le, če nas je post prečistil in nas je molitev dvignila iz vrtenja okrog sebe v božji pogled.

    Evangelij o skušnjavah nam je spregovoril o istem spopadu med dobrim in zlim, med Božjim in satanovim, duhom in črko, resnico in videzom. Poročilo o spremenjenju na gori pa je spregovorilo o lepoti, ki nam jo prinaša boj za zvestobo duhu in resnici.

    Čas zunanjih omejitev naj nas vodi v globino. Prečiščujmo svoje vzgibe in skušajmo naravnavati naše molitve, post in dobra dela v luči duha in resnice.

    http://www.mirenski-grad.si/p03-moliti-v-duhu-resnici

    • Hvala says:

      Ker je vsak človek ustvarjen kot unikat od Boga, zato naj vsak posebej osebno sodeluje z Gospodom in se z Njim osebno pogovori o vsaki zadevi , o stiskah in mu postavi vprašanje, kjer bi rad prejel odgovor.

      Tako je tudi s postom. Ljudje smo zelo različni, tudi glede uživanja hrane. ZATO NAJ VSAK POSEBEJ VPRAŠA JEZUSA IN SE POGOVORI Z NJIM IN NJEGOVO MATERJO : KAJ PA JE ZAME PRAVI POST? TI POVEJ JEZUS, TI MATI POSREDUJ !. To pomeni, da zaupaš Gospodu, ker On edini pozna najbolj tvoje telo, tvojo psiho, naša telesa in bomo tudi na ta način SPOLNJEVALI GOSPODOVO VOLJO.

  5. Hvala says:

    V NAŠI KULTURI JE POVSEM VSAKDANJE , DA NEGUJEMO IN KRASIMO TELO. KAKO JE Z NAŠIM UMOM IN MISLIMI?

    Joyce Meyer, ki je v knjigi Bitka v umu zapisala, da so Izraelci zaradi svoje napačne miselnosti blodili po puščavi 40 let, čeprav bi isto pot lahko prehodili v 11 dneh. Zapisala je še: “Mnogo ljudi nikoli ne vidi odgovorov na svoje molitve, ker z lastnimi mislimi izničijo to, za kar so prosili, še preden ima Bog možnost delovati v njihovem imenu.”

    V naši kulturi je povsem vsakdanje, da negujemo in krasimo telo. Kako pa je z našim umom in mislimi, ki švigajo v njem in pogojujejo naše zadovoljstvo? Jih kar sprejmemo za svoje, jih polagamo na oltar pri maši in pregledujemo enkrat mesečno z duhovnim spremljevalcem? Se zanje zahvaljujemo? Odlagamo negativne misli, skrbi in dvome pri spovedi?

    Misli težko nadziramo, lahko pa izbiramo odziv nanje in posledično tudi vpliv na svoje počutje. Sami izbiramo, ali bomo verjeli Gospodu, ki ima čudovit načrt za naše življenje, tako kot je storil npr. Abraham? Sami lahko gojimo bodisi hvaležnost, blagoslavljanje in odpuščanje ali samopomilovanje, zamero in kritiziranje. Kaj menite? Kaj bo bolj izgrajevalo odnose?

    https://si.aleteia.org/2019/10/28/ne-le-nega-telesa-pomembna-je-tudi-nega-misli/
    :::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

    Vidite, kako pomembne so naše misli. NE ŽIVIMO TAKO, DA NE BI NIKOLI VIDELI ODGOVOR NA SVOJE MOLITVE, NE ŽIVIMO TAKO, DA BI Z LASTNIMI MISLIMI IZNIČILI TO, ZA KAR DOLGO PROSIMO BOGA, NE DOVOLIMO, DA BI S SVOJIMI MISLIMI ONEMOGOČILI GOSPODU DELOVANJE.

    Iz lastne izkušnje vam povem, da je to resnica. Povem pa vam tudi, da je to zelo TRD BOJ.
    Sv. Pavel ponuja rešitev: “Sicer pa zajemajte moč v Gospodu in sili njegove moči,” (Ef 6,10).

    BOJ PROTI ZLU

    10 Sicer pa zajemajte moč v Gospodu in sili njegove moči. 11 Nadenite si celotno Božjo bojno opremo, da se boste mogli upirati hudičevim zvijačam. 12 Kajti naš boj se ne bije proti krvi in mesu, ampak proti vladarstvom, proti oblastem, proti svetovnim gospodovalcem te mračnosti, proti zlohotnim duhovnim silam v nebeških področjih. 13 Zato sezite po vsej Božji bojni opremi, tako da se boste mogli ob hudem dnevu upreti, vse premagati in obstati. 14 Stojte torej prepasani okoli ledij z resnico, oblečeni v oklep pravičnosti 15 in z nogami, obutimi v pripravljenost za oznanjevanje evangelija miru. 16 Predvsem pa vzemite ščit vere; z njim boste mogli pogasiti vse ognjene puščice hudega. 17 Vzemite tudi čelado odrešenja in meč Duha, kar je Božja beseda. 18 Ob vsaki priložnosti molíte v Duhu z vsakršnimi molitvami in prošnjami. V ta namen bedite z vso vztrajnostjo in molíte za vse svete. 19 Molíte tudi zame, da mi bo dan govor, ko bom odpiral usta, tako da bom neustrašeno oznanil skrivnost evangelija, 20 za katerega opravljam poslanstvo v verigah, in govoril o njem s srčnostjo, kakor je moja dolžnost.

  6. Miro says:

    PRETRESLJIVA PRILIKA O BOGATAŠU IN UBOGEM LAZARJU – MOLIMO: GOSPOD OSVOBODI ME NOTRANJE SLEPOTE IN MI POMAGAJ, DA BOM BLIZU VSEM, KI TRPIJO!

    IZ SVETEGA EVANGELIJA (Luka 16,19-31):

    »Živel je bogataš. Oblačil se je v škrlat in dragoceno tkanino ter se dan na dan sijajno gostil. Pri njegovih vratih pa je ležal revež, ki mu je bilo ime Lazar in je imel polno ran po telesu. Rad bi se najedel tega, kar je padalo z bogataševe mize, in celo psi so prihajali in lizali njegove rane. Revež je umrl, in angeli so ga odnesli v Abrahamovo naročje. Tudi bogataš je umrl in bil pokopan. In ko je v podzemlju trpel muke, je povzdignil oči in od daleč videl Abrahama in Lazarja v njegovem naročju. Zaklical je: ›Oče Abraham, usmili se me in pošlji Lazarja, da pomoči konec svojega prsta v vodo in mi ohladi jezik, kajti trpim v tem plamenu.‹ Abraham mu je rekel: ›Otrok, spomni se, da si v življenju dobil svoje dobro, Lazar pa prav tako húdo; zdaj je on tukaj potolažen, ti pa trpiš. Vrh tega je med nami in vami velik prepad, tako da tisti, ki bi hoteli od tod priti k vam, ne morejo, pa tudi od tam se ne da priti k nam.‹ Nato mu je bogataš rekel: ›Prosim te torej, oče, da ga pošlješ v hišo mojega očeta. Imam namreč pet bratov in posvari naj jih, da tudi oni ne pridejo v ta kraj mučenja!‹ Abraham mu je dejal: ›Imajo Mojzesa in preroke, te naj poslušajo!‹ Ta pa mu je odvrnil: ›Ne, oče Abraham, toda če pojde kdo od mrtvih k njim, se bodo spreobrnili.‹ On pa mu je dejal: ›Če ne poslušajo Mojzesa in prerokov, se ne bodo dali prepričati, četudi kdo vstane od mrtvih.‹«

    https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Lk+16%2C19-31&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

    Duhovna misel: Lepo oblečen bogataš se masti za mizo, ubogi Lazar pa pobira ostanke. Bogataš predstavlja sebično uživaško življenje ljudi, Lazar pa reveže. Niti Božji poseg ne more odpreti trdega srca bogataša. V postu se bom trudil za večjo naklonjenost in skrb do ubogih. Gospod, ti veš, da nanje pozabljam in jih ne vidim. Osvobodi me te slepote, da bom blizu vsem, ki trpijo. (Luč Besede rodi življenje, Primož Krečič)

    Božje usmiljenje, v spreobrnjenju grešnikov, zaupamo vate!

  7. Miro says:

    PRVENSTVENO JE PRI MOLITVI TO, DA NAM BOG GOVORI – NEBESA NISO »KRAJ NAD ZVEZDAMI«, MARVEČ NEKAJ NEPRIMERNO DRZNEJŠEGA IN VEČJEGA … (Anton Strle)

    »Seveda tudi odrešeni človek pozna trepet srca. Toda neomajno zaupanje v Boga, ki se razodeva v vstalem Gospodu, ga drži pokonci… Zaveda se, da ni osamljen, da ni izročen ‘slepi usodi’, marveč da je blizu smrtnemu boju svojega Gospoda na Oljski gori, s katere se bo s Kristusom tudi on dvignil k poveličanju.«

    »Prvenstveno je pri molitvi to, da nam Bog govori. Naša stvar je prvenstveno v tem, da se damo prepojiti skrivnostni božji svetlobi in toploti, ki hoče prebuditi v nas iskro novega življenja.«

    »Nebesa niso ‘kraj nad zvezdami’, marveč nekaj neprimerno drznejšega in večjega – nebesa so ‘prostor’ v Bogu. Razlog in temelj za to, da moramo dobiti prostor v Bogu, je dejstvo, da sta se v križanem in povišanem človeku Jezusu prešinili božja in človeška narava.«

    (Anton Strle, izbor misli iz Ognjišča)

    Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

  8. Miro says:

    BLAGOSLOVLJEN MOŽ, KI ZAUPA V GOSPODA IN JE GOSPOD NJEGOVO ZAUPANJE. JE KAKOR DREVO, ZASAJENO OB VODI … (Jer 17, 7-8) – PROSIMO GOSPODA ZA POŽIVITEV ZAUPANJA VANJ IN ZA BLAGOSLOV PRI DELU!

    BERILO (Jeremija, 17, 5-10):

    Tako govori GOSPOD:
    Preklet mož, ki zaupa v človeka
    in se opira na meso,
    njegovo srce pa se odmika od GOSPODA.
    Je kakor suh grm v pustinji,
    ne vidi, ko pride kaj dobrega;
    prebiva v izsušeni puščavi,
    v solnati, neobljudeni deželi.

    Blagoslovljen mož, ki zaupa v GOSPODA
    in je GOSPOD njegovo zaupanje.
    Je kakor drevo, zasajeno ob vodi,
    ki steza svoje korenine k potoku,
    ne boji se, ko pride vročina,
    njegovo listje ostane zeleno;
    v sušnem letu ne trpi pomanjkanja
    in ne neha roditi sadu.

    Srce je zvijačnejše od vsega
    in zahrbtno;
    kdo ga more doumeti? –
    Jaz, GOSPOD, preiskujem srce,
    preizkušam obisti,
    da dam vsakemu po njegovih potih
    in po sadu njegovih dejanj.

    https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Jer+17%2C5-10&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

    Duhovna misel: Zaupanje je temelj življenja in varnosti, a ga je mogoče zlorabiti za češčenje sebe. Tak človek postane suh grm v pustinji, ki rodi slabe sadove. Le Gospod je vreden popolnega zaupanja; ob njem je človek kot drevo, ki raste ob vodi. Svoje zaupanje bom stavil v Gospoda, da bo blagoslovil moje delo. Gospod, daj mi moči, da se ne bom umaknil ob razočaranju in bom s tvojo podporo zopet skušal vzpostaviti zaupanje. (Luč Besede rodi življenje, Primoč Krečič)

    MOJ BOG, MOJE EDINO UPANJE!

    Prosimo Gospoda za poživitev zaupanja Vanj in za blagoslov pri delu! Naj nam bo za vzor sveta Favstina Kowalska, velika glasnica Božjega usmiljenja, ki se je v molitvi na Gospoda obračala s preprostimi besedami:

    Moj Bog, moje edino upanje, vate sem postavila vse svoje zaupanje in vem,
    da ne bom razočarana (Dn, 317).

    Poznam vsemogočnost tvojega usmiljenja in zaupam, da mi boš dal vse, kar
    potrebuje tvoj slabotni otrok (Dn, 898).

    Jezus, skrit v najsvetejšem zakramentu, moja edina ljubezen in usmiljenje,
    v varstvo ti izročam svoje dušne in telesne potrebe.

    Ti mi moreš pomagati, ker si usmiljenje samo, v tebi je vse moje upanje
    (Dn, 1751).

    Božje usmiljenje, ki nas napolnjuješ z milostjo, zaupamo vate!

  9. Miro says:

    KDAJ IN KJE SO NAJPREJ MOLILI KRIŽEV POT? (Aleteia)

    Ste se kdaj vprašali, od kod molitev križevega pota?

    Že stoletja kristjani molimo molitev križevega pota, ob kateri podoživljamo Kristusovo pot proti Golgoti. Že kmalu po Kristusovi smrti so kristjani začeli pobožnost, imenovano Via Crucis (pot križa), ki je potekala po ulici Via Dolorosa (žalostna pot) v Jeruzalemu. Toda pobožnost križevega pota, kot ga poznamo danes, je zmes treh različnih pobožnosti, ki so postale eno.

    Več o tem na:
    https://si.aleteia.org/2018/03/30/kdaj-in-kje-so-najprej-molili-krizev-pot

    Molimo te Kristus in te hvalimo, ker si s svojim križem svet odrešil!

  10. Miro says:

    KATEHEZA O MOLITVI IN TROJICI – POGOVARJATI SE Z BOGOM JE MILOST: MI NISMO VREDNI, NOBENE PRAVICE NIMAMO ZAHTEVATI, »ŠEPAMO« Z VSAKO BESEDO IN VSAKO MISLIJO … A JEZUS JE VRATA, KI NAS ODPIRAJO ZA TA POGOVOR Z BOGOM (papež Frančišek)

    Papež Frančišek nadaljuje cikel katehez o molitvi. »Zakaj bi Bog moral ljubiti človeka?« se je glasilo eno od vprašanj, ki jih je sveti oče izpostavil v katehezi o molitvi in Presveti Trojici. Po njegovih besedah nas molitev odpira za Trojico in neizmerno morje Božje ljubezni.

    SVETOPISEMSKI ODLOMEK (Rim 8,14-15.26-27)

    [Bratje,] vsi, ki se dajo voditi Božjemu Duhu, so Božji sinovi. Saj niste prejeli duha suženjstva, da bi spet zapadli v strah, ampak ste prejeli duha posinovljenja, v katerem kličemo: »Aba, Oče!« […] Prav tako tudi Duh prihaja na pomoč naši slabotnosti. Saj niti ne vemo, kako je treba za kaj moliti, toda sam Duh posreduje za nas z neizrekljivimi vzdihi. In on, ki preiskuje srca, ve, kaj je mišljenje Duha, saj Duh posreduje za svete, v skladu z Božjo voljo.

    KATEHEZA: MOLITEV IN TROJICA

    Kot je uvodoma povedal sv. oče, bi na naši poti katehez o molitvi, danes in naslednji teden radi videli, kako nas milost Jezusa Kristusa na stežaj odpira za Trojico – Očeta, Sina in Duha, za neizmerno morje Boga, ki je Ljubezen. Jezus nam je odprl nebesa in nas usmeril v odnos z Bogom. On je to storil: odprl nam je ta odnos s Troedinim Bogom, Očetom, Sinom in Svetim Duhom. To trdi apostol Janez ob koncu uvoda v svoj evangelij: »Boga ni nikoli nihče videl; edinorojeni Bog, ki biva v Očetovem naročju, on je razložil« (Jn 1,18). Jezus nam je razodel identiteto Boga, Očeta, Sina in Svetega Duha. Mi zares nismo vedeli, kako se lahko moli: katere besede, katera čustva in kateri jezik bi naj bili primerni za Boga. V tisti prošnji, ki so jo učenci namenili Učitelju, na katere smo pogosto spomnili med temi katehezami, je vse človekovo tavanje, njegovi ponavljajoči se poskusi, pogosto neuspešni, da bi se obrnil na Stvarnika: »Gospod, nauči nas moliti« (Lk 11,1).

    Niso vse molitve enake in niso vse primerne: sámo Sveto pismo nam pokaže na slab konec mnogih molitev, ki so zavrnjene. Morda Bog na trenutke ni zadovoljnem z našimi molitvami in mi se tega niti ne zavedamo. Bog gleda roke tistega, ki moli: da bi bile čiste, jih ni treba umiti; če že, treba se je vzdržati slabih del. Sveti Frančišek je molil: »Nihče ni vreden tebe imenovati« (Hvalnica stvarstvu).

    A morda je najbolj ganljivo priznanje uboštva naše molitve prišlo iz ust rimskega stotnika, ki je nekega dne Jezusa prosil, naj ozdravi njegovega služabnika (glej Mt 8,5-13). Popolnoma se je čutil neprimernega: ni bil jud, bil je uradnik osovražene vojske. A zaradi zaskrbljenosti za služabnika si je drznil reči: »Gospod, nisem vreden, da prideš pod mojo streho, ampak samo reci besedo in moj služabnik bo ozdravljen« (Mt 8,8). Gre za stavek, ki ga tudi mi ponavljamo med vsakim evharističnim bogoslužjem. Pogovarjati se z Bogom je milost: mi nismo vredni, nobene pravice nimamo zahtevati, »šepamo« z vsako besedo in vsako mislijo … A Jezus je vrata, ki nas odpirajo za ta pogovor z Bogom.

    Več o katehezi o molitvi in Presveti Trojici na:
    https://www.vaticannews.va/sl/papez/news/2021-03/kateheza-o-molitvi-in-trojici-jezus-nas-je-odprl-za-odnos-s-troj.html

    Božje usmiljenje, nedoumljiva skrivnost Presvete Trojice, zaupamo vate!

  11. Hvala says:

    BOŽJI ODGOVOR NA VSAK NAŠ PROBLEM

    Bog nam ponuja eno samo vseobsegajočo rešitev, ki je odgovor na vsak problem. Morda imamo različno preteklost in je vsak od nas obremenjen s svojo posebno potrebo, TODA ČE HOČEMO SPREJETI BOŽJO REŠITEV, MORAMO VSI KRENITI PROTI ISTEMU MESTU: K JEZUSOVEMU KRIŽU.

    Najbolj popolno poročilo o tem, kaj je bilo doseženo na križu, nam je dal prerok Izaija sedemsto let pred tem dogodkom.
    V Izaiju 53,10 prerok opisuje “Gospodovega služabnika”, katerega življenje bo darovano BOGU KOT ŽRTEV ZA GREH.

    Tu je zapisan osnovni, vsesplošni problem človeštva: VSAK OD NAS JE KRENIL PO SVOJI LASTNI POTI. Obstaja mnogo specifičnih grehov, ki jih mnogi od nas mogoče nismo nikoli zagrešili. TODA VSEM NAM JE SKUPNO, DA SMO SE OBRNILI VSAK NA SVOJO POT. Hebrejska beseda za takšno ravnanje, avon, je tukaj prevedena z besedo “krivda.”

    Verjetno je najbližji ustrezen izraz v sodobnem jeziku “UPORNIŠTVO” – ne do človeka, AMPAK DO BOGA. Prav to je glavni razlog za prekletstva, ki so našteta v 28. poglavju 5. Mojzesove knjige.

    Toda niti beseda “KRIVDA” niti “UPORNIŠTVO” ne zajameta celotnega pomena besede AVON. V svetopisemski rabi avon ne opisuje samo krivde, TEMVEČ TUDI KAZEN IN ZLE POSLEDICE, KI JIH KRIVDA POTEGNE ZA SEBOJ.

    V I. Mojzesovi knjigi 4,13 denimo, je Bog razglasil Kajnovo obsodbo, ker je umoril svojega brata. Beseda tukaj prevedena “krivda”, je avon. VKLJUČEVALA NI LE KAJNOVE “KRIVDE”, TEMVEČ TUDI “KAZEN”, KI GA JE ZATO ZADELA.

    Avon ne pomeni samo krivde, TEMVEČ VSEBUJE TUDI VSE ZLE POSLEDICE, KI JIH BOŽJA SODBA PRINESE ZARADI KRIVDE.

    JEZUS SE NI IDENTIFICIRAL SAMO Z NAŠO KRIVDO, TRPEL JE TUDI VSE ZLE POSLEDICE TE KRIVDE.

    Resničen namen in pomen križa je. NA NJEM SE JE ZGODILA BOŽANSKO DOLOČENA ZAMENJAVA. Jezus je pretrpel namesto nas vse ZLE POSLEDICE, KI SO JIH POVZROČILE NAŠE KRIVICE, ZDAJ PA NAM BOG V ZAMENJAVO PONUJA VSE DOBRO, KI JE POSLEDICA JEZUSOVE BREZGREŠNE POSLUŠNOSTI.

    Nihče izmed nas nikoli ni napravil ničesar, s čimer bi si zaslužil tako ponudbo, in nihče od nas nikoli ne more narediti ničesar, da bi jo zaslužil (Iz knjige: Blagoslov ali prekletstvo- Prince Derek).
    ::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::.

    Ljudje pozabljamo, da vsak najmanjši greh, ki ga naredimo pusti posledice, te posledice trpi posameznik kot družba.

    Zato Gospoda prosimo, da nas obvaruje greha in molimo , DA NAM ODPRAVI POSLEDICE NAŠIH GREHOV. Pri Sveti spovedi so nam grehi odpuščeni, posledice grehov pa ostajajo. Potrebno je delati pokoro (zadoščevanje) za grehe, ki smo jih storili in prositi Jezusa za pomoč pri odpravi posledic.

  12. Miro says:

    »KRŠČANSTVO PRAV GOTOVO NI MALODUŠNOST, NASPROTNO, JE VESELO OZNANILO ZA MALODUŠNE« (Soren Kierkegaard)

    »V nekem smislu je strašno, vendar je res, in vsakdo, ki vsaj malo pozna človekovo srce, bo čutil: nobene stvari se človek tako obupno ne oklene kakor svojega greha. In zato: popolnoma odkrito, globoko, do kraja iskreno, povsem neprizanesljivo priznanje grehov je popolna ljubezen.«

    »Farizej je bil v svoji ošabnosti zadovoljen, da je videl cestninarja; cestninar pa v ponižnosti ni videl nikogar, tudi farizeja ne; s posvečenim, navznoter obrnjenim pogledom je bil v resnici: pred Bogom.«

    »Prava molitev ni tedaj, ko Bog posluša, kar prosimo, temveč takrat, ko prosilec moli tako dolgo, da postane poslušalec: posluša, kaj hoče Bog od njega.«

    »Krščanstvo prav gotovo ni malodušnost, nasprotno, je veselo oznanilo za malodušne. Za lahkožive gotovo ni veselo oznanilo, kajti najprej jih hoče zresniti.«

    (Soren Kierkegaard, izbor misli iz Ognjišča)

    Božje usmiljenje, ki nam daješ nesmrtno življenje, zaupamo vate!

  13. Hvala says:

    BOŽJA VOLJA
    :::::::::::::::::::::::

    Kako srečni bi bili, če bi radi , takoj in z veseljem sprejemali Božjo voljo. TAKO NAS NOBEN KRIŽ NE BI POTRL. Zato je potrebna PONIŽNA POTRPEŽLJIVOST. Sv. Bernard pravi, da je znamenje velike ponižnosti, če se naša volja popolnoma podreja Božji.

    Sveti Frančišek Saleški piše, da se mnogi popolnoma IZROČAJO BOGU Z BESEDAMI, MALO PA JIH TO STORI V SVOJEM ŽIVLJENJU. NAŠA VOLJA NAJ BI SE VEDNO RAVNALA PO BOŽJI .

    Pameten bolnik jemlje tudi GRENKA ZDRAVILA , ker ve, da so koristna za njegovo ozdravljenje.

    TAKO NAJ BI KRISTJANI SPOLNJEVALI BOŽJO VOLJO, ČEPRAV JE KDAJ PODOBNA GRENKIM ZDRAVILOM. Smo romarji na poti proti večni domovini. Tja ne moremo sami. PREPUSTITI SE MORAMO M VODITELJU KRISTUSU. To pomeni spolnjevanje Njegove volje, ki je hkrati O ČETOVA VOLJA Iz knjige : Anton Nadrah-Molite takole).
    ::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

    Res je potrebna ponižna potrpežljivost, da sprejemamo Božjo voljo. Problem je v nas ljudeh, ki hočemo takoj doseči rešitev, ker se hočemo izogniti trpljenju. Zato se velikokrat dogodi, da se človek OBRNE NA NASPROTNO STRAN, ČEPRAV MISLI, DA JE NA PRAVI STRANI, KER GA JE NASPROTNIK (hudobec) PREPRIČAL, DA JE ODLOČITEV PRAVA, DOBRA IN KORISTNA . Ko izvrši dejanje po mamljivem narekovanju, pa človek zapade v strašno tragedijo. Tak je tudi neka gospa opisala svoj primer, ko je naredila splav.

    LJUDJE IMAMO PREMALO POTRPLJENJA, IŠČEMO HITRE REŠITVE, NOČEMO PITI KELIH GRENČICE PO GOSPODOVI VOLJI, TAKO KOT JE TO STORIL JEZUS, ZATO TUDI NE ŽELIMO DOLGEGA ČAKANJA NA BOŽJE REŠITVE, AMPAK PRIMEMO VAJETI V SVOJE ROKE, KAR JE PROPAD.

    Bog je Abrahamu in njegovi ženi obljubil potomca kljub njihovi starosti, vendar, ker se jima je zdelo čakanje predolgo, oz, sta mislila, da morata sama poskrbeti za to, je Sara rekla Abrahamu, naj ima otroka z deklo. Po tem pa lahko razberemo v kakšne težave, probleme in trpljenje so padli vsi .

  14. Hvala says:

    NAŠE SPOLNJEVANJE OČETOVE VOLJE
    :::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

    Vse nerazumno stvarstvo se nujno ravna po svojih zakonih in s tem po Božji volji. To velja za številne zvezde na nebu, za rastlinski in živalski svet, za vsako celico, za vsak atom. Človeka pa je Bog ustvaril svobodnega. More se odločati za dobro ali za zlo. Po padcu prvih staršev v greh je človekova volja nagnjena k hudemu, zato se človek pogosto odloča proti Božji volji, dela greh, greši.

    BOG PRIČAKUJE, DA SE SVOBODNO ODLOČAMO ZA ŽIVLJENJE PO BOŽJI VOLJI. Zato nam daje potrebno pomoč, ki ji rečemo POMAGAJOČA ALI DEJANSKA MILOST. V SVOJEM SRCU IMAMO ZAPISANO BOŽJO POSTAVO, KI NAM JO PODREJUJE NAŠA VEST.

    V očenašu prosimo, naj bi nam Nebeški oče pomagal, da bi se ravnali po njegovi volji, po njegovi postavi, kii je zapisana v našem srcu.

    RAVNANJE PO BOŽJI VOLJI IMA PREDNOST PRED MOLITVAMI IN DARITVAMI.

    SPOLNJEVANJE OČETOVE VOLJE JE ZA NAS NAJBOLJŠE, ČEPRAV NI VEDNO LAHKO. ČE SE UPIRAMO BOŽJI VOLJI , ŠKODUJEMO SAMI SEBI. AKO SPOLNJUJEMO BOŽJO VOLJO , SMO DELEŽNI BOŽJEGA BLAGOSLOVA.

    Kdor živi v zavesti, DA ŽIVI PO BOŽJI VOLJI, DOŽIVLJA V SEBI GLOBOK MIR.

    Nič nas ne doleti, če tega Bog ne želi ali dopusti. KAR PA BOG ŽELI ALI DOPUSTI, JE NAVSEZADNJE GOTOVO DOBRO, ČEPRAV SE NAM NA ZAČETKU ZDI RAVNO NASPROTNO (Iz knjige: Anton Nadrah-Molite takole).
    :::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

    V življenju je že vsak izmed nas okusil, da izpolnjevanje Božje volje ni vedno lahko. Koliko solz prelitih, potrpljenja in trpljenja je včasih potrebno, preden dojamemo in zaživimo, tako kot Gospod zahteva, da se podredimo Njegovi volji. Nebeški oče na podlagi molitve očenaša ozdravlja v nas vse tisto, kar se upira NJEGOVI VOLJI in nam pomaga, DA BOŽJO VOLJO LAŽJE SPREJMEMO.

    Prednost pred molitvami in daritvami pa je-ČE IZPOLNJUJEMO BOŽJO VOLJO, ČE SMO SE PODREDILI NJEGOVI VOLJI IN NE GODRNJAMO IN VZDIHUJEMO IN SPRAŠUJEMO S TISTIM -ZAKAJ!.

  15. Hvala says:

    MOLITEV
    ::::::::::::::::::::::

    BOG ŽE VNAPREJ VE ZA VSE MOLITVE VSEH LJUDI DO KONCA SVETA.

    Te molitve že VNAPREJ UPOŠTEVA in jih vračuna v SVOJ NAČRT. Tako jih že vnaprej uslišuje. PRI BOGU NI ČASA. Pri njem je VEČNI SEDAJ, VEČNI DANES.

    Če danes molim za svoje pokojne starše , JE BOG MOJO MOLITEV LAHKO ŽE VNAPREJ UPOŠTEVAL in na podlagi te molitve NJIM DELIL DAROVE v času njihovega zemeljskega življenja, TUDI MILOST SREČNE SMRTI.

    Nobena dobra prosilna molitev NI IZGUBLJENA, čeprav morda ni uslišana tako, kakor smo želeli. V VEČNOSTI BOMO SPOZNALI, KOMU VSE SMO S SVOJIMI MOLITVAMI POMAGALI.

    Božji načrti se ne uravnavajo po naših sebičnih željah, ampak se mi PRILAGAJAMO BOŽJIM NAČRTOM IN SPREJEMAMO BOŽJO VOLJO (Iz knjige: Anton Nadrah- Molite takole ).
    ;:::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

    Vidite, kako Gospod upošteva naše molitve. Za ljudi, za katere danes molimo in prosimo, tudi za pokojne, je Gospod mogoče to našo molitev upošteval že pred 50 leti itd…mi smo samo ustvarjena bitja, Bog pa je Vsemogočni.

    Razmislite za koga in koliko časa molite, pa boste morda dobili spoznanje, kako je Gospod vaše sedanje molitve mogoče že upošteval.

  16. Miro says:

    »SPOMNI SE, KAKO SEM STAL PRED TEBOJ, DA BI GOVORIL V NJIHOV PRID, DA BI ODVRNIL TVOJ SRD OD NJIH« (Jer 18,20) – OSTAL BOM ZVEST GOSPODOVI BESEDI, TUDI ČE MI BO TO PRINESLO NASPROTOVANJE!

    BERILO IZ KNJIGE PREROKA JEREMIJA (Jer 18,18-20)

    Tedaj so rekli: »Dajte, skujmo naklepe proti Jeremiju, kajti duhovnikov pouk ne bo propadel ne modrečev nasvet ne prerokova beseda. Dajte, udarimo ga z jezikom in ne menimo se za njegove besede!«

    Zmeni se zame, GOSPOD,
    in poslušaj glas mojih tožnikov!
    Mar se dobro vrača s hudim,
    ker mi kopljejo jamo!
    Spomni se, kako sem stal pred teboj,
    da bi govoril v njihov prid,
    da bi odvrnil tvoj srd od njih.

    https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Jer+18%2C18-20&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

    Duhovna misel: Jeremija preganjajo duhovniki in lažni preroki, ki imajo v rokah javno mnenje. Ker nimajo kakšnih obremenilnih razlogov, si izmišljajo, v čem bi ga očrnili in mu vzeli dobro ime. Ostal bom zvest Gospodovi besedi, tudi če mi bo to prineslo nasprotovanje. Gospod, daj mi preroškega duha in poguma, da bom branil tvojo resnico in zaupljivo upal na rešitev, ki mi jo boš ti prinesel. (Luč Besede rodi življenje, Primož Krečič)

    Božje usmiljenje, v spreobrnjenju grešnikov, zaupamo vate!

  17. Miro says:

    BLAISE PASCAL O TEM, KAM PELJE POZNANJE BOGA BREZ POZNAVANJA SVOJE BEDE, KAM SILI POZNAVANJE SVOJE BEDE BREZ POZNANJA BOGA, KAM PA VODI POZNANJE JEZUSA KRISTUSA

    »Čudim se in strah me prevzema zaradi ravnodušnosti ob vprašanju, kjer gre v celoti za nas: večnost, ki jo nosi smrt s seboj, je tako pomembna in nas prizadeva tako globoko, da je izgubil vsako pametno razsodnost, kdor bi hotel ostati ravnodušen ob tem vprašanju.«

    »Poznanje Boga brez poznavanja svoje bede pelje v napuh. Poznavanje svoje bede brez poznanja Boga sili v obup. Poznanje Jezusa Kristusa vodi v sredo, saj v njem najdemo Boga in svojo bedo.«

    »Brez Jezusa Kristusa ne vemo, ne kaj je naše življenje, ne kaj je naša smrt, ne kaj je Bog, ne kaj smo sami.«

    (Blaise Pascal, izbor misli iz Ognjišča)

    Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

  18. Hvala says:

    TUDI, ČE V ŽIVLJENJU PRIDEJO HUDI PROBLEMI IN ČLOVEK NE VIDI IZHODA, NAJ NE OBRNE HRBTA ŽIVLJENJU, DA BI IZBRAL SMRT. Priloženo preberite pričevanje neke gospe, ki je namesto življenja izbrala smrt. Kakšno strašno trpljenje je ostalo.

    RANA, KI MI JO JE PUSTIL SPLAV pričevanje gospe A. A.

    Resnica je kruta, vendar se moram soočati z njo in živeti naprej z bolečino

    Začelo se je, ko sem pred trinajstimi leti »nenačr­tovano« (po moji takratni vednosti) zanosila. Pred tem sem dvakrat rodila. Otroka sta bila stara šest let in petnajst mesecev.

    Življenju sem obrnila hrbet

    Še vedno se živo spominjam besed, ko sem možu, ne da bi prej opravila testiranje, dejala: »Noseča sem.« Z možem takrat »nisva bila na mestu«, pomislila sem na umetni splav. Že sama misel me je pripeljala do najstrašnejšega dejanja v mojem življenju. Mož je odločitev »za življenje« prepustil meni. Kakšno naključje, mar res? Vedno se o vsem pogovoriva, preden sprejmeva skupno odločitev, a v tej stiski sem ostala popolnoma sama. Lahko bi se odločila prav, vendar se, žal, nisem. Obrnila sem hrbet Družini, Življenju, Bogu, Ljubezni … Na misel mi prihaja prošnja, ko sem tistega usodnega majskega dne v joku prosila: »Bog, če res ob­stajaš, kje si zdaj, reši me …« V sebi sem še tik pred posegom čutila, in to čutim še danes, kako močno si želim povedati medicinski sestri, da sem si premislila, in oditi domov, ob tem sem se vsa tresla in jokala… Vendar nisem zmogla spre­govoriti … O grozljivem dejanju z možem nisva dosti govorila, bilo je težko govoriti o splavu.

    Na mojo napačno odločitev so vplivale misli, kot so: ob dveh majhnih otrocih ne zmorem skrbeti še za dojenčka, zahtevna služba, strah pred tem, kaj bodo rekli v službi, ko bom spet »težila« za porodniško, skratka, obšla me je po­polna groza in strah pred naporom po rojstvu, pred tem, da fizično in psihično ne bom zmogla treh otrok … skratka neživljenjske misli. Čeprav smo se ravno devet mesecev prej preselili v lastno hišo. Imela sem idealne pogoje za veliko družino… In tako sedaj vsak dan znova gledam resnični obraz dejanja, ki se mi je takrat zdel edina logična izbira.

    Hude posledice

    Dolgo časa sem dolžila ljudi okoli sebe, ki so vedeli za moje stanje, vendar mi ni nihče rekel: »Ne delaj splava,« ali mi povedal o čustvenih posledicah takšnega dejanja. Nihče mi ni povedal za bolečino, ki jo pusti umetni splav, sama se tega nisem zavedala, dokler ni bilo že prepozno. Sedaj vem, kriva sem sama. V svoji nemoči sem se potopila v depresijo, sovraštvo do sebe, ženski čuti so popolnoma zaspali v meni, ko sem spoznala, da sem uničila lastnega otroka. Od takrat naprej me spremlja obup, sindrom popolne mame (otrokom težko rečem ne), občutek krivde, razne bojazni, nezmožna sem se sprostiti, živim v večnih dvomih, v velikem strahu pred prihodnostjo, pred neznanim, bojim se sama sprejemati odločitve o kakršni koli stvari, pri svojih opravilih sem zelo počasna, misli mi uhajajo, slišano preslišim, imam telesne in čustvene rane, ki se nikoli ne bodo zacelile, zaradi čustvene blokade sem do nedavnega zavračala možev dotik, objem, najino intimnost, v srcu nosim veliko žalost in nenehno bolečino, ko prihajam v šolo po otroke, iščem generacijo nedolžnega otročička, ker vem, da bi morala še enega odpeljati domov, družinski prazniki so zame ena sama velika žalost, da o času obletnice umetnega splava in obletnice, ko naj bi se otročiček rodil, ne govorim, takrat je zelo hudo, splav mi je zlomil srce … ja, vse to, in še mnogo več hudega je meni pustil splav. Zavedam se, da je umetni splav pustil mnogo žrtev: ubitega otroka, ranjeno žensko, ženo, mamo, sestro in prijateljico, očeta, ranjene otroke, tete, strice, stare starše, prijatelje …

    Zato imam v mislih vse ženske, ki so v stiski in razmišljajo o umetnem splavu in bi jim rada pomagala po svojih najboljših močeh. O božiču se veselim svojih treh otrok (tri leta po umetnem splavu mi je bilo dano še enkrat roditi – Bogu hvala), hkrati pa doživljam in čutim strašno bolečino ob izgubi otroka, za katero sem kriva sama. Resnični obraz tega dejanja ni konec, temveč začetek velike nočne more. Hudo trpljenje spremljajo tihe. nevidne solze strašne bolečine, ki tečejo po ranjeni in neutolažljivi duši. Zaradi tega dejanja preživljam živi pekel. V tej globoki ranjenosti nisem sama, saj z menoj hudo trpi moj mož in oče mojih otrok. Trudiva se, da bi z božjo pomočjo zmogla odpustiti drug drugemu in skupaj stopiti na pot zdravilne pokore, da bi tako pripomogla k duhovnemu uravnoteženju. Za to dejanje ni nikakršnega opravičila.

    Resnica in odpuščanje

    Priznam, v vseh teh letih sem srečala veliko dobrih ljudi, tako duhovnikov kot prijateljev v raznih skupinah znotraj Cerkve, a povedati tega nisem zmogla nikomur. Sem že mislila pred leti, da bom lahko spregovorila o tem z duhovnim voditeljem naše zakonske skupine, a žal ni šlo. Prava tresavica se me je polastila, ko sem želela o tem spregovoriti. Ker o dejanju nisem zmogla spregovoriti, razen s spovednikom tistega usodnega leta, se je v meni začelo prebujati hrepenenje po globoki resnici o tem, kdo v resnici sem in kaj potrebujem. To hrepenenje sem dolgo le tlačila v sebi, bala sem se že, da bom duhovno omrtvela, ali pa me bo to nekega dne uničilo. Osebno sem spoznala, da potlačitev čustev in bolečine, ni prava pot, saj prinaša dodatno trpljenje in umiranje na obroke. Božja previdnost pa je ves čas delovala. Začela mi je usmerjati pogled vase, in sicer v to, kaj potrebujem in kaj si res želim. V letu 2008 me je Gospod povabil na duhovne vaje s priznanim voditeljem. Med drugim se je tema duhovnih vaj dotikala moje lastne grešnosti v vsej globini. Dano mi je bilo krstiti otročička s krstom želja in ga izročiti v božje roke. Pred kratkim pa mi je Gospod na mojo pot križa poslal svojega duhovnika, ki se mi je na njemu lasten način približal tako, da sem zmogla spregovoriti o svoji težki rani, in je v meni prebudil željo po izražanju najglobljih čutenj. Z njegovo pomočjo sem začela zdrav proces žalovanja in notranjega ozdravljenja. Čutim potrebo po vse večjem medsebojnem zaupanju in posledično preseganje najglobljega človeškega hrepenenja po odnosu, po stiku, po bližini. Spoznala sem, da resnica in (samo) odpuščanje sebi omogočata osvoboditev. Danes, ko gledam nazaj, vidim, da je bilo zaradi moje oddaljenosti od Boga zlo močnejše od želje sprejeti življenje. Vem, da bi mi Bog takrat dal dovolj moči, da bi se z Njegovo pomočjo zmogla odločiti za življenje, če bi se le obrnila Nanj. Sedaj vidim, da je šlo za veliko prevaro hudega duha, ki mi je obljubljal odrešenje, deležna pa sem hujšega trpljenja, kot sem si ga lahko kdajkoli predstavljala. Vse, česar naj bi bila odrešena, sedaj doživljam v najstrašnejši obliki trpljenja. Spoznala sem, daje Bog edini pravi zdravnik moje duše in srca, žal tega pred trinajstimi leti nisem vedela. S svojo zgodbo želim povedati vsem, ki tole berete (in prosim, povejte še drugim): nikoli, res nikoli ne naredite splava. Resnica o splavu je zelo kruta, vendar jaz se moram soočati z njo in živeti naprej z grozljivim dosmrtnim trpljenjem.

    Dragi prijatelj duhovnik, če bereš te vrstice, se ti po tej poti zahvaljujem za zaupanje. Prepričana sem, če ne bi bilo tebe, še dolgo ne bi spregovorila o tem. Bogu hvala, da si njegov duhovnik in iskren prijatelj.
    A. A.

    Vir: Božje okolje; Revija za kriščansko duhovnost; Leto 37.

  19. Miro says:

    »ČE SO VAŠI GREHI RDEČI KAKOR ŠKRLAT, BODO BELI KAKOR SNEG, ČE SO RDEČI KAKOR BAGRENINA, BODO BELI KAKOR VOLNA« (Izaija)

    BERILO IZ KNJIGE PREROKA IZAIJA (Iz 1,10.16-20)

    Pridite, pravdajmo se
    Poslušajte GOSPODOVO besedo,
    knezi sódomski,
    prisluhni nauku našega Boga,
    ljudstvo gomórsko!
    Umijte se, očistite se!
    Odstranite svoja hudobna dejanja
    izpred mojih oči,
    nehajte delati húdo.
    Naučite se delati dobro,
    skrbite za pravico.
    Pomagajte zatiranemu,
    zagovarjajte siroto,
    branite vdovo.

    Pridite, pravdajmo se,
    govori GOSPOD:
    Če so vaši grehi rdeči kakor škrlat,
    bodo beli kakor sneg,
    če so rdeči kakor bagrenina,
    bodo beli kakor volna.
    Če me boste radi poslušali,
    boste uživali dobrine dežele.
    Če pa nočete in se upirate,
    vas meč požre,
    kajti GOSPODOVA usta so govorila.

    https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Iz+1%2C10.16-20&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

    Duhovna misel: Prerok Izaija se spominja uničenja Sodome in Gomore ter se obrača na Jeruzalem, kjer se je razpaslo razuzdano življenje, površinska vera in socialne krivice. Svari jih, naj se kesajo in spreobrnejo. V moralno pokvarjenem okolju bom poglabljal zvestobo Gospodu in zaupal v njegovo rešitev. Gospod, pomagaj mi, da ne bom popuščal in s svojimi grehi pripomogel, da bi še drugi odpadli od tebe. (Luč Besede rodi življenje, Primož Krečič)

    Božje usmiljenje, v spreobrnjenju grešnikov, zaupamo vate!

  20. Hvala says:

    SLEP ZA LJUBEZEN

    Pogovor z mariborskim nadškofom Marjanom Turnškom,
    poznavalcem demonologije.

    OD KOD ZLO?

    ZAKAJ ZLO NAVIDEZNO ZMERAJ ZMAGUJE?

    KAKO JE DIMENZIJA ZLA POVEZANA S SKRIVNOSTJO TRPLJENJA?

    KAKO POJASNITI SKRIVNOST ZLA? ZAKAJ OBSTAJA, ČE PA JEBOG SAMO DOBER?

    KAKO PA TO RAZLOŽIMO V PRIMERU BOLEZNI

    Vsaka bolezen je posledica greha. Seveda ni vsaka
    bolezen posledica osebnega greha bolnika, ampak
    gledano na celotno zgodovino človeštva. Zlo je nekaj duhovnega
    in v krščanskem videnju duhovno
    ni nematerialno, ampak je resničnost, ki vpliva na
    vso resničnost, na fizikalne, kemične, psihološke in
    duhovne procese ter jih ovira. Če vzamemo primer:
    ekološka onesnaženost in ogroženost narave je izraz
    človekovega greha, izraz zla, ki ga je sprožil človekov
    greh. Nekdo zboli za rakom zaradi okolja, zastrupljenega ozračja,
    v katerem mora živeti, in ni sam za to
    kriv ne odgovoren. Nosi pa posledice greha nekoga

    https://druzina.si/icd/spletnastran.nsf/0/E17836214C95AB3DC1257A3D004467C3/$FILE/BOZJE%20OKOLJE02,%20VZORCNA.PDF

  21. Miro says:

    LJUDJE SMO RES IZJEMNO DOMISELNI IN VZTRAJNI V TARNANJU – ČEMU »JAMRANJE« NI ZA KRISTJANE?

    Župnik Martin Golob v enem od svojih že starejših vlogov spregovori o tem, zakaj Slovenci kar pogosto tarnamo, posebej nekateri. Ker je ta tema še danes zelo aktualna in nič ne kaže, da bo jutri kaj manj, je v zvezi s tem dobro ponovno prisluhniti šali oz. basni, ki jo Golob pove o sinički, kravi in lisici. S pomočjo te basni hudomušni župnik Martin razkrije, zakaj tarnanje in kristjani ne gremo najbolje skupaj. »Jamranje« ni za vernega človeka, jasno poudari.

    https://si.aleteia.org/author/martin-golob

  22. Hvala says:

    DUHOVNO STANJE GREHA POVZROČA TUDI PSIHIATRIČNE PROBLEME, GREH JE LAHKO SPROŽITELJ DEPRESIJE

    PSIHIATROV KAVČ NE ODREŠI GREHA

    Ali je duhovno življenje zagotovilo, da ne bomo zboleli za depresijo?

    »Vzroki za vznik depresije so zelo različni: od genetskega nagnjenosti in osebnostne strukture, psiholoških stresov, kar pomeni izgube, pa do socialnih odnosov, ko se skrhajo odnosi v družini, med partnerjema … Duhovno življenje je lahko varovalka v okrevanju, ni pa zaščita za pojav bolezni,« je povedala psihiatrinja. Da dela tudi v Domu sv. Katarine v Mengšu, kjer se srečuje z osebjem in oskrbovanci, je povedala dr. Sodja. »Z depresijo se tako srečujem pri redovnicah v visoki starosti.«

    Že ko se peljemo po cesti zaznamo stanje depresije, napadalnosti, ljudje se ne znajo obnašati, je povedal Ambrožič. »To je le zunanje znamenje, kako zlahka kršimo tudi predpise, ki urejajo vsakdanje življenje. Kdo ap se danes ukvarja z duhovnim oblikovanjem mladega človeka? Vpis k verouku je iz leta v leto manjši, duhovno oblikovanje mladih je okrnjeno. Saj se trudijo v šoli učitelji in doma starši, vendar je bistvena razlika, če je to na verski, božji podlagi. Veren človek je odgovoren, da je za svoje dejanje odgovoren Bogu. Če živiš s to zavestjo, bolj skrbiš, da v življenju ne povzročaš »karambolov«. To je duhovni blagor, če ima življenje duhovno podlago. Tudi ko prideš v situacijo, ki presega tvoje moči, veš, da je nekje Bog, ki bi bo pomagal – navadno po drugih ljudeh.«

    https://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/all/E87E31B4A5A6C9D7C125807600372566

  23. Miro says:

    »BOG SE JE ODLOČIL, DA ME REŠI S TEM, DA MI DA ŽENO«

    Andrea in Silvia Milzani letos praznujeta srebrno poroko in imata sedem otrok. Njuna življenjska zgodba kaže, da je Bogu vedno potrebno dati priložnost, da omehča naše srce.

    Zanimiv pogovor z zakoncema na:
    https://si.aleteia.org/2021/03/02/bog-se-je-odlocil-da-me-resi-s-tem-da-mi-da-zeno/

    Božje usmiljenje, ki si nas iz niča poklicalo v življenje, zaupamo vate!

  24. Miro says:

    GOSPOD, POMAGAJ MI, DA BO MOJA VERA ODSEVALA V DEJANJIH!

    BOŽJA BESEDA: Tedaj je Jezus spregovoril množicam in svojim učencem: »Mojzesov stol so zasedli pismouki in farizeji. Delajte vse in se držite vsega, kar vam rečejo, po njihovih delih pa se ne ravnajte; govorijo namreč, pa ne delajo. Vežejo težka in neznosna bremena in jih nalagajo ljudem na rame, sami pa jih še s prstom nočejo premakniti. Vsa svoja dela opravljajo zato, da bi jih ljudje videli. Napravljajo si širše molitvene jermene in podaljšujejo robove na obleki. Radi imajo častno mesto na gostijah, prve sedeže v shodnicah, pozdrave na trgih in da jim ljudje pravijo ›rabi‹. Vi pa si ne pravite ›rabi‹, kajti eden je vaš Učitelj, vi vsi pa ste bratje. Tudi na zemlji nikomur ne pravite ›oče‹, kajti eden je vaš Oče, ta, ki je v nebesih. Tudi si ne pravite ›vodnik‹, kajti eden je vaš Vodnik, Mesija. Največji med vami bodi vaš strežnik. Kdor se bo poviševal, bo ponižan, in kdor se bo poniževal, bo povišan. (Mt 23,1-12)

    https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Mt+23%2C1-12&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

    Duhovna misel: Jezus graja pismouke in farizeje, ker ne živijo tistega, kar učijo. Učenci naj se ne povzdigujejo nad druge, ampak naj gojijo bratstvo. Trudil se bom povezovati vero in življenje. Nič ne bom delal z namenom, da bi me drugi hvalili. Gospod, hvala za iskrenost. Daj, da bom z vsem srcem hodil za teboj. Pomagaj mi, da bo moja vera odsevala v dejanjih. (Luč Besede rodi življenje, Primož Krečič)

    V molitvi prosimo Gospoda Jezusa za milost, da bi postali njegovi resnični učenci, ki zvesto spolnjujejo presveto Božjo voljo v hoji za Njim, to je na poti, začrtani v evangeliju. Prosimo ga za pomoč, da bomo tisto, kar izpovedujemo in govorimo v zvezi z našo vero v Gospoda, uresničevali z deli usmiljenja do bližnjega. Naj našim mislim in besedam sledijo tudi dejanja ljubezni, da bomo s tem pričevali, da je naša vera resnično živa!

    Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

  25. Miro says:

    »GOSPOD, DRUŽINSKIM OČETOM VLIJ GLOBOKO ZAVEST, DA BODO MORALI NEKOČ DAJATI ODGOVOR ZA DUŠE SVOJIH OTROK …« (sv. John Henry Newman)

    »Vsa lepota narave, blagodejni vpliv menjajočih se letnih časov, blagoslov sonca in lune, sadovi zemlje, ugodje družbenega življenja, prijetno sožitje v družini in s prijatelji, vse te dobre stvari so le razprostrta čudovita podoba tvoje dobrote in znamenja blagrov tvojega kraljestva.«

    »Gospod, ti nam nisi hotel odvzeti stiske tega sveta, rekel si pa nam: »Zaupajte, jaz sem svet premagal…« Kaj pomenijo potem vse skrbi, vse stiske in nadloge? Saj bo vse prešlo v vstajenje in večno življenje v tvojem novem svetu: v rastočem približevanju tebi.«

    »Gospod, družinskim očetom vlij globoko zavest, da bodo morali nekoč dajati odgovor za duše svojih otrok. Zakonce uči nežnosti in zvestobe, žene potrpljenja in poslušnosti, otroke učljivosti, mladini daj čistost, starim ljudem mladostnega duha.«

    (sv. John Henry Newman, izbor misli iz Ognjišča)

    Vsak dan v molitvene prošnje vključujmo tudi prošnje za zakonce, starše, družine, otroke, mlade, starejše … Naj se njihova srca nenehno ogrevajajo v ognju prečudovite Božje ljubezni, da bodo/bomo drug drugemu lučke, vedno odsevajoče žarke neizmerne Luči – vse v moči našega največjega Prijatelja, Pomočnika, Tolažnika … to je Svetega Duha. Pridi, pridi Sveti Duh!

    Božje usmiljenje, ki nas napolnjuješ z milostjo, zaupamo vate!

  26. Miro says:

    VEČNA DILEMA: ZAKAJ BI HODIL K SPOVEDI, ČE SE LAHKO IZPOVEM »DIREKTNO« BOGU?

    Vprašanje bralca: »Zanima me, zakaj je v Cerkvi spoved tako pomembna. Bog pozna človekovo srce, ali ne bi bilo dovolj, da človek sam pri sebi in pred Bogom prizna svoje napake in grehe? Zakaj je potrebno, da svoje grehe govorim duhovniku, ki je v tem primeru neke vrste posrednik?«

    Odgovarja Metod Pirih, upokojeni koprski škof: »Postavili ste vprašanje o spovedi. Zakrament spovedi je res izjemno pomemben za Cerkev. Sveta spoved je ena od velikih vrednot, ki jih ima Cerkev, in zelo uspešno sredstvo duhovnega življenja, obenem pa pastoralno področje, kjer so se duhovniki v preteklosti najbolj žrtvovali in obenem posvetili. Pri spovedi vedno bolj spoznavamo sebe, spoved nam bistri in očiščuje vest, krepi duha ponižnosti, izkoreninja korenine greha, krepi voljo in množi milost. Zavestno se moramo zoperstavljati sodobnemu mišljenju, v katerem se je izgubil občutek za greh …« (objavljeno: Družina, Aleteia).

    Več o pomenu spovedi na:
    https://si.aleteia.org/2020/02/15/zakaj-spoved-ce-bog-pozna-clovekovo-srce/

    Božje usmiljenje, tolažba in blagor vsem, ki so skesanega srca, zaupamo vate!

  27. Miro says:

    PAPEŽEVA SVETOVNA MREŽA MOLITVE ZA MAREC 2021 – V LETOŠNJEM MARCU BOMO PO NAMENU ZA EVANGELIZACIJO MOLILI ZA ZAKRAMENT SPRAVE.

    V mesecu marcu, ko se poglobljeno pripravljamo na obhajanje velikonočnih praznikov, nas Cerkev prav posebej kliče, da se pridružimo apostolatu molitve, ki združuje milijone vernikov po vsem svetu v molitvi s skupnimi nameni.

    https://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/clanek/papezeva-svetovna-mreza-molitve-za-marec-2021?Open

    Božje usmiljenje, navzoče v postavitvi in delitvi svetih zakramentov, zaupamo vate!

  28. Miro says:

    POSLANSTVO KRISTJANA JE PRIŽIGATI MAJHNE LUČKE V SRCIH OSEB

    »Zgodi se, da gremo skozi trenutke temine v svojem osebnem, družinskem ali družbenem življenju in se bojimo, da ne bo nobenega izhoda. Čutimo se prestrašene pred velikimi ugankami življenja, kot je bolezen, trpljenje nedolžnega ali skrivnost smrti. Na isti poti vere se pogosto spotaknemo, ko naletimo na pohujšanje križa ali na zahteve evangelija, ki od nas zahteva, da potrošimo svoje življenje v služenju in ga izgubimo zaradi ljubezni, namesto, da bi ga ohranjali zase in ga branili. Potrebujemo torej drugačen pogled. Luč, ki bo posvetila v globino skrivnosti življenja in nam bo pomagala iti onkraj shem in kriterijev tega sveta. Tudi mi smo poklicani povzpeti se na goro; zreti lepoto Vstalega, ki razplamti brlenje luči v vsakem delčku našega življenja ter nam pomaga izhajajoč iz njegove velikonočne zmage razlagati zgodovino.« (iz nagovora papeža Frančiška na drugo postno nedeljo)

    Več o razmišljanju svetega očeta ob evangeljskem odlomku, v katerem je govora o Jezusovem spremenjenju pred tremi njegovimi učenci, glej na: https://www.vaticannews.va/sl/papez/news/2021-02/papez-francisek-poslanstvo-kristjana-je-prizigati-majhne-lucke.html

    Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

  29. Miro says:

    »LJUBEZEN JE TO, KAR JE NA SVETU NAJMOČNEJŠE, IN VENDAR SI NE MOREMO ZAMIŠLJATI NIČESAR BOLJ PONIŽNEGA.« (Mahatma Gandhi)

    »Vera je nekakšen šesti čut, ki se sproži, kadar razum ne ve odgovora.«

    »Ljubezen je to, kar je na svetu najmočnejše, in vendar si ne moremo zamišljati ničesar bolj ponižnega.«

    »Jezus bi živel in umrl zaman, če se od njega nismo naučili živeti svojega življenja po večnem zakonu ljubezni.«

    (Mahatma Gandhi, izbor misli iz Ognjišča)

    Slava tebi, Jezus, Ti si pot, resnica in življenje!

  30. Hvala says:

    MOLITE S ČISTIM SRCEM

    Zato: Molite s čistim srcem! Če bo v srcu samozadostnost, bo vaša molitev samohvala ali opravičevanje napak. Če bo v srcu žalost, bo vaša molitev tarnanje, očitanje. Če bo v srcu razposajenost, bo vaša molitev omalovažujoča. Če bo v srcu skrb, bo vaša molitev prosjačenje. Če bo v srcu gorje, bo vaša molitev klic k maščevanju. Če bo v srcu strah, bo vaša molitev trepetanje. Če bo v srcu nezadovoljstvo, bo vaša molitev obsojanje. Če bo v srcu lenoba, sploh ne boste molili. Če bo v srcu greh, bo molitev zmanjševanje lastne odgovornosti ali obsojanje drugih, da bi se vaš greh zdel manjši.

    https://www.franciskani.si/?page_id=323

    • Hvala says:

      Ne bojmo se, da smemo pred Boga šele takrat, ko smo popolni, lepi. Za take stvari prirejajo lepotna tekmovanja. Pred Boga smemo vedno. Še najbolj takrat, ko nas teži grešnost, občutek bede, nesposobnosti. Kdor daruje Bogu svojo majhnost, prejema njegovo veličastvo, kdor mu daruje svojo hvaležnost, prejema v zameno veselje, kdor mu daruje svojo grešnost, prejema svetost (Frančiškani).

  31. Hvala says:

    5 ZDRAVIL TOMAŽA AKVINSKEGA PROTI ŽALOSTI

    Telo in duša sta tako tesno povezana, da skupaj tvorita eno osebo, zato je bolezen enega včasih lahko kar bolezen obeh. Zato svetujem vsakomur, ki se sooča s telesno boleznijo, naj najprej opravi sveto spoved in poišče dobrega ‘duhovnega zdravnika’, ki bo ozdravil njegovo dušo. Podobno velja za nekatere duševne bolezni: poleg duhovnega zdravnika bi veljalo obiskati tudi takšnega, ki bo poskrbel za zdravje telesa.”

    https://si.aleteia.org/2019/01/28/5-zdravil-sv-tomaza-akvinskega-proti-zalosti/

  32. Hvala says:

    ZNANOST PRAVI: PREPIRI S SOZAKONCEM LAHKO VODIJO V BOLEZNI

    Raziskovalci so odkrili povezavo med zdravjem in zakonskimi prepiri

    SPORI ZA VZROK ZA SINDROM PREPUSTNEGA ČREVESJA

    “Sovražni prepiri med partnerjema lahko vodijo v nastanek prepustnega črevesja,” poroča časnik New York Post in nadaljuje, da ta bolezen “povzroči, da stene črevesja postanejo bolj prepustne, to pa omogoča prodiranje črevesnih bakterij v telo in posledično lahko vodi v vnetje.”

    https://si.aleteia.org/2018/08/28/znanost-pravi-prepiri-s-sozakoncem-lahko-vodijo-v-bolezni/

  33. Miro says:

    2. POSTNA NEDELJA (B) – JEZUSOVA SPREMENITEV – »TA JE MOJ LJUBLJENI SIN, NJEGA POSLUŠAJTE!«

    BERILO: 1 Mz 22,1–2.9a.10–13.15–18; Rim 8,31b–34; Mr 9,2–10

    EVANGELJSKI ODLOMEK: Mr 9,2-10

    Čez šest dni je Jezus vzel Petra, Jakoba in Janeza in jih same zase peljal na visoko goro. Vpričo njih se je spremenil. Njegova oblačila so postala bleščeča, nadvse bela, da jih tako ne more pobeliti noben belivec na svetu. In prikazal se jim je Elija z Mojzesom in pogovarjala sta se z Jezusom. Oglasil se je Peter in rekel Jezusu: »Rabi, dobro je, da smo tukaj. Postavimo tri šotore: tebi enega, Mojzesu enega in Eliju enega.« Ni namreč vedel, kaj bi rekel, kajti zelo so se prestrašili. Naredil se je oblak in jih obsenčil. In iz oblaka se je zaslišal glas: »Ta je moj ljubljeni Sin, njega poslušajte!« Ko so se hitro ozrli naokrog, niso videli nikogar več, razen Jezusa samega, ki je bil z njimi. In medtem ko so šli z gore, jim je naročil, naj nikomur ne pripovedujejo tega, kar so videli, dokler Sin človekov ne vstane od mrtvih. To besedo so ohranili zase in se med seboj spraševali, kaj pomeni vstati od mrtvih.

    RAZMIŠLJANJE P. RANEIRA CANTALAMESSA:

    Evangeljski odlomek nam spregovori o Jezusovem spremenjenju. Nekega dne je vzel Jezus s seboj tri svoje učence in se z njimi povzpel na visoko goro (izročilo pravi, da na goro Tabor). V nekem določenem trenutku je začelo Jezusovo obličje žareti v izjemni svetlobi; prikazala sta se Mojzes in Elija, ki sta govorila z njim. Za nekaj trenutkov je bila božanskost Božjega Sina – sicer skrita pod njegovo človeškostjo – kakor osvobojena in Jezus se je tudi navzven pokazal tak, kakršen je resnično bil: luč sveta. Vse je napolnilo izjemno ozračje miru in sreče, tako da se Peter ni mogel zadržati in je vzkliknil: »Rabi, dobro je, da smo tukaj. Postavimo tri šotore …« Takrat se je pojavil oblak, ki jih je obdal, in iz oblaka je prišel glas, ki je rekel:

    »Ta je moj ljubljeni Sin, njega poslušajte!«

    S temi besedami je Bog Oče človeštvu dal Jezusa Kristusa kot edinega in dokončnega učitelja. Velelnik »Poslušajte ga!« je napolnjen z vso Božjo avtoriteto in z vso Božjo ljubeznijo do človeka. Poslušati Jezusa v resnici ni le dolžnost in pokorščina, ampak je tudi milost, privilegij, dar. On je resnica: če bomo hodili za njim, se ne bomo varali; on je ljubezen: ne išče drugega kakor našo srečo.

    Zdaj pa kot običajno prenesimo to sporočilo še v naše življenje. Besedi »Poslušajte ga!« seveda nista namenjeni le onim trem učencem, ki so bili na gori Tabor, ampak Kristusovim učencem vseh časov. Seveda pa si moramo zastaviti vprašanje: »Kje Jezus govori danes, da bi ga lahko slišali?«

    Jezus nam govori predvsem po naši vesti. Vsakokrat, ko nam vest očita, da smo kaj slabega storili, ali pa nas spodbuja, naj storimo nekaj dobrega, nam govori Jezus po svojem Duhu. Glas vesti je neke vrste prevodnik, ki je v nas zato, da nam posreduje Božji glas.

    Toda vest sama še ne zadostuje. Lahko ji je ukazati, naj reče tisto, kar bi mi radi slišali. Naša sebičnost jo lahko popači, celo utiša. Zato jo morata razsvetljevati in podpirati evangelij in cerkveno učiteljstvo. Evangelij je posebno izbrano mesto, kjer nam Jezus danes govori. Nešteto ljudi je to v svojem življenju izkusilo. Ljudje se radi razvedrijo in ob tem ne razmišljajo o nobeni pomembni stvari; zato tako radi spremljajo zabavne programe, igre in kvize. Ko pa se družina spopada s krizo, z veliko neprijetnostjo, takrat se zave, da se le evangeljske besede dotikajo problema in nam imajo nekaj povedati. Vse druge besede zvenijo prazno in nas puščajo same v primežu naših težav.

    Več o razmišljanju p. Raniera Cantalamessa na:
    https://www.kapucini.si/poslanstvo/cantalamessa/

    Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

  34. Hvala says:

    SVETO ZTDRAVILO PROTI PREPIROM POD DOMAČO STREHO

    Zdravilo nima stranskih učinkov in se ga lahko uporablja brez kakršnihkoli omejitev

    https://si.aleteia.org/2018/07/14/sveto-zdravilo-proti-prepirom-pod-domaco-streho/

  35. Hvala says:

    SVETNIŠKI ZDRAVNIK:”KDOR IMA, NAJ DA, KDOR NIMA, NAJ VZAME”

    Bolezen je bila za Giuseppeja Moscatija (1880–1927) krik duše, na katerega mora zdravnik odgovoriti z vso močjo ljubezni in dobrote

    https://si.aleteia.org/2019/02/25/svetniski-zdravnik-kdor-ima-naj-da-kdor-nima-naj-vzame/

  36. Hvala says:

    BOG SAM RAZKRIVA NAJVEČJEGA SOVRAŽNIKA IMUNSKEGA SISTEMA (Aleteia)

    Kaj je torej največji sovražnik človekovega imunskega sistema? Kaj ga najbolj zastruplja in uničuje? To, kar zastruplja najgloblji del njegove osebnosti, to je duha. In to je greh. Greh je nevidni človekov sovražnik. Za njim stoji nevidna duhovna sila zla, ki vstopa vanj, potem ko ta prestopi Božjo zapoved. Greh človeka duhovno onesnažuje in zastruplja. Z njim se lomi odnos med Bogom in človekom, z velikim ali smrtnim pa se celo z(pre)lomi. Zopet ga lahko vzpostavi le prejem Božjega odpuščanja. Zato je greh rana ali bolezen duha.

    Sveto pismo ga primerja s kačo, ki nas piči, če se ji približamo. Zato nas svari, naj se mu ne približujemo, saj v sebi vsebuje strup, ki je lahko smrtonosen. Vsak greh vsebuje (duhovni) strup, velik greh pa celo smrtonosnega. To pomeni, da prinaša duhovno smrt – ločitev od Stvarnika, vira življenja –, s tem pa prizadene hudo poškodbo imunskemu sistemu. Sveto pismo učinek greha primerja s kačjim strupom in ugrizom leva, ki ljudem uničujeta življenje. Pravi še, da zanj ni zdravila. Zanj res ni zdravila v obliki rastlin, mineralov, žive in nežive narave, vidnih in nevidnih ustvarjenih sil.

    Grešiti pomeni zgrešiti cilj ali tarčo. Greh je zloraba svobode in udejanjanje nečesa, kar je zlo pred Bogom. Je nevidni duhovni virus, strup, ki vstopa v človeško telo, potem ko človek greši. Greh ni le v dejanjih in se ne tiče le morale, ampak tudi v mislih, besedah in opuščanju dobrega. Človek zgreši cilj, ko ne misli, ne gleda na stvari, dogodke, ljudi, svet iz Božje perspektive.

    Zgreši cilj, ko obsoja druge, jih obtožuje, podcenjuje, ponižuje, se ima za boljšega od njih. Zgreši cilj, ko v sebi goji jezo, bes, sovraštvo, maščevalnost, prezir, ljubosumje, zavist itd. Zgreši cilj, ko išče pomoč v okultizmu, magiji (vedeževanju, klicanju duhov, različnih “energetskih”/duhovnih oblikah zdravljenja, ki niso združljiva z Božjim razodetjem), ko ne odpušča bližnjemu. Z eno besedo, zgreši cilj, ko v mislih, besedah in dejanjih prestopa katero koli od zapovedi Boga.

    Negativne misli in čustva do sebe in drugih, ki jih gojimo v sebi, vsako negativno dejanje, želje in besede zastrupljajo človekovega duha, ga delajo bolnega in rušijo njegov imunski sistem. Edino zdravilo za greh je v človekovem kesanju pred Bogom, priznanju grehov in prejetju Božjega odpuščanja. To se začne v molitvi, vrhunec pa doseže v zakramentu sprave. Tam me Bog ozdravlja, očiščuje in osvobaja od vpliva zla, potem ko mu iskreno priznam vse “duhovne strupe”.

    Ne želimo reči, da tisti, ki si stalno prizadevajo za zdravje duha, ne morejo fizično zboleti. Kajti greh in fizična bolezen nista vedno nujno povezana. Tudi svetniki so umirali za fizičnimi boleznimi. Želimo le poudariti, da če hočemo svojemu imunskemu sistemu najboljše, si moramo najprej prizadevati za zdravje duha, ob tem pa ne zanemarjati nasvetov stroke.

    https://si.aleteia.org/2020/11/25/kaj-najbolj-krepi-imunski-sistem/

    • Hvala says:

      Človek je sestavljen iz telesa, duše in duha. Vse to je povezano v celoto.

      GREH JE RANA ALI BOLEZEN DUHA. Ta rana se pokaže lahko v telesnem obolenju, čeprav je telo samo po sebi še zdravo.
      Včasih preiskave pri zdravnikih ne pokažejo organske bolezni, vendar je človek bolan in zelo trpi.

      Zato je potrebno ne samo, da skrbimo za telesno zdravje, poskrbeti je potrebno za duhovno zdravje. Vse skupaj pa je CELOTA ČLOVEKA, USTVARJENA PO BOŽJI PODOBI.

  37. Miro says:

    KAKO JE SV. HIERONIM KROTIL SVOJO PRETIRANO JEZO – SLOVEL JE PO TEM, DA SE JE ZNAŠAL NAD LJUDMI IN JIH GRAJAL, ODREŠILO PA GA JE NJEGOVO GLOBOKO KESANJE (Aleteia)

    Jeza je čustvo, ki samo po sebi ni grešno. Jeza nas lahko celo spodbudi, da storimo kaj junaškega in se postavimo za ljudi, ki jih drugi preganjajo. Toda veliko lažje je dopustiti, da nas jeza prevzame, v tem primeru pa naše besede ne odsevajo naše krščanske vere.

    Sv. Hieronim je to dobro poznal, saj je daleč naokoli slovel po svojem vzkipljivem značaju. S svojo jezo se ni ponašal in je svoje besede pogosto obžaloval takoj zatem, ko jih je izrekel. Hitro so ga razburila dejanja drugih ljudi in njegove razprave z drugimi učenjaki niso bile prav nič prijetne. Zakaj je bil torej sv. Hieronim razglašen za svetnika, če je bil tako jezen človek in so ga vsi poznali po njegovih žaljivih besedah?

    Več o tem zanimivem in poučnem prispevku na:
    https://si.aleteia.org/2020/10/01/kako-je-sv-hieronim-krotil-svojo-pretirano-jezo/

    Bog ne daj, da pride do izbruha jeze. Če pa nas že začnejo premetavati čustva jeze, se kar najhitreje zatecimo v molitev. Berimo in premišljujmo svetopimske odlomke, med katerimi sta za obvladovanje jeze primerna še zlasti naslednja dva:

    Iz pisma Efežanom

    Zato opustite laž in govorite resnico vsak s svojim bližnjim, saj smo med seboj deli enega telesa. Jezite se, a nikar ne grešite; sonce naj ne zaide nad vašo jezo in ne dajajte prostora hudiču. (Ef 4,25-27)

    Iz pisma Kološanom

    Zdaj pa tudi vi odvrzite vse to: jezo, vzkipljivost, hudobnost, obrekovanje, nesramno govorjenje svojih ust. Kot Božji izvoljenci, sveti in ljubljeni, si torej oblecite čim globlje usmiljenje, dobrotljivost, ponižnost, krotkost, potrpežljivost. Prenašajte drug drugega in odpuščajte drug drugemu, če se ima kateri kaj pritožiti proti kateremu. Kakor je Gospod odpustil vam, tako tudi vi odpuščajte. (Kol 3,8.12-13)

    V postnem času pogosto vzklikajmo: Molimo te Kristus in te hvalimo, ker si s svojim križem svet odrešil!

  38. Miro says:

    DUHOVNA MISEL: »ČMRLJI DELAJO VELIKO VEČ ŠUMA IN KAŽEJO PRI DELU VELIKO VEČ PRIZADEVANJA KAKOR ČEBELE, A VENDAR NANOSIJO LE NEKAJ SATJA, PA NIČ MEDU.« (sv. Frančišek Saleški)

    -»Med napisano evangeljsko besedo in svetniškim življenjem ni nobene druge razlike kakor med napisanimi notami in glasbeno izvedbo.«

    -»Molitev je blagoslovljena rosa, ki škropi rastline naših dobrih želja, da ozelene in se razcveto, naše duše čisti vseh nepopolnosti ter gasi strasti naših src.«

    -»Čmrlji delajo veliko več šuma in kažejo pri delu veliko več prizadevanja kakor čebele, a vendar nanosijo le nekaj satja, pa nič medu.«

    (sv. Frančišek Saleški, izbor misli iz Ognjišča)

    Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

  39. Miro says:

    2. POSTNA NEDELJA (B) – JEZUSOVA SPREMENITEV – »TA JE MOJ LJUBLJENI SIN, NJEGA POSLUŠAJTE!«

    BERILO: 1 Mz 22,1–2.9a.10–13.15–18; Rim 8,31b–34; Mr 9,2–10

    EVANGELJSKI ODLOMEK: Mr 9,2-10

    Čez šest dni je Jezus vzel Petra, Jakoba in Janeza in jih same zase peljal na visoko goro. Vpričo njih se je spremenil. Njegova oblačila so postala bleščeča, nadvse bela, da jih tako ne more pobeliti noben belivec na svetu. In prikazal se jim je Elija z Mojzesom in pogovarjala sta se z Jezusom. Oglasil se je Peter in rekel Jezusu: »Rabi, dobro je, da smo tukaj. Postavimo tri šotore: tebi enega, Mojzesu enega in Eliju enega.« Ni namreč vedel, kaj bi rekel, kajti zelo so se prestrašili. Naredil se je oblak in jih obsenčil. In iz oblaka se je zaslišal glas: »Ta je moj ljubljeni Sin, njega poslušajte!« Ko so se hitro ozrli naokrog, niso videli nikogar več, razen Jezusa samega, ki je bil z njimi. In medtem ko so šli z gore, jim je naročil, naj nikomur ne pripovedujejo tega, kar so videli, dokler Sin človekov ne vstane od mrtvih. To besedo so ohranili zase in se med seboj spraševali, kaj pomeni vstati od mrtvih.

    https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Mr+9%2C2-10&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

    RAZMIŠLJANJE P. RANEIRA CANTALAMESSA:

    Evangeljski odlomek nam spregovori o Jezusovem spremenjenju. Nekega dne je vzel Jezus s seboj tri svoje učence in se z njimi povzpel na visoko goro (izročilo pravi, da na goro Tabor). V nekem določenem trenutku je začelo Jezusovo obličje žareti v izjemni svetlobi; prikazala sta se Mojzes in Elija, ki sta govorila z njim. Za nekaj trenutkov je bila božanskost Božjega Sina – sicer skrita pod njegovo človeškostjo – kakor osvobojena in Jezus se je tudi navzven pokazal tak, kakršen je resnično bil: luč sveta. Vse je napolnilo izjemno ozračje miru in sreče, tako da se Peter ni mogel zadržati in je vzkliknil: »Rabi, dobro je, da smo tukaj. Postavimo tri šotore …« Takrat se je pojavil oblak, ki jih je obdal, in iz oblaka je prišel glas, ki je rekel:

    »Ta je moj ljubljeni Sin, njega poslušajte!«

    S temi besedami je Bog Oče človeštvu dal Jezusa Kristusa kot edinega in dokončnega učitelja. Velelnik »Poslušajte ga!« je napolnjen z vso Božjo avtoriteto in z vso Božjo ljubeznijo do človeka. Poslušati Jezusa v resnici ni le dolžnost in pokorščina, ampak je tudi milost, privilegij, dar. On je resnica: če bomo hodili za njim, se ne bomo varali; on je ljubezen: ne išče drugega kakor našo srečo.

    Zdaj pa kot običajno prenesimo to sporočilo še v naše življenje. Besedi »Poslušajte ga!« seveda nista namenjeni le onim trem učencem, ki so bili na gori Tabor, ampak Kristusovim učencem vseh časov. Seveda pa si moramo zastaviti vprašanje: »Kje Jezus govori danes, da bi ga lahko slišali?«

    Jezus nam govori predvsem po naši vesti. Vsakokrat, ko nam vest očita, da smo kaj slabega storili, ali pa nas spodbuja, naj storimo nekaj dobrega, nam govori Jezus po svojem Duhu. Glas vesti je neke vrste prevodnik, ki je v nas zato, da nam posreduje Božji glas.

    Toda vest sama še ne zadostuje. Lahko ji je ukazati, naj reče tisto, kar bi mi radi slišali. Naša sebičnost jo lahko popači, celo utiša. Zato jo morata razsvetljevati in podpirati evangelij in cerkveno učiteljstvo. Evangelij je posebno izbrano mesto, kjer nam Jezus danes govori. Nešteto ljudi je to v svojem življenju izkusilo. Ljudje se radi razvedrijo in ob tem ne razmišljajo o nobeni pomembni stvari; zato tako radi spremljajo zabavne programe, igre in kvize. Ko pa se družina spopada s krizo, z veliko neprijetnostjo, takrat se zave, da se le evangeljske besede dotikajo problema in nam imajo nekaj povedati. Vse druge besede zvenijo prazno in nas puščajo same v primežu naših težav.

    Jezusov evangelij poslušajo tudi zunaj ožjega kroga njegovih učencev. Ideal »nenasilja« je na primer navdihnil Gandija; iz njegovega dopisovanja z ruskim pisateljem Tolstojem vemo, da ga je poleg njegove hindujske kulture navdihovalo branje evangeljskih blagrov. Tudi utemeljitelji marksizma, posebno Engels, so prepoznavali v evangeliju navdihujoči izvir nekaterih najbolj tehtnih načel svojega socialnega nauka. Jezus govori »velikokrat in na veliko načinov« (Heb 1,1) in včasih njegov glas doseže tudi nas kristjane kot odmev onih, ki so zunaj Cerkve.

    Seveda je to izjema. Redni kraj, kjer nam danes govori Jezus, je Cerkev, govori nam po njenem izročilu in učiteljstvu naslednikov apostolov. Njim je Jezus rekel: »Kdor posluša vas, posluša mene!« Iz izkušnje vemo, da lahko evangeljske besede pogosto različno razlagamo; lahko jih kdo prikroji tako, da ljudje v nekem določenem okolju slišijo tisto, kar hočejo slišati. Kdo nam bo zagotovil verodostojno razlago, če ne Cerkev, ki jo je Kristus ustanovil prav s tem namenom? Zato je pomembno, da si prizadevamo spoznavati njen nauk, da ga spoznavamo neposredno, kot nam ga razlaga, ne pa preko interpretacije sredstev družbenega obveščanja, ki je pogosto popačena in omejena.

    Zdaj pa moram zamenjati register. Skoraj enako pomembno, kot je vedeti, kje danes Jezus govori, je pomembno tudi vedeti, kje ne govori. On zagotovo ne govori po čarovnikih, vedeževalcih, čarodejih, piscih horoskopov, dozdevnih zunajzemeljskih sporočilih; ne govori na spiritističnih seansah, po okultizmih. V Svetem pismu glede omenjenega beremo tale opomin:

    »Naj se ne najde pri tebi nihče, ki bi opravljal vedeževanje, zarotoval, razlagal znamenja ali čaral ali izgovarjal uroke ali klical duhove umrlih in druge duhove ali povpraševal umrle za svet. Kajti Gospodu je gnusoba, kdor koli dela te reči« (5 Mz 18,10–12).

    To so bili tipični načini poganskega odnosa do božjega, ki so ljudje s pomočjo vedeževalcev gledali v zvezde ali pa v drobovje živali in letenje ptic. Med njimi sta bili dve posebni vrsti duhovnikov, ki so se ukvarjali samo s tem; imenovali so se Àuguri (od tod izraz za voščilo ali napovedovanje prihodnosti) in Àuspici (od tod izraza zaželeti in želja). Odnos z božanstvom ni temeljil na pokorščini, zaupanju in ljubezni, ampak na prekanjenosti. Božanstvu je bilo treba z zvijačo izmakniti njegove skrivnosti in njegove moči.

    Ko Bog reče: »Poslušajte ga!«, je vsega tega konec. En sam je srednik med Bogom in ljudmi; nismo več prisiljeni, da bi »tipaje«spoznavali Božjo voljo in bi se posvetovali s tem ali onim. V Kristusu imamo vse odgovore.

    Danes so, žal, ti poganski obredi spet v modi. Kadarkoli oslabi resnična vera, poraste vraževernost. Za primer vzemimo med vsemi najbolj neškodljivo stvar: horoskop. Lahko bi rekli, da skoraj ni časopisa ali radijske postaje, ki svoji publiki ne bi dnevno ponujala horoskopa. Za odrasle ljudi z nekaj kritičnosti in ironije ni to nič drugega kot neškodljivo zavajanje, neke vrste igra in kratkočasenje. Toda če pogledamo stvar v daljšem časovnem razdobju: kakšna miselnost se ustvarja predvsem pri mladostnikih in odraščajočih? Začenjajo verjeti, da v življenju uspeh ni odvisen od napora, posvečanja študiju in vztrajnega dela, ampak od nedojemljivih zunanjih vplivov; od tega, da na svojo stran pridobiš lastne moči ali pa moči drugih. Še huje pa je, da vse to vodi v razmišljanje, da za slabo in dobro nismo odgovorni mi, ampak je vse odvisno od zvezd. Na misel mi prihaja lik Don Ferranteja. Ker je bil prepričan – pripoveduje Alessandro Manzoni – da kuga ne prihaja od okužbe, ampak od »usodnega križanja Saturna in Jupitra«, se seveda pred njo niti malo ni zaščitil in je zaradi nje umrl: »medtem ko se je jezil na zvezde« (Zaročenca, 37. poglavje).

    Osupljivo je gledati, kako tisk, ki ima za seboj slavno preteklost, ali pa druga javna sredstva obveščanja, ki bi morala odigrati vzgojno vlogo, ravnajo nevzgojno s pomočjo stvari, ki jim niti oni sami ne verjamejo.

    Opozoriti moram še na neko drugo področje, kjer Jezus ne govori, vendar mu ves čas dajejo besedo. To so t. i. zasebna razodetja, nebeška sporočila, prikazovanja in različni glasovi. Ne govorim, da Kristus in Devica Marija ne moreta govoriti tudi preko takih sredstev. To sta v preteklosti že storila in to seveda lahko delata tudi danes. Toda preden vzamemo zares, da gre za Jezusa in Marijo, ki govorita, ne pa za bolestno fantazijo posameznika ali pa še slabše, za prekanjence, ki izkoriščajo dobro vero ljudi, je treba imeti zagotovila. Na tem področju je treba počakati na sodbo Cerkve in je ne prehitevati. Če počakamo, ničesar ne izgubimo, kajti medtem imamo že vse tisto, kar nam je potrebno za spoznanje Božje volje in za življenje po njej, če seveda to hočemo. Dante Alighieri je dobro povedal kristjanom svojega časa:

    »Kristjani, bodite previdni:
    ne bodite kakor peresce v vetru
    in ne verjemite, da vas vsaka voda umije.
    Imate novo in staro zavezo
    in pastirja Cerkve, ki vas vodi:
    to naj vam zadostuje za odrešenje« (Raj V,73–78).

    Sv. Janez od Križa je rekel: »Odkar je Bog na gori Tabor rekel o Jezusu ‘Poslušajte ga!’, je on sam na neki način onemel. Povedal je vse, nič novega ni, kar bi še razodel. Kdor zahteva od njega nova razodetja ali odgovore, ga žali, kot da še ni dovolj jasno vsega povedal. Bog še naprej vsem ponavlja isto besedo: ‘Poslušajte ga! Berite evangelij: tam boste našli več in ne manj od tistega, kar iščete.’«

    Današnji evangelij nam sijajno prikazuje Jezusa Kristusa kot učitelja Cerkve in človeštva. Tudi mi se spustimo z našega malega Tabora, nesoč v srcu močan odmev Očetovega povabila: »Ta je moj ljubljeni Sin, njega poslušajte!«

    Povzeto po: kapucini.si

    Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

    • Miro says:

      “Srečanje z živim Bogom” je ena najboljših knjig, ki sem jih doslej prebral s tega področja. O njej res samo v presežnikih! Kot je med drugim v svoji uvodni besedi zapisal dr. Franc Rode, “pričujoči način evangelizacije temelji na treh temeljih: molitvi, katehezi in pričevanju. Slednjemu dajejo zelo velik poudarek tudi zadnji cerkveni dokumenti, ki govore o novi evangelizaciji. Pozitivna izkustva v veri nam pričujejo, da Bog res med nami živi in deluje. Negativna izkustva vere pa nas lahko pripeljejo v mlačnost ali hladnost odnosov do Boga ali celo ateizem.”

  40. Hvala says:

    V spletni knjigarni Družine sta na voljo dve knjigi o hagioterapiji:

    Tomislav Ivančić: Odkritje duhovne terapije
    http://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/knjigarna/223AD4B656592FB1C12579BC00291211?OpenDocument

    Tomislav Ivančić: Srečanje z živim Bogom
    http://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/knjigarna/828C720923BA5ABFC12579BC0027E3BB?OpenDocument

  41. Hvala says:

    Dr. Tomislav Ivančić je študiral je študiral filozofijo in teologijo in je bil duhovnik v Zagrebški nadškofiji. Področja njegovega raziskovanja so filozofija, teologija in književnost.

    Posebno področje njegovega udejstvovanja je raziskovanje človekove duhovne dimenzije, kjer odkriva možnost in način današnje evangelizacije ter nujnost razvoja duhovne medicine, ki je s somatskim in psihološkim pristopom neobhodno potrebna pri CELOVITEM ZDRAVLJENJU ČLOVEKA, ŠE POSEBNO PRI ZDRAVLJENJU DUHOVNIH BOLEZNI IN ODVISNOSTI, S tem namenom je razvil metodo hagioterapije in ustanovil Center za duhovno pomoč.

    Imel je tudi predavanja na medicinski fakulteti.

    Bil je imenovan za monsignorja. Njegovi strokovni članki izhajajo v domačih in tujih revijah.

    HAGIOTERAPIJA-TERAPIJA ZA DUŠO (celoten članek objavila – DRUŽINA)

    KAJ JE HAGIOTERAPIJA ?

    Že samo ime pove, da gre za zdravljenje svetega s svetim. Grška beseda »hagios« pomeni svet in za nas kristjane je najbolj svet Bog, ki je v hagioterapiji tudi zdravilo in zdravnik človekove duhovne duše. Beseda »therapeo« pa je prvotno pomenila slaviti, častiti, v sedanjem pomenu pa zdraviti. V človeku so namreč različna življenjska področja, ki so sveta in nedotakljiva, saj brez njih človek ne more obstajati, funkcionirati in uspeti. Če so ta duhovna področja prizadeta, vsekakor potrebuje takšen človek hagioterapevtsko pomoč.

    Lahko jo imenujemo tudi duhovna medicina, saj na področju hagioterapije uporabljamo tudi terminologijo s področja medicine, da lahko človeku predstavimo, za kaj gre,« pojasni mag. Kelvišar. Gre torej za novost tako na znanstvenem kot terapevtskem področju, saj se ukvarja z raziskovanjem človekove duhovne dimenzije in njenih zakonitosti ter ugotavlja različne vrste patologije, jih diagnosticira in zdravi. O tem, da je diagnosticiranje težav na duhovnem področju pogosto zahtevno in težko, je govoril že papež Janez Pavel II.

    Komu je hagioterapija namenjena?

    Vsekakor vsem, ki trpijo zaradi različnimi duhovnih travm, stisk, itd.

    Samo za katolike ali odprto za vse?

    Zanimalo nas je, ali je potem glede na ustanovitelja dr. Ivančića, ki je teolog, hagioterapija namenjena le katoliškemu krogu ljudi. Mag. Kelvišar pojasni, da gre za tisto vrsto duhovne pomoči, s katero pomagajo tako vernim kot nevernim: »Je neke vrste evangelizacija na nov, svež način, o katerem sta govorila papeža Janez Pavel II. in Benedikt XVI. Ni pa namenjena samo vernim ljudem. Za neverne pa hagioterapijo prilagodimo njihovemu prepričanju. Tako jim govorimo o Bogu kot tistem, ki je izvor dobrega, lepega, resničnega. Boga predstavljamo torej kot ljubezen, dobroto. Saj tudi filozofi govorijo o Bogu kot o Biti – o tistem, ki je izvor vsega, ki obstaja od vekomaj in je vzrok vsega, kar je nastalega.«

    Z roko v roki s sodobnimi znanstvenimi izsledki

    Mag. Kelvišar odgovarja: »Človek je trodimenzionalno bitje: telo, psiha in duh. Današnji znanstveniki s celičnim biologom dr. Liptonom odkrivajo, da je vsaka celica prežeta z duhovno dimenzijo, da ima vsaka celica v sebi zavest in odločitev. Zato je zelo pomembno, kakšne odločitve izbiramo in nosimo v sebi ter kako delujemo. Hagioterapija tako pri svojem delu upošteva izsledke sodobnih znanosti, kot so filozofija, teologija, medicina, biologija idr. naravoslovne znanosti. Med njimi na primer antropolog dr. Arthur Jores trdi, da je kar 70 % duhovnih vzrokov, ki vplivajo na človekove bolezni.

    Avstrijski nevrolog, psihoterapevt in ustanovitelj logoterapije Viktor E. Frankl pa govori o tem, da se vsak človek bolj ali manj zaveda, da Bog obstaja – zato govori o ‘Bogu podzavesti’ in trdi, da je ateist samo tisti človek, ki ima negativen odnos do Boga, ki je resničnost našega življenja. Zato V. E. Frankl govori o nevrotičnosti pri ateistih.

    Nevrologa Ramachandran in Amen pa sta pri raziskovanju možganov odkrila, da v možganih obstaja t.i. ‘točka oz. modul Bog’, ki aktivira vse druge človekove sposobnosti. Zakaj sta tej točki oz. modulu dala takšen naziv? Oba imenovana nevrologa sta odkrila, da ta ‘točka oz. modul Bog’ aktivira vse človekove sposobnosti samo tedaj, ko človek moli, bere in premišljuje Sveto pismo, ko meditira, skratka, ko se versko ‘angažira’. Med drugimi tudi znani biolog dr. Lipton govori o tem, da je vsaka človeška celica prežeta z duhom, kar potrjuje to, kar uči teologija, da je človek zares poduhovljeno telo oz. utelešen duh.«

    Hagioasistent poveže človeka z izvorom zdravja

    Hagioterapija povzema najnovejša spoznanja znanosti in »dejansko so to najnovejše stvari, ki spregovorijo o tem, kako je človek velika skrivnost in čudež, kako je duhovna dimenzija tista, ki ga dviga nad vsa ostala bitja in ga povezuje z izvorom našega življenja, tj. z Bogom. Naloga hagioasistenta pa je, da človeka, ki je v stiski, pripelje in poveže s tem izvorom zdravja, sreče in polnosti življenja, ki je troedini Bog.« pravi mag. Kelvišar.

    Od ponovnega zdravja do celovite vere

    https://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/clanek/22.05.2013-20

    :::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::
    Človek ima telo, dušo in duha. Gospod ozdravlja celovito, ne samo eno področje.

    • Hvala says:

      Pripis:
      Antropolog dr. Arthur Jores trdi, da je kar 70 % duhovnih vzrokov, ki vplivajo na človekove bolezni.

      Spomnila sem se nekega patra, ki je v svoji pridigi prav tako povedal-da obstaja približno samo 30 % bolezni bolezni kot bolezni, vse ostalo so drugi vplivi na potek bolezni.

  42. Miro says:

    »KDOR PRIPADA KRISTUSU, MORA ŽIVETI CELOSTNO ŽIVLJENJE KRISTUSA; PRITI MORA DO POLNE STAROSTI KRISTUSOVE …«

    Duhovne misli sv. Terezije Benedikte od Križa – Edith Stein:

    – »Milost hoče, da jo sprejmemo “osebno”. Milost je božji klic in trkanje na vrata; poklicana oseba naj sliši in odpre: sama sebe naj odpre za Boga, ki hoče priti vanjo.«

    – »Kdor pripada Kristusu, mora živeti celostno življenje Kristusa; priti mora do polne starosti Kristusove, končno mora stopiti z njim na pot križa, v Getsemani in na Golgoto.«

    – »Vera v Križanega – živa vera, ki ji je pridružena ljubeča predanost – je za nas dostop k življenju in začetek prihodnje slave.«

    (vir: Ognjišče)

    Božje usmiljenje, ki si nas poklicalo k sveti veri, zaupamo vate!

  43. Hvala says:

    Zmerja poudarjam, kako pomembno je imeti OSEBEN ODNOS Z JEZUSOM, Z NJIM SODELOVATI IN GA PROSITI ZA VODSTVO, kajti vse to se odraža v naših življenjih.

    V današnjem času, ko je na razpolago ogromno knjig za branje , časopisov , takšnih in drugačnih nasvetov za zdravje, za počutje , za delo, za duhovno branje itd, itd…. bo človek težko izbral pravo gradivo, da ne zaide v nasprotno smer.

    Zato je potrebno prositi Gospoda, da nam podari darove, ki so potrebni , da ne zaidemo.
    Ogromno stvari se nam zdi na zunaj lepih, ne škodljivih, lahko bi rekli zelo dobrih, vendar ni zmeraj tako.

    Na to bi posebej opozorila; zato je tudi tako pomembno, da stalno prosimo Svetega Duha, da pokaže, kaj je za nas dobro, primerno in Gospodu po volji. Človek sam brez vodstva Svetega Duha se ne more odločati prav glede na načrt, ki ga ima Gospod z človekom.

    Če bomo vztrajali v molitvi k Svetemu Duhu, bo Gospod podelil dar, da bomo v trenutku odločitve skupaj z Gospodom pravilno izbrali. To pa se čuti, zdi se, kot da bi človek imel semafor v sebi -“prižge se rdeča luč,” predtem pa “senzor”, ki utripa in daje znak, da nekaj ni v redu.

    Vedno ponižno prosimo Gospoda, da On izbere knjige, literaturo za naše branje- seveda poleg Svetega Pisma, ki je naše življenje.

    Gospod pravi-prosite in boste prejeli.

  44. Hvala says:

    POKLICANOST VSEH K SVETOSTI

    »Velik dar drugega vatikanskega koncila je bil, da je ponovno obudil podobo Cerkve, ki je utemeljena na občestvu, in da je s tega vidika izpostavil razumevanje načela avtoritete in hierarhije. To nam je tudi pomagalo bolje razumeti, da vsi kristjani, v kolikor so krščeni, imajo enako dostojanstvo pred Gospodom in so povezani z isto poklicanostjo, to je poklicanost k svetosti.

    V čem je poklicanost vseh k svetosti in kako jo lahko uresničimo?
    Predvsem moramo dobro razumeti, da svetost ni nekaj, kar povzročimo mi, kar dosežemo z našimi lastnostmi in našimi zmožnostmi. Svetost je dar, je dar, ki nam ga da Gospod Jezus, ko nas vzame s sabo in nas preobleče v samega sebe, naredi nas takšne, kakršen je on. V pismu apostola Pavla Efežanom beremo, da je ‘Kristus ljubil Cerkev in je zanjo dal samega sebe, da bi jo posvetil’ (Ef 5,25-26). Svetost je zares najlepše obličje Cerkve: pomeni ponovno se znajti v občestvu z Bogom, v polnosti njegovega življenja in njegove ljubezni. Razumemo torej, da svetost ni posebna pravica nekaterih. Svetost je dar, ki je podarjen vsem, nihče ni izvzet, zato predstavlja prepoznavno značilnost vsakega kristjana.

    Svetost ni privilegij Bogu posvečenih

    Vse to nam pomaga razumeti, da nam ni treba biti škofje, duhovniki ali posvečene osebe, da bi bili sveti. Vsi smo poklicani, da postanemo sveti! Velikokrat smo v skušnjavi, da bi mislili, kako je svetost rezervirana samo za tiste, ki imajo možnost odtrgati se od običajnih stvari, da bi se posvetili izključno molitvi. A temu ni tako! Nasprotno, ravno ko živimo z ljubeznijo in dajemo lastno krščansko pričevanje pri vsakodnevnih opravkih, smo poklicani, da postanemo sveti. Vsak v položaju in življenjskem stanu, v katerem se nahaja.

    Si posvečen, posvečena?

    Bodi svet tako, da z veseljem živiš svojo podaritev in svojo službo.

    Si poročen?

    Bodi svet tako, da ljubiš in skrbiš za svojega moža ali ženo, kot je to počel Kristus s svojo Cerkvijo.

    Si krščen in neporočen?

    Bodi svet tako, da pošteno in vestno opravljaš svoje delo in daješ svoj čas za služenje bratom. Tudi na delovnem mestu je mogoče postati svetnik, saj Bog daje milost.

    Si starš ali stari starš?

    Bodi svet tako, da z navdušenjem poučuješ otroke ali vnuke, da bodo poznali Jezusa in mu sledili. Da bi bil dober starš ali dober stari starš, je potrebno veliko potrpežljivosti in ravno v tej potrpežljivosti prihaja do svetosti.

    Si katehist, vzgojitelj ali prostovoljec?

    Bodi svet tako, da postaneš vidno znamenje Božje ljubezni in njegove navzočnosti ob nas.

    Vsak življenjski stan vodi k svetosti. Doma, na ulici, na delo, v Cerkvi, v slehernem trenutku in v lastnem življenjskem stanu je odprta pot k svetosti. Brez strahu se podajmo po tej poti, saj nam Bog daje milost. Edino, kar nas prosi Gospod, je, da smo v občestvu z njim in v službi bratom.

    http://www.mirenski-grad.si/poklicanost-vseh-k-svetosti

  45. Miro says:

    ŽUPNIK MARTIN GOLOB O KRIŽEVEM POTU – VSAK OD NAS JE ŽE KDAJ NA LASTNI KOŽI DOŽIVEL DOGAJANJE S KAKE POSTAJE KRIŽEVEGA POTA. NE VERJAMETE? (Aleteia)

    »Vsak postni čas nas spremlja križev pot. A ne le tedaj … Križev pot je nekaj, kar pravzaprav živimo vsi. Vsak izmed nas je bil že kdaj sojen in je koga obsodil. Enako je s križanjem. Vsak izmed nas je bil kdaj Simon iz Cirene ali Veronika ter doživel ljubeznivo dejanje koga. Če v življenju padamo kot Jezus, poskušajmo vstati in iti naprej. Zato vas res toplo vabim: čim več premišljujte in molite križev pot,« priporoča med ljudmi priljubljeni župnik Martin.

    https://si.aleteia.org/2021/02/26/martin-tokrat-dela-reklamo-za-krizev-pot

    Molimo te Kristus in te hvalimo, ker si s svojim križem svet odrešil!

  46. Miro says:

    KAKO BITI Z NEKOM, KI SE NENEHNO PRITOŽUJE? – KAKŠNO SPOROČILO PRINAŠA PRITOŽEVANJE IN KAKO GA RAZUMETI NA PRAVI NAČIN? (Aleteia)

    Pritoževanje je del našega vsakdana. Če samo za trenutek prisluhnemo drugim in tudi sami sebi, bomo opazili, da skoraj ni priložnosti, ko se ne bi kdo pritoževal. Kaj se skriva za pritoževanjem: bolečina, frustracije, očitki? In predvsem, čemu služi?

    Ko se nekdo pritožuje, izraža svojo nemoč v neki situaciji, ne da bi iskal rešitve, temveč ostaja v vlogi žrtve. Pritožujemo se nad dvema stvarema: nad sabo ali nad okoliščinami, v katerih živimo (drugi, svet, življenje, Bog …). Vedno iščemo krivca za svojo nesrečo.

    Več o tem na:
    https://si.aleteia.org/2019/04/16/kako-biti-z-nekom-ki-se-nenehno-pritozuje/

    Prosimo Gospoda Jezusa za pomoč, da se bomo osvobodili jeze in nenehnega jadikovanja nad razmerami okoli sebe ter odgovorno, pogumno in radostno zaživeli v moči Svetega Duha!

    Božje usmiljenje, ti veselje in neizmerna radost vseh svetih, zaupamo vate!

  47. Miro says:

    MISEL SVETNIKA: »IŠČITE RADOST V TEM, DA VNAŠATE POVSOD PEČAT ISKRENOSTI, POŠTENJA IN DA SE IZOGIBATE VSAKE LAŽI IN PRETIRAVANJA …« (sv. Janez XXIII.)

    »Gospodova potrpežljivost nam zagotavlja vsakršen blagoslov. Tedaj se Gospod združi z nami, je v nas. Četudi položi na naša ramena malo svojega križa, nam ga on pomaga nositi, z odpovedjo, z ljubeznijo.«

    »Vsaka maša, ki jo darujemo, zaznamuje trenutek Gospodovega mimohoda. Zato je v Gospodovem svetišču vsak dan velika noč.«

    »Iščite radost v tem, da vnašate povsod pečat iskrenosti, poštenja in da se izogibate vsake laži in pretiravanja, da bo mogel iz vašega življenja kipeti nenehen val žive vode, ki bo vse dvigal do večnega življenja.« (sv. Janez XXIII.)

    Božje usmiljenje, ti veselje in neizmerna radost vseh svetih, zaupamo vate!

  48. Hvala says:

    NE ŽIVIMO ZATO, DA NAM BO UDOBNO, AMPAK DA ŽIVIMO POLNO IN DAJEMO ŽIVLJENJE DRUGIM.

    Jezus govori o evharističnem kruhu, o zadnji večerji, kjer se bo dal v hrano za vse. Pošten kristjan pa si mora priznati, da uživati evharistični kruh, tj. hoditi k obhajilu, ne more zadoščati za večnost. Zakaj torej Jezus stvari postavi na kocko celo tam, kjer ni potrebno? Ali pa ga mogoče razumemo narobe, če ga vzamemo dobesedno. Zdi se, da se je spor z množico v Jezusovem času, zgodil tudi kasneje v zgodovini Cerkve. Množica je začela odhajati, ker ni prenesla Jezusove radikalnosti. To, da daje sebe v hrano, se je zdelo pretiravanje, kaj šele da brez te hrane ni mogoče živeti. Zdi se, da je podoben spor nastal med protestantizmom in katolištvom, ko je šlo za vprašanje, ali je evharistija le spominjanje na zadnjo večerjo ali gre za dejansko spremenjenje pri sveti maši.

    Ljudje bi radi jedli kruh in bili siti. Za Jezusom so hodili, ker jim je dajal kruha, ki ga sicer niso tako z lahka zaslužili. Jezus jim spregovori o kruhu, ki je več kot mana, ki jim jo je dal Mojzes. Pravi: »Božji kruh je namreč tisti, ki prihaja iz nebes in daje svetu življenje.« Ljudje so bili takoj za takšen kruh, a za tem se skriva predvsem želja po udobju in brezskrbnosti. Zaslužiti za osnovno hrano je bilo pravzaprav takrat cilj vsakega dela. Kako lepo, da bi odpadla takšna skrb! Jezus pa obrača pogled. V »ponudbi« kruha, ki je več kot golo preživetje, napoveduje skrivnost svoje smrti in vstajenja. S tem pa ponuja popoln obrat v človeku. Človek naj ne živi, da bi se nasitil, ampak da bi kakor Jezus dajal sebe v hrano drugim. Živeti tako, da bi kakor pšenično zrno »padli v zemljo« in obrodili sad. Hrana pomeni pri Jezusu izziv za darovanje, ne potešitev, ki omogoča počitek. Opozarja na zgrešeno logiko čisto vsakdanjega odnosa do hrane. Ne živimo zato, da bomo jedli, ampak jemo zato, da bomo živeli. Ne živimo zato, da nam je udobno, ampak da živimo polno in dajemo življenje drugim.

    Kakor je torej resnično, da brez evharistije ni mogoče živeti, pa je res tudi to, da samo z njo, brez pogleda na Jezusovo življenje in posnemanja, evharistija ni nič. Zato Jezus pravi: »Duh je tisti, ki oživlja, meso nič ne koristi. Besede, ki sem vam jih govoril, so duh in življenje.« Evharistija je smiselna, če je povezana z božjo besedo in življenjem iz nje. Če se vrnem k začetni povezavi med razkolom v množici in kasnejšim razkolom med protestanti in katoličani, lahko rečemo, da je resnica v celostnem ovrednotenju tako spremenjenja iz kruha in vina v meso in kri Jezusa Kristusa, kakor ovrednotenje Božje besede, iz katere naj bi živeli vsak dan. Prepričan sem, da nas Jezus vabi prav k temu: da živimo iz uživanja njegovega telesa in njegove Besede. Le tesno prepletanje oboje hrane, nam prinaša večnost. Vzemimo oboje s hvaležnostjo in veseljem kot dar za naše življenje! (Mirenski grad)

    http://www.mirenski-grad.si/n20-ziveti-iz-evharistije
    ::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

    Ljudje so hodili za Jezusom, ker jim je dajal kruh, ki ga so težko zaslužili, vendar je bila za tem skrita želja PO UDOBJU IN BREZKRBNOSTI.

    Jezus pravi: človek naj ne živi, da bi se nasitil, ampak da kakor On daje sebe v hrano drugim.

    KO PREJEMAMO JEZUSOVO TELO, SE NAJ V TEJ HRANI SPREMINJAMO V KRUH ZA DRUGE.

    Ker mnogo ljudi ni razumelo Jezusa, so Ga zapuščali, tako se dogaja tudi danes.

  49. Hvala says:

    JEZUSOVI UČENCI

    Štiri vrste poslušalcev je imel Jezus. Prvi so predstavljali radovedno množico, drugi so bili tisti, ki so ga poslušali in njegov nauk sprejeli, a so ostali doma v svojem domačem kraju in ga od tam tako ali drugače podpirali. Tretji so predstavljali množico ljudi, ki je hodila za njim, sredi med njimi pa so bili Jezusovi učenci, dvanajsteri, ki jih je on sam izbral.

    Kdo od teh smo mi? Kaj danes pomeni slediti Jezusu? Prilika nam kaže nekaj pomembnih elementov, ki govorijo o bolj resni hoji za Jezusom. Simona je Jezus sam izbral, naj bo njegov učenec in Simon se ni branil. Ko je Jezus stopil v njegov čoln, je bila prva naloga, naj odrine malo od kraja, malo proč od radovedne množice. To je bil prvi korak pripadnosti njemu in ne množici. Tvegal je biti malo od kraja, malo proč, malo drugačen. Pa ne le to, bil je na očeh vseh, ni se mogel skriti.

    Biti Jezusov učenec nujno pomeni tveganje in norost. Ali bomo to sprejeli, ali pa bomo hkrati s strahom, da izpademo čudni, zavrnili tudi Jezusa? On nam pravi, kakor Simonu: Ne boj se!

    http://www.mirenski-grad.si/n05-jezusov-ucenec
    ::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

    V postnem času poskušajmo razmišljati-pa ne sami-SKUPAJ Z JEZUSOM-DEBATIRATI Z NJIM, KAKŠNE VRSTE POŠLUŠALEC JEZUSA SEM JAZ?
    Biti Jezusov učenec pomeni nujno tveganje in norost!

    Imamo toliko moči od Svetega Duha, da nas ni sram govoriti o Jezusu, ali Ga priznavati pred brezbožnimi posvetnimi ljudmi?

    Si upamo tvegati, da prejmemo zaničevanje in krive obtožbe ljudi zaradi Njega?

    Sami ne bomo zmogli ničesar, če pa bomo ponižno priznali pred Jezusom svojo grešnost in nemoč, nas bo utrdil s svojim Svetim Duhom.

    KDOR JE ZAUPAL SVOJE ŽIVLJENJE -SVOJO POT JEZUSU, MU BO ZAUPAL IN SE BO PREPUSTIL NJEGOVEMU VODSTVU, POGOVARJAL SE BO Z NJIM. DOPUSTIL BO, DA BO TUDI JEZUS GOVORIL . PONIŽNO BO ČAKAL IN SPREJEL JEZUSOVE ODLOČITVE IN POTEK DOGODKOV, KDAJ MORA KAJ NAREDITI, KAM MORA IT itd….

    Mi pozabljamo, da je Jezus PRAVI ČLOVEK IN PRAVI BOG. Če se pogovarjamo z ljudmi, koliko bolj bi se mogli z Jezusom, ki je tudi PRAVI ČLOVEK . O tem je veliko govoril dr. Tomislav Ivačić , teolog, filozof v knjigi : VSAKODNEVNO DRUŽENJE Z JEZUSOM.

    Premalo vpletamo Jezusa v naše življenje, premalo Mu prepuščamo vsakodnevne skrbi, čeprav je to posebej naročil, premalo Ga sprašujemo, premalo debatiramo z njim itd. Ko zmolimo, Ga pustimo samega in na svojo pest urejamo naše poti. Če pa na svojo pest in s svojim razumom rešujemo vsakodnevne probleme in težave, potem je to ČLOVEŠKO VODENJE, ČLOVEŠKO UREJANJE, BREZ VODSTVA SVETEGA DUHA; TAKO POČETJE NIMA REZULTATOV, pozna se zelo na človeku, ki je videti utrujen, nervozen, žalosten , itd.

    Sveti Duh pa daje moč, osvobodi človeka strahu pred ljudmi; človek, ki dopusti Bogu, da ga vodi, si drzne odriniti na “GLOBOKO” Z JEZUSOM, se ne ozira na mnenje ljudi in ne razmišlja cele noči s svojim razumom, kako bo izpeljal stvari, ampak to prepušča Jezusu in skupaj z Njim rešuje zadeve.

    Pozabljamo, da smo unikati in da ima Gospod za vsakega od nas drugačen načrt, drugačno zdravljenje , drugačno vodenje itd. itd,,,,,,,

    POMEMBNO SE JE PREPUSTITI V ROKE GOSPODA, DA NAS OČIŠČUJE, ZDRAVI, OSVOBAJA PO METODI, KI JO ON IZBRAL. JEZUS, KI VIDI VSE V NAPREJ, TUDI VE, KAM BO KATEREGA ČLOVEKA POSLAL.

  50. Miro says:

    BOŽJA BESEDA: »ČE VAŠA PRAVIČNOST NE BO VEČJA KAKOR PRAVIČNOST PISMOUKOV IN FARIZEJEV, NIKAKOR NE PRIDETE V NEBEŠKO KRALJESTVO.« (Mt 5,20)

    Današnji evangeljski odlomek (Mt 5,20-26):

    Kajti povem vam: Če vaša pravičnost ne bo večja kakor pravičnost pismoukov in farizejev, nikakor ne pridete v nebeško kraljestvo.« »Slišali ste, da je bilo starim rečeno: Ne ubijaj! Kdor pa ubije, bo kriv pred sodbo. Jaz pa vam pravim: Vsak, kdor se jezi na svojega brata, bo kriv pred sodbo. Kdor pa reče bratu ›raká‹, bo kriv pred vélikim zborom; in kdor mu reče ›norec‹, bo kriv in obsojen na peklensko dolino ognja! Če torej prineseš svoj dar k oltarju in se tam spomniš, da ima tvoj brat kaj proti tebi, pústi dar tam pred oltarjem, pojdi in se najprej spravi z bratom, potem pa pridi in daruj svoj dar. Spravi se hitro s svojim nasprotnikom, dokler si z njim še na poti, da te nasprotnik ne izroči sodniku, sodnik pa pazniku in te ne vržejo v ječo. Resnično, povem ti: Ne prideš od tam, dokler ne plačaš vse do zadnjega novčiča.«

    https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Mt+5%2C20-26&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

    Duhovna misel: Jezus razodeva novo pravičnost, po kateri se ni treba izogibati le hudega nasilja, ampak tudi vsake hudobije, ki prinaša globoke rane. Kreganje ne sme postati povod, da se okužim z zlom, zato se moram čim prej spraviti. S spravo se bom trudil odpraviti konflikte, tudi če se drugi za to ne bodo menili. Gospod, prosim te za dar usmiljenja, da se bom bližal vsakemu človeku. (Luč Besede rodi življenje, Primož Krečič).

    Vero in upanje vsak dan zajemajmo pri najčistejših izvirih Božje besede ter vse sestre in brate na tej spletni strani priporočajmo Božjemu usmiljenju. Naj bodo vsi deležni obilnega Božjega blagoslova, zdravja, notranjega miru in veselja v moči Svetega Duha. Največje milosti se na nas izlivajo iz Jezusovega Presvetega Srca. Bogu hvala za vse že podarjene milosti!

    Božje usmiljenje, ki izviraš iz Presvetega Srca Jezusovega, zaupamo vate!
    Božje usmiljenje, ki si nam dalo Presveto Devico Marijo za Mater usmiljenja, zaupamo vate!
    Sv. Favstina, prosi za nas!

    • Miro says:

      Hvala za posredovanje križevega pota. Ko slišimo za to obliko pobožnosti, se je dobro spomniti, da prav po križevem potu, ki ga je za nas prestal Jezus Kristus, v naše življenje pritekajo največje milosti. Gospod nam po tej poti, ki jo je za nas prehodil iz svoje najčistejše darujoče ljubezni, želi podariti ozdravljenje in odrešenje. Molimo te Kristus in te hvalimo, ker si s svojim križem svet odrešil!

  51. Miro says:

    MOLITEV PRED NAJSVETEJŠIM ZAKRAMENTOM – SV. FAVSTINA KOWALSKA: »POGOVARJATI SE S TEBOJ, O GOSPOD, JE RADOST MOJEGA SRCA; V TEBI NAJDEM VSE, PO ČEMER MORE ZAHREPENETI MOJE SRCE.« (Dn št. 1692)

    Slavim te, Stvarnik in Gospod, skrit v najsvetejšem zakramentu. Slavim te zaradi vseh del tvojih rok, v katerih se mi razodeva toliko
    modrosti, dobrote in usmiljenja. Gospod, posejal si toliko lepot po zemlji, te pa mi govorijo o tvoji lepoti, čeprav so samo slaboten odsev tebe, nepojmljiva Lepota. Čeprav si se skril in prikril svojo lepoto, te moje oko, razsvetljeno z vero, doseže, in moja duša prepoznava svojega Stvarnika, svoje največje dobro; vse moje srce tone v slavilni molitvi. Moj Stvarnik in Gospod, tvoja dobrota me je opogumila, da govorim s teboj – tvoje usmiljenje povzroča, da med nama izginja prepad, ki ločuje Stvarnika od ustvarjenega bitja. Pogovarjati se s teboj, o Gospod, je radost mojega srca; v tebi najdem vse, po čemer more zahrepeneti moje srce. Tu tvoja svetloba razsvetljuje moj um in ga usposablja, da te vedno globlje spoznavam. Tu pritekajo potoki milosti v moje srce, tu moja duša zajema večno življenje. O moj Stvarnik in Gospod, ti edini mi poleg teh darov podarjaš samega sebe in se prisrčno združuješ s svojim bednim bitjem. Tu se najini srci razumeta brez besed, tu nihče ne more prekiniti najinega pogovora. O čemer govorim s teboj, Jezus, je najina skrivnost, o kateri ustvarjena bitja ne bodo vedela in angeli ne smejo vprašati. To so skrivnostna odpuščanja, o katerih veva samo Jezus in jaz. To je skrivnost njegovega usmiljenja, ki objema vsako posamezno dušo. Za to tvojo nepojmljivo dobroto te slavim, Stvarnik in Gospod, z vsem srcem in vso dušo. A čeprav je moje poveličevanje tako revno in majhno, sem vendar mirna, ker vem, da ti veš, da je iskreno, čeprav je tako nerodno.

    (Dnevnik sv. Favstine Kowalske, št. 1692)

    http://www.sticna.com/Dnevnik_Svete_Favstine_Kowalske.pdf

    Vsak dan vztrajno molimo sveti rožni venec in rožni venec Božjega usmiljenja za vse trpeče sestre, ki prosijo za molitev v rubriki »Prosim za molitev«. Njihove prošnje v stiskah s pomočjo Preblažene Device Marije z ljubeznijo prinašajmo tudi pred Najsvetejši zakrament in Gospoda Jezusa ponižno prosimo za uslišanje v skladu s presveto Božjo voljo!

    Božje usmiljenje, ki izviraš iz Presvetega Srca Jezusovega, zaupamo vate!
    Božje usmiljenje, ki si nam dalo Presveto Devico Marijo za Mater usmiljenja, zaupamo vate!
    Sv. Favstina, prosi za nas!

  52. Janez says:

    MOLITEV »ABBA – OČE«
    Posvečam Ti ta dan in se zatekam
    pod Tvoje varstvo.
    Uporabi me, da boš preko mene prepoznan,
    čaščen in ljubljen od vseh ljudi. Naj
    moja dela govorijo o Tvoji ljubezni.
    Moj jezik naj Te slavi v vseh trenutkih
    dneva in moje misli naj bodo
    navdihnjene le od Tebe. Moj Oče,
    ljubim Te nad vse. Amen.
    Gospod je moj učitelj. Ničesar se
    ne bojim. On me bo (na)učil vsega.
    On me vodi v ocean znanja in Življenja po Evangeliju.
    Odgovarja na vse moje dvome. Napolnjuje me
    s svojo modrostjo in me vodi po poteh znanja.
    Ne bom se bal niti najtežjih življenjskih težav in preizkušenj, saj je Gospod z menoj.
    Njegove besede in obljube ter nauki me krepijo, da sem v Veri in Molitvi stanoviten.
    On dela in naredim lahke najtežje zadeve, tudi čudeže, ker je vsemogočen.
    Ko sem obupan in me razjedajo problemiu, me mazili s svojim usmiljenjem, tolažbo in dobroto
    ter me uči in vodi mimo vseh stranpoti naravnost po Poti k Jezusu, ki je moja Rešitev.
    Daje mi svoj blagoslov za Delo, Molitev, Življenje ter Učenje,
    pa tudi za Duhovno rast in napredek in pravičnio življenje,
    da znam samostojno razreševati probleme in težave z Njegovo Pomočjo, ko ga molim in prosim.
    Gospod Bog naj bom vedno na strani rešitev in problemov v življenju.
    Naj izžarevam Luč in Dobroto ter prinašam z osebnim zgledom svetlobo Jezusovega Evangelija ljudem.
    Naj bom usmiljen, dober, ljubezniv in pripravljen pomagati pomoči potrebnim.
    Pomagaj mi prosim, da bom vedno sledil Njemu, ki mi daje vso potrebno Upanje, Moč in Odrešitev.
    Jezus je moj Odrešenik, Vodnik in Učitelj. Amen.

    Že objavljeno na Prosim za Molitev. Dopolnjeno in razširjeno.

    Gospod prosim pomagaj vsem nam, posebej pa tudi našemu bratu/sestri, ki Te molijo in prosijo na tem medmrežju Prosim za molitev za usmiljenje in pomoč. Naj nam vsem, pa tudi njemu/njej Jezus in Sveti Duh daruje Usmiljenje, Mir, Strpnost, Ljubezen in Odpuščanje ter nas vse molilce in prosilce opogumi, umiri, navdihne, vodi, poduči ter razvetli tako, da bomo znali pravilno Moliti in Živeti po Evangeliju, delati dobra dela in služiti drugim ter tako spolnjevati Božjo Voljo! Bogu Čast in Slava Vekomaj!

  53. Miro says:

    KRIŽEV POT V ČASU EPIDEMIJE – MNOGI ŽE NOSIJO KRIŽ OKUŽBE IN BOLEZNI. NISO SI GA IZBRALI IN VENDAR JIH JE ZADEL. GOSPOD, STOJ JIM OB STRANI, PODPIRAJ NJIHOVA TELESA V BOJU ZOPER OKUŽBO, IN NAJ OZDRAVIJO!

    2. POSTAJA: JEZUSU NALOŽIJO TEŽKI KRIŽ

    Molimo te Kristus in te hvalimo,
    ker si svojim križem svet odrešil.

    Mnogi že nosijo križ okužbe in bolezni. Niso si ga izbrali in vendar jih je zadel. Gospod, stoj jim ob strani, podpiraj njihova telesa v boju zoper okužbo, in naj ozdravijo! Ozri se na sorodnike, ki preplašeni spremljajo stanje svojih dragih, ki trepetajo ob vsakem poslabšanju ter se neznansko razveselijo vsakega, tudi malega izboljšanja. Ozri se na tolike, ki izolirani preživljajo svoje dneve doma, na tolike, ki zapuščeni ležijo v bolnišnici ali v zasilno zgrajenih šotorih, stran od domačih, stran od ljubljenih. Ozdravi in okrepi jih s svojim zdravilnim objemom.

    Usmili se nas, o, Gospod.
    Usmili se nas.

    Za naslednje postaje križevega pota glej na:
    https://katoliska-cerkev.si/krizev-pot-v-casu-epidemije

    Božje usmiljenje, ki se na nas izlivaš iz Kristusovih ran, zaupamo vate!
    Božje usmiljenje, ki si nam dalo Presveto Devico Marijo za Mater usmiljenja, zaupamo vate!
    Božje usmiljenje, studenec bolnim in trpečim, zaupamo vate!

  54. Miro says:

    O POMENU SVETE EVHARISTIJE – GOSPODOVA VEČERJA, EVHARISTIJA JE NAJPOPOLNEJŠE VIDNO RAZODETJE PRIJATELJEVANJA Z BOGOM IN EDINOSTI VSEGA BOŽJEGA LJUDSTVA – EVHARISTIJA JE SREDIŠČNI ZAKRAMENT CERKVE, ZAKRAMENT ŽIVE PRISOTNOSTI IN IZROČILA

    Gospodova večerja, evharistija je najpopolnejše vidno razodetje prijateljevanja z bogom in edinosti vsega božjega ljudstva. Sam Jezus je obhajal starozavezno Pasho – večerjo in čestokrat je sodeloval pri obrednih večerjah svojega časa. Kristus je s čudežno pomnožitvijo kruha, s svojim govorom o kruhu življenja, s prispodobo o kraljevski svatbeni večerji naznanil, da bo svoji Cerkvi zapustil večerjo kot novo obliko čaščenja Boga in bratskega zbiranja vernikov. Jezus je to storil pri zadnji večerji pred svojim trpljenjem. Pri tej večerji je svoje učence poučeval in bodril, naj vztrajajo v edinosti in ljubezni. Zanje in za vse ljudi je molil v velikoduhovniški molitvi. Na koncu je vzel kruh, se zahvalil Bogu Očetu, kruh razlomil in ga dal učencem govoreč: To je moje telo, ki se daje za vas, to delajte v moj spomin. Za tem je vzel kelih z vinom govoreč:To je kelih moje krvi, ki se preliva za vas. Tako se je Jezus daroval pod podobama kruha in vina svojemu Očetu in vsem ljudem. Ustanovil je Evharistijo ali sveto mašo – daritev – kot spominsko dejanje popolnega darovanja.

    Sv. Pavel to razlaga z besedami: Kajti vsakič, ko jeste ta kruh in pijete iz keliha, oznanjate Gospodovo smrt, dokler ne pride. (1Kor 11,26) Sv. maša je zakrament Jezusove zahvalne daritve Bogu. Pri njej se zakramentalno slavi in obnavlja Jezusova daritev za naše odrešenje, njegova smrt in vstajenje. Uživamo posvečeni kruh, ki se daje za nas in pijemo njegovo kri, ki se preliva za nas. Glavni del svete maše je spremenjenje – posvečenje kruha in vina – z izgovarjanjem Jezusovih besed pri zadnji večerji. To je središče Jezusovega spominskega dejanja: podobe kruha in vina ostanejo iste, toda menja se njihova stvarnost. S posvečenjem kruha in vina postaneta nova stvarnost Kristusovega telesa in njegove krvi. Zemeljski sadovi človekovega dela v evharistiji postanejo znamenja, da se je Jezus Kristus ves, z dušo in telesom-dokončno in za zmeraj predal nebeškemu Očetu in nam se s tem skrivnostnim izročilom z močjo sv. Duha tudi sedaj dogaja, da je ta darovani Jezus kakor Vstali ves prisoten med svojim božjim ljudstvom. Ta skrivnostna sprememba stvarnosti kruha in vina v novo stvarnost, v resnično prisotnost Vstalega Kristusa, imenujemo spremenjenje. Po tem skrivnostnem dejanju zakliče duhovnik: MYSTERIUM FIDEI! SKRIVNOST VERE! Prisotni odgovore: Tvojo smrt oznanjamo Gospod in tvoje vstajenje slavimo, dokler ne prideš v slavi. Evharistija je spominsko dejanje, po katerem se na skrivnosten način obnavljajo dogodki našega odrešenja. V njej se najbolj vidi, kaj je Cerkev: skupina vernih, zbranih okrog svojega prisotnega Gospoda, ki po Kristusu, s Kristusom in v Kristusu-združena z močjo sv. Duha-daje vso slavo in čast Očetu. Vse to skupina želi in si prizadeva slaviti in preživljati v popolnem predajanju, zato evharistija istočasno Cerkev razodeva in gradi.

    Evharistija je središčni zakrament Cerkve, zakrament žive prisotnosti in izročila. Okrog bistvenega dela evharistije so se od začetka oblikovali različni obredi, branje, pesmi in molitve in se skozi stoletja tudi spreminjali. Vsi ti deli skupaj okrog glavnega dela (spremenjenje) se imenujejo sv. maša. Vsi ti obredi: branje, molitve in pesmi so razporejeni v cerkvenem letu. Vse pa je zapisano v knjigi, ki se imenuje misal. Z uvajanjem domačega jezika v bogoslužje, je ta knjiga dostopna vsem. Uživanje Kristusovega Telesa in Krvi pod podobo kruha in vina se imenuje sv. obhajilo. Posvečeni kruh se shranjuje v cerkvi v prostoru, ki se imenuje tabernakelj (pred njim gori večna luč). Kristusovo Telo se shranjuje: za sv. obhajilo za tiste, ki niso mogli biti pri sv. maši, za čaščenje in adoracijo, za sveto popotnico.

    Vir: http://www.zupnija-vic.si/index.php/content/display/37

    Božje usmiljenje, neizmerno v zakramentu evharistije in duhovništva, zaupamo vate!

  55. Miro says:

    VEČKRAT SE PRIPOROČAJMO SVETEMU DUHU S PROŠNJO, NAJ NAM RAZODEVA POMEN SVETIH ZAKRAMENTOV!

    Ker je še ogromno nevednosti in nepoznavanja o svetih zakramentih, ki nam jih podarja sam Gospod Jezus Kristus, se priporočimo Svetemu Duhu in se poglabljajmo v naslednji prispevek, ne naenkrat, ampak počasi in zbrano z Njegovo pomočjo!

    https://www.zupnija-dvorjane.si/index.php/uncategorised/7-zakramenti.html

    Božje usmiljenje, navzoče v postavitvi in delitvi svetih zakramentov, zaupamo vate!

  56. Janez says:

    Frančiškova HVALNICA STVARSTVA ALI SONČNA PESEM
    Najvišji, vsemogočni, dobri Gospod,
    tebi hvala, slava in čast in ves blagoslov.
    Z močnim glasom so govorili: »Vredno je Jagnje, ki je bilo zaklano, da prejme oblast in bogastvo, modrost in moč, čast, slavo in hvalo.« 13 In vse stvari, ki so na nebu, na zemlji, pod zemljo in na morju, in sploh vse, kar je v njih, sem slišal, kako so govorile: »Sedečemu na prestolu in Jagnjetu hvala in čast, slava in mogočnost na veke vekov.«
    Tebi, najvišjemu, edinemu pristoji in nihče ni vreden tebe imenovati.
    Hvaljen, moj Gospod, z vsemi tvojimi stvarmi posebno s soncem, velikim bratom, ki razsvetljuje dneve in nas.
    Lepo je in v velikem sijaju žari. Tebe, Najvišji, odseva.
    Hvaljen, moj Gospod, v sestri luni in zvezdah;
    ustvaril si jih na nebu jasne, dragocene in lepe.
    Hvaljen, moj Gospod, v bratu vetru in zraku v oblačnem in jasnem sploh vsakem vremenu
    Hvalite ga, nebes nebesa, ve vode, ki ste nad nebom! s katerim ohranjaš svoje stvari.
    Hvaljen, moj Gospod, v naši sestri vodi
    mnogo koristi ponižna, dobra in čista.
    Hvaljen, moj Gospod, v našem bratu ognju,
    v katerem nam noč razsvetljuješ;
    lep je in vesel in krepak in močan.
    Hvaljen, moj Gospod, v naši sestri zemlji (prim. Dan 3,74),
    ki nas kakor mati hrani in nam gospodinji,
    in prinaša različno sadje in pisane rože z zelenjem (prim. Ps 148,9; Dan 3,76).
    Hvaljen, moj Gospod, v onih,
    ki zaradi tvoje ljubezni odpuščajo,
    in prenašajo slabosti in trpljenje.
    Blagor njim, ki ostanejo v miru,
    zakaj ti, Najvišji, jih boš kronal (prim. Jak 1,2.12).
    Hvaljen, moj Gospod, v naši sestri smrti,
    ki ji nihče v življenju ne uide (prim. Rim 5,12).
    Gorje njim, ki umrjejo v smrtnem grehu,
    a blagor njim, ki počivajo v tvoji najsvetejši volji (prim. Raz 14,13),
    zakaj druga smrt jim ne bo mogla storiti žalega (prim. Raz 2,11; 20,2).
    Hvalite in poveličujte mojega Gospoda
    in zahvalite se mu in služite mu v veliki ponižnosti (prim. Apd 20,19).

    (Prevod: Vital Vodušek)

    Prelep je Božji Svet, smotrno urejen in darovan človeku zaradi velike Božje Ljubezni in Milosti. Hvala Ti sveti brat Frančišek za čudovito pesem. Bogu Čast in Slava ter Zahvala za vse Vekomaj! Naj pride k nam Božje Kraljestvo Božjega Miru, Ljubezni in Usmiljenja. Amen.

    • Miro says:

      Hvala za posredovano Frančiškovo molitev. Naj pride k nam BOŽJE KRALJESTVO – Kraljestvo miru, ljubezni in usmiljenja v moči svete mašne daritve, pri kateri se za nas in naše odrešenje daruje sam Gospod Jezus Kristus. Pridi, pridi Sveti Duh!

      BOŽJE USMILJENJE, KI IZVIRAŠ IZ PRESVETEGA SRCA JEZUSOVEGA, ZAUPAMO VATE!

      Sv. Frančišek Asiški, prosi za nas!

  57. Miro says:

    USMILJENI JEZUS: »POGOSTO PREMIŠLJUJ MOJE TRPLJENJE, KI SEM GA PRESTAL ZATE, IN NIČ SE TI NE BO ZDELO VELIKO, KAR TI TRPIŠ ZAME.« (Dn št. 1512)

    Besede življenja, ki jih je Gospod Jezus zaupal sv. Favstini Kowalski, veliki glasnici Božjega usmiljenja, namenjene pa so tudi nam:

    »Moja hči, pogosto premišljuj moje trpljenje, ki sem ga prestal zate, in nič se ti ne bo zdelo veliko, kar ti trpiš zame. Najbolj mi ugajaš, ko premišljuješ moje bridko trpljenje; združuj svoje majhno trpljenje z mojim bridkim trpljenjem, da bi pred mojim veličastvom imelo neskončno vrednost.« (Dnevnik sv. Favstine Kowalske, št. 1512)

    Več o tem na http://www.sticna.com/Dnevnik_Svete_Favstine_Kowalske.pdf

    Božje usmiljenje, ki izviraš iz Presvetega Srca Jezusovega, zaupamo vate!

  58. Miro says:

    GODUJE SV. GABRIJEL OD ŽALOSTNE MATERE BOŽJE – MNOGI KRISTJANI, KI BEREJO ALI POSLUŠAJO ŽIVLJENJE SVETNIKOV IN SVETNIC, PRAVIJO: »VSI SO DELALI NEKAJ IZREDNEGA, DA SO POSTALI SVETNIKI. KAJ BO PA Z NAMI, KI ŽIVIMO POVSEM VSAKDANJE ŽIVLJENJE?« (Ognjišče)

    O današnjem svetniku sv. Gabrijelu od Žalostne Matere njegovi življenjepisci pravijo, da je svetnik postal prav zato, ker ni bil nič posebnega in izrednega. Ko ga je papež Benedikt XV. leta 1920 razglasil za svetnika, je dejal: »Mladi pasijonist ni v kratki dobi svojega življenja izvršil ničesar, kar bi svet imel za veliko in vredno občudovanja. Trudil se je vestno in stanovitno, da je spolnil svojo dolžnost. In to je nauk, ki ga po njem daje Bog in Cerkev vsemu človeštvu …«

    Več o življenju sv. Gabrijela od Žalostne Matere Božje na:
    https://revija.ognjisce.si/index.php/iz-vsebine/pricevalec-evangelija/207-gabrijel-od-zalostne-matere-bozje-1838-1862

    Božje usmiljenje, ki se na nas izlivaš iz Kristusovih ran, zaupamo vate!
    Sv. Gabrijel od Žalostne Matere Božje, zaupamo vate!

    • Miro says:

      POPRAVEK glede svetnikovega goda in priprošnje k njemu. Kdor piše, tudi “greši”, se opravičujem.

      God sv. Gabrijela od Žalostne Matere Božje je danes – 27. februarja. Pravilni vzklik: Sv. Gabrijel od Žalostne Matere Božje, prosi za nas!

      Življenjska in duhovna pot tega velikega pričevalca Evangelija pri tako mladih letih zbuja občudovanje in nas v marsičem spodbuja k pristnemu duhovnemu življenju.

  59. Janez says:

    RAD IMAM LJUDI – TO MI JE V UŽITEK!
    Rad imeti ljudi pomeni:
    veseliti se z njimi
    in biti dobre volje
    v njihovih srečnih dneh;
    ter ponuditi jim roko v pomoč
    in imeti zanje tolažeče srce
    v urah njihovih stisk.
    Rad imeti ljudi pomeni:
    ne zadoščati le samemu sebi,
    marveč odpreti srce
    in v njem narediti prostor za druge.
    Ljudje trpimo zaradi ljudi.
    Zato glej s čistimi očmi
    in s čistim srcem!
    Rad imeti ljudi pomeni:
    sestopiti z višav svoje samovšečnosti.
    Phil Bosmans, belgijski duhovnik, pesnik, dobrotnik pomoči potrebnim.Amen.

    Jezus pravi: vse kar ste storili kateremu izmed mojih najmanjših ste storili Meni.

    Psalm 40,12: Ti, GOSPOD, mi ne boš odtegnil svojega usmiljenja, tvoja dobrota in tvoja zvestoba me bosta vedno čuvali.

  60. Miro says:

    NASVETI SESTRE ANJE WALASZEK, KAKO KAKOVOSTNO PREŽIVETI POSTNI ČAS – STE SE KDAJ VPRAŠALI, V KATERO SMER ZAVITI? KAKO ŽIVETI, DA BI POSTAJALI VEDNO BOLJŠI ČLOVEK? (Družina)

    Eno izmed obdobij, ko se taka in podobna vprašanja še bolj izkristalizirajo, je postni čas.

    »Postni čas je bojišče, ko se borimo za resnico in za spoznanje resnice. Postni čas je zdravilišče, ko se pustimo negovati Božji milosti, da zdravi naše rane. In postni čas je hkrati vzletišče, ko se pustimo voditi Svetemu Duhu, da nas vodi po svoji volji in načrtih,« slikovito opisuje ta čas milosti sestra Anja.

    https://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/clanek/cas-za-drugacen-pogled-%5Bvideo%5D?Open

    Božje usmiljenje, ki vedno in povsod spremljaš vse ljudi, zaupamo vate!

  61. Hvala says:

    BOG se nikomur ne vsiljuje, temveč hoče, da ga vsak s svobodno voljo sprejme. Napuhnjeni pa Boga nočejo. Zato se Bog daje le ponižnim.

    (Stanko Janežič)

  62. Hvala says:

    KARKOLI, ČESAR NE MOREMO IZROČITI GOSPODU, NAS IMA V POSESTI IN DEJANSKO NAS ČLOVEK ALI STVAR DRŽI ZVEZANEGA, MI PA ŽIVIMO V STRAHU, DA BI NAM BILA ODVZETA. TO ŠE POSEBEJ DRŽI ZA LJUBLJENE OSEBE.

  63. Miro says:

    KRIŽEV POT V ČASU EPIDEMIJE

    NAPISAN JE BIL LANI Z MISLIJO NA PRIJATELJE V ITALIJI TER V PROŠNJI ZA OBVAROVANJE SLOVENIJE – EPIDEMIJA ŠE NI KONČANA NE V NAŠI DOMOVINI NE NA TUJEM – KRIŽEV POT MOLIMO ZA VSE TRPEČE SESTRE IN BRATE KI JIH JE PRIZADEL KORONAVIRUS – PROSIMO GOSPODA, NAJ ZAUSTAVI TO »KUGO« NAŠEGA ČASA!

    1. POSTAJA: JEZUSA OBSODIJO NA SMRT

    Molimo te Kristus in te hvalimo,
    ker si svojim križem svet odrešil.

    Izvedeti, da si okužen z novim virusom, spontano pripelje tudi strah pred smrtno obtožbo. Nihče ne ve, kako bo bolezen potekala, in nihče ne ve, kdo vse od ranljivejših se lahko še okuži in tako postane obsojen na smrt. Kako naporno je živeti s tem strahom, Gospod, kako naporno je nemirno pogledovati v prihodnost. Toda, Gospod, ti si ljubitelj življenja, ti si močnejši tudi od te epidemije. Prosimo te, ozri se na krike mnogih, ki v strahu in bolečini izgubljajo svoje najdražje, in zaustavi to »kugo« našega časa.

    Usmili se nas o, Gospod.
    Usmili se nas.

    Za naslednje postaje križevega pota glej na:
    https://katoliska-cerkev.si/krizev-pot-v-casu-epidemije

    Božje usmiljenje, ki se na nas izlivaš iz Kristusovih ran, zaupamo vate!
    Božje usmiljenje, ki si nam dalo Presveto Devico Marijo za Mater usmiljenja, zaupamo vate!
    Božje usmiljenje, studenec bolnim in trpečim, zaupamo vate!

  64. Hvala says:

    IZROČIMO JEZUSU …

    ČE HOČEMO, DA BO JEZUS ZARES GOSPOD NAŠIH ŽIVLJENJ, NE MORE BITI NAŠ GOSPOD NIHČE DRUG, NITI MI SAMI.

    Največja ovira za delovanje Svetega Duha v nas je V NAS SAMIH, KER SE NE ZNAMO ODPOVEDATI STVAREM ZARADI KRISTUSA IN MU NE DOPUŠČAMO, DA BI VZEL V POSEST NAŠE ŽIVLJENJE.

    Premišljujmo o svojih slabostih in jih sprejmimo, izročimo jih JEZUSU. JEZUS PRAVI, DA NAJ JIH SPREJMEMO, KER NAS TAKŠNE LJUBI.

    Izročimo Mu vse SVOJE BOLEČINE OB TRPLJENJU, ČUSTVA, PRIZADETOSTI OD LJUDI V VSEJ DOBI ŽIVLJENJA, poglejmo, komu še ne moremo ODPUSTITI, izročimo mu vse BRIDKOSTI, PONIŽANJA, POMANJKANJA LJUBEZNI, , izročimo Mu naše MIŠLJENJE, DA NE MOREMO PRENAŠATI TRPLJENJA, izročimo Mu DOGODKE , ki so nas najbolj prizadeli v ZAKONU, ALI V SAMSKEM STANU itd…..izročimo Mu TRPLJENJE ZARADI ZAVRNITVE LJUBEZNI, izročimo Mu , ČE SMO PREVEČ NAVEZANI NA DOLOČENE OSEBE, STVARI, KAJ NAM POVZROČA , DA NE MOREMO SVOBODNO ŽIVETI Z GOSPODOM, vse kar se vam bo še pojavilo v notranjosti, da vas je zelo prizadelo ali vas prizadeva, izročite JEZUSU, izročimo KRIVDE OBUP, PONIŽANJA, ………………………………….itd.

    Njegovo trpljenje se bo združilo z našim trpljenjem ,Gospod bo ozdravljal NAŠO NOTRANJOST IN OSVOBAJAL OD ODVISNOSTI, NAVEZANOSTI-MALIKOV itd…

  65. Hvala says:

    STRAH V NAS BO MINIL ŠELE, KO BO OČETOVA VOLJA NAŠE VODILO

    Tudi naš strah bo minil šele, ko bo Očetova volja naše vodilo. Ko ne bomo razmišljali, kaj nam paše in kaj ne. Ko bomo vedeli, da Bog resnično poskrbi, da je njegova volja za nas najboljša. Tema in obup, ki nas vedno znova zajemata, sta posledica naše skrbi za svojo veljavo. Ali sem vreden ali ne, ali je me bo kdo sploh opazil, cenil moje delo, spoštoval moje besede. Bog nas vedno ceni! On verjame vate in vame. On ve za naju in je z nama tudi na križu. Obema pa pripravlja vstajenje. Ta zavest naju odpira za zadnje dejanje, da izročiva v Njegove roke svoje življenje. S tem so zdrobljeni okovi naših src.

    http://www.mirenski-grad.si/v02-od-teme-zaklenjenih-vrat-strahu

  66. Hvala says:

    MISLI ŠTIRIH PAPEŽEV O STISKI, BRIDKOSTI IN ZAUPANJU
    ::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

    Ko svetloba pojema ali popolnoma izgine, ne moremo več razločiti resničnosti okoli nas. Sredi najgloblje noči se v temi počutimo prestrašene in negotove, in z veliko nestrpnostjo pričakujemo prihod luči. Dragi mladi, vi ste na vrsti, da postanete stražniki jutranje zarje (Iz 21,11-12) ki oznanjajo prihod sonca, ki je vstali Kristus!« (sv. Janez Pavel II. mladim kot vabilo na 19. SDM v Torontu, 25. julija 2001)

    Ko je Jezus spremenil kruh v svoje telo in vino v svojo kri, je s tem napovedal svojo smrt, se z njo sprijaznil najgloblje v svoji notranjosti in jo spremenil v dejanje ljubezni. Od nekdaj ljudje na neki način pričakujejo spremembo v srcu, spremembo sveta. Zdaj je to osrednji dogodek spreminjanja, ki je edino sposobno resnično prenoviti svet: nasilje se spreminja v ljubezen in smrt v življenje. Samo ta notranji izbruh dobrega, ki premaguje zlo, lahko potem spodbudi verigo sprememb, ki bodo počasi spreminjale svet. Vse druge spremembe ostajajo na površini in ne odrešujejo. Zato govorimo o odrešenju.(Benedikt XVI. mladim na 20. SDM v Kölnu, 21. avgusta 2005)

    Trpljenje samo po sebi ni vrednota, ampak je stvarnost, ki nas jo Jezus uči živeti na pravilen način. Obstajajo namreč pravilni in napačni načini, kako se živi bolečino in trpljenje. Jezus nas uči živeti bolečino tako, da sprejmemo realnost življenja z zaupanjem in upanjem, pri tem pa postavimo ljubezen Boga in bližnjega tudi v trpljenje: ljubezen spreminja vsako stvar. (papež Frančišek bolnikom in invalidom, 14. maja 2014)

    Morda ljudje mislijo, da je svoboda to, da storimo vse, kar hočemo; ali da se spuščamo v skrajnosti, da bi doživeli opojnost in pregnali dolgčas. To ni svoboda. Svoboda pomeni, znati premisliti o tem, kar delamo, znati oceniti, kaj je dobro in kaj je slabo, o tem, katera ravnanja pomagajo rasti, pomeni, da vedno izbiramo dobro. Svobodni smo za dobro. (papež Frančišek študentom jezuitskih šol, 7. junija 2013)

    »Ko je noč, je temno. A mi čakamo zgodnje jutro, ko se začne daniti. In kaj je bolj pomembno, tema ali luč?« Seveda luč in vedno jo moramo iskati v sebi, kajti luč nam daje veselje in upanje. (papež Frančišek otrokom, 31. maja 2014)

  67. Hvala says:

    V življenju prav vsak človek doživi različne vrste travm. Če v njih iščemo pozitivno, se zdi narobe, ker daje vtis, da smo hvaležni za nekaj strašnega, kar se je zgodilo. Hkrati pa je vse zaman, če ne poiščemo dobrega v tistem, kar smo doživeli. “Bolečine ne morete ignorirati. Prav tako je ne morete pustiti za seboj. Lahko le najdete način, kako sprejeti dobro, ki izhaja iz tega ­– četudi vam vzame leta, da sploh ugotovite, kaj to je (Aleteia).

  68. Miro says:

    JE LAHKO POST ČAS PRIDOBIVANJA, NE ODREKANJA? (Aleteia)

    Odrekanje ima lahko za našo psiho negativen prizvok, saj nam je težko pomisliti, da bi bili brez nečesa, da bi morali »zategniti pas« ali se mučiti z občutki pomanjkanja, ki jih lahko povzroči post.

    Je postni čas za nas lahko dragocenost in čas zdravljenja, pa tudi ozdravljenja? Kaj če bi letošnji post na vse skupaj pogledali povsem z druge plati, ne z vidika pomanjkanja ali izgube, pač pa skušali razumeti, kaj vse lahko s postom pridobimo?

    Več o aktualnem razmišljanju v tem postnem času na:
    https://si.aleteia.org/2021/02/24/je-lahko-post-cas-pridobivanja-ne-odrekanja

    Molimo te Kristus in te hvalimo, ker si s svojim križem svet odrešil!

  69. Janez says:

    Človek išče Boga, a Bog še bolj išče človeka, ki ga je ustvaril in ga neskončno ljubi takega kot je. Premišljujem naslednji Jezusov stavek: »Niste vi mene izvolili, ampak sem jaz vas izvolil in vas postavil, da greste in obrodite sad« (Jn 15,16). Premišljujem tudi, kako Bog hrepeni po tem, da bi vstopil v odnos z vsakim od svojih otrok, kako hrepeni, da bi se nam podarjal in bil naše najvišje Dobro, da bi bili veseli kristjani. Zato ostajam pod Božjim pogledom, zaupam v njegovo ljubezen, ga prosim, da me pritegne k sebi, da pride k meni in da vstopi v mene in ostane v meni za vekomaj.

    Addendum
    Gospod, dobro je, da sem Te iskal in našel,
    vendar čisto drugačnega, kot sem pričakoval.
    Naj prosim med nama spet vzcveti Ljubezen, toda večja kakor prej.
    Prosim dodaj globini še širino in višino, kar mi je doslej manjkalo.
    Priznam, premalo sem Ljubil in doslej sem Te gledal le v sebi.
    Prosim poslej naj Te vidim Gospod predvsem v drugih ljudeh in v Slavi Očeta.
    In končno naj Te iz Ljubezni in Dobrote spoznam takšnega kot Si!
    Razum je pomemben, ampak Ljubezen je najpomembnejša!
    Fernand Lelotte.

  70. Janez says:

    Človek, vse izroči v Božje roke in Mu zaupaj

    Včasih moramo prositi Boga, da odstrani naše probeme in strahove, da nam pomaga živeti mir, po katerem tako zelo hrepenimo. Da zaživimo brez pritiska tolikih stisk in težav, ki jih prinaša življenje. Vse okoli nas se odvija prehitro, življenja ne obvladujemo in to nas navdaja s strahom in bolečino. Strah nas je, da bi izgubili to, kar trenutno imamo. Strah nas je, da bi se nam življenje kakorkoli zapletlo in da bi zboleli. In ravno to je težava našega bivanja: neprestano omahovanje, razni strahovi, bivanjski dvomi ali strah pred življenjem, čeprav imamo Njega, ki nas daje Odrešenje, Moč in Upanje. Zato se zdi bolj pametno podati k Njemu in poiskati Njegovo pomoč, saj sam ne moreš vsega narediti. Z Njim pa lahko. Kakšno bi bilo naše življenje, če bi se pogumno postavili nasproti dvomom in stvari ne opuščali zaradi strahu? Zaupajmo v Boga in spolnujujmo Njegovo Voljo in Jezusov Evangelij z Ljubeznijo, Dobroto in Usmiljenjem do drugih, vedno in takoj. Slavimo Boga in se mu nenehno zahvaljujmo za vse kar pride. On že ve zakaj. Amen. Janez

  71. Hvala says:

    BOGU HVALA , TUDI KO GRE VSE NAROBE

    Zdi se, da današnji kristjan ne ve, kaj naj mu vera ravno pomaga, saj gre tudi brez nje. No, prepričan sem, da se pri hvaležnosti brez vere konkretno zalomi. Brez vere lahko rečemo hvala, ko nekaj dobimo, težko pa rečemo hvala, ko nečesa ne dobimo. Tu se začne vere. Pomislimo, ali lahko rečemo: Bogu hvala, ko gre vse narobe. No, najbrž je to redko, a to je zame hvaležnost, vse drugo je trgovina. Naj nas ta misel spremlja skozi teden, da bi lahko rekli: Bogu hvala, tudi ko gre vse narobe (Mirenski grad).

    http://www.mirenski-grad.si/n32-bogu-hvala-tudi-ko-gre-vse-narobe

    • Miro says:

      Zelo spodbudno razmišljanje, hvala vam ga. Hvala, da ste na to opozorila. Upajmo, da bo čim več ljudi spodbudilo k duhu zahvaljevanja za vse, kar prejemamo od Gospoda. Žal smo ljudje nagnjeni k temu, da se npr. ob 10-ih že prejetih darovih najprej zapičimo v tisto, kar si zelo želimo, nimamo … in potem z “mučenjem” samega sebe nadaljujemo toliko časa, dokler nismo čisto na koncu s svojimi od Boga podarjenimi duhovnimi in telesnimi močmi. Če pa smo v srcu resnično verni, se bomo najprej posvetili zahvaljevanju za vse že prejete darove. Šele tako lahko z Božjo pomočjo odpremo srce za prejem novih milosti!

  72. Miro says:

    DUHOVNE MISLI: VERA V TEŽKIH ČASIH – GOSPOD HREPENI PO TEM, DA BI NAŠLI IZPOLNITEV V NJEM IN MU POPOLNOMA ZAUPALI! – »BODITE POGUMNI! JAZ SEM. NE BOJTE SE.« (Mt 14,27)

    David Wilkerson piše: Božji svetniki bi morali biti sijoč primer, kaj pomeni živeti v miru in se veseliti tudi v strašnih dneh. Bog sam nam je dal železno obljubo za življenje na tej zemlji, še posebej za čas, ko nas bo sovražnik naše duše želel pohoditi. “Zato naj moje ljudstvo spozna moje ime, zato naj tisti dan spozna, da sem jaz, ki govorim: Glej, tukaj sem!” (Iz 52, 6).

    Z drugimi besedami, Bog pravi: “Ko boste v svoji najtemnejši preizkušnji, bom prišel in vam govoril. Slišali me boste reči: “To sem jaz, ne bojte se.” Jezus je v Novi zavezi večkrat ponovil to obljubo. Eden izmed najbolj znanih primerov je bil, ko je spregovoril učencem, ko so bili na čolnu v strašni nevihti. Medtem ko so ladjo vrteli veter in valovi, so v paniki videli, da Jezus hodi proti njim po vodi. Sveto pismo pravi: “Ko so ga učenci videli hoditi po jezeru, so se vznemirili in rekli: »Prikazen je.« Od strahu so zavpili.” (Mt 14, 26).

    Jezus jim je takoj spregovoril, saj je želel ublažiti njihove strahove: »Bodite pogumni! Jaz sem. Ne bojte se.« (Mt 14,27) Beseda pogum skriva v sebi pomen, da si razbremenjen in srečen. Jezus je učence v času stiske s to besedo privezal na svojo identiteto. Spomnimo se, da so ga ti možje poznali osebno in Jezus je pričakoval, da se bodo na njegovo besedo odzvali z vero. Rekel je: “Oče je obljubil, da bom prišel k vam v vaši nevihti in zdaj sem tu. Ja, tukaj sem jaz, Jezus, tukaj sem z vami sredi vsega. Torej, razveselite se!”

    Gospod pričakuje od nas enako reakcijo vere, kadar smo v stiskah. Pomislimo na to. Naš Gospod še nikoli ni izneveril svojega ljudstva. Poziva nas, da se ozremo nazaj in se spomnimo, kako nas je varoval skozi čas, v vsakem primeru. Nikoli ni dovolil sovražniku, da bi uničil tiste, ki mu zaupajo.

    Gospod hrepeni po tem, da bi našli izpolnitev v Njem in mu popolnoma zaupali. Kralj David je rekel: “Vsi moji studenci so v tebi” (Ps 87, 7), kar pomeni, “Vse moje zadovoljstvo je v tebi, Gospod. Samo ti, Gospod, si vir mojega izpolnjevanja in ti si vse, kar potrebujem, da bom izpopolnjen, vesel, srečen in spokojen.”

    Povzeto po: list Prenova, prevod Darja Justinek.

    Vir: https://worldchallenge.org/devotion/faith-your-distressing-times?ref=devos

  73. Janez says:

    NAJPOGOSTEJŠA OBŽALOVANJA LJUDI (Zgodba iz UK avtorice Bronnie Ware, medicinske sestre)
    Pred časom je na angleško govorečem trgu izšla knjiga z naslovom THE TOP FIVE REGRETS OF THE DYING (Pet najpogostejših obžalovanj umirajočih). Avtorica Bronnie Ware je medicinska sestra, ki je več let skrbela za umirajoče, v tem času pa je zbrala njihova največja življenjska obžalovanja.
    1. Želel/a bi si imeti pogum, da bi živel/a takšno življenje, kot sem si ga želel/a sama, ne kot ga drugi pričakujejo od mene. Gre za najpogostejše obžalovanje, ki se pojavi, ko se življenje končuje in ljudem postane jasno, kako je bilo njihovo življenje vodeno s strani drugih in da jim ni uspelo uresničiti niti polovice lastnih pričakovanj.
    2. Želel/a bi si delati veliko manj kot sem. Želja praktično vsakega moškega, ki so pogrešali odraščanje svojih otrok in intimnejši odnos s svojo življenjsko sopotnico. Spoznanje, da je življenje odšlo za nekoga drugega, je eno najgrozovitejših, ki prizadene predvsem moške, čeprav je bil odgovor pogost tudi med ženskami.
    3. Želel/a bi si biti odkrit/a z drugimi in izraziti svoje občutke in čustva. Večina ljudi zanika in tlači svoja čustva v želji, da bi lahko ostali v družbi ostalih. Posledica je ta, da se nikoli ne uspejo dokončno osebnostno razviti in postati to, kar si želijo. Zagrenjenost in osebnostna neuresničenost sta tudi zelo pogosta razloga za pojav različnih oblik ljubezni.
    4. Želel/a bi si ohraniti prijatelje. Bolezen je tista, ki razkrije vrednost pravega prijateljstva. Zavedanje, da je zgodba končana, je eno najbolj grenkih spoznanj, sploh zato, ker je prijateljstvo ena ključnih človekovih kvalitet.
    5. Želel/a bi si biti srečnejši/a. Želja je posledica presenetljivih spoznanj, da je sreča pravzaprav izbira in da si jo/e (ne)izbere vsak sam. Njena odsotnost je posledica zavestne odločitve ležernega in ugodnega življenja “srednjega razreda”, brez velikih sprememb in pretresov, z vedno dovolj veliko oddaljenostjo od vsakršnih sprememb. Brez Boga, ki je Ljubezen in Usmiljenje pa ni moč živeti!

    Nauk:
    Ne imejmo teh obžalovanj!!! Vse lahko še spremenimo. Obžalovanje in strah sta tatova dvojčka, ki nam kradeta današnji dan! Živimo pravično, delajmo, pomagajmo in molimo tako, kot nas je učil Jezus in Ljubimo Boga in svoje Bližnje. Izkoristimo dan in naredimo kaj dobrega zase in za bližnje.

    Božje Usmiljenje Vate Zaupamo!

  74. Janez says:

    SVET PREIZKUŠNJE prof. dr. Danujel Brkič, evangelijska Cerkev Dobrega pastirja Novo mesto (skrajšani povzetek!)

    Če nimaš nikogar, ki ti greni življenje, potem si hitro najdi nekoga, kajti brez preizkušenj ne boš mogel vstopiti v Božje kraljestvo.”

    (T. Akvinski) Jakob pravi: »Moji bratje, kadar pridete v razne preizkušnje, imejte to za čisto veselje, saj spoznavate, da preizkušenost vaše vere ustvarja stanovitnost.« (Jak 1,2-3)

    Grška beseda za preizkušnjo (peirasmoi), ki je zapisana tem mestu, govori o tem, da Gospod preverja našo ustreznost. Gre za opravljanje postopka za ugotavljanje določenih lastnosti, sposobnosti in učinkovitosti. Bog na tak način preverja ustreznost Jezusovega učenca. Pa ne zato, da bi nas s tem zlomil, ampak da bi mi pridobili na stanovitnosti. Nek romunski pastor je v času totalitarnega komunističnega režima, ko je bil preizkušan s preganjanjem, rekel: »Kristjani smo kot žeblji. Bolj ko tolčejo po njih, globlje gremo v Kristusa!«

    Grška beseda, ki jo omeni Jakob, je sestavljena iz delčka »peira«, kar pomeni »izkustvo, ali izkušnja, ki te pripelje do novih spoznanj«. Samostalnik »peirasmos« pa govori o težavah, preglavicah, nadlogah, stiskah in nesrečah, ki so mnogotere.

    Jakob pravi, da so preizkušnje »razne«, izvirnik pa, da so »mnogotere«. Toda ker so težave mnogotere, je tudi Božja milost mnogotera, saj Sveto pismo pravi: »Kot dobri oskrbniki mnogotere Božje milosti strezite drug drugemu z milostnim darom, kakor ga je kdo prejel.« (1 Pt 4,10)

    Jakob v izvirniku pravi: ko »padete« (gr. peripipto) v preizkušnje, ne pa, ko »pridete« v preizkušnje. Isto besedo »peripipto« najdemo tudi v Lukovem evangeliju 10,30, kjer Jezus pravi: »Neki človek je šel iz Jeruzalema v Jeriho in je padel med razbojnike. Ti so ga slekli, pretepli, pustili napol mrtvega in odšli…«

    Torej, glede preizkušenj smo nemočni in si ne moremo sami pomagati, niti jih lahko izbiramo. V težko situacijo preprosto padeš. Pravi razlog preizkušenosti vere pa je, roditi stanovitnost. Mnogotere težave preverjajo ustreznost in verodostojnost Jezusovega učenca. Vse to pa ima en sam namen, ki je izražen z grško besedo »hupomone«, kar pomeni potrpežljivost, ki ustvarja vztrajnost in obstojnost, torej stanovitnost. Gre za preverjanje naše ustreznosti kot Jezusovih učencev.

    »Znašli ste se le pred človeško preizkušnjo, Bog pa je zvest in ne bo dopustil, da bi bili preizkušani čez svoje moči, ampak bo ob preizkušnji tudi omogočil izhod iz nje, da jo boste mogli prestati.« (1 Kor 10,13) To je tisto, po čemer se kristjani razlikujemo od ostalih ljudi. Nekdo se je slikovito izrazil, ko je rekel: »Krtača preizkušenj lošči čevlje. Krtača se enkrat iztroši, čevlji pa se svetijo.«

    Kolikor koli se nam zdijo preizkušnje ponižujoče, so najzanesljivejši znak in dokaz, da smo na poti v nebesa. Ni nam treba moliti, da ne bi imeli preizkušenj, ampak da bo Gospod z nami v vsaki preizkušnji. Moliti pa moramo, naj ne bi bili vpeljani v skušnjavo, ampak da bi bili rešeni hudega. Zapomnimo si, da nihče ni toliko delal na Jobovi svetosti kot prav Gospod Bog, ker je nadenj dopustil takšne preizkušnje. Kajti največji svetniki so tisti, ki jih satan po Božji dopustitvi najbolj napada in zapeljuje. Gospod izkoristi satanovo hudobijo za izgradnjo svetništva v nas. Tako je satan obsojen na to, da mora celo proti svoji volji posredno (indirektno) sodelovati pri Božjem načrtu odrešenja in naše posvetitve, Bogu v slavo. (Janez Zlatousti) Ne boj se, ker je hudičeva moč podvržena Božji suvereni moči. On lahko samo »laja na verigi«, ne more pa te ugrizniti. Lahko ti zadaja strah, ne more pa ti storiti nikakršnega zla, niti hudega. Preizkušana duša, ki je povezana z Bogom, zadaja satanu strah, kakršnega mu zadaja Bog sam. Kdor je sredi preizkušnje v Bogu, se ne boji hudiča bolj, kot bi se bal muhe ali pa mravljice. (T. Akvilska) Nekega dne bomo spoznali, kako dragocene so bile preizkušnje, ki so nas razpenjale na križ, kajti samo stanovitnost sredi preizkušenj kaže razliko med hudičevimi in Božjimi sinovi. (T. Akvinski)

    Poglejmo, kaj nam pravi glede preizkušnje pisec Hebrejcem: »Pozabili ste na spodbudo, ki vam govori kakor sinovom: Moj sin, ne zaničuj Gospodove vzgoje in ne omaguj, kadar te kara. Kogar namreč Gospod ljubi, tega vzgaja, in tepe vsakega sina, ki ga sprejema. Ko vas vzgaja, zdržite, saj Bog ravna z vami kakor s sinovi. Kje je namreč sin, ki ga oče ne bi strogo vzgajal?« (12,5-7)

    V bolnišnici je ležal zelo bolan otrok. Niti oči več ni mogel odpreti, niti ust, da bi govoril. Zdravniki so se borili za njegovo življenje. Potem so poklicali njegovo mamo. Ko je prišla, je brez besed položila svojo roko na otrokovo vroče čelo. Bolnik je rekel: »Mama, ti si, kako vesel sem, da si prišla.« Na smrt bolan otrok ni odprl svojih oči, ni slišal maminega glasu, toda začutil in prepoznal je mamino roko. Takoj ko je položila svojo roko na njegovo znojno, vroče čelo, je vedel, da je to njegova mama. Ranjeno srce prepozna Božjo roko sočutja in ljubezni. Dovoli, da Jezus položi svojo roko na tvojo bolečino, na tvojo rano, na tvojo preizkušnjo in vedi, da je vse to z določenim namenom. John Wycliff (znani teolog iz 14. stoletja) je zapisal: »Naj nihče sam zase ne misli, da je svet, če ni preizkušan, kajti brez preizkušenj ni svetosti. Nasprotno, tisti, ki so najbolj sveti, imajo največje preizkušnje, kajti višja ko je gora, močnejši je tudi veter. Poglej na preizkušanega Joba. Bolj ko stremiš k svetosti, močnejša je peč preizkušnje. Bolj ko ljubiš Gospoda in mu služiš, več težav imaš!«

    Samo en način je, da pobegneš iz preizkušnje, in ta je, da greš skozi preizkušnjo. Jakob pravi, da gre za preizkušenost naše vere. Pri tem uporabi grško izrazoslovje, ki govori o preverjanju dragocenih kovin, ki pokaže, ali so le te prave. Mnogokrat smo izpostavljeni preganjanju, boleznim, trpljenju in žalosti. Celo ljudje tega sveta se strinjajo, da težave krepijo karakter. Navsezadnje, ali sploh obstaja kaka stvar, zaradi katere ni treba trpeti? Kajti kdor ni trpel, ne ve ničesar. Duša ne bi imela mavrice, če ne bi bilo solza. Charles Kettering je zapisal: »Težave so cena napredka. Dobre novice me slabijo, slabe pa krepijo.« Nekatere življenjske težave ne bodo nikoli odstranjene. Moramo se jih naučiti sprejemati in verjeti, da nam je dovolj Božja milost. Apostol Pavel je tri krat prosil Gospoda, naj odvzame »trn« iz njegovega telesa, pa mu je Gospod raje podelil milost, s katero je lahko to prenašal. (2 Kor 12,8-10) Kje so zdaj ob vseh teh besedah Svetega pisma lažnivi učitelji evangelija prosperitete, evangelija uspeha?

    Avtor: prof. dr. Danujel Brkič, evangelijska Cerkev Dobrega pastirja Novo mesto, pastor in profesor na zagrebški protestantski teološki fakulteti.

    Molimo k Bogu za krščansko edinost Jezusove Cerkve! Veliko se lahko naučimo eden od drugega. Z gospodom pastorjem si občasno dopisujeva in izmenjava mnenja in stališča om Veri. So med bratskimi krščanskimi Cerkvi razlike, lažje je nanje pokazati, kot pa na stvari, ki so nam skupne. Vsi pa izhajamo iz Jezusa in Biblije. Gospod pomagaj nam k edinosti Cerkve in da bi vsi doprinesli k Božjemu kraljestvu tukaj in zdaj in živeli po Božji Volji! Amen.

    Izgubljen je dan, ko se od sočloveka nisi ničesar novega naučil! Heinrih Schliemann. Posebno, ker je sočlovek tvoj/naš brat v Kristusu!. Boga ni nihče nikoli videl, kako lahko ljubimo Boga, če ne ljubimo sočloveka?! Kaj nam pomagajo vse molitve, vera in spolnjevanje verskih dolžnosti, če nismo obenem dobri ljudje in kristjani, sočuitni, strpni, ljubeči in usmiljeni; če smo tisti farizeji, ki nimamo radi ljudi, ker jim ne pomagamo, jim ne prinašamo Božjega Miru in Ljubezni in zato nismo podobni Kristusu Odrešeniku in Učeniku?! Spreobrnimo se in se poboljšajmo, Postni Čas je odlična priložnost. Naj pride k nam Božje kraljestvo Miru, Ljubezni in Odpuščanja, da boomo prinašali Kristusovo Luč in Upanje med ljudi tudi z osebnim zgledom in pravičnim krščanskim Življenjem.

  75. Janez says:

    MOLITEV K BOGU ZA BOLJŠI SVET
    Božja Večnost, Enost, ki nam poješ v tišini in nas učiš po drugih.
    Odločno in modro prosim vodi moje korake.
    Naj uvidim Božjo Voljo in vse Božje nauke, ko stopam v življenje.
    In častim namen vseh stvari, ki so v naravi po Tvoji Dobroti Gospod.
    Pomagaj mi, da se spoštljivo dotikam vsega, kar srečam in uporabljam.
    Da vedno govorim in gledam ljudem iskreno v oči Jezusa in Matere Marije.
    Naj raje tiho opazujem, ne sodim, saj potrebujem milost razumevanja in razsvetljenje pomena in smotra.
    Naj raje pomagam, kot da bi kritiziral in se pritoževal.
    Naj bom raje veder in nasmejan kot žalosten in zamorjen, ker imam Odrešenika, ki mi stoji ob strani.
    Naj raje raje podam ljudem upanje in optimizem ter nakažem kakšne možne rešitve,
    kot da nasujem sogovornikom le svoje pametne modrosti in probleme.
    Naj ne škodujem in naj prinesem in ljudem pustim glasbo tišine gozda
    in ptičjega petja mir in vso naravno lepoto,
    kot da le oddidem in pustim ljudi da tavajo in begajo naprej.
    In ko se vrnem nazaj med ljudi, naj se krožna pot življenja strpnosti
    in dobrote sklene in spirala upanja razširi naprej,
    da bosta molitev in Vera ter Božja Pomoč vzajemno pomagale
    meni in bližnjim ter osmislila vsem ljudem dobre volje naša življenja. Amen.

    Ob Tebi Bog in naš Odrešenik zmorem več in vse, ker mi daješ moč, in ta moč se pretaka med nama in gre kot pozitivna nesnovna energija naprej. Povem Ti lahko vse in vem, da tudi Ti meni lahko poveš čisto vse. Včasih si dava vzajemno še vedno več drug drugemu. In ljubezen je, ki premaga vse, kar življenje prinese in odnese. In v duši vlada mir in spokojnost. Bogat sem, ker imam vse to. S Teboj premorem vse kar potrebujem. Bogu Čast in Slava Vekomaj. Amen.

    Addendum
    O Bog, daj mi moč, da sprejmem tisto, česar ne morem spremeniti, daj mi pogum, da spremenim tisto, kar lahko spremenim in daj mi modrost, da razlikujem to dvoje! — Sv. Frančišek Asiški

    Mir in vse dobro. Janez

  76. Janez says:

    GOSPOD NAJ BOM KAKOR PLODNA ZEMLJA

    Gospod naj bom kakor Zemlja, naj bom kakor Plodna Njiva,
    rodovitna in globoka prst,
    v veselje Tebi Oče in v radost kmetu, da bo na Božji Njivi oral, sejal in žel.
    Ker Tam Gospod boš blagoslovil vse naše delo in trud, da bo obilna setev in obilna žetev.
    da ne bo lačnih in da bodo polne kašče za vse, da se nasitijo.
    Molimo, da nikdar ne bo zmanjkalo delavcev, zakaj dela je veliko in treba je trdo delati
    in se truditi v potu svojega obraza na zemlji.
    Počiješ malo, si obrišeš pot z obraza, pogledaš v nebo k Njemu in zmoliš zahvalo Očetu za vse.
    Gospod pomagaj mi prosim, da bo vse moje življenje napolnjevala iskrena Vera,
    da ga bo navdihovala Tvoja Dobrota in Ljubezen, da ga bo dvigovalo Upanje in
    da boš dal Svoj Blagoslov vsemu kar počnem, za kar si mi naročil, da storim.
    Gospod vodi me po Tvojih stezah in navdihni me, da bom vedno vedel, kaj je prav, da storim.

    Pomagaj mi prosim, da bom molil in delal ter vedno hodil za Teboj Gospod in živel po Evangeliju.

    Hvala Ti Gospod, ki živiš in kraljuješ vekomaj. Amen.

    Gospod podari mi milost, da bom orodje Tvojega Miru, da bom raje delal Dobra Dela in pomagal Ljudem kot kritiziral, da bom bodril Ljudi in odpuščal razne krivice ter da bom z svojim Življenjem sledil Naukom Tvojega Evangelija. Odpusti mi prosim moje grehe in pomagaj mi, da se bom vrnil na Pot k Tebi, ki si moj Oče. Ti si moje Vse. Za dežjem pride sonce, za krizo in težavami zopet prideš k Nam Ti Oče in vse ožarja Sonce Tvoje Ljubezni in Odpuščanja nam grešnikom, ki smo Tvoji Otroci. Carpe Diem ali izkoristi dan tako, da bo prav za Ljudi in v Božjih Očeh. Razsvetli nas, da ne bomo tavali v temi, temveč, da Te bomo iskali in našli. Ti si naše Vse Gospod. Amen.

    Janez AKA Dichter Hansi

  77. Miro says:

    JEZUS KRISTUS JE EVHARISTIJO POSTAVIL NA VELIKI ČETRTEK, »TISTO NOČ, KO JE BIL IZDAN« (1 Kor 11,23), KO JE S SVOJIMI APOSTOLI OBHAJAL ZADNJO VEČERJO

    Čeprav smo o tem že pisali, se ponovno poglabljajmo v skrivnosti svete Evharistije, ki so na kratko predstavljene v Kompendiju KKC (št. 271-294). Priporočimo se Svetemu Duhu, da nam bo pomagal pri razumevanju pomena Evharistije in v prizadevanju za življenje v moči najsvetejših skrivnosti. Brez Njega ne moremo nič storiti.

    Pridi, Sveti Duh, napolni srca svojih
    vernih in vžgi v njih ogenj svoje ljubezni.
    Pošlji svojega Duha in prerojeni bomo in
    prenovil boš obličje zemlje.

    Molimo! Bog naš Oče, Sveti Duh nas
    razsvetljuje in uči. Naj nam pomaga, da
    bomo v življenju spoznali, kaj je prav, in
    vselej radi sprejemali njegove spodbude.
    Po Kristusu našem Gospodu. Amen.

    BOGASTVO SVETE EVHARISTIJE JE NEIZČRPNO!

    Evharistija je daritev Kristusovega telesa in krvi. Gospod Jezus je postavil evharistijo, da bi daritev na križu mogla trajati skozi vse čase, dokler ne pride. Tako je svoji Cerkvi zaupal spomin svoje smrti in svojega vstajenja. Evharistija je znamenje edinosti, vez ljubezni, velikonočna gostija, v kateri se prejema Kristus, duša napolnjuje z milostjo in daje poroštvo večnega življenja.

    Jezus Kristus je evharistijo postavil na veliki četrtek, »tisto noč, ko je bil izdan« (1 Kor 11,23), ko je s svojimi apostoli obhajal zadnjo večerjo. Potem, ko je zbral svoje apostole v dvorani zadnje večerje, je Jezus vzel v svoje roke kruh, ga razlomil, jim ga dal in rekel: »Vzemite in jejte od tega vsi: To je moje telo, ki se daje za vas.« Potem je vzel v svoje roke kelih z vinom in rekel: »Vzemite in pijte iz njega vsi: To je kelih moje krvi nove in večne zaveze, ki se za vas in za vse preliva v odpuščanje grehov. To delajte v moj spomin.«

    Evharistija je vir in višek vsega krščanskega življenja. V evharistiji dosegata svoj vrhunec dejavnost, s katero Bog posvečuje nas, in naše češčenje, ki ga izkazujemo Bogu. Presveta evharistija obsega ves duhovni zaklad Cerkve: Kristusa samega, naše velikonočno Jagnje. Evharistija označuje in uresničuje občestvo božjega življenja in edinost božjega ljudstva. Z obhajanjem evharistije se že zedinjamo z nebeškim bogoslužjem in imamo vnaprej delež pri večnem življenju …

    O neizčrpnem bogastvu svete evharistije več na:
    http://www.vatican.va/archive/compendium_ccc/documents/archive_2005_compendium-ccc_sl.html

    Božje usmiljenje, neizmerno v zakramentu evharistije in duhovništva, zaupamo vate!
    O Marija, brez madeža izvirnega greha spočeta, prosi za nas, ki se k tebi zatekamo!
    Gospod Jezus Kristus, Božji Sin, usmili se mene grešnika!

  78. Hvala says:

    TVOJA VERA TE OZDRAVLJA

    Zgodbo o slepem Bartimáju, ki smo jo slišali, pogosto uporabljamo v naših veroučnih učbenikih za nižje razrede kot tipičen primer vere, ki ozdravlja in rešuje. In res, kaj je lepšega, kakor pokazati otroku, da je Jezus tisti, ki te sliši, kljub množici, ki se zate zavzame in, če veruješ, usliši tvoje prošnje. Iz tega poenostavljenega pogleda pa lahko pride do težkih razočaranj ali celo obsojanj. Iz zgornje razlage namreč sledi, da Jezus vedno usliši, če vidi v nas vero. Sledi tudi obratno, torej če ne usliši, v tistem, ki prosi, ni našel vere. Pa je res tako?

    V globino Bartimajeve vere in njegove preteklosti; pa tudi v skrivnost njegove prihodnosti. Zagotovo pa tudi od Bartimaja pričakuje isto kot od Zebedejevih sinov, ki bi rada bila prva. Tudi Bartimaju ponuja kelih, krst in služenje. Lahko si mislimo, da je kelih trpljenja pil že dolgo. Če ga je pil brez upora Bogu – in to najbrž drži, sicer bi ne iskal Odrešenika in mu zaupal, – potem je na kelih pripravljen. Potem že ve, da Bog naredi vse prav, pa naj trpi, kolikor hoče. V takšnem sprejemanju trpljenja, lahko Jezus vidi vero in zaupa, da bo ozdravljenje to vero le še okrepilo, ne pa ga oddaljilo od zaupanja Bogu. Da je bil Bartimaj ponižan s svojo slepoto, si spet lahko predstavljamo. In da se ni bal posmeha, ker zaupa, ker veruje, je tudi očitno, saj se ne meni na zgražanje ljudi okrog njega. Torej je tudi krst ponižanja v veliki meri že prejel.

    Le o služenju ne vemo ničesar. To pa vidi Bog. Najbrž lahko le v tej luči govorimo o veri, na podlagi katere Jezus ozdravlja. A tudi če je vse to v človeku, ki prosi, Božja logika ni trgovska. Bog enkrat ozdravlja, drugič ne. To je skrivnost božje ljubezni, ki je nikoli ne bomo dojeli. Vsekakor pa je pomembno, da pogleda na vero ne skvarimo ne v sebi ne otrokom, ki jim jo podajamo. Vera vedno prinaša preizkušnje in odpoved, vedno je povezana s ponižnostjo in ponižanjem ter služenjem. Nikoli ni stvar čistega uspeha in lahkotnega veselja. Prinaša resnično notranje zadovoljstvo in globoko veselje, a ne brez preizkušenj.

    http://www.mirenski-grad.si/n30-tvoja-vera-te-ozdravlja
    :::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

    Iz obrazloženega vidimo, DA VERA PRINAŠA PREIZKUŠNJE, ODPOVED, VEDNO JE POVEZANA S PONIŽANJEM IN SLUŽENJEM, TUDI S TEŽKIMI PREIZKUŠNJAMI.

    Če želimo hoditi za Jezusom kot njegovi učenci, je potrebno vse to sprejeti. Potrebno se je odpovedati SAMOVOLJNIM ODLOLITVAM, SVOJIM ŽELJAM IN PONIŽNO ČAKATI NA GOSPODOVE REŠITVE.

    Tudi vzgojitelji, pedagogi, starši itd..ne ugodijo otroku takoj vsake želje, ki jo izusti, ker vedo, da to ni dobro, včasih je trenutno celo zelo škodljivo za njih.

    Sprijazniti se moramo z dejstvom, da je BOG VSEMOGOČNI, KI VIDI VSE IN VE ZA VSE DOGODKE, KI SO BODO ZGODILI VNAPREJ. ODLOČI PA V NAJBOLJŠE DOBRO ČLOVEKU.

    SPREJETI VODSTVO SVETEGA DUHA V ŽIVLJENJU NI LAHKO, JE PA MOGOČE, KER PRI BOGU JE VSE MOGOČE IN NI NIČ NEMOGOČE.

  79. Miro says:

    NAVDIHUJOČA ZGODBA O KAPUCINU, KI SI JE DAL POBRITI BRADO, KI JO JE NOSIL CELIH 17 LET! (Aleteia)

    Odkar se je med nas prikradel novi koronavirus, smo slišali že o več primerih požrtvovalnih duhovnikov, ki so bolnikom na covidnih oddelkih bolnišnic in domov z ostarele šli podeljevat zakramente, z njimi molit in jih bodrit.

    Eden takih je tudi župnik v Kančevcih, kapucin br. Jurij Štravs. Pravi, da je »klic« v bolnišnico prišel prek televizije, ko je gledal trpljenje teh bolnikov in so se mu zasmilili. Dodatna spodbuda pa je bila prošnja bolnišničnega duhovnika v Murski Soboti, ki so mu obiske covidnih bolnikov odsvetovali.

    Več o njegovem poslanstvu in požrtvovalnem delu za bolnike na:
    https://si.aleteia.org/2020/12/18/da-brat-jurij-lahko-obiskuje-bolnike-s-covidom-si-je-po-17-letih-obril-brado

    Božje usmiljenje, studenec bolnim in trpečim, zaupamo vate!

  80. Janez says:

    MAJHNE DROBNE POZORNOSTI LJUDEM SO NAŠI DAROVANI DROBNI DRAGULJI LJUBEZNI
    Molimo k Tebi Oče in se Ti zahvaljujemo za vse,kar smo prejeli od Tebe.
    Prav je, da smo tako kot Ti, tudi mi dobri in usmiljeni do drugih ljudi.
    Namreč vse smo zastonj prejeli od Tebe, zato tudi mi naprej drugim zastonj dajajmo.
    To so vse majhne drobne pozornosti, naše ljubeznivosti, vsa naša dobra dela,
    ki nas nič ne stanejo, vendar so dragocena tako pri ljudeh kot v Božjih Očeh.
    Kako je dragocen in dobrodošel nasmejan, veder in prijazen obraz sočloveku v sivini vsakdanjosti,
    ki lahko polepša dan, prežene skrbi in malodušje ter razveseli žalostne, da se nasmejejo.
    Kako prav je, da včasih potrpimo in ne negodujemo ter kritiziramo, ko opazimo tuje napake.
    Beseda prijazne zahvale, priznanja in pohvale ob dobrih gestah in za dobro opravljeno delo nič ne stanejo, pa veliko zaležejo in prispevajo k dobrim odnosom in štimungi.
    Tudi to, da požremo kdaj kakšno prehitro izrečeno žaljivo besedo in krivico in potrpimo,
    Ko vidimo, da ima nekdo slab dan, bo v odnosih napolnilo čustveno banko
    in ustvaril ozračje strpnega sobivanja brez negativnih odzivov in napetosti.
    Obrnimo raje stvari na humor, na hec in naredimo preobrat in vnesimo vedrino. Bolj bo zaleglo.
    Tudi topel stisk roke, iskreno zanimanje kako se bližnji počuti, kaj dela in misli bo vneslo v naše odnose sočutje in strpnost, ki bo obrodilo razumevanje in toplino med ljudmi.
    Bodimo na strani rešitve, ne na strani problemov in veliko bomo naredili zase in za ljudi.
    Včasih je potreben potrpežljiv pogovor z nestrpnežem, ki vsiljuje svoje poglede in mnenja tako, da mu prisluhnemo in ga slišimo, kaj nam ima povedati.
    Prav je tudi, da zaznamo in razumemo ljudi, ki tiho trpijo; vprašajmo jih, kako jim lahko pomagamo.
    Drugim zastonj dajem vse svoje darove, sposobnosti, znanje, ugled, svoj čas, svoje izkušnje, svoje sočutje, svoje srce,svojo dobroto, svojo usmiljenost, svoje zaupanje, svojo pomoč, svoje prijateljstvo, svoje odpuščanje za krivice in svojo ljubezen.
    Ljubezniv in prijateljski pozdrav in nasmeh malemu človeku, priznanje lastnih slabosti pred Bogom, prošnja za vztrajanje v usmiljenju ter strpnosti, velikodušna SAMARITANSKA POMOČ, SLUŽENJE, DOBROTA za UBOGE ljudi, ki rabijo našo pomoč so tisti drobni dragulji, ki so pomembni za ljudi in v Božjih Očeh takrat,ko jih damo iskreno, takoj in z veseljem zastonj tako, kot smo jih tudi sami prejeli od Očeta.
    In v srcu sem srečen, miren in zadovoljen,
    ker sem vse, drobne pozornosti kot darovane dragulje dal in dobil večkratno tudi nazaj v obliki hvaležnega nasmeha in prijazne besede.

    Dopolnjena in razširjena molitev iz Prihajam k tebi, molitve in premišljevanja, kapucini 1995.

    Moje življenje naj bo pesem, ki bo slavila rano jutro, ko se bo zdanilo. Naj danes spet bo ploden dan, dela in molitve, ki ga je naredil Gospod v radost in veselje ljudi in v Njegovo Slavo. Prosim Bog, naj bogato sejem polje Življenja, da bodo obdelane vse njive in da bodo pele ptice ter letale čebele v gozdu in da bo vse pelo hvalo svojemu Stvarniku. Pošlji prosim dež in daj nam sonce, ter blagoslovi prosim naš trud, da bomo imeli čez leto, dokler jeseni ne obrodijo polja in njive ter sadovnjaki nove sadove pridelkov, vsega dovolj. Pridno bom delal in molil, da bo bogata žetev in da bo spokojen večer, trudnemu miren spanec, ko se bo nebo stemnilo. Prosim daj mi modrost, da bom spremenil tisto, kar lahko in pustil vse tisto, česar ne morem spremeniti, ker sem samo majhen človek. Prosim podari mi Svojo Ljubezen, Radost in Božji Mir, da bom bogaboječe, pobožno, skromno in pošteno živel Tebi v Čast in Slavo. Lep je Božji Svet in Bog nam želi le vse dobro. Slavimo Boga in se nenehno Zahvaljujmo!
    Amen. Janez

    Tvoja je Oblast in Slava Gospod Vekomaj! Pridi k nam Božje kraljestvo Ljubezni in Božjega Miru!

  81. Miro says:

    GOSPOD JEZUS KRISTUS, BOŽJI SIN, USMILI SE ME GREŠNIKA!

    Za številne kristjane po svetu sta molitvi Oče naš in Zdrava Marija temeljna stebra njihovega duhovnega življenja. Poleg teh dveh tradicionalnih obstaja še svetopisemska molitev, ki je prav tako priljubljena med velikim številom kristjanov. Imenuje se Jezusova molitev in je za marsikoga najljubša krščanska molitev vseh časov. Molitev lahko izgovarjamo na več načinov.

    – Gospod Jezus Kristus, usmili se me!
    – Gospod Jezus Kristus, Božji Sin, usmili se me, grešnika!
    – Gospod Jezus Kristus, Božji Sin, usmili se nas, grešnikov.
    – Gospod Jezus, usmili se nas!

    Več o pomenu te čudovite molitve na:
    https://si.aleteia.org/2018/01/17/poznate-to-najbolj-priljubljeno-molitev-ki-je-takoj-za-ocenasem-in-zdravamarijo

    Božje usmiljenje, ti veselje in neizmerna radost vseh svetih, zaupamo vate!

  82. Miro says:

    DUHOVNA MISEL: SVETO PISMO – KNJIGA BLAGOSLOVOV

    BLAGOSLOV ČLOVEKA OSVOBAJA ZAGLEDANOSTI VASE IN GA POSTAVLJA V OBČESTVO Z DRUGIM, Z BRATI IN SESTRAMI!

    Sveto pismo je knjiga življenja in zato tudi knjiga blagoslova, po katerem življenje prihaja in se razodeva. Od prve do zadnje strani je popisano z blagoslovi. Na začetku Bog blagoslovi stvarstvo in človeka ter jim s tem podeli obstoj in rodovitno življenje: »Plodite se in množite, napolnite vse …« (1 Mz 1,22). »Bodita rodovitna in množita se, napolnita zemljo in si jo podvrzita« (v. 28). Ob sklepu Razodetja pa prerok kliče nad vse, ki poslušajo besede te knjige, »milost Gospoda Jezusa« (22,21), to je njegov blagoslov, njegov dar. (prof. dr. Maksimilijan Matjaž)

    Več o pomenu blagoslova za človekovo življenje na:
    https://eksegeza.net/index.php/duhovna-miselkj

    Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

  83. Miro says:

    SV. POLIKARP JE BIL S SVOJO MOČNO IN GLOBOKO VERO ZVEST ZAGOVORNIK ČISTEGA KRISTUSOVEGA NAUKA IN BRANILEC KRŠČANSKE EDINOSTI. BIL JE POTRPEŽLJIVEGA IN LJUBEZNIVEGA ZNAČAJA, ZNAL PA JE BITI TUDI ODLOČEN IN STROG.

    Polikarp si je zveneče nazive, ki so mu jih pripisovali: »mož, vreden največjega občudovanja«, »učitelj Azije in oče kristjanov«, več kot upravičeno zaslužil. Zvest Bogu in Cerkvi je vse svoje življenje dobesedno izgoreval za Boga in zaupano mu čredo. Bil je most med apostoli in mladimi krščanskimi občinami in odločen borec proti zmotam, ki so se pojavljale. Kako je bil priljubljen in spoštovan, se je pokazalo tudi ob njegovi mučeniški smrti, ki je pretresla kristjane daleč naokoli po vsej Aziji …

    Več o življenju in delu sv. Polikarpa na:
    https://druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/svetniki/polikarp-23-02

    Božje usmiljenje, ti veselje in neizmerna radost vseh svetih, zaupamo vate!
    Sv. Polikarp, prosi za nas!

  84. Janez says:

    Tebi Gospod se moram zahvaliti za vse ubogi grešnik
    Tebi Gospod se moram zahvaliti za vse ubogi grešni človek:
    da verujem V Tebe Gospod in v svojo prihodnost,
    da se ne sramujem in se ne bojim svoje revščine in težav pred nikomer,
    da se ne bojim svojih napak in pomanjkljivosti,
    da se ne bojim svoje človeške nepopolnosti in grešnosti,
    da potrpežljivo prenašam trpljenje in vse preizkušnje ter bolezni, ki prihajajo nadme,
    da razumem smisel trpljenja, ki je v utrjevanju volje in mojem prečiščenju duha ter misli.
    Tebi se moram tudi zahvaliti Gospod,
    da verujem v Božjo Dobroto, Vate, v Tvoje Usmiljenje in Odrešenje,
    da me ob stiskah in ko zaidem s Poti k Tebi, Ti varno vodiš naprej, in mi odpuščaš, ko se pokesam,
    da lahko zastonj dajem nesebično vse drugim, kar sem prejel od Tebe
    in da lahko ljubim z isto ljubeznijo, kot me Ti ljubiš Gospod.
    Samo iskrena ljubezen ustvarja dobre odnose, gradi mostove med ljudmi
    in nikdar ne preneha iskati poti in načinov do človeškega Srca in Duha.
    Tebi Gospod se moram tudi zahvaliti:
    da se ničesar ne bojim, saj si Ti pri Meni in v Meni,
    da verjem Vate in sem pogumen, ko me pestijo razne preizkušnje,
    da sem končno razumel in sprejel sebe in svoje omejene sposobnosti ter zmožnosti,
    da se veselim vseh dni življenja, ki so tu in ki mi prihajajo nasproti,
    da sem Te iskal in našel v Bližnjemu, Naravi, v Sebi, v Stvarstvu
    ter da razumem, kako smotrn in lep je Božji Svet, ki si ga ustvaril iz Ljubezni za Človeka.
    Vesel sem in umirjen, ker nas Tvoja Beseda:
    zbira kristjane v Tvoji Cerkvi, nas podpira in vodi, nas tolaži in poživlja, nas duhovno hrani in osrečuje,
    nas umirja in navdušuje, zakaj v Tvoji Besedi si prisoten za nas Ti sam Gospod.
    Po Tvoji Besedi si vedno z Nami in z vsemi ljudmi na Svetu, ki Vate Verjejo, Te pričakujejo in molijo.
    Jezus Ti nas tiho in pozorno gledaš in hrepeniš po Nas, da gremo in hodimo naprej k Tebi.
    Na Brezpotju nas pozorno in čuječno čakaš, ter nas pokličeš nazaj k Sebi, ko zaidemo vstran.
    Tiho nam sporočiš, da nas imaš Rad in da si v Naši Bližini ter da naj pridemo k Tebi Jezus.
    Čeprav nam pošlješ bolezni, probleme, preizkušnje in težave, je to križ, ki ga moramo nositi v življenju.
    Ta križ ni nikoli tako težak, da ga ne bi mogli nositi in s Tvojom Pomočjo preizkušnje razrešiti.
    Tudi Ti Jezus si ga voljno nosil in nas Odrešil, ker si spolnjeval Božjo Voljo.
    Vate zaupamo Jezus, v Tvoje Usmiljenje, v Tvojo Dobroto in Tvojo Ljubezen do nas ter da nas boš odrešil.
    Hočeš da bomo Stanovitni in Preizkušeni v vseh križih in težavah življenja in da bomo zdržali vse, kar si nam naložil tako kot je Bog naložil križ Sinu Jezusu na Golgoti.
    Reši nas Gospod prosim vseh bolezni in preizkušenj, ponižno se kesamo vseh grehov in te molimo.
    Ponižno bratje pokleknimo in Gospoda ponižno za rešitev v molitvah zaprosimo, da nas reši in pomaga.
    Ponižno in iskreno ter goreče vsi kristjani molimo ter se pokesajmo, da se nas Bog Usmili in Odreši.
    Pridi in bodi z nami, ne zapusti nas prosim v urah, ko razsaja koronavirus in obolevajo ter umirajo ljudje.
    Vemo, da nas Ljubiš Gospod in da hočeš, da smo podobni Jezusu in hodimo po Poti Odrešenja.
    Vemo, da bodo vse težave in preizkušnje po Tvoji Milosti minile in da Te bomo še bolj Ljubili in bili Zvesti.
    H komu pa naj gremo Gospod, Besede Večnega Življenja imaš in Vabiš nas k Sebi v Nebeško Domovino.
    Na Obalah Večnosti nas Čakaš vedno in zvesto, da gremo po Jezusovi Poti naprej in da pridemo k Tebi. Amen.

    Delno prirejeno in dopolnjeno Prihajam k Tebi, molitve in premišljevanja, kapucini, 1995.

    Tvoja je Oblast in Slava Vekomaj Gospod! Vse mine, le Tvoje Besede in Nauki ne bodo nikoli prešli!

  85. Miro says:

    PAPEŽ FRANČIŠEK: OBRNIMO SE K IZVIRU JEZUSOVEGA USMILJENJA, DA BOMO TUDI MI USMILJENI – V BOŽJEM USMILJENJU BO SVET NAŠEL MIR, ČLOVEK PA SREČO!

    Papež Frančišek spodbuja Cerkev v Plocku, kjer je se je pred 90. leti Usmiljeni Jezus prvič razodel s. Favstini Kowalski, naj se obrne k izviru Jezusovega usmiljenja. »Pustimo, naj nas objame in prepoji, da bomo tudi mi sposobni usmiljenja, potrpežljivosti, odpuščanja in ljubezni.«

    Danes mineva natanko 90. let odkar se je v poljskem mestu Plock sveti s. Favstini Kowalski prvič razodel Usmiljeni Jezus. Bil je 22. februar 1931. Papež Frančišek se je s pismom Piotru Liberi, škofu v Plocku, obrnil na vso tamkajšnjo cerkveno skupnost ter zapisal, da se pridružuje molitvi vsem, ki se udeležujejo slovesnega obhajanja v svetišču Božjega usmiljenja, in tudi tistim, ki slavje spremljajo preko medijev.

    Navede besede, ki jih je takrat slišala sv. Favstina: »Naslikaj podobo po vzorcu, ki ga vidiš, z napisom: Jezus, vate zaupam. Želim, da bi to podobo častili, najprej v vaši kapeli, nato po vsem svetu« (Dnevnik, 47).

    Več o tem na:
    https://www.vaticannews.va/sl/papez/news/2021-02/papez-obrnimo-se-k-izviru-jezusovega-usmiljenja-da-bomo-tudi.html

    Božje usmiljenje, ki se na nas izlivaš iz Kristusovih ran, zaupamo vate!
    Božje usmiljenje, ki izviraš iz Presvetega Srca Jezusovega, zaupamo vate!
    Božje usmiljenje, navzoče v postavitvi Cerkve, ki obsega vesoljni svet, zaupamo vate!

  86. Miro says:

    MISLI SVETNICE: EVHARISTIJA JE NAŠA SLAVA IN VESELJE TER SKRIVNOST NAŠE EDINOSTI S KRISTUSOM (sv. Mati Terezija)

    Dobro se je priporočati Svetemu Duhu za razsvetljenje in se vedno znova poglabljati v duhovno bogate misli sv. Matere Terezije o sv. Evharistiji.

    HRANA, KI ME PODPIRA
    Maša je duhovna hrana, ki me podpira. Brez nje ne bi mogla vzdržati niti en sam dan ali uro svojega življenja; pri maši imamo Jezusa pod podobo kruha, medtem ko v siromašnih mestnih četrtih vidimo Kristusa in se ga dotikamo v strtih telesih, v zapuščenih otrocih.

    IMETI MORAMO JEZUSA, DA BI GA DALI DRUGIM
    Cerkev … nam je zaupala veliko apostolsko nalogo, da prinašamo Kristusa v srca naših ljudi. Dati jim moramo Jezusa. Toda če Jezusa nimamo, ga ne moremo dati. Zaradi tega potrebujemo evharistijo. Res je, naš način življenja je težak. Mora biti takšen. Ne gre samo za tvarno uboštvo, ampak za uboštvo okolja, obdanosti s trpečimi ljudmi, s smrtjo. Samo evharistija, samo Jezus nam more dati veselje, da izvršujemo svoje delo s smehljajem.

    »MATI DOTAKNILA SEM SE KRISTUSOVEGA TELESA«
    Dekle iz neke dežele je prišlo v Indijo, da bi se pridružilo misijonarkam ljubezni. Po našem pravilu morajo dekleta, ki so prišla na novo, že takoj naslednji dan v hišo za umirajoče. Temu dekletu sem rekla: »Med mašo si videla duhovnika, s kakšno ljubeznijo in pozornostjo / se je dotikal Jezusa v hostiji. Stori enako, ko greš v hišo za umirajoče. Tam boš namreč našla »istega Jezusa v strtih telesih naših ubogih«. In sestre so odšle.

    EVHARISTIJA, NAŠA SLAVA IN VESELJE
    Sveta maša je molitev našega dneva, ko darujemo sami sebe skupaj s Kristusom, da bi bili razlomljeni in dani najubožnejšim. Evharistija je naša slava in veselje ter skrivnost naše edinosti s Kristusom.

    JEZUS – ŽIVI KRUH, RAZUMEVAJOČA LJUBEZEN
    Evharistija pomeni razumevajočo ljubezen. Kristus je razumel. Razumel je, da imamo strašno lakoto po Bogu. Razumel je, da smo bili ustvarjeni za ljubezen.

    LJUBEZEN RASTE IZ NAŠE ZDRUŽITVE S KRISTUSOM
    Zelo težko je dajati Jezusa ljudem, če ga nimamo v svojih srcih. Vsi naj bi postali nosilci božje ljubezni. A da bi to zmogli, moramo poglobiti svoje življenje ljubezni, molitve in žrtvovanja. V današnji svet moramo prinašati mir, ljubezen in sočutje. Ne potrebujemo pušk in bomb za to delo. Potrebujemo globoko ljubezen, globoko edinost s Kristusom, da bi bili sposobni podarjati ga drugim. Sočutje in ljubezen morata rasti od znotraj, iz naše edinosti s Kristusom.

    NESKONČNO ZVESTA LJUBEZEN
    Ne boj se. Bog te ljubi in hoče, da se ljubimo med seboj, kot on nas ljubi. Ubogi in slabotni smo, a on nas ljubi z neskončno zvesto ljubeznijo.

    SAMOUMEVNO JE IZŽAREVATI NJEGOVO LJUBEZEN
    Kristjan je tabernakelj živega Boga. On me je ustvaril. On me je izbral. On biva v meni, ker me je želel. Sedaj ko veste, kako zelo vas Bog ljubi, je samo po sebi umevno, da preživite ostali del življenja tako, da izžarevate to ljubezen.

    NEŽNOST BOŽJE LJUBEZNI
    Želim uresničiti nežnost božje ljubezni. Poklical sem te po imenu. Moj si. Voda skušnjav te ne bo odplavila. Ogenj greha te ne bo opekel. Zapisal sem te na obe dlani. Drag si mi. Ljubim te. (po Iz 43) Ohranite veselje ljubečega Boga, ljubečega Jezusa v svojem srcu in razdelite to veselje z vsemi, ki jih srečate.

    http://www.mirenski-grad.si/taxonomy/term/44/0&page=20

    K tako tako bogatim mislim sv. Matere Terezije še pobuda za molitev. Ker je ob bohotenju raznovrstnih sodobnih duhovnih tokov (npr. New Age) celo med kristjani precej megle glede poznavanja sv. Evharistije, se priporočimo tej veliki svetnici, naj nam pri Bogu izprosi evharističnih milosti in božjega blagoslova, da bomo lahko živeli in ljubili v moči Svetega Duha. Kot smo že večkrat zapisali, sami po sebi nič ne zmoremo, še zlasti ne v odrešenjskem pogledu. Bogu hvala za vse, kar prejemamo v sveti Evharistiji!

    Božje usmiljenje, neizmerno v zakramentu evharistije in duhovništva, zaupamo vate!
    Sv. Mati Terezija, prosi za nas!

    • Janez says:

      Ne pripadamo sebi, ampak Bogu; Ljudem pripadamo tako, da jim služimo
      Ali smo dobri? Toliko, kolikor znamo odpuščati.
      Ali smo modri? Toliko kolikor znamo trpeti in potrpeti.
      Ali smo čisti? Toliko, kolikor je globoka naša Vera v Boga.
      Ali smo veliki ? Toliko, kolikor znamo ljubiti.
      Ali smo srečni? Toliko, kolikor se razdajamo ljudem, jim služimo in delamo dobra dela.

      Gospod prosim odpusti mi, ker sem grešil in Te žalil, ki si moj najboljši Oče. Z Vero v Boga sem dober, usmiljen, preudaren, moder, umirjen in se trudim, kaj dobrega narediti zase in za druge; vedno in takoj, ker v Njem premorem Vse, ki mi daje Moč in Potrpežljivost. In prosim Boga za Pomoč in Vodstvo, da me iztrga iz labirinta, kjer sem zašel, v rešitev, ki je Pot Odrešitve in Zveličanja k Jezusu. Le v Tebi se umiri moja duša in srce Gospod. Amen.

      Božje Usmiljenje, Dobrota in >Ljubezen Vate Zaupamo!

  87. Janez says:

    Razne plemenite in spodbudne misli dobrih ljudi o pomoči trpečim in ubogim

    Misijonarke Ljubezni Matere Terezije
    1) Srce, najgloblje jedro Misijonark ljubezni je: žeja Jezusovega Srca, ki se skriva v ubogem. To je vir vseh pogledov na življenje Misijonark ljubezni … Družbo lahko drži v življenju le Jezusova žeja; sposobnost poslušati jo, jo čutiti in ji odgovoriti z vsem svojim bitjem. Poslušajte Jezusovo žejo. Storite, da za vsakega od vas postane »Beseda življenja«, kot je napisal sveti oče v enem od svojih pisem. Moji ubogi v najnižjih slojih sveta so kakor trpeči Kristus. V njih Božji Sin živi in umira; po njih nam Bog odkriva svoj pravi obraz. Recite jim, da nismo tu za delo, ampak za Jezusa. Vse, kar delamo, je za Njega. Služimo Jezusu v ubogih: skrbimo Zanj, Ga hranimo, Ga oblačimo, Ga obiskujemo, Ga tolažimo v ubogih, zapuščenih, bolnih, v sirotah in umirajočih. Toda vse, kar delamo: naše molitve, naše delo, naše trpljenje – vse za Jezusa. Naše življenje ne pozna drugih razlogov, drugih utemeljitev. Tega večina ljudi ne uspe razumeti: jaz sem na uslugo Jezusu štiriindvajset ur na dan; karkoli delam, je zanj.
    (Mati Terezija)

    2) Potrebna je globoka vera, da vidimo Kristusa v strtem telesu in umazanih oblekah, pod katerimi je skrit najlepši med človeškimi sinovi. Potrebne so nam Kristusove roke, da se dotikamo teh teles, ranjenih z bolečino in trpljenjem. Kako čiste morajo biti naše roke, če naj se dotikamo Kristusovega telesa, tako kakor se ga dotika duhovnik pod podobo kruha na oltarju. S kakšno ljubeznijo in pobožnostjo in vero dviga sveto hostijo! Enake občutke moramo imeti tudi me, ko dvigujemo telesa ubogih bolnikov.
    (Mati Terezija)

    3) Prišel je trenutek, da se dotaknem najpomembnejše točke služenja, točke, ki zadeva vse v Cerkvi, duhovnike in laike: služenja ubogim. Janez evangelist piše v svojem prvem pismu: »Ljubezen spoznamo po tem, da je on dal življenje za nas. In tako smo tudi mi dolžni dati življenje za brate. Kako more Božja ljubezen ostati v človeku, ki ima premoženje tega sveta in vidi, da je brat v pomanjkanju, pa zapira svoje srce pred njim? Otroci, ne ljubimo z besedo, tudi ne z jezikom, ampak v dejanju in resnici« (1 Jn 3,16-18). Jezus Kristus, čigar telo in kri se posvečujeta in ju sprejmemo in molimo kot navzoča v presvetem oltarnem zakramentu, je po cerkveni dogmi »pravi Bog in pravi človek«. Priznamo in razglašamo Jezusa za »pravega Boga« po evharističnem češčenju. Toda kako in s kakšno držo bomo konkretno pokazali našo vero v Jezusa kot »pravega človeka«? Prav s služenjem ubogim in trpečim. Tisti, ki je rekel nad kruhom: »To je moje telo«, je rekel iste besede tudi o ubogih. Izrekel jih je, ko je govoril o tem, da kar človek naredi za lačnega, žejnega, zapornika, golega, stori Njemu samemu. Ko se je povsem poistovetil z njimi, je rekel: » Jaz sem bil lačen, jaz sem bil žejen, jaz tujec, jaz nag, bolan, zaprt« (prim. Mt 25, 35 sl.). Vsakokrat, ko stojimo pred trpečo osebo, zlasti tisto, ki trpi določeno hudo preizkušnjo, bi morali slišati po ušesih vere v sebi Kristusov glas, ki nam ponavlja: »To je moje telo!«
    (brat Raniero Cantalamessa)

    4) Če te lačen človek vpraša: »Kje je Bog?«, mu daj kruha in mu reci: »Tukaj je!«
    (Mahatma Gandhi)


    5) Če hočeš kakemu človeku govoriti o Kristusu, ga moraš najprej sedemkrat nahraniti.
    (sveti Karel Boromejski)

    6) Revež je Božja beseda, je »kraj«, kjer žari Kristusov obraz!
    (brat Ignacio Laranaga)

    7) Lopov imenujemo tistega, ki nekomu odvzame del obleke. Ali ne zasluži tisti, ki ne obleče siromaka, pa bi ga lahko, prav tak naziv?
    (sv. Bazilij)

    8) Lačnemu lomi svoj kruh in pripelji bedne brezdomce v svojo hišo, in to z dobro voljo. Kdor usmiljenje skazuje, naj ga z veseljem. Dokler imamo še čas, obiskujmo Kristusa, negujmo Kristusa, hranimo Kristusa, oblačimo Kristusa, sprejemajmo gostoljubno Kristusa, častimo Kristusa. Usmiljenje mu danes izkažimo po siromakih, ki se trudoma premikajo po zemlji, da nas sprejmejo v večna bivališča, ko bomo zapustili svet, v Kristusu našem Gospodu.
    (sv. Gregor Nazianški)

    9) Bodi sočuten!
    Stori vse, da bi razumel ljudi in jim pomagal. Poglobi se v njihovo trpljenje, v njihovo zapuščenost. Sestopi z griča svoje samozadostnosti v dolino, k ljudem, ki so sami in trpe, ki pogrešajo zaščito in zavetje. Ne bodi trdosrčen in neizprosen v svojih sodbah. Bodi blag in skušaj razumeti neizrekljivo hrepenenje človeka po sreči, ki se včasih kaže v norih poželenjih. Tedaj boš tudi sam srečen. Takrat boš tudi ti v svoji samoti in šibkosti doživel čudovite trenutke, ki te bodo dvignili iz utečenih kolesnic vsakdanjosti. Tvoje srce bo zmoglo sprejeti in objeti vse ljudi.
    (Phil Bosmans, belgijski duhovnik, pesnik in dobrotnik pomoči potrebnim.)

    Psalm 89: »Gospodove milosti bom na veke opeval.«

  88. Janez says:

    NIČ SE NE ZGODI BREZ BOŽJE VOLJE
    Nič se ne zgodin brtetz Božje Volje in Božjega Načrta. V preizkušnjah bolezni, trpljenja in v temi stisk nam je z Jezusom podarjeno Upanje Božjega Odrešenja in Božjega Usmiljenja, ker nas Bog Neskončno Ljubi, na naše osebne poti in poti vseh ljudi. Upanje namreč obsije z Božjo Svetlobo vse ljudi in vso stvarnost; obsije tako pravične kot grešnike. Upanje se rojeva iz Božje Luči, ki prihaja od Njega. Tiho in toplo sije k nam vedno, ko smo dobre volje in ko smo sami in žalostni, ko trpimo, ko so videti dlani Dobrote in Pomoči prazne, ko ostajajo vprašanja brez človeških odgovorov, ko pohajajo moči, ko ni več najti besed tolažbe. Upanje je tisti Dar Boga, Dar Gospodove Ljubezni, njegove Nebeške povzdignjenosti z zemlje, ko v daritvi vse priteguje k sebi in nas Odrešuje in Tolaži. Luč upanja je dar Duha, bližina Očetove ljubezni. Božja Ljubezen obuja od smrti in dela vse novo, prenovi človeka. V Upanju to ljudje v veri in molitvi pričakujemo in se utehe ter Božje Pomoči tudi vsekdar nadejamo. H komu pa naj gremo Gospod, Besede Večnega Življenja Imaš! Veselimo se, prepevajmo Gospodu Bogu, Zahvaljujmo se za vse kar imamo in kar smo zastonj prejeli, Častimo Boga in ga Prosimo Ponižno in Iskreno, da pride tudi k Nam in Nas Reši vseh Težkoč in Preizkušenj. Božja Pomoč in Usmiljenje Ostani Vedno z Nami! Pomagaj Nam Gospod, da se Poboljšamo in se spokorimo zaradi vseh grehov in Te Prosimo Odpuščanja, ker smo Te Žalili. S Teboj Zmoremo Vse, ki si nas Ljubeči Bog in Vse Ljubezni Vreden! Naj bo Adventno-Božično Veselje in Upanje ter Dobrota v naših srcih, saj Gospod Prihaja k nam, ki nam daruje Usmiljenje, Ljubezen in Odpuščanje ter nam daje Vse kar Potrebujemo, še preden ga prosimo!

    MOLITEV: DA BI TUDI MI ŽARELI KAKOR TI GOSPOD
    Dragi Jezus, pomagaj nam razširjati svoj prijetni vonj povsod, kamor koli gremo. Preplavi naše duše s svojim duhom in življenjem. Popolnoma prežmi in osvoji vse naše bitje, tako da bo naše življenje izžarevalo samo tvoje življenje. Sveti preko nas in bodi tako zelo v nas, da bo vsaka duša, s katero pridemo v stik, čutila tvojo navzočnost v naši duši. Daj, da se bodo ljudje ozrli in zagledali tebe, Jezus, ne nas. Ostani z nami, da bomo zažareli kakor ti, zažareli tako, da bomo luč drugim. Vsa svetloba, o Jezus, naj prihaja od tebe, ne od nas; ti sam sveti drugim preko nas. Naj te poveličujemo tako, kakor ti je najbolj všeč: s tem da svetimo tistim, ki so okrog nas. Naj te oznanjamo celo brez oznanjevanja: ne samo z besedami, ampak s svojim zgledom, z neustavljivo močjo, s privlačnim vplivom svojih dejanj. Z očitno polnostjo tiste ljubezni, ki ti jo podarjajo naša srca. Amen.

    (Svetnik angleški kardinal John Newman).

    Kardinal Newman predvsem uči, da če smo sprejeli Kristusovo resnico in zastavili svoje življenje zanj, ne more biti ločenosti med tem, kar verujemo ter med tem, kako živimo svoje življenje.« Prav tako nas uči, da je potrebno za »gorečnost za resnico, intelektualno poštenost ter pristno spreobrnjenje plačati visoko ceno. Resnice, ki osvobaja, ne moremo zadržati zase; zahteva pričevanje, potrebno jo je slišati; navsezadnje njena prepričevalna moč izhaja iz nje same in ne iz človeškega daru govora. Gornja molitev je bila najljubša sveti Materi Tereziji in njenim sestram usmiljenkam v Kalkuti. Napolnimo našo Dušo z Molitvijo, Božjo Besedo, sveto Evharistijo in dobrimi ljubečimi mislimi, da bomo ljudem prinašali Luč in Dobroto.

    UMAKNIL SE BOM … SI VZEL ČAS ZA RAZMISLEK IN MOLITEV V TIŠINI
    Včasih se umakni in si vzemi čas za to, da zapravljaš čas za premislek in razmislek v Miru in Tišini. Tudi Jeus je molil v puščavi k Očetu na samem. Vzemi si čas in poglej sebe, tako kot doslej še nikoli. Vzemi si čas in zadihaj, kot bi bilo to prvi ali zadnjič. Vzemi si čas za to, da živiš in ljubiš, kot bi ne vedel, da je to tako. Vzemi si čas za branje, spanje za hrano, razmišljanje, molitev…Vzemi si čas zase, za druge in za Boga, da boš v molitvi vse dobro razmislil. Nič se nikamor ne mudi, vedeti in verjeti moram kaj je prav in kaj ne predvsem v Božjih Očeh. Božja Volja naj se zgodi. Kdor upa in verje ter dela na tem za dobro drugih, se mu bo čudežno zgodilo po Božji Milosti. Amen.

    Božje Usmiljenje in Dobrota Vate Zaupamo!

  89. Miro says:

    KO PREMIŠLJUJEMO JEZUSOVO TRPLJENJE, TUDI NAŠA ČLOVEŠKA BOLEČINA NI VEČ TAKO TEŽKA. VELIKA OPORA V HOJI ZA TRPEČIM GOSPODOM NAM JE, POSEBNO V POSTU, MOLITEV KRIŽEVEGA POTA!

    V postnem času s pomočjo Križevega pota premišljujemo Gospodovo trpljenje. Naj nam naslednje strani pomagajo, da v duhu spremljamo Jezusa od Pilatove hiše na goro Kalvarijo. Na začetku vsake postaje se priporoča vzklik:

    – Molimo te, Kristus, in te hvalimo.
    – Ker si s svojim križem svet odrešil.

    Uvod:

    V imenu Očeta in Sina in Svetega Duha. Amen.

    Podoživljajmo z Jezusom zadnje ure njegovega življenja in se v duhu povzpnimo na Kalvarijo. Premislimo, kako težak je naš greh in kako velika je Jezusova ljubezen do nas. Naj bo z nami žalostna Devica in naj moli z nami in za nas.

    Začnimo to razmišljanje z iskrenim kesanjem:

    Moj Bog, žal mi je, ker sem grešil,
    žal mi je, ker sem z grehi zaslužil tvojo kazen.
    Posebno pa mi je žal, ker sem razžalil Tebe,
    ki si moj najboljši oče in vse ljubezni vreden.
    Trdno sklenem, da te več ne bom razžalil!
    Pomagaj mi po Gospodu našem – Jezusu Kristusu. Amen.

    Križev pot 1. postaja
    I. JEZUSA OBSODIJO NA SMRT

    – Molimo te, Kristus, in te hvalimo.
    – Ker si s svojim križem svet odrešil.

    Tudi jaz sem z grehom obsodil Jezusa na smrt. Da bi popravil mnoge slabosti, bom v zadoščenje za svoje grehe sprejel svojo smrt, kadar in kakor boš hotel, Gospod.

    (Tukaj izrečete prošnjo)

    – Usmili se nas, Gospod.
    – Usmili se nas.

    Oče naš…

    Križev pot 2. postaja
    II. JEZUS VZAME KRIŽ NA SVOJE RAME

    – Molimo te, Kristus, in te hvalimo.
    – Ker si s svojim križem svet odrešil.

    Jezus objame les svojega trpljenja. Tudi jaz bom vsak dan objel in vedno nosil svoj križ. Pomagaj mi, Gospod, da ga bom nosil pogumno in vdano.

    (Tukaj izrečete prošnjo)

    – Usmili se nas, Gospod.
    – Usmili se nas.

    Zdrava Marija…

    Križev pot 3. postaja
    III. JEZUS PRVIČ PADE POD KRIŽEM

    – Molimo te, Kristus, in te hvalimo.
    – Ker si s svojim križem svet odrešil.

    Jezus ni obvladal teže bremena in je padel pod križem. Moji padci v greh so to povzročili. Prosim te, Gospod, daj mi milost, da ti ne bom nikoli več povzročil te bolečine.

    (Tukaj izrečete prošnjo)

    – Usmili se nas, Gospod.
    – Usmili se nas.

    Za naslednje postaje križevega pota glej na:
    http://www.kapitelj.com/krizev_pot_molitev.html

    Božje usmiljenje, ki se na nas izlivaš iz Kristusovih ran, zaupamo vate!
    Božje usmiljenje, ki si nam dalo Presveto Devico Marijo za Mater usmiljenja, zaupamo vate!
    Božje usmiljenje, v spreobrnjenju grešnikov, zaupamo vate!

  90. Miro says:

    SVETA EVHARISTIJA – NAJVEČJI IZRAZ JEZUSOVE LJUBEZNI

    MISEL: SVETO OBHAJILO JE NAJVEČJI IZRAZ JEZUSOVE LJUBEZNI DO TEBE. POD PODOBO KRUHA TI PRI VSAKI SVETI MAŠI PRIHAJA NAPROTI IN TE ŽELI VSEGA PREŽETI S SVOJO BLIŽINO. VESELI SE TEGA!

    Danes mnogi razpravljajo o prizadevanju za vzpostavljanje Božjega kraljestva na Zemlji, pri tem pa – hote ali nehote – prezrejo, da je Gospod Jezus Kristus v ta namen ustanovil sveto Evharistijo, po kateri nam pritekajo vse potrebne milosti.

    Kako so notranja razodetja v sestri Favstini Kowalski, veliki glasnici Božjega usmiljenja množila ljubezen in spoštovanje do zakramenta svete evharistije, si je dobro prebrati v priloženem prispevku.

    Sestro Favstino je premišljevanje o čudoviti Jezusovi ljubezni, ki nam jo v zakramentu svete evharistije vsak dan izkazuje, napolnjevalo z najglobljim veseljem. V molitvi se je takole zahvaljevala: »Zahvaljujem se ti, Jezus, za sveto obhajilo, v katerem nam podarjaš sebe; čutim, kako tvoje Srce bije v mojih prsih, kako ti sam v meni razvijaš Božje življenje.«

    Več o tem na: http://www.mirenski-grad.si/26-dan-sveta-evharistija-najvecji-izraz-jezusove-ljubezni

    Božje usmiljenjenje, neizmerno v zakramentu evharistije in duhovništva, zaupamo vate!
    Sv. Favstina, prosi za nas!

    • Miro says:

      USMILJENI JEZUS NAS ŽELI OBSIPATI Z MILOSTMI. ALI JIH HOČEM/HOČEŠ SPREJETI?

      Besede življenja, ki jih je Gospod Jezus zaupal sv. Favstini Kowalski, veliki glasnici Božjega usmiljenja, namenjene pa so tudi nam:

      »O kako me boli, da se kristjani tako malo združujejo z menoj v svetem obhajilu. Čakam nanje, oni pa so do mene tako brezbrižni. Ljubim jih tako nežno in iskreno, oni pa mi ne zaupajo. Želim jih obsipati z milostmi – oni pa jih nočejo sprejeti. Do mene se obnašajo kakor do nečesa mrtvega, moje Srce pa je vendar polno ljubezni in usmiljenja. Da bi vsaj malo spoznala mojo bolečino, si predstavljaj najnežnejšo mater, ki zelo ljubi svoje otroke, ti otroci pa zaničujejo njeno ljubezen. Premisli njeno bolečino, nihče je ne potolaži. To je medla prispodoba in podobnost moji ljubezni.« (Dnevnik sv. Favstine Kowalske, št. 1447).

      Več o tem na http://www.sticna.com/Dnevnik_Svete_Favstine_Kowalske.pdf

      Božje usmiljenje, neizmerno v zakramentu evharistije in duhovništva, zaupamo vate!
      Sv. Favstina, prosi za nas!

  91. Janez says:

    Malo je potrebno da nas ljudje vzljubijo
    Malo je potrebno, da nas ljudje vzljubijo!
    Včasih zadostuje le lepa gesta in dobra beseda, ki je ob pravem času.
    Ali morda kakšna druga ljubeznivost in prijaznost sočloveku.
    Morda pomoč in ustrežljiv gib ali iskren, veder nasmeh in odprto srce.
    Morda gostoljubnost, ko lačnemu ponudimo hrano in pijačo.
    Morda podarimo nekomu obleko in pokrivalo z iskreno dobroto.
    Morda podarimo vse, kar imamo doma odveč in tudi del sebe in
    svojega časa vsem tistim siromašnim, ponižanim in razžaljenim,
    ki so obupali in so osamljeni ter iščejo utehe in Božje Besede Odrešenja.
    Ne govori o tem,raje tiho in radostno daruj in Gospod Ti bo nekoč pri Njem obilo povrnil.
    On vse Vidi in On Vse Ve.
    Ko si Dober si mu namreč v Veselje.
    In ko Ljubiš, ko si Usmiljen Samaritan ki pomaga in Služi drugim, si podoben Jezusu!
    Molimo k Bogu, Zahvaljujmo se in ga Častimo z Besedami, Molitvami in Dejanji Dobrote,
    da bomo vedno spolnjevali Božjo Voljo in Jezusov Evangelij!

    Prirejeno in delno dopolnjeno po Prihajam k Tebi, molitve in premišljevanja, kapucini 1995.

    Smisel življenja je v tem, da se vzpostavi Božje kraljestvo na Zemlji, to je v tem, da egoistično, sovraštva polno, nasilno in nerazumno življenje nadomesti življenje ljubezni, usmiljenja, odpuščanja, bratstva, svobode in razuma tako, kot nas uči Jezus Učenik in Odrešenik. Čeprav se morda zdi, da nasilje prevladuje, je resnica ta, da bolj kot je sila Božje Dobrote, Usmiljenja in Ljubezni učinkovita, bolj je tiha in subtilna ter Odrešujoča za vse ljudi. In največja Božja zapoved in najmočnejša sila na svetu je po Jezusovem Nauku ljubezen. Bodimo podobni Jezusu in spolnjujmo Božjo Voljo in Nauke Evangelija. Častimo Boga in se mu nenehno Zahvaljujmo in ga Slavimo. V miolitvah in pravičnem življenju tako, da bomo Slavili Boga!

    Poslušajmo bližnjega in molimo Nebeškega Troedinega Boga tako, da bomo slišani in bili uslišani!
    Ljudje radi tolažimo, čeprav vedno ne vemo dovolj, kaj pravzaprav storiti ali kaj se resnično dogaja v duši in telesu našega bližnjega. Ne govorimo preveč, pač pa raje poslušajmo, da bomo slišali in kaj razumeli ter da bomo sočutni. Dvojen ušes imamo in ena usta, da več poslušamo in slišimo še koga, razen sebe! Poslušajmo in prosimo Troedinega Boga, da nam pošlje Tolažnika Svetega Duha za tolažbo in pomoč, da bomo slišani in uslišani! Amen.

    • Miro says:

      Hvala za posredovane duhovne spodbude. K temu dodajmo še naslednjo misel: Sami po sebi nič ne zmoremo, zato nam Gospod podarja SVETO EVHARISTIJO (sv. mašo). Po vzoru sv. Favstine Kowalske si tudi mi nenehno prizadevajmo, da bomo evharistično molili ter v moči Svetega Duha vršili dela ljubezni in usmiljenja do bližnjega!

      MOLITEV sv. Favstine: »Zahvaljujem se ti, Jezus, za sveto obhajilo, v katerem nam podarjaš sebe; čutim, kako tvoje Srce bije v mojih prsih, kako ti sam v meni razvijaš Božje življenje.«

      Božje usmiljenje, tolažba in blagor vsem, ki so skesanega srca, zaupamo vate!

  92. Miro says:

    DANES SE SPOMINJAMO VELIKE BOŽJE SLUŽABNICE MAGDALENE GORNIK IN NJENEGA ROJSTNEGA DNEVA ZA NEBESA (obletnica smrti)

    Magdalena Gornik je že kot otrok je gojila posebno ljubezen in spoštovanje do Jezusa v najsvetejšem zakramentu. Bog je na poseben način posegel v njeno življenje spomladi leta 1847. Mati jo je poslala na njivo po krmo za prašiče. Ko je prišla blizu njive, je pred seboj zagledala neznano ženo, ki se ji je po prisrčnem pogovoru predstavila kot Jezusova mati in mati vseh ljudi. Poučila jo je, naj Jezusa ljubi , kolikor more, in mu daruje vsako delo. Na dan prvega obhajila ji je dal Jezus začutiti del svoje ljubezni. Njene telesne moči so začele slabeti, vedno močneje pa je čutila Jezusovo bližino. Leta 1847 je začela obiskovati nedeljsko šolo, a je tako hudo zbolela, da je morala ostati v postelji. Nobeno zdravilo ji ni pomagalo. Avgusta 1848 pa je z drugim Marijinim prikazanjem čudežno ozdravela. Marija ji je obljubila, da bo, če bo trdno zaupala v Boga, od njega prejela vse, tudi hrano za svoje življenje. Odtlej Magdalena do konca svojega življenja ni zaužila nobene telesne jedi, hranila se je s skrivnostno nebeško jedjo.

    Več o življenju božje služabnice Magdalene Gornik na:
    https://revija.ognjisce.si/revija-ognjisce/67-pricevanje/2026-magdalena-gornik

    Božje usmiljenje, neizčrpni vir čudežev, zaupamo vate!
    Božja služabnica Magdalena Gornik, prosi za nas!

    • Miro says:

      MOLITEV (Magdalena Gornik, 1835-1896)

      Vsemogočni Bog, Oče luči,
      od tebe prihaja vsak dober dar.
      Svojo služabnico Magdaleno Gornik
      si obdaril s čudovitimi darovi
      mističnih milosti in bogoljubnega življenja.
      Usliši naše molitve in poveličaj jo,
      da bo pred vesoljno Cerkvijo
      prišteta k zveličanim.
      Po Kristusu, našem Gospodu. Amen.

      Dobri Bog, po priprošnji
      Magdalene Gornik mi podeli milost …

      Oče naš … Zdrava Marija … Slava Očetu … Amen.

      http://zupnije.rkc.si/sodrazica/MagdalenaGornik/index-MagdalenaGornik.html

  93. Miro says:

    RESNICA JE ČUDOVITO RAZODETJE BOGA KOT OČETA, JE NJEGOVA BREZMEJNA LJUBEZEN. NE PRIČEVATI PO KRIVEM POMENI ŽIVETI KOT BOŽJI OTROCI (papež Fančišek)

    »Osma zapoved Ne pričaj po krivem proti svojemu bližnjemu! (2 Mz 20,16) prepoveduje pačenje resnice v odnosih z drugimi, kot piše v Katekizmu katoliške Cerkve (KKC 2462). Živeti nepristno komunikacijo je težko, saj preprečuje odnose in ovira ljubezen. Kjer je laž, ni resnice. »Ko govorimo o komunikaciji med osebami, ne mislimo samo na besede, ampak prav tako na geste, drže, tudi tišino in odsotnost. Oseba govori z vsem, kar je in kar počne. Vsi mi živimo tako, da komuniciramo in smo neprestano v nihanju med resnico in lažjo,« je poudaril papež Frančišek v eni od svojih prejšnjih katehez (14. 11. 2018).

    Več o zanimivem razmišljanju svetega očeta na:
    https://www.vaticannews.va/sl/papez/news/2018-11/kateheza-ne-pricevati-po-krivem-pomeni-ziveti-kot-bozji-otroci.html

    Priporočimo se Svetemu Duhu, da bi bili kot božji otroci vedno pričevalci resnice in da bi z Njegovo pomočjo v našem srcu vladala ljubezen do bližnjih. Le v moči Svetega Duha lahko govorimo resnico in bližnjemu zaželimo kar največji blagoslov, tudi s tistemu, s katerim se ne razumemo najboljše. Še več: Kristjan je v moči Svetega Duha sposoben zaželeti največji blagoslov celo najhujšemu nasprotniku. Le tako nas more osvobajati resnica, nas same in naše bližnje. Odrešuje nas Gospod Jezus Kristus, ki o sebi takole pravi: »Jaz sem pot, resnica in življenje. Nihče ne pride k Očetu drugače kot po meni.« (Jn 14,6)

    Molimo Te Kristus in te hvalimo, ker si s svojim križem svet odrešil!

  94. Janez says:

    MILOST DIALOGA MED LJUDMI (Medmrežje fejstbog)
    Gospod Jezus, hvalimo te in slavimo za lepi dar, ki se mu pravi dialog.
    Je najdražji »otrok« Boga, ker je kakor tisti izmenični tok,
    ki neprestano utripa v osrčju Svete Trojice.
    Dialog razveže vozle, prežene nezaupanje, odpre vrata,
    ublaži spore, povzdigne osebo, je vez edinosti in »mati« bratstva.
    Jezus Kristus, jedro evangeljske skupnosti,
    daj nam razumeti, da je za naše nerazumevanje
    skoraj vedno krivo pomanjkanje dialoga.
    Daj nam razumeti, da dialog ni ne razpravljanje ne soočenje idej,
    temveč iskanje resnice med dvema ali več osebami.
    Daj nam razumeti, da potrebujemo drug drugega in se dopolnjujemo,
    ker imamo kaj dati in kaj prejeti;
    ker lahko vidim, česar drugi ne morejo,
    in oni morejo videti, česar jaz ne vidim.
    Gospod Jezus, ko se pojavi napetost, mi daj skromnost,
    da ne bom za vsako ceno vsiljeval svoje resnice
    in napadal resnico svojega brata;
    da bom znal v pravem trenutku molčati, da bom znal čakati,
    da bo drugi do konca razložil svojo resnico.
    Daj mi modrost, da bom razumel,
    kako nobeno človeško bitje ne more doumeti vse resnice
    in kako ni zmote ali napačnega mnenja,
    ki ne bi vsebovalo nekaj resnice.
    Daj mi zdravo pamet, naj uvidim možnost,
    da sem se morda zmotil glede kakšnega vidika resnice,
    da me bo tako obogatila resnica drugega.
    Daj mi naposled velikodušnost, da bom priznal,
    kako tudi drugi pošteno iščejo resnico;
    in da bom brez predsodkov in dobrohotno gledal na mnenja drugih.
    Gospod Jezus, daj nam milost dialoga.
    Pomagaj nam, da bi se obogatili tudi z drugačnim mnenjem in stališči drugih ljudi.
    Gospod Jezus, daj nam milost iskrenega dialoga brez napetosti in kreganja,
    da se bomo znali poslušati, slišati in biti sočutni in strpni med seboj.
    Različnost mnenj in pogledov naj nas bogati in poveže med seboj
    v Občestvo dobrih ljudi, ki Verjejo v Boga Odrešenika in tako tudi živijo.
    Amen.

    Božja Ljubezen, Usmiljenje in Dobrota vate zaupamo!

    Psalm, 72, 13: Sočutje bo imel do slabotnega in ubogega, odrešil bo duše ubogih.
    Job, 21,2: Poslušajte, kaj razodevajo moje besede, v tem naj bo vaše sočutje!

  95. Janez says:

    Razumeti pravičnost ali to pomeni tudi pravilno razumeti Boga
    »Božja pravičnost se daje po veri v Jezusa Kristusa, in to vsem, ki verujejo.« (Rim 3,22)
    Pravičnost prihaja prek vere v Jezusa in ne prek našega dela ljudi, ki smo grešni in nepopolni. To je poleg Vere v Boga tisto Božje darilo in ga pridobimo, ko začnemo iskreno verovati v Jezusa Odrešenika in izvajati Božjo Voljo v našem življenju. Mnogo odlomkov je v Bibliji, ki te trditve potrjujejo in jih proučujejo duhovniki in bogoslovci. Zaradi nas grešnih ljudi je Bog poslal na zemljo Jezusa Kristusa; Njega, ki ni poznal greha, tako da v Njem in po Njem moremo Ljudje postati, zdržati in vztrajati v Božji pravičnosti. To je tisto, kar bi mi ljudje morali biti in sprejeti ter v pravem odnosu do Boga po Božji Milosti in Njegovi Dobroti. Kristus je bil na Zemlji brez greha in zaradi ljubezni do nas je vzel nase naše grehe, da bi mi bili v vzvišenem odnosu z Bogom in se odrešili brez svojih zaslug. Jezus je bil na Zemlji Pravi Bog in Pravi Človek. S svojo Smrtjo in Vstajenjem nas je Odrešil. Bog nas Ljudi, zaradi poslanega Sina Odrešenika vidi kot preizkušene in sprejete in v pravem odnosu s seboj takrat, ko smo kot verni kristjani sprejeli Jezusa kot našega Odrešenika.

    Namesto, da nas je strah, da je Bog žalosten in jezen na grešne ljudi, se lahko postavimo predenj, saj v Kristusu Odrešeniku vemo, da smo pri Bogu sprejeti. Nihče ne bo opravičen (postati pravičen, opravičen, zadovoljivo sojen) pred njim v poslušnosti delom, določenim v postavi. Ker [pravo opravilo] postava je, da se človek prepozna in zaveda greha [ne samo dojemanje, ampak spoznanje greha, ki deluje k pokori, veri in svetosti vsake osebnosti]. Božja pravičnost namreč prihaja po veri in osebnem zaupanju in zaupljivi opori v Jezusa Kristusa (Odrešenik ali Mesija). [To pomeni] za vse, ki verujejo. Za njih ni razlike. Mi vemo, da je človek opravičen ali pravično ocenjen in v pravem odnosu z Bogom ne po delih postave, ampak [samo] po veri in [popolnem] zaupanju in vdanosti in trdnem upanju v Jezusa Kristusa ter izvrševanju Njegove Volje. Vera v Boga in dobra dela nam Ljudem odpirata Pot do Boga in Božje Pravičnosti, ko Bog pride, vstopi in ostane v nas, ker tedaj prav razumemo Boga, ki je v tem, da spolnjujemo Njegovo Voljo.

    Za duhovno rast je pomembno, da vidimo sami sebe v pravem odnosu z Bogom po veri v Jezusa Kristusa. Vera je poleg Božje Pravičnosti Božji dar. Če se kadarkoli počutimo slabo in se sprašujemo, ali je Jezus jezen na nas, izgubimo moč, da bi nadaljevali pot, ki nam jo je pripravil. Mi smo močnejši od hudiča, ker verjamemo Jezusu, vendar se moramo postaviti pred Bogom oblečeni v oblekah pravičnosti in ne v capah krivde in obsodbe. Vztrajati moramo na Poti k Njemu. V šestem poglavju Efežanom Biblija pravi, da moramo obleči pravičnost kakor svoj oklep. Vojakom oklep varuje srce. Kaj v resnici verjamemo o sebi? Ali lahko verjamemo, da imate pravi odnos z Bogom!?. Da lahko, če se ozremo na Gospodova dela, ki jih je napravil za nas vse, in ne na svoje napake, ki smo jih kot nepopolni in grešni ljudje storili. Napravili bomo grehe in napake, in ko jih bomo, se moramo tudi pokesati, prositi za milost Boga in si pridobiti Božje odpuščanje. To je edina možnost, da lahko verni ljudje hodimo v pravičnosti in delamo, kar je prav v Božjih Očeh. Ni naša pravičnost, da ljudje sami s svojimi močmi lahko hodimo v pravičnosti na Zemlji, saj je kakor oblečena umazana cunja, vendar lahko in moramo hoditi v Božji pravičnosti po veri v Jezusa Kristus v svečani obleki. Ta čudovita drža, ki jo lahko imamo v sebi, je del novega življenja vernika v Jezusa. Človek si namreč nepravilno postavi svoje postave pravičnosti po svoji meri in pravilih, ki pa niso pravilna v Božjih Očeh. Zato se moramo truditi, da molimo in živimo po Božjih Postavah in spolnjujemo Njegovo Voljo in ne Svoje Človeške Volje. Sad Božje pravičnosti Božja beseda je popolnoma jasna, da Bog od nas ne pričakuje naše pravičnosti. Ljudje je v Božjih očeh nimamo in do nje sami ne moremo priti, ne glede na to, kako iskreno in goreče se trudimo, ker smo grešni in nepopolni. Božji Duh nas vodi in vzgaja, da živimo (mislimo, govorimo in ravnamo) v skladu z Božjo pravičnostjo, ki je v nas. Šele ko se Ljudje odločamo po Božji naravi v nas, rojevamo sad Njegovega življenja v nas – torej sad Božje pravičnosti.

    Vir: Lastni dodatni prispevek in upoštevani prispevki iz Joyce Meyer: Nov način Življenja, Exodus Maribor.

    »Zato, ker imate malo vere,« jim je dejal. »Resnično, povem vam: Če bi imeli vero kakor gorčično zrno, bi rekli tej gori: ›Prestavi se od tod tja!‹, in se bo prestavila in nič vam ne bo nemogoče.« Matej 17,20

  96. Hvala says:

    KAKO JE MOŽ PRIKLICAL PREKLETSTVO NA ŽENO (Iz knjige Blagoslov ali prekletstvo, sami lahko izberete-Prince Derek)
    :::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

    Mary, ki je njena mati doma ni nikoli poučila o gospodinjskih opravilih, se je poročila z Jackom, aktivnim poslovnežem hitrega temperamenta. Mary se ni nikoli posrečilo pripraviti okusnih in privlačnih jedi. Nekaj časa se je Jack obvladoval in zadrževal svojo nepotrpežljivost, končno pa je razočarano izbruhnil.:” BOLAN SEM OD TE TVOJE HRANE. NIKOLI SE NE BOŠ NAUČILA KUHATI.!” To je kasneje na različne načine večkrat ponavljal.

    Od takrat naprej so se Mary tresle roke, kadar je bilo treba postreči s hrano. Obroki so postali težka preizkušnja, od katere bi rada pobegnila.

    Čez nekaj let je zakon razpadel, TODA PREKLETSTVO, KI GA JE JACK IZREKEL, JE SPREMLJALO MARY VSE NJENO ŽIVLJENJE.
    .::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

    Čeprav je bila na drugih področjih talentirana in uspešna, se ni nikoli naučila kuhati.

    KADARKOLI SE JE ZNAŠLA V KUHINJI, JE NAD NJO PRIŠLO NEKAJ TEMNEGA IN ZAUSTAVILO NJENO NARAVNO SPOSOBNOST.

    ZANJO BI OBSTAJALA ENA SAMA REŠITEV: DA BI SPOZNALA DEJSTVO, DA JE NJEN MOŽ NANJO PRIKLICAL PREKLETSTVO , IN DA BI POISKALA OSVOBOJENJE, KATEREGA JI JE PRESKRBEL BOG.

    Jack pa je, ne da bi se tega zavedal, IZREKEL PREKLETSTVO TUDI NAD SEBOJ. Od takrat, ko je začel govoriti: “BOLAN SEM OD TE TVOJE HRANE, ” trpi zaradi vedno bolj KRONIČNIH TEŽAV S PREBAVO , ZA KATERE ZDRAVNIKI NE NAJDEJO NITI NARAVNEGA VZROKA NITI ZDRAVILA.

    Prav kakor je Mary zasledovala nesposobnost pri kuhanju, so JACKA DO KONCA ŽIVLJENJA SPREMLJALE PREBAVNE TEŽAVE (Dvanajsto poglavje v tej knjigi obravnava to pomembno področje prekletstev , ki si jih sami naložimo).
    ::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

    Iz tega primera je razvidno, kako si zakonci lahko SAMI NALOŽIJO PREKLETSTVO, ki traja celo življenje do smrti, če ne poiščejo REŠITVE PRI BOGU, TO JE MOLITVE ZA OSVOBOJENJE OD PREKLETSTEV.

    Pazimo na besede, ki jih izgovarjamo, vsako besedo premislimo, kaj bomo izrekli, ali pa bodimo raje tiho.

    • Miro says:

      Ga. Hvala, najlepša hvala za posredovanje tega zanimivega in poučnega življenjskega primera. Marsikomu, ki bo v celoti prebral knjigo z naslovom Blagoslov ali prekletstvo, sami lahko izberete (Prince Derek), bo bolj jasno, kakšno izjemno ustvarjalno, pa tudi rušilno moč imajo v našem življenju misli in besede. Priporočimo se Svetemu Duhu, da bi z besedami v odnosu do bližnjih vedno blagoslavljali, svetovali, spodbujali, obvezovali, krepili, objemali, hrabrili, zdravili, tolažili … Pa ne samo z besedami, ampak tudi z dobrimi deli – vse v Gospodovi moči. Če pa delamo brez Njega, nas zelo hitro zanese v slabo voljo, jezo, zagrenjenost, obrekovanje, klevetanje, zavist, napadalnost in v podobne proti evangeljske drže v našem vsakodnevnem življenju.

      Gospod Jezus, pridi na pomoč, da bomo luč in moč za ustvarjalne misli, besede in dejanja črpali pri samem izviru Božjega usmiljenja – v Najsvetejšem zakramentu. Molimo Te Kristus in te hvalimo, ker si s svojim križem svet odrešil!

      Presveto Srce Jezusovo, usmili se nas!

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja