Članki za dušo

Tu se dodaja članke, ki so povzeti po drugih internetnih straneh. Prosim, da se navedejo viri kje je bilo povzeto.

This entry was posted in Domov. Bookmark the permalink.

4.212 Responses to Članki za dušo

  1. Miro says:

    »RESNIČNO IN GLASNO MORA NEKJE ŽIVETI VSE TISTO, KAR NERAZUMLJIVO ŠEPEČE NA DNU SRCA …« (Ivan Cankar)

    »Med štirinajstimi podobami, ki so se vrstile po mrzlih stenah v mraku in tišini ter se prijazno in odkritosrčno pogovarjale z menoj, kadar sem bil z njimi sam, je bila mojemu srcu najbližja četrta postaja, tista, kjer sreča Jezus svojo žalostno Mater … Tudi ona, Mati božja, je imela čisto otroški obraz. Ta ozki, beli obraz je pričal brez solz in brez besed: “Čigava bolečina je večja od moje?”«

    »Kako je mogoče, da ne bi bilo Boga, če se človek od prve do poslednje ure vojskuje z njim? … Resnično in glasno mora nekje živeti vse tisto, kar nerazumljivo šepeče na dnu srca, kar šiloma orosi oči ob smrtni uri, kar kliče dušo k vam, nebeške zvezde!«

    »Velikega petka je bilo treba za veliko nedeljo; smrti Boga samega je bilo treba, da je zazvonilo in zapelo ponižanemu človeku veličastno vstajenje.«

    »Srečna je pot, če je ljubezen vodnik … Treba je samo prijazne besede in prijaznega pogleda in ozdravljena je vsaka bolezen in vsaka žalost je pri kraju.«

    (Ivan Cankar, izbor misli iz Ognjišča)

    Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

  2. Miro says:

    KRIŽEV POT

    XIV. POSTAJA: JEZUSA POLOŽIJO V GROB

    – Molimo te, Kristus, in te hvalimo.
    – Ker si s svojim križem svet odrešil.

    Gospod Jezus, s tem, da si šel v grob in pozneje iz njega zmagoslavno vstal, si nam obnovil življenje. Daj, da bom tudi jaz s svojim križem pridobil delež tvojega zmagoslavnega vstajenja

    (Tukaj izrečete prošnjo)

    – Usmili se nas, Gospod.
    – Usmili se nas.

    Sveti Bog, sveti Močni, sveti Nesmrtni – usmili se nas in vsega sveta.
    Sveti Bog, sveti Močni, sveti Nesmrtni – usmili se nas in vsega sveta.
    Sveti Bog, sveti Močni, sveti Nesmrtni – usmili se nas in vsega sveta.

    SKLEP

    Kristusova smrt ni konec, ampak se odpira v vstajenje. Naše življenje je osvetljeno z upanjem, da bomo mi in vse človeštvo v slavi vstalega Kristusa deležni novega življenja.

    Molimo.

    Usmiljeni Oče, s smrtjo svojega Sina na križu si hotel rešiti ljudi, daj nam, da bomo na zemlji spoznali skrivnost te Ijubezni in bomo vredni sadov odrešenja v nebesih. Ki živiš in kraljuješ vekomaj. Amen.

    Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu,
    kakor je bilo v začetku,
    tako zdaj in vselej in vekomaj. Amen.

    Celoten križev pot na:
    http://www.kapitelj.com/krizev_pot_molitev.html

  3. Hvala says:

    PRAVILA ALI POLNO ŽIVLJENJE

    Človek, ki v življenju sledi JEZUSU, RESNICI , KI OSVOBAJA, KI IZPOLJNJUJE BOŽJO VOLJO IN LJUBI DOŽIVI NASPROTOVANJE, OBTOĆBE ITD… Tako piše tudi pater Peter:

    V tej luči sem vedno želel graditi naše odnose in ustvarjati živo občestvo. Bodisi z domačimi, med mladimi, v zakonskih odnosih, med brezdomci ali v skupnosti. Pri tem vedno naletim na lastne omejenosti in svoj nepopolnost, hkrati tudi na hud odpor in obtožbe. Naj naštejem le nekaj obtožb, ki močno zaznamujejo mojih 25 let duhovništva, od tega devetnajst let bivanja na Gradu. Obtožbe vidim zelo podobne tem, ki jih doživlja Jezus.

    – Ko sem na Grad sprejel dekleta, se je kar kadilo od sumničenja in nasprotovanja. Nihče ni povedal nič jasnega, le obtožbe in zgražanja je bilo čutiti. Menda nekatere to še vedno grize.

    – Ko sem bil primoran v izganjanje hudiča oz. eksorcizem, sem prejel pisno dovoljenje od škofa, pa sem bil obtožen nepokorščine. Označen sem bil za skrajneža, neuravnovešenega, tistega ki pretirava, išče pozornost, pomembnost itd.

    – Ko sem delal z mladimi, so se župniki zgražali nad necerkvenostjo. Češ, da rušim ustaljene meje župnij in pastorale, da to ničemur ne koristi, le škodi.

    – Ko sem več kot deset let organiziral celotno dekanijo v pripravi na birmo in jo vodil, sem dobil očitek, da ni nobene koristi, da mlade vlečem k sebi, da sem preveč zahteven, skratka od vsega nobene koristi.

    – Ko sem začel spremljati ljudi v osebnih pogovorih, so mi nekateri očitali, da za to delo nimam nobene licence.

    – Pri spremljanju mladih je očitek, da razdiram družine in ločujem otroke od staršev.

    – Pri delu z zakonci in starši je problem, da so le ti premalo vključeni v župnijo.

    – Pri delu z brezdomci, da jim delim hrano in podpiram njihovo lenobo.

    – V odnosih do posvečenih pa nisem sposoben za dialog, ne vidim drugih, samo pričakujem in nič ne vložim itd. itd.

    Seznam obtožb je dolg. Že dolgo mi je jasno, da ga ne bom nikoli izbrisal. Počasi se navajam, da bo vedno daljši, da bodo očitki vedno. Če spodbujaš ljudi, da bi rasli, da bi živeli bolj polno, ustvarjaš neprijetne napetosti in prebujaš slabe občutke. Hočeš nočeš podiraš ustaljene okvire in rahljaš varne meje. Iz vsega se rojevajo obtožbe, kjer ni prostora za razumevanje. Jezusa sta zavzeto delo za človeka in želja da bi zaživeli polno pripeljalo na križ, konec za njegove učence ni bil in ne bo drugačen.

    Kljub temu sem z veseljem duhovnik in z veseljem lazarist. Moja neuspešnost in nepriljubljenost ne bo spremenila mojih treh vodil:

    – Slediti resnici, ki osvobaja.

    – Izpolniti božjo voljo.

    – Ljubiti.

    Kljub temu, da se je v vseh teh letih marsikdo čutil prizadetega in užaljenega, nisem nikoli želel ne z besedo ne z dejanji obsojati ali obtoževati ali zbujati občutke krivde. Žal je bilo pogosto razumljeno narobe. Žal mi je, da nisem znal drugače. Rad bi, da bi živeli polno, da bi se resnično veselili poti za Jezusom, da bi rasli iz resnice Evangelija in verjeli v lepoto življenja v živem občestvu Cerkve. Bogu sem hvaležen za dar duhovništva, da mu lahko služim.

    http://www.mirenski-grad.si/n09-pravila-ali-polno-zivljenje

  4. Miro says:

    KRIŽEV POT

    XIII. POSTAJA: JEZUSA SNAMEJO S KRIŽA IN POLOŽE MARIJI V NAROČJE

    – Molimo te, Kristus, in te hvalimo.
    – Ker si s svojim križem svet odrešil.

    Marija objame in s solzami umije Jezusovo telo. Sveta Devica, izprosi mi milost, da ne bom nikoli več z grehom zakrivil njegove smrti. Sprejmi me v svoje naročje.

    (Tukaj izrečete prošnjo)

    – Usmili se nas, o Gospod.
    – Usmili se nas.

    Zaradi njegovega prebridkega trpljenja …

    Božje usmiljenje, ki se na nas izlivaš iz Kristusovih ran, zaupamo vate!

    Celoten križev pot na:
    http://www.kapitelj.com/krizev_pot_molitev.html

  5. Miro says:

    »IZPOD TEMPELJSKEGA PRAGA JE PRIVRELA VODA, PROTI VZHODU, KER JE BILO TEMPELJSKO PROČELJE NA VZHODNI STRANI« (Ezk 47,1) – GOSPOD, HVALA ZA ŽIVO VODO IZ PREBODENE STRANI, KI OŽIVLJA SRCA LJUDI!

    BERILO iz knjige preroka Ezekijela (Ezk 47,1-9.12)

    Tedaj me je peljal nazaj k tempeljskemu vhodu. In glej: izpod tempeljskega praga je privrela voda, proti vzhodu, ker je bilo tempeljsko pročelje na vzhodni strani. Voda je tekla od spodaj, od desne strani templja, južno od oltarja. Nato me je peljal ven skozi severna vrata; zunaj sva zavila k zunanjim vratom, ki so gledala proti vzhodu. In glej: voda je pritekala od desne strani. Mož je šel z merilno vrvico v roki proti vzhodu. Zmeril je tisoč komolcev in me peljal po vodi; voda mi je segala do gležnjev. Spet jih je nameril tisoč in me peljal po vodi; voda mi je segala do kolen. Spet jih je nameril tisoč in me peljal čez; voda mi je segala do ledij. Spet jih je nameril tisoč: zdaj je bila reka, ki je nisem mogel prebresti. Voda je namreč tako narasla, da je bila voda za plavanje, reka, ki je ni bilo mogoče prebresti. Tedaj mi je rekel: Ali si videl, sin človekov? Potem me je peljal nazaj ob rečnem bregu. Ko sem se vračal, glej, je bilo na bregu reke na obeh straneh silno veliko drevja. Tedaj mi je rekel: Ta voda teče v vzhodno okrožje in odteka v Arábo. Ko se izlije v morje, v okužene vode morja, postane voda spet zdrava. Vsa živa bitja, ki tam mrgolijo, bodo oživela, kamor koli bo prišla reka; rib bo silno veliko. Ko bo ta voda prišla tja, bo ta postala zdrava, in kamor koli bo prišla reka, bo vse oživelo. Ob reki bo na obeh bregovih rastlo vsakovrstno sadno drevje. Njegovo listje ne bo ovenelo in sadja mu ne bo zmanjkalo. Vsak mesec bo rodilo nov sad, kajti voda, ki ga napaja, teče iz svetišča. Njegov sad bo za jed in njegovo listje za zdravilo.

    https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Ezk+47%2C1-9.12&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

    Duhovna misel: V begunstvu gleda prerok jeruzalemski tempelj kot simbol božje moči. Iz njega izvira voda, ki spreminja suho pokrajino. Voda, ki je zelo dragocena, ker je od nje odvisno življenje, je podoba milosti. Zajemal bom vodo Gospodove ljubezni in živel iz bogastva krstnega dogodka. Gospod, hvala za živo vodo iz prebodene strani, ki oživlja srca ljudi. Naj se veselim daru novega življenja. (Luč Besede rodi življenje, Primož Krečič).

    Številni kristjani v nenehnem hitenju za dobrinami tega sveta pozabljajo, da so nekoč prejeli neizmerno dragocene zakramente krsta, birme, evharistije … Brez njih duhovno životarijo in se čudijo, zakaj gre v življenju vse narobe. Če se na svoji življenjski poti še vedno oklepamo »razpokanih kapníc, ki ne držijo vode« in ne vemo kako naprej, prosimo Gospoda Jezusa za pomoč, da bomo odkrili pot k »studencu žive vode« (prim. Jer 2,13).

    Božje usmiljenje, ki izviraš iz Presvetega Srca Jezusovega, zaupamo vate!
    Božje usmiljenje, navzoče v postavitvi in delitvi svetih zakramentov, zaupamo vate!
    Božje usmiljenje, studenec bolnim in trpečim, zaupamo vate!

  6. Miro says:

    »ČISTO SRCE, O BOG, MI USTVARI!« – PSALM 51 NAM BO POMAGAL K BOLJ POGLOBLJENEMU OBHAJANJU ZAKRAMENTA SPRAVE

    Psalm 51,1-17.19

    Izkaži mi milost, o Bog, po svoji dobroti,
    po obilnosti svojega usmiljenja izbriši moje pregrehe!
    Popolnoma me operi moje krivde,
    mojega greha me očisti!

    Zakaj svoje pregrehe priznavam,
    moj greh je vedno pred mano.
    Zoper tebe, tebe samega, sem grešil,
    hudobijo v tvojih očeh sem storil,
    da se izkažeš pravičnega, kadar govoriš,
    neoporečnega, kadar sodiš.

    Glej, v krivdi sem bil rojen,
    v grehu me je spočela moja mati.
    Glej, veseliš se zvestobe v notranjosti,
    v skrivnostih mi daješ spoznanje modrosti.
    Očisti me greha s hizopom, da postanem čist,
    operi me, da postanem bel bolj kot sneg.

    Daj, da bom slišal radost in veselje,
    naj se radujejo kosti, ki si jih potrl.
    Skrij svoje obličje pred mojimi grehi,
    vse moje krivde izbriši.
    Čisto srce, o Bog, mi ustvari,
    stanovitnega duha obnovi v moji notranjosti.

    Ne poženi me izpred svojega obličja,
    svojega svetega duha ne vzemi od mene.
    Vrni mi veselje svojega odrešenja,
    z voljnim duhom me podpiraj.

    Upornike bom učil tvojih poti,
    da se grešniki vrnejo k tebi.
    Reši me prelite krvi, o Bog, Bog moje rešitve:
    moj jezik bo vzklikal tvoji pravičnosti.
    Gospod, odpri moje ustnice,
    in moja usta bodo oznanjala tvojo hvalo.

    Moja daritev Bogu je potrt duh,
    potrtega in pobitega srca, o Bog, ne preziraš.

    Več o pobudah za postni čas v prispevkih Družine na:
    https://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/clanek/%C2%BBcisto-srce-o-bog-mi-ustvari%C2%AB?Open

    Božje usmiljenje, ki se na nas izlivaš iz Kristusovih ran, zaupamo vate!

  7. Miro says:

    »KADAR RESNIČNO LJUBIMO NESREČNIKA, GA NE LJUBIMO V BOGU, TEMVEČ GA BOG LJUBI V NAS« (Simone Weil)

    »V ljubezni do bližnjega posnemamo božjo ljubezen, ki je ustvarila nas same kakor tudi vse naše soljudi.«

    »Ljubiti s čisto ljubeznijo pomeni zavestno sprejeti in spoštovati razdaljo med seboj in tistim, kar ljubiš.«

    »Kadar resnično ljubimo nesrečnika, ga ne ljubimo v Bogu, temveč ga Bog ljubi v nas. Če pa smo sami nesrečni, je Bog v nas tisti, ki ljubi ljudi, kadar nam hočejo dobro.

    »Le tisti, ki ima čut za božje, more upati, da ga bo odkrilo in našlo … Človeku ni dano, da bi se približal Bogu, le Bog se more približati človeku.«

    »Da je duša šla skozi ogenj božje ljubezni, ne prepoznam po tem, kako kdo govori o Bogu, ampak po tem, kako govori o božjih stvareh.«

    (Simone Weil, izbor misli iz Ognjišča)

    Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

  8. Miro says:

    ŽUPNIK MARTIN GOLOB: KADARKOLI ČLOVEK POGLEDA NA KRIŽ, SE MORA SPOMNITI, DA JE LJUBLJEN

    Na četrto postno nedeljo, 14. marca 2021, je grosupeljski župnik Martin Golob v nagovoru med sveto mašo uvodoma poudaril: »Kristjanovo veselje izhaja iz védenja, da Bog svet tako ljubi, da je poslal svojega edinorojenega Sina, da se tisti, ki vanj veruje, ne bi pogubil, ampak imel večno življenje.«

    https://si.aleteia.org/2021/03/14/sveta-masa-z-martinom-golobom-na-4-postno-nedeljo

    Božje usmiljenje, ki se nas izlivaš iz Kristusovih ran, zaupamo vate!

  9. Miro says:

    XII. POSTAJA: JEZUS UMRJE NA KRIŽU

    – Molimo te, Kristus, in te hvalimo.
    – Ker si s svojim križem svet odrešil.

    Potrebno je bilo, da je Kristus umrl. S tem nam je omogočil rojstvo za novo in večno življenje. Gospod, po zaslugah svojega trpljenja in smrti na križu in po darovanju, ki se obnavlja na oltarjih, mi daj, da bom deležen božjega odrešenja.

    (Tukaj izrečete prošnjo)

    – Usmili se nas, Gospod.
    – Usmili se nas.

    Večni Oče …

    Božje usmiljenje, ki se na nas izlivaš iz Kristusovih ran, zaupamo vate!

    Celoten križev pot na:
    http://www.kapitelj.com/krizev_pot_molitev.html

  10. Miro says:

    HVALEŽNOST PRINAŠA MIR IN NEKE VRSTE TIHO SREČO – ZAHVALJEVANJE JE V SREDIŠČU NAŠE VERE – HVALEŽNOST VODI K LJUBEZNI IN KER JE BOG LJUBEZEN, NAS HVALEŽNOST NA NAJGLOBLJI RAVNI VODI K BOGU!

    Dr. Paul Vitz, ameriški katoliški psiholog, profesor na inštitutu v Arlingtonu, pravi, da razne smeri sodobne psihologije znova odkrivajo učinkovitost vrlin za dobro počutje posameznika. V pogovoru za agencijo Zenit (www.zenit.org) je odstrl nekaj misli o pomenu hvaležnosti.

    ZAKAJ JE HVALEŽNOST TAKO KORISTNA VRLINA?

    Hvaležnost je zelo pozitivna vrlina. Z njo so povezane pozitivne misli in predvsem pozitivna čustva. Čutimo hvaležnost za to, kar so nam drugi ljudje ali Bog dali. Prinaša mir in neke vrste tiho srečo. Vemo tudi, da naša čustva lahko povzročijo fiziološke spremembe v nas, zato sem prepričan, da zahvaljevanje ni le pozitivna miselnost in naravnanost, ampak tudi nekaj dobrega za naše telo. (…) Poglejmo na pomen hvaležnosti v luči vere. Beseda evharistija pomeni zahvaljevanje, torej način izražanja hvaležnosti Bogu. Zahvaljevanje je v središču naše vere. Povsem razumljivo je, da nas je Gospod povabil k nečemu, kar ni samo pametno in duhovno, ampak tudi psihološko dobro za nas.

    KAKŠNO VLOGO IGRA HVALEŽNOST V PROCESU ZDRAVLJENJA?

    Glavni oviri za odpuščanje sta jeza in zamera. Dokler je to čustvo v ospredju in središču našega duševnega življenja, težko odpustimo.

    Če pa začnemo postajati hvaležni za stvari v svojem življenju, ko se enkrat zavemo, da so nam bile podarjene, in sicer zastonjsko, se stvari spremenijo. Bogu niste plačali, da vam da življenje; nihče ni plačal Bogu za to, da je med nas poslal Odrešenika.

    Ko se zaveste tega, kar imate, tega, kar ste dobili, in vas to napolni s hvaležnostjo, to postavi jezo, zagrenjenost, zamero na stran. Ko se zaveste, kaj vam je bilo podarjeno, laže odpustite. Kajti odpustiti nekomu pomeni dati nekomu nekaj, se odpovedati dolgu do tega človeka. Kot bi nam bil nekdo dolžan sto dolarjev ali bi nam dolgoval to ali ono, opravičilo ali kaj podobnega, mi pa bi se odpovedali upravičeni zahtevi do tega.

    KAKO NAS VERA UČI HVALEŽNOSTI NA GLOBLJI NAČIN, KI PRESEGA DEFINICIJO HVALEŽNOSTI, KAKOR O NJEJ GOVORI POZITIVNA PSIHOLOGIJA?

    Vera presega pozitivno psihologijo. To je hvaležnost do Boga, ker nam je poslal Jezusa zato, da je odkupil naše grehe. Je hvaležnost za vse darove, ki nam jih je Bog dal, za ljudi, ki jih poznamo, za lepoto sveta okoli nas.

    Hvaležnost in ljubezen sta si zelo blizu, sta tesno povezani. Tako smo na najgloblji način poklicani ljubiti Boga in ljubiti druge. Hvaležnost to omogoča. Hvaležnost vodi k ljubezni in ker je Bog ljubezen, nas hvaležnost na najgloblji ravni vodi k Bogu.

    Povzeto po: Hvaležnost vodi k ljubezni, Katja Tootill, Družina, 2006

    Kličimo z ljubeznijo v srcu: Slava tebi, Usmiljeni Bog! Ti si Oče luči, od Tebe prihaja vsak dober dar in vsako popolno darilo (prim. Jak 1,17). In tudi delajmo v Gospodovi moči, tako za naše odrešenje kot tudi za odrešenje naših bližnjih!

  11. Miro says:

    »ŽIVLJENJE IN SMRT STA ENO, TAKO KOT STA ENO REKA IN OCEAN« (Kahlil Gibran)

    »Delo je ljubezen, ki je postala vidna, in če ne morete delati z ljubeznijo, marveč le z gnusom, zapustite rajši vaše delo in sedite k vratom svetišča, da sprejmete miloščino tistih, ki delajo z radostjo. Kajti če pripravljate kruh z ravnodušnostjo, mesite grenkoben kruh, ki človeka le napol nasiti.«

    »Ko se poslavljate od svojega prijatelja, ne žalujte, kajti to, kar najbolj ljubite v njem, lahko postane v njegovi odsotnosti jasnejše; tako kot je hribolazcu pogled na goro jasnejši z ravnine.«

    »Če hočete resnično gledati duha smrti, odprite na stežaj srce telesu življenja. Kajti življenje in smrt sta eno, tako kot sta eno reka in ocean.«

    »Nekateri iščejo klepet iz strahu pred samoto. Tišina samote razkriva pred njihovimi očmi njihov goli jaz, ki mu želijo ubežati. In spet nekateri govorijo ter nevede in nepremišljeno razodevajo resnico, ki je še sami ne razumejo. In so nekateri, ki imajo resnico v sebi, pa je ne povedo z besedami. V prsih takšnih ljudi prebiva duh v taktu tišine.«

    »Takrat, ko molite, se dvignite, da se v zraku srečate z vsemi, ki molijo v tej isti uri in bi jih, razen v molitvi, nikoli ne srečali.«

    (Kahlil Gibran, izbor misli iz Ognjišča)

    Božje usmiljenje, ki nam daješ nesmrtno življenje, zaupamo vate!

  12. Miro says:

    SV. MATILDA, KRALJICA, JE PREDVSEM SKRBELA ZA REVEŽE IN TRPEČE. VEDNO, KADAR SE JI JE ZA TO PONUDILA PRILOŽNOST, JE IMELA NAVADO REČI: »POJDIMO KREPČAT TRPEČE KRISTUSOVE UDE.«

    Sv. Matilda, kraljica, si je pridobila zaupanje velikih in malih. Moč za svoje delo je črpala predvsem v molitvi, pogovoru z Bogom in priporočanju Mariji. Po moževi smrti pa so jo, kljub najboljšim namenom in hotenjem, doletele tudi preizkušnje, zlasti ker se je preveč postavljala na stran svojega drugorojenega sina Henrika.

    Več o življenju sv. Matilde, kraljice, na:
    https://druzina.si/icd/spletnastran.nsf/all/4DF490BA2CCDDBBFC1257570003DE1D9?OpenDocument

    Božje usmiljenje, ti veselje in neizmerna radost vseh svetih, zaupamo vate!
    Sv. Matilda, prosi za nas!

  13. Miro says:

    PAPEŽ FRANČIŠEK: BOG VEDNO ODPUŠČA, ČE MI S PONIŽNOSTJO PROSIMO ODPUŠČANJE – »VESELI SE, JERUZALEM …« (prim. Iz 66,10).

    Kaj je vzrok tega veselja sredi postnega časa, kaj je torej vzrok tega veselja? To nam pove današnji evangelij: »Bog je namreč svet tako ljubil, da je dal svojega edinorojenega Sina, da bi se nihče, kdor vanj veruje, ne pogubil, ampak bi imel večno življenje« (Jn 3,16). To veselo sporočilo je srčika krščanske vere, kajti Božja ljubezen je dosegla višek v podaritvi Sina slabotnemu in grešnemu človeštvu. Nam je dal svojega Sina, vsem nam, je uvodoma dejal sveti oče.

    Več o papeževem nagovoru na:
    https://www.vaticannews.va/sl/papez/news/2021-03/papez-francisek-bog-vedno-odpusca-ce-mi-s-poniznostjo-prosimo.html

    Božje usmiljenje, tolažba in blagor vsem, ki so skesanega srca, zaupamo vate!

  14. Miro says:

    KRIŽEV POT

    XI. POSTAJA: JEZUSA PRIBIJEJO NA KRIŽ

    – Molimo te, Kristus, in te hvalimo.
    – Ker si s svojim križem svet odrešil.

    Jezus, do česa te je pripeljala ljubezen do nas! Med udarci kladiva in žalitvami ponavljaš: »Oče, odpusti jim, saj ne vedo, kaj delajo.« Naj te tudi jaz Ijubim v trpljenju na svojem križu in v velikodušnem odpuščanju svojim bratom.

    (Tukaj izrečete prošnjo)

    – Usmili se nas, Gospod.
    – Usmili se nas.

    Zaradi njegovega prebridkega trpljenja …

    Božje usmiljenje, ki se na nas izlivaš iz Kristusovih ran, zaupamo vate!

    Celoten križev pot na:
    http://www.kapitelj.com/krizev_pot_molitev.html

  15. Miro says:

    4. POSTNA NEDELJA B (2021) – GOSPOD JE Z NAMI – »BOG JE SVET TAKO VZLJUBIL, DA JE DAL SVOJEGA EDINOROJENEGA SINA, DA BI SE NIHČE, KDOR VANJ VERUJE, NE POGUBIL, AMPAK BI IMEL VEČNO ŽIVLJENJE« (Jn 3,16)

    BERILO: 2 Krn 36, 14-16.19-23; Ef 2, 4-10

    EVANGELIJ: Jn 3, 14-21

    »In kakor je Mojzes povzdignil kačo v puščavi, tako mora biti povzdignjen Sin človekov, da bi vsak, ki veruje, imel v njem večno življenje. Bog je namreč svet tako vzljubil, da je dal svojega edinorojenega Sina, da bi se nihče, kdor vanj veruje, ne pogubil, ampak bi imel večno življenje. Bog namreč svojega Sina ni poslal na svet, da bi svet sodil, ampak da bi se svet po njem rešil. Kdor vanj veruje, se mu ne sodi; kdor pa ne veruje, je že sojen, ker ne veruje v ime edinorojenega Božjega Sina. Sodba pa je v tem, da je prišla luč na svet in so ljudje bolj ljubili temo kakor luč, kajti njihova dela so bila hudobna. Kdor namreč dela húdo, sovraži luč in ne pride k luči, da se ne bi pokazala njegova dela. Kdor pa se ravna po resnici, pride k luči, da se razkrije, da so njegova dela narejena v Bogu.«

    https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Jn+3%2C14-21&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

    RAZMIŠLJANJE P. METODA BENEDIKA

    Ko razmišljajoče beremo o stvarjenju človeka, ki ga je Bog ustvaril po svoji podobi in sličnosti, se kar samo od sebe postavlja vprašanje, ali ni tvegal preveč, ko ga je obdaroval s tistim, kar človeka dela najbolj podobnega Bogu, namreč z razumom in možnostjo svobodnega odločanja. Kot da se ni zavedal, da bo to razumno bitje hotelo delovati v neomejeni svobodi, v zavračanju Stvarnika in njegovih norm, v celoti avtonomno. Res se je od prvega človeka naprej pogosto pojavljala misel, kot da že dejstvo ustvarjenosti, odvisnost stvari od Stvarnika, za človeka pomeni ponižanje. Človek se je imel za dovolj preudarnega, da se odloča sam, in v našem času je to še posebej poudarjeno. Mar ni zanimivo, da temu razumnemu bitju niti najhujše posledice njegovih nepremišljenih odločitev ne odprejo oči, ampak kvečjemu žuga proti nebu: če si, zakaj si to dopustil!

    Tega bitja, ki kljub svoji razumnosti tolikokrat ravna nepremišljeno in sebi v škodo, Bog kljub njegovi zaletavosti in domišljavosti nikoli ni zapustil, hoče mu kazati pot iz njegovih zablodelosti, hoče mu biti v oporo:

    – apostol to stalno božjo naklonjenost človeku povzema: z milostjo ste rešeni, ne iz sebe, božji dar je, in opozarja na izvir takega odnosa Boga do človeka: Bog je bogat v usmiljenju, je neskončno velik v tisti svoji širokosrčnosti, ki vedno znova utira pot prizanesljivemu in dobrohotnemu ravnanju s človekom;

    – pot človeštva, ki ne neha klecati v svojih zablodelostih, in Boga, ki kljub temu ne neha biti do človeka usmiljen, povzema starozavezna kroniška knjiga: kopičili so nezvestobo, Gospod pa jim je ponovno pošiljal po svoji poslancih opomine, ker se mu je ljudstvo smililo;

    – končno slišimo tudi Gospodove besede, za mnoge najlepše v evangeliju, ki jih pove v pogovoru z Nikodemom: Bog je svet tako ljubil, da je dal svojega edinorojenega Sina, da bi se nihče ne pogubil, kdor vanj veruje, ampak imel večno življenje – to je Bog, naš Stvarnik, naš Oče, ki tudi takrat, ko so otroci neubogljivi, ostaja Oče – ne dobrodušen starček, ki zamiži, ampak Oče, ki opomni, ki tudi kaznuje, pa v vsej ljubezni ostaja dobri Oče;

    – ta osrednja misel o Bogu je tako pomembna, tako velika, da jo Gospod še dodatno pojasnjuje in potrjuje: Bog ni poslal Sina na svet, da bi svet sodil, ampak da bi se svet po njem rešil.

    Kakorkoli človeštvo v svoji namišljeni vsevednosti in domišljavi modrosti blodi – poglejmo v dogajanja sedanjega trenutka – mu Gospodova navzočnost v našem svetu daje upanje, ki ga prav nobena stvar ne more več spodnesti. On je z nami, dan njegovega vstajenja je tudi za nas poroštvo rešenja in življenja.

    Povzeto po: kapucini.si, Gospodov dan z Besedo, p. Metod Benedik

    Božje usmiljenje, ki se na nas izlivaš iz Kristusovih ran, zaupamo vate!

  16. MAGDALENA says:

    DEVETDNEVNICA V ČAST SVETEMU JOŽEFU

    PETI DAN

    SVETI JOŽEF – ZAKONSKI MOŽ

    Sveti Jožef! Ko te je Bog z angelovimi besedami nagovoril, te je nagovoril kot moža Device iz Nazareta. Kar se je zgodilo v njej po delovanju Svetega Duha, je hkrati posebna potrditev zakonske zveze, ki je med teboj in Marijo že obstajala.

    V besedah nočnega “oznanjenja” nisi slišal samo Božje resnice o nedopovedljivem poklicu svoje žene, ampak si v njih ponovno slišal tudi resnico o svojem poklicu. Tebe “pravičnega moža”, ki si – v duhu najplemenitejših izročil izvoljenega ljudstva – ljubil Devico iz Nazareta in se z njo povezal v zakonski ljubezni, je Bog ponovno poklical k tej ljubezni.

    Storil si, kakor ti je naročil Gospodov angel: vzel si svojo ženo k sebi. In če premislimo besede, da je to, “kar je spočela” … od Svetega Duha – ali to ne pove, da je bila tudi tvoja človeška ljubezen prerojena po Svetem Duhu? Da, Božja ljubezen je oblikovala tvojo zakonsko ljubezen na najpopolnejši način. Poglobila je v njej vse, kar je človeško, vredno in lepo, tisto, kar nosi znamenja izključne predanosti, osebne zveze in pristnega občestva skrivnosti Svete Trojice.

    Bil si povabljen v globljo, drugačno zakonsko bližino. Globina te bližine, duhovna moč združenja in stika med teboj in Marijo je izhajala končno od Duha, ki oživlja in tako je odslej v vsakem pravem krščanskem zakonu. Pokoren Duhu, si prav v njem našel vir ljubezni, svoje zakonske ljubezni moža, in ta ljubezen je bila večja kot tisto, kar si mogel pričakovati po zmožnostih svojega človeškega srca.

    Vajina zakonska ljubezen je bila v nedeljivi združitvi duhov, v združitvi src, v polni svobodi zaročniškega darovanja sebe, ko sta v moči učlovečenja sprejela in izrazila Božjo ljubezen. Vajin zakon je znamenje, da je odslej po Kristusu zakon prečiščen in prenovljen, da je nova resničnost, zakrament Nove zaveze.

    Medtem, ko je bil v Stari zavezi zakon Adama in Eve izvir zla, ki je preplavil svet, je vajin zakon, o Jožef in Marija, na pragu Nove zaveze vrhunec, od koder se razliva svetost po vsej zemlji. Odrešenik je začel delo odrešenja po tej deviški in sveti zvezi, kjer se razodeva njegova vsemogočna volja, da očisti in posveti družino, to svetišče ljubezni in zibelko življenja.

    Sveti Jožef! Prosim te, izprosi mi milost, da bo tudi moja ljubezen do sozakonca (žene, moža), otrok in drugih članov družina, vse bolj prerojena v Svetem Duhu. Naj vse ljudi ljubim s prerojeno , Kristusovo ljubeznijo. Naj krščanske družine postanejo vir prenove človeške družbe. Posebno pa te prosim:…(izrečem osebno prošnjo). Izmolim molitev, ki sem si jo izbral.

    SVETI JOŽEF, steber družin – prosi za nas!

    • MAGDALENA says:

      DEVETDNEVNICA K SVETEMU JOŽEFU

      ŠESTI DAN

      SVETI JOŽEF – DELAVEC IZ LJUBEZNI

      Sveti Jožef: ti veš, da je bilo delo eden vsakdanjih izrazov ljubezni v življenju tvoje nazareške družine. Svoji družini si zagotavljal življenjska sredstva s tem, da si opravljal poklic tesarja. Ta preprosta beseda označuje vsa leta tvojega življenja.

      Za Jezusa so bila to leta njegovega skritega življenja, leta pokorščine: bil vama je pokoren. Ta Jezusova “podreditev”, se pravi Jezusova pokorščina v nazareški hiši, se razume tudi kot udeležba pri tvojem delu. Tisti, ki so ga imenovali “tesarjev sin”, se je izučil v tvoji očetovski šoli.

      Sveti Jožef! V redu odrešenja in svetosti je tvoja nazareška družina zgled in vzor za vse človeške družine; to lahko rečemo tudi o Jezusovem delu ob tebi, nazareški tesar – Jožef Delavec… Človeško delo, posebno ročno, je namreč vključeno v skrivnost učlovečenja hkrati s človeško naravo Božjega Sina, prav tako pa je bilo v Nazaretu tudi odrešeno na poseben način. Zaradi delavnice, kjer si izvrševal svoj poklic skupaj z Jezusom, si človeško delo približal skrivnosti odrešenja.

      Ob tebi, Sveti Jožef, ob tvoji in Marijini vzgoji, je Jezus človeško napredoval “v modrosti in starosti in priljubljenosti” in tu je imela krepost marljivosti pomemben delež: delo je namreč dobrina za človeka, ki spreminja naravo in dela in dela človeka v določenem pomenu celo bolj človeka. Končno gre za posvetitev vsakdanjega življenja, za katero si mora vsak prizadevati, ustrezno svojemu položaju, in po vzoru, ki bi ga lahko vsi dosegli.

      KO sveti Jožef, ti si vzor ponižnih, ki jim krščanstvo postavlja visoke cilje; ti si dokaz, da niso potrebne velike reči, če hočemo postati dobri in pravi Kristusovi učenci: potrebne so samo navadne človeške, preproste, a resnične in prave kreposti.

      Sveti Jožef! Prosim te, izprosi mi milost, da bom svoje delo opravljal združen z Jezusom, s teboj in z Marijo. Naj se zavedam, da je tudi moje delo odrešeno, da je vir posvečenja in počlovečenja in da pred Bogom ni višjih in nižjih del. Pomagaj vsem kristjanom, da bomo zlasti vsakdanja, neopažena dela opravljali marljivo in iz ljubezni in v Božjo slavo! Posebno te prosim;..(izrečem osebno prošnjo). Izmolim molitev, ki sem si jo izbral.

      SVETI JOŽEF, zgled delavcev – prosi za nas!

      • MAGDALENA says:

        DEVETDNEVNICA K SVETEMU JOŽEFU

        SEDMI DAN

        SVETI JOŽEF – ČLOVEK NOTRANJEGA ŽIVLJENJA

        Sveti Jožef! Tvoje delo tesarja v nazareški hiši je spremljalo ozračje molka. Vendar je bil to molk, ki na poseben način razodeva tvojo notranjo podobo. V tvojih dejanjih, zavitih v molk, se odkriva ozračje globoke kontemplacije. Dnevno si bil v stiku s Skrivnostjo, “od vekov skrito”, z Večno Besedo, ki se je v tvoji ženi učlovečila in ki se je “nastanila” pod tvojo streho.

        Popolna žrtev, ki si jo naredil iz svojega življenja za potrebe Mesijevega prihoda v tvojo hišo, ja črpala pravi nagib iz tvojega zelo globokega notranjega življenja, od koder si dobival čisto posebne ukaze in pomoči. Od tu sta ti pritekali doslednost in moč, lastni preprostim in prozornim dušam. Iz tvojega globokega notranjega življenja so prihajale velike odločitve, kot npr. da si Božjim načrtom takoj dal na razpolago svojo svobodo, svoj zakoniti človeški poklic, svojo zakonsko srečo; odločitve, da si sprejel položaj, odgovornost in breme družina; velika odločitev, da si se odpovedal naravni zakonski ljubezni, ki družino oblikuje in oskrbuje, v korist neprimerljive deviške ljubezni. Bil si resnično pobožen, Bogu vdan.

        Ker je tvoja “očetovska” ljubezen gotovo vplivala na Jezusovo “sinovsko” ljubezen in obratno, “sinovska” Jezusova ljubezen gotovo vplivala na tvojo “očetovsko” ljubezen, kako naj spoznamo globino tega popolnoma edinstvenega odnosa? V luči Božje ljubezni gledamo v tebi svetel lik notranjega življenja.

        Pri tebi je idealno presežena navidezna napetost med življenjem dela in življenjem molitve, prav zato, ker si bil popoln v ljubezni. Ob Kristusu si se nenehno učil ljubezni do resnice in nujnosti ljubezni, ki se kaže v nesebičnem služenju in oboje na čudovit način združeval v svojem življenju. Živel si resnično učlovečeno duhovnost vsakdana.

        Sveti Jožef! Prosim te, izprosi mi milost, da bom nenehno zazrt v navzočnost Njega, ki je zame postal človek inje vedno z menoj. Daj mi, da bom človek notranjega molka in pretehtanih besed! Pomagaj nam kristjanom, da bodo naše odločitve prihajale iz notranje povezanosti z Bogom in da bo v našem življenju in delovanju več umirjenosti, skladnosti resnice in ljubezni, in ne napetost, razklanost in egoizem.
        Posebno te prosim:…(izrečem osebno prošnjo). Izmolim molitev, ki sem si jo izral.

        SVETI JOŽEF, kras domačega življenja – prosi za nas!

        • MAGDALENA says:

          DEVETDNEVNICA K SVETEMU JOŽEFU

          OSMI DAN

          SVETI JOŽEF – ZAŠČITNIK CERKVE NAŠEGA ČASA

          Sveti Jožef! Cerkev gleda v tebi posebnega zaščitnika in veliko pričakuje kod tvojega varstva in pomoči. Ti si bil Marijin mož in Jezusov domnevni oče… Bil si zakonit in naraven varuh, glava in branitelj svete Družine.. Primerno in tebe vredno je, da tako kakor si nekoč skrbel za vse potrebe nazareške Družine in jo ščitil, tudi sedaj s svojim nebeškim varstvom ščitiš in braniš Kristusovo Cerkev.

          Prosimo te za to varstvo! Cerkev ga vedno potrebuje, ne samo v obrambi proti vedno novim nevarnostim; potrebuje ga predvsem kot podporo v podvojenih naporih za evangelizacijo sveta in novo evangelizacijo dežel in narodov, kjer sta vera in krščansko življenje nekdaj kar najbolj cvetela in ki so se danes znašli v hudi preizkušnji. Cerkev potrebuje tvoje varstvo za prvo oznanilo o Kristusu ali da ga ponovno prinese tja, kjer so ga zavrgli ali pozabili.

          Poleg tvojega učinkovitega varstva zaupa Cerkev v tvoj izredni zgled, zgled, ki je predložen vsej krščanski skupnosti, pa naj bodo položaj in naloge posameznega vernika kakršnikoli: zgled poslušanja Božje besede, ki se kaže v brezpogojni razpoložljivosti Božji volji; zgled utelešene pokorščine in zvestega izpolnjevanja Božjih zapovedi; zgled resničnih evangeljskih kreposti, kakršne so blestele v tebi.

          Sveti Jožef! Bog je ob zarji novih časov zaupal tebi v varstvo skrivnosti odrešenja: pomagaj Cerkvi, da bo zvesto sodelovala v delu odrešenja. Pomagaj Cerkvi in nam, njenim članom, da se bomo z nerazdeljenim srcem, po tvojem zgledu, vsi posvetili služenju učlovečeni Besedi; pomagaj, da bomo živeli v pravičnosti in svetosti. Posebej te prosimo za Cerkev v našem času, v povezavi z novim krščanskim tisočletjem.

          Sveti Jožef! Naj se od tebe učimo, kako služiti “odrešenjskemu načrtu”. Postani nam posebni učitelj v službi Kristusovega odrešenjskega poslanstva, ki pripada vsem in vsakemu v Cerkvi: zakoncem, staršem, vsem, ki živijo od dela svojih rok ali drugega dela, ljudem, ki so poklicani h kontemplativnemu življenju, kakor tistim, ki so poklicani v apostolat.

          Pravični Jožef! Ti si nosil v sebi vso dediščino Stare zaveze in bil uveden tudi v “začetek” Nove in večne zaveze v Jezusu Kristusu; pokaži nam poti te odrešenjske zaveze na pragu prihodnjega tisočletja, kjer se mora nadaljevati in razvijati “polnost časa”, lastna neizrekljivi skrivnosti učlovečenja Besede!

          Sveti Jožef! Prosim te, izprosi mi milost, da bo v meni vsaj nekaj tvoje ljubezni do Cerkve. Daj, da bom rad molil za to, da bo uspešno izpolnjevala svoje poslanstvo služabnice odrešenja in tudi, da se bom sam trudil za to: doma, na delovnem mestu, v župniji, povsod… Prosim te, preženi izmed kristjanov kugo kritiziranja in sejanja razprtij. Pomagaj nam, da se bomo vsak dan trudili za resnično svetost, brez katere ni nove evangelizacije. Posebno te prosim… (izrečem osebno prošnjo). Izmolim molitev, ki sem si jo izbral.

          SVETI JOŽEF, zavetnik svete Cerkve – prosi za nas!

          • MAGDALENA says:

            DEVETDNEVNICA K SVETEMU JOŽEFU

            DEVETI DAN

            SVETI JOŽEF – ZAVETNIK SLOVENSKIH DEŽEL

            Sveti Jožef! Ti veš, kako si priljubljen med slovenskim ljudstvom. Že nekaj sto let si njegov posebni zavetnik! O tem, da te imamo radi, pričujejo mnoge cerkve in številne upodobitve na naših oltarjih. Gledamo te z Detetom Jezusom v naročju, ali kako stojiš v ozadju Svete Družine, ali v nazareški tesarski delavnici pri delu z dečkom Jezusom, ali ko se ob mraku vračaš z dela domov in prinašaš sadja Jezuščku; gledamo te tudi umirajočega v Jezusovih rokah in ob navzočnosti Marije… V naših krščanskih hišah, župniščih in samostanih je – poleg Marije – tvoja upodobitev nepogrešljivo zagotovilo posebne Božje bližine in varstva. In kako mila je tvoja navzočnost vsak božič ob jaslicah!

            Tako ljub si nam, sveti Jožef, tako prijazen, dobrohoten in razumevajoč. Kjer te častijo, tam je hiša napolnjena z ozračjem nazareške domačnosti in bližine. Kdo bi mogel našteti, koliko Slovencev se je doslej z otroškim zaupanjem zatekalo k tebi in kako v različnih zadevah: njihova raznolikost je nepregledna. Kdo bi mogel našteti in opisati vsa uslišanja, zlasti v družinskih stiskah, v časih vojne in lakote. Naše ljudstvo čuti, da ga s svojo tiho navzočnostjo spremljaš na njegovem romanju skozi čas, ki je stalno zaznamovan s stiskami in preizkušnjami. Sveti Jožef, ti si blizu vsem, ki si ne morejo pomagati.

            In danes, ko javna nevera in nemorala pretita, da okužita vse širše kroge nekdaj duhovno zdravega slovenskega ljudstva; danes, ko stojimo ob žalostni zapuščini narodove nedavne preteklosti in se s strahom oziramo v negotovo prihodnost tretjega tisočletja, zlasti danes imamo vse razloge, da molimo: “K tebi, o sveti Jožef, pribežimo v svojih stiskah in ko smo na pomoč poklicali tvojo presveto Nevesto, prosimo zaupljivo tudi tvojega varstva”. Varstva za naše družine, za otročiče, tudi nerojen; varstva za mladino, zakonske može in žene; varstva za samske, ostarele, bolnike; varstva za nesrečne in zapuščene, obupane in umirajoče; varstva za Cerkev, škofe in duhovnike, bogoslovce, redovnice in redovnike; varstva za ves narod v njegovem domačem in javnem življenju, s prošnjo, da notranje ozdravi, vzljubi življenje in obstane…

            Sveti Jožef, hvala ti, ker je zadnje čase močneje čutiti tvojo navzočnost med nami. Hvala ti za zaupanje vate, ki ga zbujaš med vernim slovenskim ljudstvom, da v vse večjem številu roma na kraje, kjer deliš milost. Hvala ti še posebej za tvoje vrnjeno, obnovljeno in na novo posvečeno narodno svetišče, posebno znamenje tvoje navzočnosti in varstva v novem tisočletju. Izprosi nam potrebnega zaupanja, da bomo mogli biti uslišani, ko se zatekamo k tebi in duha zahvale, da se ti bomo za uslišanja zahvaljevali. Sveti Jožef, zavetnik slovenskih dežel, prosi za nas! Posebno te prosim… (izrečem osebno prošnjo). Izmolim molitev, ki sem si jo izbral.

            SVETI JOŽEF, strah hudobnih duhov – prosi za nas!

  17. Hvala says:

    ČE TVOJ BRAT GREŠI, GA POSVARI…..

    Merilo za greh je Bog. Kjer ni Boga, ni greha. Ne slepimo se, da ni greha zato, ker smo tako v redu. Ne, če ne priznamo greha, je to zato, ker ne priznamo Boga. Merilo za greh nisem jaz, ne ti, ampak Evangelij. Živa božja beseda, ki nas vabi k ljubezni in resnici. Če se ne moremo zediniti v ljubezni, je zato, ker nekdo laže, se spreneveda, preprosto rečeno greši. Greh je! Zato smo povabljeni, da sprejemamo opomine, da opominjamo in svarimo.

    Posvariti brata v grehu smo dolžni! To za kristjana ni izbira, ampak dolžnost. Ko v luči Evangelija razumemo, da nekdo greši, smo ga dolžni posvariti. Ni vse enako dobro! Ne slepimo drug drugega s tem, da nečesa pač ne čutimo kot greh. Merilo je Bog, ne naši občutki. Merilo je resnica, ki je v Bogu, ne naša resnica. Če ne pridemo skupaj, moramo poiskati priče.

    Kristjan je dolžan biti priča za resnico. Prvi kristjani in tudi kristjani v kasnejših obdobjih so bili pripravljeni dati za resnico življenje. Danes pa se sprenevedamo, da ne vemo, kaj je resnica.

    Dragi bratje in sestre, le če bomo šli v Njegovo smer, bomo postajali med seboj resnični bratje in sestre. Med seboj ne bomo več tujci, ampak prijatelji.

    V tvojo smer danes pomeni:

    – PRIZNAVATI GREH IN ISKATI KREPOST.

    – SPREJEMATI OPOMINE IN SVARITI.

    – BITI PRIPRAVLJEN PRIČATI ZA RESNICO.

    – NAREDITI VSE, DA BI USTVARILI ŽIVO OBČESTVO RESNICE IN LJUBEZNI.

    Stopimo torej resnično v Njegovo smer! Borimo se proti grehu, iščimo resnico, živimo ljubezen, da bomo ustvarjali živo občestvo resnice in ljubezni.

    http://www.mirenski-grad.si/n23-ce-tvoj-brat-gresi-ga-posvari

  18. Hvala says:

    http://zupnija-poljane.rkc.si/wp-content/uploads/TEMELJITA-%C5%BDIVLJENJSKA-SPOVED.pdf

    Ponovno pošiljam premišljevanje in priprave za dobro-življenjsko SPOVED, ki jo je pripravil duhovnik Josip, če mogoče še kdo ni zasledil in si shranil.

  19. Miro says:

    DAN MOLITVE ZA ŽRTVE EPIDEMIJE COVID-19 V KATOLIŠKI CERKVI IN ŽALNA SLOVESNOST V SPOMIN NA POKOJNE V ČASU EPIDEMIJE

    https://katoliska-cerkev.si/dan-molitve-za-zrtve-epidemije-covid-19-v-katoliski-cerkvi-in-zalna-slovesnost-v-spomin-na-pokojne-v-casu-epidemije

    Molimo:

    Usmiljeni Oče,
    tvoj Sin se je rodil, da bi nas odrešil.
    Prosimo te, podeli vsem, ki trpijo zaradi epidemije,
    zdravje, potrpežljivost in moč.
    V svoji dobroti tolaži bolnike in njihove svojce,
    nam pa odpri oči za vsako stisko in daj,
    da bomo trpečim pomagali z dejanji.
    Naj tudi v bolezni, trpljenju in preizkušnjah doživljamo tvojo bližino.
    Podpiraj zdravstvene delavce in vse, ki skrbijo za bolnike.
    Prosimo te, naj bodo cepiva in zdravila dostopna vsem, ki jih potrebujejo.
    Rajnim bratom in sestram, ki so izgubili boj z boleznijo,
    nakloni večno veselje, njihovim svojcem pa tolažbo vere in pogum.
    Prosimo te, naj epidemija preneha,
    da bomo mogli živeti v miru in blaginji.
    Po Kristusu, našem Gospodu. Amen.

    Sv. Marija, zdravje bolnikov – prosi za nas.
    Sv. Rok, zavetnik zoper kužne bolezni – prosi za nas.
    Vsi Božji svetniki in svetnice – prosite za nas.

  20. Miro says:

    PREPROSTA LJUBEZEN NAPREDUJE V MODROSTI IN MODRI RAZUM V LJUBEZNI (Fulton Sheen)

    »Ko molita neizobraženi in izobraženi človek rožni venec, se znajdeta na isti ravni: preprosta ljubezen napreduje v modrosti in modri razum v ljubezni.«

    »Marsikateri križ, ki teži naša ramena, smo si stesali sami s svojimi grehi. Križ pa, ki ga je nosil Gospod, ni bil njegov križ, temveč naš križ.«

    »Edino volja je popolnoma naša. Vse drugo nam Bog lahko vzame: bogastvo, zdravje, ugled, volja pa ostane večno svobodna.«

    »Več prave moči ko premore človek, manj se hvali. Manj prave moči ko ima, bolj si prizadeva, da to nadomesti s hvalisanjem.«

    »Če naš bližnji nima ljubezni, potem mu moramo dati mi del naše ljubezni. Tako ravna Bog z nami.«

    (Fulton Sheen, izbor misli iz Ognjišča)

    Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

  21. Miro says:

    NOVOROJENČEK, KI JE DOŽIVEL SRČNI ZASTOJ IN BIL KLINIČNO ŽE MRTEV, SE JE PO PREJEMU ZAKRAMENTA SV. KRSTA ZNOVA RODIL!

    Brazilski inštitut za družino in življenje je na svoji strani na Facebooku objavil čustveno pričevanje zdravnika, ki je zdravil novorojenčka, ki je doživel srčni zastoj. Bil je klinično mrtev, zato se je zdravnik odločil, da ga krsti. Po prejemu zakramenta je otrok začel dihati. (Aleteia)

    Več o tem na:
    https://si.aleteia.org/2021/03/13/dojencek-ki-se-je-po-krstu-znova-rodil/

    Božje usmiljenje, ki si nas iz niča poklicalo v življenje, zaupamo vate!
    Božje usmiljenje, neomejeno v zakramentu krsta in pokore, zaupamo vate!
    Božje usmiljenje, neizčrpni vir čudežev, zaupamo vate!

  22. Miro says:

    KRIŽEV POT

    X. POSTAJA: JEZUSU VZAMEJO OBLEKO

    – Molimo te, Kristus, in te hvalimo.
    – Ker si s svojim križem svet odrešil.

    Jezus, na Kalvariji so strgali obleko s tebe in si jo razdelili med sabo. Jaz pa bi rad slekel s sebe svojo sebičnost, počutnost in sleherno grdo strast.

    (Tukaj izrečete prošnjo)

    – Usmili se nas, Gospod.
    – Usmili se nas.

    Večni Oče …

    Božje usmiljenje, ki se na nas izlivaš iz Kristusovih ran, zaupamo vate!

    Celoten križev pot na:
    http://www.kapitelj.com/krizev_pot_molitev.html

  23. Miro says:

    »NAŠ GOSPOD JE TISTI, PO KATEREM NAM PRIHAJA VSE DOBRO« (sv. Terezija Avilska)

    »Pomisli, da imaš le eno dušo in da boš le enkrat umrl; da imaš le eno in sicer kratko življenje; in da obstaja le ena resnična slava in sicer večna.«

    »Naš Gospod je tisti, po katerem nam prihaja vse dobro. Poučil vas bo, če boste premišljevali njegovo življenje, ta najlepši vzor človeškega življenja.«

    »Gospod ne gleda toliko na velikost del, ki smo jih opravili, temveč bolj na ljubezen, s katero smo jih storili.«

    (sv. Terezija Avilska, izbor misli iz Ognjišča)

    Božje usmiljenje, ki nas rešuješ bede greha, zaupamo vate!

  24. Hvala says:

    BOG -ČLOVEKOVA NALOGA

    Bog je človeku dal nalogo. Ignacij želi,
    da bi čutili in izpolnili njegovo voljo.
    Človekov odgovor se uresničuje in konkretizira, v kolikor najde pravo smer ljubezni in služenja.
    V pismu Isabel Roser, 10. 11. 1532 (BAC
    3) beremo: »V nekaterih stvareh bom
    služil Gospodu. Odkriti služenje, v katerem se uresničuje naš odgovor Bogu,
    je privilegij. Služenje, ki mora biti vedno
    utelešeno, je božji dar, ki ga ne zaslužim, ampak me usposobi zanj.«
    Služenje je odgovor in ne protagonizem. Poklicani smo, da se vključimo v
    Božjo nalogo ustvarjanja za večje skupno dobro. Bogu služimo v drugih.
    Služiti je mogoče le v zavedanju lastne
    majhnosti in omejenosti. Služenje je odgovor na potrebo in ne herojstvo.

    https://www.jezuiti.si/wp-content/uploads/2016/07/SJ-1-2016-285-web.pdf

  25. Hvala says:

    Kristusov križ ne opravičuje tako, da se nanj oziramo, temveč tako, da si ga privzamemo, da se nam zasadi v srce.

    Bog lahko vse obrne v naše dobro. Lahko blagoslavlja in posvečuje celo naše slabosti. Lahko nas ljubeče kaznuje, če smo ošabni, lahko nas opogumlja, če postajamo malodušni.

    Najvišja popolnost, do katere se običajno povzpnemo, je v tem, da spoznamo svojo hinavščino, neodkritost in duhovno plitvost.

    Ljudje, ki jih javnost običajno spoštuje, se našim očem zdijo največji iz daljave. Ko se nam približajo, postanejo majhni.

    Kar smo bili kot otroci, je le ljubka, tolažljiva slutnja tega, kar hoče Bog napraviti iz nas, če se bomo s srcem predali vodstvu njegovega Svetega Duha.

    Vsak človek beži pred polnostjo, ker se je boji, in bi rad užival nad praznoto v sebi, če bi mogel.

    Bogu služimo na plemenit način, če delamo dobro, ne da bi mislili na to, brez računov in pretehtavanja, iz ljubezni do dobrega in sovraštva do zla.

    Bog nas vodi po nenavadnih potih. Vemo, da hoče našo srečo; mi pa ne vemo, kaj je naša sreča, niti ne za pot do nje… Njemu se moramo prepustiti

    Varuj me svojeglavega mišljenja, ki ni pravilno, če me oddaljuje od tebe! Daj mi dar razločevanja resnice od zmote v duhovnih vprašanjih.

    Jezus, naj Te vedno ljubim, ne s človeškimi očmi, temveč z očmi duha, ki gledajo drugače kakor telesne oči!(Ognjišče-zbral Marko Čuk)

  26. Miro says:

    PRIDITE, VRNIMO SE H GOSPODU (Oz 6,1) – OZEJ LJUDEM POKAŽE, DA SO NJIHOVE OBLJUBE KOT JUTRANJI OBLAK ALI ROSA, KI SE POSUŠI. VSE OSTANE PRI BESEDAH, GOSPODOVA ZVESTOBA PA JE TRAJNA IN UČINKOVITA!

    BERILO iz knjige preroka Ozeja (Oz 6,1-6):

    »Pridite, vrnimo se h GOSPODU,
    kajti on je raztrgal in nas bo ozdravil,
    udaril je in nas bo obvezal.
    V dveh dneh nas bo oživil,
    tretji dan nas bo vzdignil
    in bomo živeli pred njegovim obličjem.
    Spoznali bomo in zasledovali, da bi spoznali GOSPODA;
    njegov izhod je zanesljiv kakor zarja,
    prišel bo k nam kakor jesenski dež,
    kakor spomladanski dež, ki napaja zemljo.«
    Kaj naj ti storim, Efrájim?
    Kaj naj ti storim, Juda?
    Vaša ljubezen je kakor jutranji oblak,
    kakor rosa, ki zgodaj odide.
    Zato sem jih sekal po prerokih,
    jih ubijal z izreki svojih ust
    in moja
    sodba ti je vzhajala kakor luč.
    Da, dobroto hočem in ne klavne daritve,
    spoznanja Boga bolj kakor žgalne daritve.«

    https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Oz+6%2C1-6&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

    Duhovna misel: Ozej je zelo stvaren človek. Ljudem pokaže, da so njihove obljube, da bodo prišli h Gospodu, kot jutranji oblak ali rosa, ki se posuši. Vse ostane pri besedah, Gospodova zvestoba pa je trajna in učinkovita. Trudil se bom uresničiti obljube, ki sem jih dal Gospodu. Gospod, hvala za tvojo besedo, ki kakor spomladanski dež zaliva mojo zemljo. Pomagaj mi, da jo bom z vsem srcem tudi izpolnil. (Luč Besede rodi življenje, Primož Krečič)

    Božje usmiljenje, ki vedno in povsod spremljaš vse ljudi, zaupamo vate!

  27. Miro says:

    »LJUBEZEN JE SVETILKA, KI SVETI TUDI NAŠI VERI; LJUBEZEN JE TOLMAČ SKRIVNOSTNIH BESED, V KATERIH NAJ PREPOZNAMO GOSPODA« (Anton Trstenjak)

    »Če manjka notranja resničnost, manjka tudi ljubezen; kjer ni notranje resničnosti, je ljubezen le navidezna, trenutna, varljiva.«

    »Šele s preskušeno vajo življenja pridemo do tišine, ki diha prizanesljivost v besedi in pozornost v poslušanju.«

    »Vsaka kultura mora biti zakoreninjena v prostoru (zemlji) in času (zgodovini). Kultura in narod sta ozko med seboj povezana. Narod, ki nima svoje kulture, še sploh ni narod, je kvečjemu pleme. Narodnost pomeni skupnost duhovne zavesti.«

    »Ljubezen je svetilka, ki sveti tudi naši veri; ljubezen je tolmač skrivnostnih besed, v katerih naj prepoznamo Gospoda; ljubezen je nagib, ki odpira naše srce za navdihe božje besede; ljubezen je tista, ki nadomešča videnje obličja in se zadovolji s poslušanjem Besede.«

    »Trpljenje in razočaranje je sestavni del vsakega življenja. Kdor ne odpira mladini smisla za trpljenje, kdor ji že zgodaj izkustveno ne približa ene temeljnih resnic, da je tudi trpljenje pozitivna vrednota, ta je ni prav pripravil za življenje.«

    (Anton Trstenjak, izbor misli iz Ognjišča)

    Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

  28. Hvala says:

    KAJ POMENI BOŽJI BLAGOSLOV?
    ::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

    POGOSTO BLAGOSLOV ZAMENJUJEMO ZA USPEH ALI REŠITEV IZ TEŽAV

    Bog je zagotovil, da bo obilno blagoslovil tiste, ki ga ljubijo. “Blagoslovljen mož, ki zaupa v Gospoda,” pravi prerok. “Pridite, blagoslovljeni mojega Očeta!” je pozneje rekel Jezus.

    Toda kako naj razumemo to ponavljajočo se obljubo blagoslova v Svetem pismu?

    Božje spremstvo
    Pogosto blagoslov zamenjujemo z uspehom ali rešitvijo iz težav. Zakaj se težave sploh pojavijo, ko vendar ljubimo Gospoda, se trudimo hoditi po njegovih poteh in vztrajno molimo?

    V Cerkvi se je pojavilo gibanje, po katerem naj se ne bi moglo nič hudega zgoditi tistemu, ki ljubi Gospoda in izpolnjuje Njegovo voljo.

    Vendar blagoslov ni povezan z uspehom. Če bi bil, bi morali tudi skleniti, da Jezusa Bog ni blagoslavljal, saj je bilo njegovo življenje v očeh sveta popoln polom.

    Tudi ljudje, ki Boga ljubijo, zbolijo, imajo težave in umrejo, a zato ne moremo trditi, da jih Bog ne blagoslavlja.

    Blagoslov moramo razumeti kot Božje spremstvo, ki našo barko tudi v hudih nevihtah pripelje v varen pristan. Gre za gotovost, da čeprav je pot zavita in polna ovir, bo tisti, ki ljubi Gospoda in izpolnjuje njegove zapovedi, imel dober konec ‒ večno se bo veselil v nebesih. (Prim. Ps 1)

    BOG NAM NE OBLJUBLJA, DA BO NAŠA POT BREZ TEŽAV IN BOLEČINE, AMPAK DA BO NA KONCU ZMAGALO DOBRO.

    VENDAR BLAGOSLOV NI POVEZAN Z USPEHOM. ČE BI BIL, BI MORALI TUDI SKLENITI, DA JEZUSA BOG NI BLAGOSLAVLJAL , SAJ JE BILO NJEGOVO ŽIVLJENJE V OČEH SVETA POPOLN POLOM.
    :::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

    Varuje, ne odstranjuje
    Zli duh je hotel Jezusa prevarati s Svetim pismom, ko mu je dobesedno navajal vrstico iz psalma 91, ki pravi: “Zakaj svojim angelom bo zate zapovedal, naj te varujejo na vseh tvojih potih”, in ga spodbujal, naj se vrže z vrha templja.

    BOG BLAGOSLAVLJA VSE, KI GA LJUBIJO, IN VARUJE NJIHOVE KORAKE, VENDAR NE ODSTRANJUJE TEŽAV, SAJ BI BILO TAKO ŽIVLJENJE BREZ OKUSA
    ———————————————————————————————————————————————————
    Če bi bilo tako, bi Gospodovo ime nedvomno tudi zlorabljali. Blagoslov ne pomeni zmagati na loteriji in ne pomeni, da se nam ni treba bojevati.

    Božji blagoslov pomeni, da nas Bog ne glede na vse nikdar ne bo zapustil, da nam bo vedno dajal moč, da naše življenje v nevihti ne bi potonilo.
    Božji blagoslov pomeni, da Kristus potuje z nami na isti ladji in četudi se zdi, da spi, v resnici bdi nad nami in nas spodbuja k temu, da ne skočimo v vodo vsakokrat, ko začutimo, da se naše življenje zamaje.
    Blagoslov je gotovost, da nas Bog v nevarnosti ne bo pustil samih.
    Morda blagoslov ne bo premaknil krogle, ki so jo nad nas izstrelili, bomo pa zaradi njega zmožni sredi bolečine spoznati, da je tisti, ki je kroglo izstrelil, vreden naše ljubezni in odpuščanja.
    Morda blagoslov ne podaljša nujno življenja, a nas uči, kako ga bolje živeti.
    Blagoslov ni čarovnija, s katero bi se stvarem izognili, ampak je ljubezen, ki nam pomaga, da smo boljši Božji otroci in drug drugemu bratje.

    https://si.aleteia.org/2018/07/03/kaj-pomeni-bozji-blagoslov/

  29. Hvala says:

    ZAKAJ OBSTAJA TRPLJENJE?

    Katoliški odgovor na vprašanje trpljenja sta jasno podala sveti Avguštin (umrl leta 430) in sveti Tomaž Akvinski (umrl leta 1274): “Obstoj zla ni posledica pomanjkanja moči ali dobrote Boga, ampak ravno nasprotno. Bog dopušča zlo, ker je dovolj vsemogočen, da iz zla naredi dobro.” (STh I, c. 22, a. 2, ad 2)

    “Njim, ki ljubijo Boga, vse pripomore k dobremu.” (Rim 8,28)

    https://si.aleteia.org/2019/02/04/zakaj-obstaja-trpljenje/

  30. Hvala says:

    ALI BOG TUDI “HUDO KAZNUJE”?

    LJUBEZEN BREZ PRAVIČNOSTI NI LJUBEZEN

    GREH SODOBNEGA SVETA

    Odgovarja mariborski nadškof Alojzij Cvikl:
    Res je, velikokrat v Cerkvi poudarjamo, da je Bog ljubezen, in prav je tako. Kakor je po drugi strani tudi res, da je Bog pravičen in da bo ob koncu časov prišel kot vesoljni sodnik. Ob stranpoteh, zlaganosti in grešnosti sveta bi morda nekateri kristjani prej kot resnico, da je Bog dober in usmiljen, poudarjali, da je “Bog pravičen sodnik, ki dobro plačuje in hudo kaznuje”, kot pravi druga od šestih resnic.

    Omenjate enega velikih problemov sodobnega časa, to je spremenjen in plitek odnos do vrednote človekovega življenja. Problem splava mnogi obravnavajo zelo površno. Zdi se, da na poti presojanja tega dejanja nekateri naredijo vse, da bi prišli do sklepa, češ, saj to ni zlo.

    Izkušnje povedo drugače. Koliko bolečin prinese takšen korak tistim, ki so se zatekli k splavu in nato iščejo pristen in iskren stik sami s seboj, s svojo vestjo in z Bogom. Toda tudi v takšni bolečini Bog naklanja svoje odpuščanje, če je le človek z iskrenim srcem pripravljen stopiti pred Boga, tudi v zakramentu sprave, da bi dosegel novo vez z nebe­škim Očetom.

    https://si.aleteia.org/2019/04/28/ali-bog-tudi-hudo-kaznuje/

  31. Hvala says:

    p. Peter Žakelj

    O tihoti kot šoli umiranja sem razmišljal pred leti ob mislih p. Grčarja. Spomnim nanje ob tej priložnosti, če bo komu prišlo prav.

    UMRETI V POTRPEŽLJIVOSTI

    Ko trpiš brez pritoževanja. Ko se odpoveš lagodju.

    Ko ne iščeš tolažbe drugih ljudi. Ko umreš svojim potrebam.

    Ko potrpežljivo čakaš, da seme kali počasi. Ko umreš rezultatom.

    UMRETI V PONIŽNOSTI

    Ko daš prostor drugemu. Ko umreš svojemu položaju.

    Ko brez hrupa razdajaš svoje darove. Ko umreš vsakemu priznanju.

    Ko dopustiš, da te obsodijo. Ko umreš dobremu imenu.

    UMRETI V USMILJENJU

    Ko ne razkriješ krivde svojih bratov. Ko se odpoveš tekmovalnosti.

    Ko ne obsojaš, ampak posežeš v globino. Ko umreš pravici.

    Ko odpustiš in greš naprej. Ko umreš vsakemu dokazovanju.

    UMRETI V LJUBEZNI

    Ko ne odgovoriš na žalitve. Ko umreš lastni ceni.

    Ko ne uveljavljaš svojih pravic. Ko se odpoveš svoji moči.

    Ko prepustiš Bogu, da brani tvojo čast. Ko umreš svojemu ponosu.

    UMRETI V VERI

    Ko si tiho, ker On deluje. Ko umreš sebi.

    Ko se odpoveš glasovom sveta, da si lahko v Njegovi bližini.

    UMRETI V UPANJU

    Ko objameš križ, ne da bi vprašal: Zakaj?

    Bog naj nam da pogum, da bi vedno znova tvegali umirati, da bi on lahko zaživel v nas.

    http://www.mirenski-grad.si/p05-tihota-sola-trpljenja-umiranja

  32. Hvala says:

    NOČ JE NAJTEMNEJŠA TIK PREDEN SE ZAČNE JUTRO

    Ko se zdi, da je vse izgubljeno, ko ni več nikogar, kajti ‘udarili bodo pastirja, vse ovce črede pa se bodo razkropile’ (Mt 26,31), takrat posreduje Bog z močjo vstajenja. Jezusovo vstajenje ni srečen konec lepe pravljice, ni srečen konec nekega filma, ampak je poseg Boga Očeta, kjer se lomi človeško upanje. V trenutku, ko se zdi vse izgubljeno, v trenutku bolečine, ko človek želi sestopiti s križa, takrat je trenutek, ki je najbližji vstajenju. Noč je najtemnejša tik preden se začne jutro, preden se začne svetloba. V najtemnejšem trenutku poseže Bog.

    http://www.mirenski-grad.si/bog-zmaguje-v-porazu

  33. Hvala says:

    RAZMIŠLJANJE ….

    Jezus nam je dal zgled, kako naj ljubimo in živimo, a tudi nalogo: »Učite.«

    Boštjan Hari pravi: veliko ljudi je danes dezorientiranih, blodijo, so brez življenjskega smisla. Na področju duhovnosti je danes velika zmeda in mnogi živijo v protislovju s samim seboj. Po eni strani zavračajo Boga in vse, kar je duhovnega/nadnaravnega in se posmehujejo vernim, po drugi strani pa se, ko so v stiski, oprijemljejo protirazumskih, magičnih, praznovernih reči. To seveda ne gre skupaj.

    Res je, da se v današnjem modernem svetu ljudje vse bolj oddaljujejo od BOGA, ki je edini, ki daje življenje v polnosti, življenje, ki ima svoj cilj in smisel. Ker je danes praznina v srcu ljudi velika, nezadovoljstvo, strah, beganje itd…iščejo rešitve, vendar ne na pravem mestu- ne pri Bogu. Vse preveč se v današnji dobi človek ukvarja tudi s svojim telesom. Ure in ure telovadbe, vadbe, diete, ne vem kakih naporov za telo, a pozablja ta moderni človek, da človek ni sestavljen samo iz telesa, ampak ima dušo in duha. Vlagati svoj napor samo v v izgled in samo v telesno zdravje ne prinese rešitve.

    Gospod je ustvaril vsakega človeka po svoji podobi-vsak človek je unikat. Zato je potrebno res OSEBNO SODELOVANJE Z JEZUSOM, OSEBNI POGOVOR, SPRAŠEVANJE ZA NASVET, ZAHVALJEVANJE, SLAVLJENJE, IMETI SESTANEK Z JEZUSOM, NA KATEREM SE OSEBNO POGOVORIMO O STISKAH , TEŽAVAH, SKUŠNJAVAH, GREHIH , O DELU, POČITKU, REKREACIJI, POSTU ITD…………………

    Človek v svoji zagnanosti in napuhu razmišlja, da lahko vse sam uredi, reši, da ne potrebuje Boga. V takem razmišljanju in posledično v takem življenju pa vse bolj vene in vene , vse bolj se suši in propada.

    Vse naše delo , počitek skratka življenje v celoti naj bi vsak dan začeli , živeli in končali z vodstvom SVETEGA DUHA.

    SVETI DUH VODI ČLOVEKA , GA RAZSVETLJUJE, MU POMAGA PRI DELU, SVETUJE, NAVDIHUJE, JE DIAGNOSTIK ZA VSAKO BOLEZEN, POKAŽE KAJ JE KORENINA PROBLEMOV IN STISK ITD….
    Prepustiti se vodstvu Svetega Duha je MOGOČE, je pa težko, ker se človek mora odpovedati svojim samovoljnim odločitvam , potrebno se je odpovedati stvarem zaradi Jezusa.

    POTREBNO JE ODPRETI SECE ZA JEZUSA IN VEROVATI, DA IMA PRAV ON KLJUČ NAŠEGA NOVEGA ŽIVLJENJA V DUHU.

    Problem v današnjem času vidim tudi v tem, da smo ljudje preveč boječi. Ne upamo učiti, kot naroča Jezus. Kaj bodo pa ljudje rekli?, posmehovali se bodo, je razmišljanje velike večine.

    Problem je v tem, da človek želi imeti SIGURNOST, ZAGOTOVLJENO PRIHODNOST, ZATO NE ŽELI TVEGATI IN ODITI IZ CONE UDOBJA.

    Ko se človek prepusti Gospodu je pod Njegovim vodstvom , začne se bati kaj vse se bo zgodilo čez dan, nima več “svoje človeške opore” in poloti se ga strah.

    Problem v današnjem svetu je tudi ta, da bi nekateri radi zatrli vsako trpljenje že v kali.
    Če poslušamo tudi razprave psihologov in drugih strokovnih ljudi ravno tako opozarjajo, kako je beg pred trpljenjem nevarno početje. Tudi otroke bi na vsak način radi obvarovali vsakega najmanjšega trpljenja. Človek , ki se na vsak način želi izogniti temu, ni utrjen za prihodnost, najmanjši veter ga bo podrl na tla. Ne bo imel moči, da bi vzdržal v medsebojnih odnosih, ne bo imel moči, da bi se boril …

    Ker je vsak človek unikat, je potrebno kot že rečeno osebno sodelovanje z Jezusom.
    Če želimo v postnem času ali pa med letom izbrati POST, KI JE PRIMEREN ZA NAS, JE POTREBNO VPRAŠATI SVETEGA DUHA ZA MNENJE. On bo svetoval po Božji zamisli, kaj je najbolj primerno za vsakega človeka posebej.

    GOSPOD ŽELI, DA SE V VSAKEM ČASU, V VSAKI SITUACIJI, 24 UR NA DAN OBRAČAMO NA NJEGA, ŽIVIMO IN DELAMO IN MOLIMO Z NJIM!

  34. Miro says:

    KAKO PREMAGOVATI TRPLJENJE? LUDVIK IN ZELIJA MARTIN, STARŠA SVETE TEREZIJE DETETA JEZUSA, STA VSE PREPUŠČALA BOŽJIM ROKAM! (Aleteia)

    V popolnoma novem položaju, v katerem smo se znašli, je normalno, da čutimo stres, zmedo ali da nas dogodki popolnoma presegajo. Kakšen je smisel te globoke tesnobe in kako se z njo soočiti? Odgovor lahko poiščemo pri svetih zakoncih Ludviku in Zeliji Martin.

    https://si.aleteia.org/2020/05/15/recept-svetniskih-zakoncev-martin-za-premagovanje-trpljenja/

    Božje usmiljenje, ki si nam dalo Presveto Devico Marijo za Mater usmiljenja, zaupamo vate!

    • Hvala says:

      Ja, res je, da je potrebno trpljenje, ki pride vdano sprejeti in potrpežljivo čakati na Gospodovo rešitev.
      Problem je v tem, ker človek želi takojšno rešitev, ne pa dolgo čakanje na rešitve od Gospoda. Če se ne sprijazni s tem išče izhod na drugi strani- v napačni smeri.

  35. Miro says:

    »LJUBEZEN NE ČUTI TEŽE, SE NE MENI ZA TRUD; RADA BI VEČ STORILA, KAKOR MORE« (Tomaž Kempčan)

    »Kako srečen in pameten je, kdor se sedaj v življenju prizadeva biti tak, kakršen bi bil rad ob smrtni uri! Veliko dobrega lahko storiš, dokler si zdrav; bolan ne vem, kaj boš mogel. Malokoga bolezen poboljša, kakor se tudi tisti, ki mnogo romajo, malokdaj posvete.«

    »Ljubezen ne čuti teže, se ne meni za trud; rada bi več storila, kakor more; ne opravičuje se z nemogočim, ker misli, da vse more in sme.«

    »Zares, boljši je ponižen kmetič, ki Bogu služi, kakor pa prevzeten modrijan, ki meri pota neba, a sebe zanemarja.«

    »Kdor sam sebe dobro pozna, sam sebe malo ceni in ni človeške hvale vesel.«

    »Vselej boš zvečer vesel, ako si dan prav preživel. Čuj sam nad seboj, vnemaj se, opominjaj se in naj bodo drugi kakor hočejo, sam sebe ne zanemarjaj!«

    »Ne misli, da si boljši od drugih, da ne boš morda slabši pred Bogom, ki ve, kaj je v človeku.«

    (Tomaž Kempčan, izbor misli iz Ognjišča)

  36. Hvala says:

    MOLITEV KOT ZAVEZA

    Od kod prihaja človekova molitev? Naj bo govorica molitve že kakršnakoli (kretnje ali besede), vedno moli ves človek. Vendar ko hoče Sveto pismo označiti kraj, od koder izvira molitev, govori včasih o duši ali o duhu, najpogosteje o srcu (več ko tisočkrat). Srce je tisto, ki moli. Če je srce daleč od Boga, je tudi izražanje molitve prazno.

    Srce je prebivališče, kjer sem, kjer prebivam (po semitskem ali svetopisemskem izražanju: kamor »stopim dol«). Srce je naše skrito središče, ki ga naš um in drugi ljudje ne morejo doumeti. Samo božji Duh ga more preiskovati in spoznavati. Srce je kraj odločanja v najgloblji globini naših psihičnih teženj. Srce je kraj resnice, kjer izbiramo življenje ali smrt. Srce je kraj srečevanja, saj po podobnosti z Bogom živimo v odnosu: srce je kraj zaveze.

    Krščanska molitev je odnos zaveze med Bogom in človekom v Kristusu. Je božja in človekova dejavnost; izvira iz Svetega Duha in iz nas, vsa je naravnana k Očetu, v zedinjenju s človeško voljo učlovečenega Božjega Sina.

    https://www.nadskofija-ljubljana.si/molitveni-koticek/

  37. Miro says:

    KAJ ŽUPNIK MARTIN GOLOB RAZMIŠLJA OB MARČEVSKIH »MOŠKIH« IN »ŽENSKIH« PRAZNIKIH?

    »Marec je poln praznikov! Ob dnevu žena in materinskem dnevu ter dnevu mučenikov in prazniku svetega Jožefa veliko razmišljam o zapletenem labirintu odnosov med moškim in žensko, med možem in ženo. Tudi jaz se veliko učim od zakoncev. Najbolj se veselim jubilejev. Poznam tudi par, ki je poročen že 70 let!« v uvodnem delu pravi župnik Martin Golob. In doda: »Modri zakonci se učijo drug od drugega. Nekoč mi je nekdo rekel, da zaradi žene lažje sprejema bližnjega. Neka žena pa, da je zaradi moža bolj odločna. Kaj se jaz želim učiti od žensk? To vam razkrijem v vlogu.«

    https://si.aleteia.org/2021/03/12/martin-razlozi-cesa-ga-ucijo-zenske

  38. Miro says:

    KRIŽEV POT

    IX. POSTAJA: JEZUS PADE TRETJIČ POD KRIŽEM

    – Molimo te, Kristus, in te hvalimo.
    – Ker si s svojim križem svet odrešil.

    Tretjič te vidim pod križem na tleh. Tako resnične so tvoje besede: Duh je voljan, a meso je slabo. Gospod, daj da bo moja pripravljenost trdna in dejavna.

    (Tukaj izrečete prošnjo)

    – Usmili se nas, Gospod.
    – Usmili se nas.

    Zaradi njegovega prebridkega trpljenja …

    Božje usmiljenje, ki se na nas izlivaš iz Kristusovih ran, zaupamo vate!

    Celoten križev pot na:
    http://www.kapitelj.com/krizev_pot_molitev.html

  39. Miro says:

    »BODI V SVOJI BESEDI RESNIČEN, V DEJANJU PRAVIČEN!« (blaženi Anton Martin Slomšek)

    »Vsaka hiša ima svojo sončno in senčno stran. Vsak človek ima svoje slabe in dobre lastnosti. Ni tako hudobnega, da bi v kakšni reči dober ne bil. Pa tudi tako dober ni nobeden, da bi se kaj ne pregrešil.«

    »Bodi v svoji besedi resničen, v dejanju pravičen! Skrbi, da boš več dobrega storil, kakor govoril. Varuj se prilizovanja, izogibaj se psovanja in zasmehovanja.«

    »Molitev je nebeška pošta: po njej gredo naše prošnje gor, po njej pridejo darovi božje milosti dol.«

    »Kjer je veliko besedi, je malo prida. Najmanj se lahko zanesemo na človeka, ki veliko govori in veliko obeta. Pošten mož rajši manj obljubi, pa več izpolni.«

    (blaženi Anton Martin Slomšek, izbor misli iz Ognjišča)

    Božje usmiljenje, ki vedno in povsod spremljaš vse ljudi, zaupamo vate!

  40. Hvala says:

    POGUM ZA OZNANJEVANJE

    »Sprašujem se, kje so prvi učenci našli moč za to njihovo pričevanje? Ne samo to, ampak od kot njim veselje in pogum za oznanjevanje kljub oviram in nasilju? Ne pozabimo, da so bili apostoli preprosti ljudje, niso bili pismouki ali učitelji postave, tudi niso pripadali sloju duhovnikov. Kako so lahko z vsemi njihovimi omejitvami in nasprotovanji oblasti, napolnili Jeruzalem z njihovim naukom (prim. Apd 5,28)? Povsem jasno je, da samo navzočnost Vstalega Gospoda med njimi ter delovanje Svetega Duha lahko razložijo to dejstvo. Gospod je bil z njimi in pa moč Svetega Duha, ki jih je spodbujala, to lahko razloži to dejstvo. Njihova vera je bila utemeljena na tako močni in osebni izkušnji umrlega in vstalega Kristusa, da se niso ničesar in nikogar bali in jim je bilo preganjanje celo v čast, saj jim je omogočalo hoditi za Jezusom, mu biti podobni in pričevati zanj z življenjem. Ta pripoved o prvi krščanski skupnosti nam pove nekaj zelo pomembnega, ki velja za Cerkev vseh časov in tudi za nas. Ko nekdo v resnici pozna Jezusa Kristusa, veruje Vanj, okuša njegovo navzočnost in moč njegovega vstajenja v svojem življenju, tedaj ne more, da ne bi te izkušnje posredoval naprej. In če se ta sreča z nerazumevanjem ali nasprotovanjem, se obnaša kot Jezus med svojim trpljenjem, odgovori z ljubeznijo in močjo resnice.« (Papež Frančišek med molitvijo »Raduj se Kraljica nebeška«, 14.4.2013)

    http://sl.radiovaticana.va/news/2013/04/14/pape%C5%BE_fran%C4%8Di%C5%A1ek:_ko_nekdo_v_resnici_pozna_jezusa_kristusa,_veruj/slv-682756

    http://www.mirenski-grad.si/pogum-za-oznanjevanje

    »Problemov se nam ni potrebno bati. Vedno, kadar pridejo ali kadar se lotevamo česa novega, je Gospod zraven. Lahko se tudi zmotimo, a On nam je še vedno blizu in nam pravi, naj se vrnemo na pravo pot. Zato ni prav, da poskušamo življenje zamaskirati in ga olepšati. Življenje je, kakršno je. Je resničnost. Je tako, kot želi Bog ali kot Bog dopusti, da je, in takega ga moramo vzeti. Gospodov Duh pa nam bo dal rešitev za probleme.« (Papež Frančišek med sv. mašo v kapeli Doma sv. Marte, 13.4.2013)

    http://sl.radiovaticana.va/news/2013/04/13/pape%C5%BE_fran%C4%8Di%C5%A1ek:_problemov_se_nam_ni_potrebno_bati/slv-682651

    S papežem Frančiškom skozi minuli teden
    http://sl.radiovaticana.va/Articolo.asp?c=682574

  41. Hvala says:

    Če človekovemu dostojanstvu in njegovim pravicam odvzamemo Božji temelj, potem mi odločamo o pravicah, ki jih ima posameznik. Lestvica vrednost se začne rušiti in življenje začne postajati nevarno.

    (nadškof msgr. Stanislav Zore OFM, v nagovoru na tretjo postno nedeljo)

  42. Hvala says:

    MAŠA ZA OZDRAVITEV DRUŽINSKEGA DEBLA

    Pater Vrabec, naš misijonar, je zelo dejaven v gibanju Prenova v duhu – katoliški karizmatični prenovi. Večkrat poudarja, da včasih sinovi in hčere nosijo posledice grehov svojih prednikov.

    Na koncu svete maše, bo najprej molil posebne molitve za ozdravitev, nato pa bomo lahko prejeli osebni blagoslov z Najsvetejšim.

  43. Hvala says:

    https://www.youtube.com/watch?v=J15p2MiW3NY

    MAŠA ZA OZDRAVLJENJE – 11.03.2021 – Frančiškanski samostan Novo mesto

  44. Miro says:

    KRIŽEV POT

    VIII. POSTAJA: JEZUS TOLAŽI JERUZALEMSKE ŽENE

    – Molimo te, Kristus, in te hvalimo.
    – Ker si s svojim križem svet odrešil.

    Jezus, poslušam tvoj nauk. Najprej moram objokovati svoje grehe in potem tvoje bolečine. Po zaslugah tvojega trpljenja mi daj solze resničnega kesanja.

    (Tukaj izrečete prošnjo)

    – Usmili se nas, Gospod.
    – Usmili se nas.

    Večni Oče …

    Božje usmiljenje, ki se na nas izlivaš iz Kristusovih ran, zaupamo vate!

    Celoten križev pot na:
    http://www.kapitelj.com/krizev_pot_molitev.html

  45. Miro says:

    POSTENJE OD ČLOVEKA ZAHTEVA TRDNO VOLJO, KI ZAGOTAVLJA USPEH. MOLITEV PRINAŠA BLAGOSLOV. MILOŠČINA POGLABLJA NAŠ ODNOS DO BLIŽNJEGA!

    Še posebej v postnem času smo povabljeni, da ponotranjimo Jezusov klic k spreobrnjenju, da bolj prisluhnemo Božji besedi. Da svojo vero poglobimo in jo bolj zaživimo. Postni čas je kot duhovne vaje vse Cerkve.

    Več o treh ključnih korakih za blagoslovljen postni čas na:
    https://si.aleteia.org/2021/02/18/3-kljucni-koraki-za-blagoslovljen-postni-cas

    »Čas se je dopolnil in Božje kraljestvo se je približalo. Spreobrnite se in verujte evangeliju!« nas v svetem Evangeliju spodbuja Jezus (Mr 1,15). Nenehno molimo, da bi mogli v vsej notranji svobodi sprejemati odrešujočo Božjo besedo in jo z Gospodovo pomočjo uresničevati v vseh življenjskih razmerah, tako ugodnih kot neugodnih. Naj nam božja milost pomaga, da bomo molitve, premagovanja, odpovedovanja »prelivali« v dela ljubezni in usmiljenja do bližnjih, da bo postni čas resnično blagoslovljen čas – čas, ki nam odpira neizmerna obzorja prihajajoče Velike noči.

    Božje usmiljenje, v spreobrnjenju grešnikov, zaupamo vate!

  46. Miro says:

    »ČLOVEK NI NASTAL PO NAKLJUČNI IGRI NARAVE, AMPAK PO SKRAJNO PREMIŠLJENEM BOŽJEM NAČRTU« (Otmar Črnilogar)

    »Gospod, vriskam, ko slišim, da me hoče tvoj Oče po svoji podobi. Na njegovo risbo bom skušal nanesti najlepše barve.«

    »Človek ni nastal po naključni igri narave, ampak po skrajno premišljenem božjem načrtu. In če je Bog s svojim umotvorom zadovoljen, zakaj ne bi bili tudi mi?«

    »Morda spočetka red straši kot breme, a se mu počasi človek privadi in red mu pride v kri ter postane odrešujoč.«

    »Čeprav je naše življenje le kratek pomišljaj, je pa vendarle dovolj dolg, da ga izpišemo v veselje sebi in zadovoljstvo Stvarnika.«

    »Molitev naj bi bila tista povezovalna nit, ki vse kristjanovo življenje in njegova dela splete v lepo čipko.«

    (Otmar Črnilogar, izbor misli iz Ognjišča)

    Božje usmiljenje, ki nas napolnjuješ z milostjo, zaupamo vate!

  47. Miro says:

    KRIŽEV POT

    VII. POSTAJA: JEZUS PADE DRUGIČ POD KRIŽEM

    – Molimo te, Kristus, in te hvalimo.
    – Ker si s svojim križem svet odrešil.

    Tudi jaz sem padel, Gospod. Izdale so me ošabnost, počutnost, sebičnost, lahkomiselnost. Padel sem, toda ker me ti, Gospod, gledaš s tako ljubeznijo, bom vstal in šel dalje.

    (Tukaj izrečete prošnjo)

    – Usmili se nas, Gospod.
    – Usmili se nas.

    Zaradi njegovega prebridkega trpljenja …

    Božje usmiljenje, ki se na nas izlivaš iz Kristusovih ran, zaupamo vate!

    Celoten križev pot na:
    http://www.kapitelj.com/krizev_pot_molitev.html

  48. Miro says:

    »CERKEV NI MUZEJ, LADJA JE, KI PELJE ČLOVEŠTVO V ODREŠENJE« (sv. Janez XXIII.)

    »Moje življenje mora biti kot kadilo. Če ga ne uporabljaš, je neoblikovana snov, če ga vržeš v ogenj, zagori in širi prijeten vonj po Gospodovem svetišču.«

    »Človeško življenje je posejano s križi in žrtvami. Vsakomur svoj križ in vsak ima svojo posebno obliko. Moj je čisto v stilu dvajsetega stoletja.«

    »Najbolje živiš takole: zaupaj v Gospoda, ohranjaj mir srca, vse glej z dobre strani in delaj dobro vsem, nikoli ne delaj zlega!«

    »Cerkev ni muzej, ladja je, ki pelje človeštvo v odrešenje. Cerkev je starodaven studenec, ki daje vodo današnjim rodovom, kot jo je dajala minulim.«

    (sv. Janez XXIII., izbor misli iz Ognjišča)

    Božje usmiljenje, navzoče v postavitvi Cerkve, ki obsega vesoljni svet, zaupamo vate!

  49. Miro says:

    GOSPOD JE PRVO MERILO, DOKONČNA RAZLAGA BOŽJE VOLJE ZA VSAKEGA ČLOVEKA. ZATO GA MORAM V VSEM POSLUŠATI IN SE TRUDITI, DA NE BI NIČ DRUGEGA STOPILO NA NJEGOVO MESTO!

    EVANGELIJ (Mt 5,17-19):

    »Ne mislite, da sem prišel razvezat postavo ali preroke; ne razvezat, temveč dopolnit sem jih prišel. Resnično, povem vam: Dokler ne preideta nebo in zemlja, ne bo prešla niti ena črka ali ena črtica postave, dokler se vse ne zgodi. Kdor bo torej kršil eno od teh, pa čeprav najmanjših zapovedi in bo tako ljudi učil, bo najmanjši v nebeškem kraljestvu. Kdor pa jih bo izpolnjeval in učil, bo imenovan velik v nebeškem kraljestvu.«

    https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Mt+5%2C17-19&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

    »Ne mislite, da sem prišel razvezat postavo ali preroke; ne razvezat, temveč dopolnit sem jih prišel.« Jezus izpolnjuje in dopolnjuje starozavezno postavo in mesijanske napovedi, ki kažejo nanj. On je prvo merilo, dokončna razlaga Božje volje za vsakega človeka. Zato ga moram v vsem poslušati in se truditi, da ne bi nič drugega stopilo na njegovo mesto. Gospod, veliko besed prihaja na moja ušesa. Daj mi moč, da bom svoje srce usmerjal k tebi in bom tvoj zvesti učenec. (Luč Besede rodi življenje, Primož Krečič).

    Prosimo Gospoda za duha ponižnosti, poslušnosti in zvestobe sveti Božji volji; naj bo On vedno na prvem mestu v mojem in tvojem življenju!

    Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

  50. Miro says:

    PAPEŽ FRANČIŠEK: »ODGOVOR NA VOJNO NI VOJNA IN ODGOVOR NA OROŽJE NI OROŽJE. ODGOVOR JE BRATSTVO!«

    To misel je sveti oče izpostavil med današnjo splošno avdienco, ki je potekala v knjižnici apostolske palače. Pri katehezi je namreč govoril o svojem apostolskem potovanju v Irak ter izpostavil, da ima iraški narod pravico živeti v miru.

    Več o današnji papeževi katehezi na:
    https://www.vaticannews.va/sl/papez/news/2021-03/papez-pri-katehezi-o-potovanju-v-irak.html

    Nenehno molimo za mir v Iraku, na Bližnjem vzhodu, v drugih nemirnih delih sveta. Notranji mir, ki nam ga podarja Gospod, vsak dan zajemajmo pri odrešenjskem studencu žive Božje besede, ki pravi: »Mir vam zapuščam, svoj mir vam dajem. Ne dajem vam ga, kakor ga daje svet. Vaše srce naj se ne vznemirja in ne plaši« (Jn 14,27).

    Božje usmiljenje, tolažba in blagor vsem, ki so skesanega srca, zaupamo vate!

    • MAGDALENA says:

      Devetdnevnica k Sv. Jožefu iz knjižice prirejene po apostolski spodbudi Janeza Pavla II. “Odrešenikov varuh! Knjižico je izdalo Duhovno središča sv. Jožefa, Ljubljana, leta 2001-

      V uvodu p. Tomaž Podobnik, med drugim pove tudi, kako opravljati devetdnevnico. Najprej prosimo sv. Jožefa in Marijo, naj nam izprosita potrebnega zaupanja in očiščenja srca, da bomo molili po namenu, ki je v sebi dober: pomislimo torej, ali je poseben namen, ki ga imamo pri devetdnevnici, Bogu zares všeč! Prosimo zlasti za odprtost duha in recimo Gospodu: Če je tvoja volja, me usliši v tej devetdnevnici, če pa ni, mi daj v tej devetdnevnici luč, da bom to spoznal in seveda moč, da bom mogel iti naprej(v vsakem primeru gre torej za uslišanje: duša dobi primeren dar za lastno posvečenje).

      Dobro je tudi, da že v začetku devetdnevnice opravimo sv. spopved, si naložimo kakšno pokoro in opravljamo dela usmiljenja – kolikor moremo – hodimo pogosto k sveti maši. Ob sami molitvi devetdnevnice se najprej poglobimo v predloženo vsebino, da čim globlje spoznamo svetega Jožefa. Po premišljevanju odlomka prosimo svetega Jožefa, naj nam izprosi milost, vsebovano v odlomku; to je njemu zalo pri srcu in take prošnje zelo rad uslišuje; (tu zagotovo iščemo Božjega kraljestva in imamo upanje, da nam bo zaradi tega tudi kaj navrženo glede na posebno prošnjo…I Končno prosimo svetega Jožefa, naj nam izprosi pri Jezusu katerokoli posebno milost in v molitvi dodajmo pogoj: če je prejem te milosti v večjo Božjo slavo in v bolj gotovo zveličanje moje duše, oz. za zveličanje duše, za katero prosim. Končno po izbiti izmolimo primerno molitev (npr.: litanije sv. Jožefa, K tebi o sveti Jožef, desetko iz veselega dela rožnega venca, kjer lahko premišljujemo o sv. Jožefu ipd.). Primernoje, da začenjamo devetdnevnico v čast sv. Jožefu ob sredah – na njegov tedenski spominski dan. Mimogrede: bodimo pozorni na mala znamenja sv. Jožefa!

      Seveda je zelo prav, da se v teku devetdnevnice tudi zahvaljujemo sv. Jožefu za prejete milosti; to je dobro priporočilo, da bomo uslišani, če je le Božje volja.

      PRVI DAN

      SVETI JOŽEF – ČLOVEK, OBDARJEN Z MILOSTJO

      Sveti Jožef! Gotovo je dostojanstvo Božje Matere tako visoko, da ne more biti nad tem nič ustvarjenega. Toda, ker si bil združen s preblaženo Devico z zakonsko zvezo, si se nedvomno bolj kot kdorkoli približal temu najvišjemu dostojanstvu, po katerem Božja Mati tako zelo prekaša ustvarjena bitja. Ko te je dal Bog za moža Devici, te ni dal samo kot življenjskega spremljevalca, pričo njene deviškosti, čuvarja njene časti, ampak tudi, na temelju same zakonske zveze, kot tistega, ki je deležen njenega vzvišenega sostojanstva.

      Tvoje dostojanstvo, o sveti Jožef, pa nikakor ni prazen naslov: zaradi svoje svetosti si ga tudi vreden! Kakor je namreč Bog od vekomaj pripravljal Marijo, bodočo Mater svojega učlovečenega Sina, tako je od vekomaj pripravljal tebe, bodočega moža brezmadežne Device in zemeljskega očeta njenemu Božjemu Sinu, in tvojo dušo obdaril s primernimi in izjemnimi darovi. Čudovito si sodeloval z milostjo in napredoval v njej v svojem otroštvu, doraščanju in mladosti.

      Tvoje življenje je bilo od samega začetka podobno Marijinemu, čeprav je tedaj morda še nisi poznal. Ljubil si gospoda, svojega Boga, z vsem srcem, z vso dušo in z vso močjo in si bil – kakor ona – poosebljeno hrepenenje Stare zaveze: že od otroštva si vse svoje delo, trpljenje in življenje povzemal v molitev, naj Gospod spolni svojo obljubo in kmalu pošlje svojemu ljudstvu Odrešenika…

      Sveti Jožef, prosim te, izprosi mi milost, da tudi jaz, skupaj z drugimi kristjani, čim bolj uporabim duhovne darove, ki sem jih prejel od Boga in da te posnemam v prizadevanju za svetost. Posebej pa te prosim: (izrečem osebno prošnjo).Izmolim molitev, ki sem si jo izbral.

      SVETI JOŽEF, ženin Božje Porodnice – prosi za nas!

      • MAGDALENA says:

        DEVETDNEVNICA V ČAST SVETEMU JOŽEFU

        DRUGI DAN

        SVETI JOŽEF – PREIZKUŠANI PRAVIČNIK

        Sveti Jožef! Po vodstvu nedoumljive Previdnosti si se spoznal z nazareško Devico, začutil sorodnost svojega duha z njenim. Božja roka vaju je vodila, da sta se poročila, v velikodušni in popolni odprtosti, da izpolnita njegovo voljo.

        V čudovite mesece pričakovanja, ki so morali miniti, preden bi jo popeljal k sebi, na vajin skupni dom, je kot strela z jasnega udarila strahovita preizkušnja: nekega dne si opazil na njej, da pričakuje otroka… Tvojo dušo je preplavila nepopisna bolečina in tvojega duha je zagrnila nepredirna tema. nisi mogel verjeti, da ti je bila Marija nezvesta, saj si jo poznal v dušo in spet nisi mogel mimo edine razlage, ki jo ob dejstvu nosečnosti narekuje trezen razum… In Marija – je molčala.

        O, sveti Jožef! Nobena temna noč mistikov se ne more primerjati z nočjo, ki si jo v strahovitem trpljenju prestajal ti. O Bog, zakaj? Kaj se je zgodilo? Zakaj meni!? Čemu? Iskal si odgovor na vprašanje, ki te je vznemirjalo, predvsem pa si želel najti izhod iz tega svojega težkega položaja. nisi vedel, kako naj ravnaš spričo Marijinega nenadnega materinstva.

        V svoji usmiljeni pravičnosti je nikakor nisi hotel osramotiti. Končno si v največji bolečini – po glasu vesti in v skladu s Postavo – sklenil, da jo boš skrivaj odslovil.

        Sveti Jožef, prosim te, izprosi mi milost, da v življenjskih preizkušnjah ne obupam, ampak da se ob molitvi in razmišljanju pred Bogom odločim po vesti oziroma zdravi razsodbi. Posebno pa te prosim… (izrečem osebno prošnjo). Izmolim molitev, ki sem si jo izbral.

        SVETI JOŽEF, čisti varuh Device – prosi za nas!

        • MAGDALENA says:

          DEVETDNEVNICA V ČAST SVETEMU JOŽEFU

          TRETJI DAN

          SVETI JOŽEF – ČUVAR BOŽJE SKRIVNOSTI

          Sveti Jožef! Ko si premišljeval, kako boš v svoji stiski Marijo odslovil, se ti je v spanju prikazal Gospodov Angel in rekel: “Jožef, Davidov sin, ne boj se vzeti k sebi Marije, svoje žene; kar je spočela, je namreč od Svetega Duha. Rodila bo sina in daj mu ime Jezus, Kajti on bo svoje ljudstvo odrešil njegovih grehov” (Mt 1,20-21).

          Nepopisna luč je nenadoma preplavila tvojo dušo: tvoja tema je v hipu postala svetel dan! Bpžji poslanec te je vpeljal v skrivnost Marijinega materinstva… Tista, ki je po Postavi tvoja “žena”, je postala mati po delovanju Svetega Duha in ostala devica. Ko bo Sin, ki ga ona nosi pod srcem, rojen, bo dobil ima Jezus. To ime ste Izraelci poznali in ste ga včasih dali otrokom. V tem primeru pa gre za Sina – po Božji obljubi, ki bo v polnosti izpolnil pomen tega imena: Jezus – Yehošua, kar pomeni: Gospod rešuje.

          Ko si se zbudil, si storil, kakor ti je naročil Gospodov angel. Vzel si svojo ženo k sebi. Vzel si jo z vso skrivnostjo njenega materinstva, vzel si jo skupaj s Sinom, ki naj bi prišel na svet po Svetem Duhu: na ta način si pokazal razpoložljivost volje, podobno Marijini razpoložljivosti.

          Sveti Jožef! Skupaj z Marijo si postal prvi čuvar Božje skrivnosti, skrivnosti Učlovečenja! Istočasno kot Marija – in tudi v povezavi z njo – si bil deležen tega vrhunskega samorazodetja Boga v Kristusu; in pri tem si sodeloval že od samega začetka. Prvi si delil vero z Božjo Materjo in tako podpiral svojo ženo v veri v Božje oznanilo. To vero je blagrovala Elizabeta in na svoj način si tudi ti deležen njenega blagrovanja. Ti si tudi prvi, ki ga je Bog postavil na pot “romanja vere”, po kateri bo na popoln način prva hodila Marija – predvsem od časa Kalvarije in binkošti.

          Tvoje romanje vere., Sveti Jožef, se je sicer končalo pred iztekom Marijinega romanja. Vendar pa je šla tvoja pot vere v isti smeri in jo popolnoma določa ista skrivnost učlovečenja in odrešenja, katere prvi čuvar si postal skupaj z Marijo.

          Sveti Jožef! Prosim te, izprosi mi trdne in globoke vere v učlovečenje Božjega Sina; pomagaj vsem, ki doživljajo krizo vere v Jezusa Kristusa. Pomagaj mi, da bo odslej tudi moje življenje romanje vere in ne tavanje. Posebno pa te prosim:…(izrečem osebno prošnjo). Izmolim molitev, ki sem jo izbral.

          SVETI JOŽEF, Rednik Sinu Božjega – prosi za nas!

          • MAGDALENA says:

            DEVETDNEVNICA K SVETEMU JOŽEFU

            ČETRTI DAM

            SVETI JOŽEF – JAZUSOV OČE NA ZEMLJI

            Sveti Jožef! Na izjemen način si Jezusov oče: otrok res ni bil spočet po tebi, bil pa je spočet v tvojem zakonu, in ne izven njega, tebi podarjen, po Božjem posegu in po privoljenju tvoje žene! Bil je čudežno spočet in rojen v območju vajine deviške zakonske ljubezni!

            Bog te je izbral za Marijinega moža, da bi zagotovil Jezusu očetovsko varstvo. Zaradi svojega očetovskega odnosa si bil postavljen v največjo možno bližino Kristusa, da bi neposredno služil njemu in njegovemu poslanstvu z izvrševanjem svojega očetovstva. Prav s tem si v polnosti časa sodeloval v veliki skrivnosti odrešenja in bil resnično “služabnik odrešenja”. Skrbel si za Dete, ga varoval, ko je bilo še pod Materinim srcem, in potem na vseh postajah romanja Svete Družine, polnih nevarnosti…

            Tvoje očetovstvo se je stvarno odražalo v tem, da je tvoje življenje bilo služenje, žrtvovanje za skrivnost učlovečenja in odrešenjsko poslanstvo, ki je z učlovečenjem povezano; v tem, da si zakonito oblast nad Sveto Družino, ki si jo imel, uporabljal tako, da si ji popolnoma daroval sam sebe, svoje življenje, svoje delo; v tem, da si svojo človeško poklicanost k družinski ljubezni spremenil v nadnaravno darovanje samega sebe; v tem, da si svoje srce in vse svoje moči daroval ljubezni v služenju Mesiju, ki se ti je rodil.

            O Sveti Jožef! Vzgajal si samega Božjega Sina, ga poučeval v Postavi in ga uvajal v poklic in življenje… On, ki je večna Božja Beseda, je bil ponižno podrejen tebi, te ubogal in ti izkazoval vso čast in spoštovanje, ki so jo otroci dolžni svojim staršem. Klical te je za očeta in ti si ga klical za sina; tudi Marija te je priznavala za njegovega očeta, na primer takrat, ko sta ga našla v templju.

            Za izpolnitev tako vzvišene naloge si imel tudi primerne sposobnosti. Kar zadeva Jezusa, si imel po posebnem daru iz nebes vso naravno ljubezen, vso nežno skrb, ki jo more poznati očetovsko srce. Hkrati z očetovsko oblastjo nad Jezusom ti je Bog dal tudi temu ustrezno ljubezen, tisto ljubezen, ki ima svoj izvir v Očetu, od katerega izvira vsakršno očetovstvo v nebesih in na zemlji.

            Sveti Jožef! Prosim te, izprosi mi milost, da bo tudi moje življenje potekalo v ljubečem služenju tistim, za katere nosim odgovornost pred Bogom – otrokom, drugim družinskim članom, sodelavcem v službi ali kjerkoli že. Daj, da kristjani v vseh ljudeh gledamo in srečujemo Jezusa Kristusa, tako kot ti. Posebno pa te prosim:…(izrečem svojo prošnjo). Izmolim molitev, ki sem jo izbral.

            SVETI JOŽEF, skrbni branitelj Kristusov – prosi za nas!

  51. Miro says:

    KATERI VÉLIKI NAROD IMA BOGOVE, KI BI MU BILI TAKO BLIZU, KAKOR JE NAM BLIZU GOSPOD, NAŠ BOG, KADAR KOLI GA KLIČEMO? (5 Mz 4,7) – GOSPOD, POMAGAJ MI, DA BOM OBNAVLJAL SPOMIN NA TVOJA DELA V ZGODOVINI TER RASTEL V HVALEŽNOSTI IN SPOLNJEVANJU ZAPOVEDI

    BERILO IZ 5. MOJZESOVE KNJIGE (5 Mz 4,1.5-9)

    Zdaj pa, Izrael, poslušaj zakone in odloke, katere vas učim izpolnjevati, da boste živeli in prišli in vzeli v last deželo, ki vam jo daje GOSPOD, Bog vaših očetov! Glejte, učim vas zakone in odloke, kakor mi je zapovedal GOSPOD, moj Bog, da bi jih izpolnjevali v deželi, v katero greste, da jo vzamete v last. Držite se jih in jih izpolnjujte, kajti to bo vaša modrost in razumnost v očeh ljudstev, ki bodo slišala o vseh teh zakonih; rekli bodo: »Resnično, ta véliki narod je modro in razumno ljudstvo.«

    Kajti kateri véliki narod ima bogove, ki bi mu bili tako blizu, kakor je nam blizu GOSPOD, naš Bog, kadar koli ga kličemo? In kateri véliki narod ima tako pravične zakone in odloke, kakor je vsa ta postava, ki jo danes dajem pred vas? Samo varuj se in zelo pazi, da ne pozabiš reči, ki so jih videle tvoje oči, in da ti ne izginejo iz srca vse dni tvojega življenja! Pripoveduj o njih svojim sinovom in sinovom svojih sinov!

    https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=5+Mz+4%2C1.5-9&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

    Duhovna misel: Kajti kateri véliki narod ima bogove, ki bi mu bili tako blizu, kakor je nam blizu Gospod, naš Bog, kadar koli ga kličemo? Bog bo varoval ljudstvo, od njega pa zahteva resnično predanost in poslušnost njegovim zakonom. S tem Izrael presega mnogo večje okoliške narode. Poklican je, da postane priča živega in resničnega Boga. Skušal bom sprejemati Božje zakone ne kot zahteve, ampak kot odgovor ljubezni. Gospod, pomagaj mi, da bom obnavljal spomin na tvoja dela v zgodovini ter rastel v hvaležnosti in spolnjevanju zapovedi. (Luč Besede rodi življenje, Primož Krečič)

    Božje usmiljenje, ki nas napolnjuješ z milostjo, zaupamo vate!

  52. Miro says:

    Ko premišljujemo Jezusovo trpljenje, tudi naša človeška bolečina ni več tako težka. Velika opora v hoji za trpečim Gospodom nam je, posebno v postu, molitev križevega pota. V duhu spremljamo Jezusa od Pilatove hiše na goro Kalvarijo.

    KRIŽEV POT

    VI. POSTAJA: VERONIKA OBRIŠE JEZUSU POTNI OBRAZ

    – Molimo te, Kristus, in te hvalimo.
    – Ker si s svojim križem svet odrešil.

    Gospod, s čudežem si poplačal Veronikino dejanje. Tvoja podoba je ostala na njenem platnu. Gospod, očisti mojo dušo in vtisni vanjo svojo podobo. Pomagaj vsem, ki mi v moji bolezni, kakor Veronika, izkazujejo ljubezen!

    (Tukaj izrečete prošnjo)

    – Usmili se nas, Gospod.
    – Usmili se nas.

    Večni Oče …

    Božje usmiljenje, ki se na nas izlivaš iz Kristusovih ran, zaupamo vate!

    Celoten križev pot na:
    http://www.kapitelj.com/krizev_pot_molitev.html

  53. Miro says:

    »MOLITEV JE, KO SE PUSTIŠ NAGOVORITI IN ODGOVORIŠ, SE ZAHVALJUJEŠ IN SE VESELIŠ, SPRAŠUJEŠ, TOŽIŠ IN KRIČIŠ, MOLČIŠ, SPREMLJAŠ IN SPREJEMAŠ – Z BESEDAMI, ZNAMENJI, DEJANJI IN Z VSEM SVOJIM ŽIVLJENJEM« (Phil Bosmans)

    Postni čas je obdobje, ko si – poleg dobrih del in odpovedi – običajno vzamemo tudi več časa za molitev. A kaj sploh je molitev? Najpogostejši odgovor na to vprašanje se glasi, da je molitev pogovor z Bogom. Za spoštljiv pogovor pa je pomembno dvoje: govorjenje in poslušanje.

    »Molitev je, ko se pustiš nagovoriti in odgovoriš, se zahvaljuješ in se veseliš, sprašuješ, tožiš in kričiš, molčiš, spremljaš in sprejemaš – z besedami, znamenji, dejanji in z vsem svojim življenjem,« v enem izmed svojih del zapiše Phil Bosmans, duhovnik in pisatelj belgijskega rodu (1922–2012).

    Molitev pa ni nekaj, kar bi bilo oddaljeno od našega življenja ali zgolj privilegij za izbrance. Molitev je – in mora biti – osnovno dejanje vsakega človeškega bivanja. Kajti kdor moli, zmore živeti tudi v današnjem času, zmore vzeti nase svoj križ in prenašati vse preizkušnje …

    Več o molitvi, ki človeka spreminja na:
    https://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/clanek/%C2%BBclovek-je-clovek-ce-moli%C2%AB?Open

    Božje usmiljenje, ki k popolnosti vodiš svete, zaupamo vate!

  54. Miro says:

    »KAKO NESKOČNO JE BOG DOBER! SPREMLJA NAS S SVOJO DOBROTO« (sv. Favstina Kowalska)

    »Marija je moja učiteljica: ona me vedno uči, kako naj živim za Boga. Moj duh se razžarja v tvojem molku in ponižnosti, o Marija!«

    »Usmiljeni Jezus, srh me spreletava ob misli, da bom morala dajati račun o svojem jeziku. V jeziku je življenje, pa tudi smrt. Včasih zagrešimo pravi umor – in imamo to še za majhno stvar?«

    »Kar vidim dobrega pri drugih, me veseli, kot da bi bilo moje. Veselje drugih je moje veselje in trpljenje drugih je moje trpljenje.«

    »Z molitvijo se duša oboroži za katerikoli boj; duša mora moliti. Duša mora moliti v katerem koli stanju. Samo z molitvijo prejmemo razne milosti.«

    »Kako neskočno je Bog dober! Spremlja nas s svojo dobroto. Najpogosteje se zgodi, da mi Gospod podarja največje milosti takrat, ko jih sploh ne pričakujem.«

    (sv. Favstina Kowalska, izbor misli iz Ognjišča)

    Božje usmiljenje, ki izviraš iz Presvetega Srca Jezusovega, zaupamo vate!

  55. Miro says:

    SV. FRANČIŠKI RIMSKI JE BILO DANO, DA JE VIDELA SVOJEGA ANGELA – BILA JE VSAKODNEVNA MOLIVKA, SKRBNA GOSPODINJA, NAJBOLJŠA MATI SVOJIM OTROKOM, BLAGA MATI NEŠTETIM RIMSKIM REVEŽEM TER USMILJENA STREŽNICA BOLNIKOV

    Ena prvih molitev, ki jo verne matere molijo s svojimi otroki, je Sveti angel. Na podlagi svetopisemskih pričevanj kristjani verujemo, da ima vsak človek svojega angela varuha, od Boga poslanega spremljevalca, ki ga ne vidimo. Nekaterim pa je bilo dano, da so svojega angela tudi videli. Med temi je bila sveta Frančiška Rimska, zakonska žena in mati, ki danes goduje. V hudih preizkušnjah, ki jih je prestajala, jo je osrčeval pogled na angela varuha. Angel jo je varoval v boju s silami teme in pomagal ji je, da je spoznavala svoje lastne napake. Če je bila preveč zaskrbljena, je angel izginil, toda brž, ko se je z vsem srcem obrnila k Bogu, se ji je angel spet prikazal. Svetloba, ki je prihajala od angela, ji je tudi omogočala, da je brala v človeških srcih.

    Več o življenju sv. Frančiške Rimske na:
    https://revija.ognjisce.si/iz-vsebine/pricevalec-evangelija/342-franciska-rimska-1384-1440

    Sv. Frančiška Rimska se je izredno odlikovala v ljubezni do bližnjega. Naj njena priprošnja pri Bogu tudi nam pomaga v prizadevanju, da bomo z božjo pomočjo uresničevali duhovna in telesna dela usmiljenja do bližnjih.

    Božje usmiljenje, ki nas napolnjuješ z milostjo, zaupamo vate!
    Sv. Frančiška Rimska, prosi za nas!

  56. Miro says:

    Ko premišljujemo Jezusovo trpljenje, tudi naša človeška bolečina ni več tako težka. Velika opora v hoji za trpečim Gospodom nam je, posebno v postu, molitev križevega pota. V duhu spremljamo Jezusa od Pilatove hiše na goro Kalvarijo.

    KRIŽEV POT

    V. POSTAJA: SIMON IZ CIRENE POMAGA JEZUSU NOSITI KRIŽ

    – Molimo te, Kristus, in te hvalimo.
    – Ker si s svojim križem svet odrešil.

    Jezus, tudi mene si poklical, naj s teboj nosim križ. Doslej sem se neštetokrat upiral… Oprosti mi, Gospod. Sedaj sem tu, pripravIjen, da ti sledim.

    (Tukaj izrečete prošnjo)

    – Usmili se nas, Gospod.
    – Usmili se nas.

    Zaradi njegovega prebridkega trpljenja …

    Božje usmiljenje, ki se na nas izlivaš iz Kristusovih ran, zaupamo vate!

    Celoten križev pot na:
    http://www.kapitelj.com/krizev_pot_molitev.html

  57. Hvala says:

    ZAKAJ JE SAMOPOMILOVANJE SMRTONOSEN STRUP IN 3 ZDRAVILA ZANJ
    :::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

    SAMOPOMILOVANJE JE DALEČ NAJBOLJ ŠKODLJIVO NEKEMIČNO MAMILO
    ::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

    Ste že slišali tole? Ubogi jaz! Ubogi jaz! Natoči mi še en kozarček! (Op. prev. – v angleščini gre za igro besed: Poor me! Poor me! Pour me another drink!) Anonimni alkoholiki (AA) to duhovito domislico uporabljajo kot opozorilo proti samopomilovanju. Toda niso samo oni tisti, ki nas svarijo pred tem. Pisatelj John Gardner takole piše:

    Samopomilovanje je daleč najbolj škodljivo nekemično mamilo: od njega smo odvisni, dá nam trenutno zadovoljstvo in žrtev loči od stvarnosti.
    Tako v AA kot Gardner samopomilovanje opisujejo kot drogo. Zakaj? Prav vsaka snov, ki povzroča zasvojenost, je na začetku privlačna: ali zaradi nje postanemo nekako vzneseni ali pa lajša bolečino. Nato pa prevlada – svobode in zdrave presoje ni več, pojavi se odvisnost. In ta odvisnost ni statična: potrebni so večji in pogostejši odmerki snovi, od katere smo odvisni.

    Nismo duhovne sirote
    Samopomilovanje je sočutje, ki je bilo ugrabljeno in pokvarjeno. Je nenehna osredotočenost na nas same, ko se obrnemo proč od Boga, ki je lahko in bi moral biti prvo veselje naših src. Ko smo obrnjeni vase, sovražnik začne šepetati v naši temi in nam pripoveduje, da smo zapuščeni, da smo duhovne sirote in za nas nihče ne skrbi.

    Če sprejmemo ti dve laži, to v nas sproži dva strašna procesa.

    Najprej sproži zamero do tistih, ki so nam morda storili krivico – ne glede na to, ali to drži ali si to le domišljamo. Zamera je mati mnogih oblik zla, še posebej hudobije in maščevanja, ki iz naših src preganjata ljubezen.

    Drugič, samopomilovanje pripravi prostor za izgovore za nebrzdanost, ki nas vodi v greh. Sovražnik nam pravi: “Daj! Zaslužiš si! Samo tokrat! Življenje ni pošteno in edino prav je, da moralni zakoni ne veljajo zate.” Ko prisluhnemo temu strupenemu glasu, smo na tem, da zmoremo upravičiti celo najbolj sramotne grehe (v nadaljevanju je celoten članek).

    https://si.aleteia.org/2020/06/10/zakaj-je-samopomilovanje-smrtonosen-strup-in-3-zdravila-zanj/

  58. Miro says:

    »LJUBIMO BOGA, TODA Z DELOM SVOJIH ROK IN V POTU SVOJEGA OBRAZA!« (sv. Vincencij Pavelski)

    »Poklic je božji poziv nam. Poklic apostolov je bil božji poziv, naj po vsem svetu oznanjajo vero. Poklic redovnika in redovnice je božji poziv, naj sprejmeta določeno obliko življenja. Poklic zakoncev je božji poziv, naj mu služijo z družinskim življenjem in vzgojo otrok.«

    »Kot druge kreposti se tudi pretirana vnema sprevrže v greh; zato moramo paziti, da ne zaidemo v ta blodnjak; kajti vnema, ki je zunaj meja ljubezni do bližnjega, ni več vnema, temveč postane ljudomrznost.«

    »Ljubimo Boga, bratje moji, toda z delom svojih rok in v potu svojega obraza! Kajti pogosto so dejanja ljubezni do Boga in podobni vzgibi in notranje vaje nežnočutečega srca, pa naj bodo še tako dobre in zaželene, prav hudo sumljive, če nimajo praktičnega učinka.«

    (sv. Vincencij Pavelski, izbor misli iz Ognjišča)

    Božje usmiljenje, ki vedno in povsod spremljaš vse ljudi, zaupamo vate!

    • Miro says:

      Hvala za posredovanje te povezave. SVETA SPOVED je izjemno pomembna in potrebna za naše duhovno, pa tudi siceršnje življenje. Spoved je namreč zdravilišče in okrevališče, je srečanje ranjenega in Zdravnika, grešnega in Svetega, prizadetega in tolažnika, ponižnega in tistega, ki dviga ponižne, lačnega in tistega, ki nasičuje lačne, izgubljenega in tistega, ki pokaže pravo pot … kot je spodbudno zapisano v prispevku o zakramentu spovedi na spletni strani župnije Mozirje.

      Božje usmiljenje, navzoče v postavitvi in delitvi svetih zakramentov, zaupamo vate!

  59. Miro says:

    »DELO BREZ PRENEHANJA. DELAJ DOBRO, KOLIKOR MOREŠ, DOKLER IMAŠ ŠE ČAS« (sv. Janez od Boga)

    Naj ta misel oz. moto današnjega godovnjaka sv. Janeza od Boga tudi nam pomaga do spoznanja, da je za odrešenje nas in naših bližnjih dragocen prav vsak od Boga podarjen trenutek.

    Po nemirnem življenju v mladosti – pobegu od doma, službah pastirja, služabnika, vojaka, bil je celo na tem, da ga obsodijo na smrt – se je Janez od Boga popolnoma spreobrnil ob pridigi Janeza Avilskega. Ta ga je tako pretresla, da se mu je skoraj zmešalo, po okrevanju pa se je z vsem žarom vrgel na delo za najbolj uboge in revne bolnike. Zanje je najel več hiš, kasneje pa sezidal bolnišnici v Granadi in Valladolidu ter ustanovil red usmiljenih bratov, ki jim v Italiji rečejo »fatebenefratelli« (v prostem prevodu bi lahko rekli, da so to bratje, ki delijo dobroto).

    Več podatkov o svetniški poti sv. Janeza od Boga na:
    https://druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/svetniki/0244B579EC6718C9C12579B4003ADB30

    Božje usmiljenje, ti veselje in neizmerna radost vseh svetih, zaupamo vate!
    Sv. Janez od Boga, prosi za nas!

  60. Miro says:

    V razmislek ob 8. marcu mednarodnem dnevu žensk

    SEDEM LASTNOSTI, KOT JIH NAVAJA KATOLIŠKI SPLETNI MEDIJ CATHOLICLINK, KI ŽENSKO NAREDIJO POSEBNO!

    https://si.aleteia.org/2021/03/08/7-lastnosti-zaradi-katerih-ste-izjemna-zenska

    Iskrene čestitke vsem ženskam vseh starosti, z željo, naj bodo v srcu večno mlade – po prečudovitem Srcu, iz katerega večno žubori izvir najčistejše Ljubezni!

  61. Miro says:

    SVETI OČE: VSI POTREBUJEMO BOŽJO MOČ IN MODROST, KI JO JE JEZUS RAZODEL NA KRIŽU – TAKO KOT JEZUS NI PRENAŠAL, DA BI HIŠA NJEGOVEGA OČETA POSTALA TRŽNICA, TAKO ŽELI, DA NAŠE SRCE NE BI BILO KRAJ ZMEDE, NEREDA IN ZMEŠNJAVE – ON IMA MOČ, DA PREMAGA NAŠE ZLO, DA OZDRAVI NAŠE BOLEZNI, DA OBNOVI TEMPELJ NAŠEGA SRCA!

    Evangeljski odlomek:
    https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Jn+2%2C13-25&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

    »V evangeliju, ki smo ga pravkar slišali (Jn 2,13-25), vidimo, kako je Jezus iz jeruzalemskega templja izgnal menjalce in vse tiste, ki so kupovali in prodajali. Zakaj je Jezus storil to tako močno dejanje, tako provokativno? Storil ga je zato, ker ga je Oče poslal, da bi očistil tempelj: ne le tempelj iz kamna, ampak predvsem tempelj našega srca. Tako kot Jezus ni prenašal, da bi hiša njegovega Očeta postala tržnica (prim. Jn 2,16), tako želi, da naše srce ne bi bilo kraj zmede, nereda in zmešnjave. Srce je treba očediti, urediti, očistiti. Česa? Laži, ki ga umažejo, dvojnosti hinavščine. Vsi jih imamo. Gre za bolezni, ki škodijo srcu, ki onečastijo življenje, ga napravijo dvojnega. Ponovno moramo biti očiščeni svojih varljivih gotovosti, ki mešetarijo vero v Boga z minljivimi stvarmi, s trenutnimi koristmi. Iz našega srca in iz Cerkve morajo biti odstranjeni usodni vplivi oblasti in denarja. Da bi ponovno očistili srce, si moramo umazati roke: čutiti, da smo odgovorni in ne zgolj opazovati, medtem ko brat in sestra trpita. Vendar pa kako očistiti srce? Sami ne zmoremo, potrebujemo Jezusa. On ima moč, da premaga naše zlo, da ozdravi naše bolezni, da obnovi tempelj našega srca,« je med nedeljsko sveto mašo v Erbilu med drugim poudaril papež Frančišek.

    Božje usmiljenje, tolažba in blagor vsem, ki so skesanega srca, zaupamo vate!

  62. Miro says:

    Ko premišljujemo Jezusovo trpljenje, tudi naša človeška bolečina ni več tako težka. Velika opora v hoji za trpečim Gospodom nam je, posebno v postu, molitev križevega pota. V duhu spremljamo Jezusa od Pilatove hiše na goro Kalvarijo.

    KRIŽEV POT

    IV. POSTAJA: JEZUS SREČA SVOJO MATER

    – Molimo te, Kristus, in te hvalimo.
    – Ker si s svojim križem svet odrešil.

    Gospod Jezus. V najbolj žalostnih urah svojega življenja naj ne pogrešam srečanja s tvojo in mojo Materjo. Njo bom klical, da mi bo pomagala na križevem potu mojega življenja. Mati moja, moje upanje!

    (Tukaj izrečete prošnjo)

    – Usmili se nas, Gospod.
    – Usmili se nas.

    Večni Oče …

    Božje usmiljenje, ki se na nas izlivaš iz Kristusovih ran, zaupamo vate!

    Celoten križev pot na:
    http://www.kapitelj.com/krizev_pot_molitev.html

  63. Hvala says:

    KDOR NAMREČ IMA, SE MU BO DALO IN BO IMEL OBILO; KDOR PA NIMA, SE MU BO VZELO ŠE TO, KAR MISLI
    DA IMA ” (vs.12).

    KAKO LAHKO TE BESEDE USKLADIMO Z DEJSTVOM, DA BOG LJUBI VSE LJUDI ENAKO?
    :::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

    KAJ JE ZATE NAJPOMEMBNEJŠE?

    Apostol Matej opisuje, kaj se je do-
    gajalo po Jezusovem pripovedovanju zgodbe o se-
    jalcu. Prišli so Njegovi učenci in ga vprašali: »Zakaj

    jim govoriš v prilikah?« (vs. 10) Mogoče so mu tako
    vprašanje zastavili zato, ker jim je govoril drugače,
    ko so bili sami z Njim, ali pa so ga lahko vedno
    vprašali, naj jim razloži v celoti, če kaj ni bilo jasno.

    Doživljali so, da je množicam vedno govoril v pri-
    likah in da ljudem kljub temu marsikaj ne bo jasno.

    Ko apostoli niso bili v celoti zadovoljni s tem, kar so
    oni spoznavali ob Njegovem nauku, so vedno hoteli,
    da jim pojasni. In Jezus jim da odgovor: »Vam je
    dano spoznati skrivnosti nebeškega kraljestva, njim
    pa ni dano« (vs. 11).
    Potem ko Jezus da tak odgovor, se nam lahko
    zastavlja vprašanje: »Kaj ni Jezus Odrešenik za vse
    ljudi?«, »Kako da je nekaterim dano, drugim pa
    ne?«, »Kaj ni Božja volja, da bi bili vsi odrešeni?«,
    »Kaj ni On umrl za vse ljudi?«, »Kako da tu pravi, da
    njim pa ni dano, da bi spoznali skrivnosti Božjega
    kraljestva?« Tudi kar sledi, nam nikakor ne gre
    v račun, se torej ne moremo kar tako strinjati, ko
    pravi: »Kdor namreč ima, se mu bo dalo in bo imel
    obilo; kdor pa nima, se mu bo vzelo še to, kar misli,
    da ima« (vs. 12). Kako lahko te besede uskladimo z
    dejstvom, da Bog ljubi vse ljudi enako?!
    On je v svojo ljubezen vgradil svojo besedo, ki jo
    kratko imenujemo »seme«. Bog izkazuje svojo
    ljubezen vedno in povsod (seje povsod in se ne
    ozira na pripravljeno ali nepripravljeno zemljo).
    Ker nam pušča popolno svobodo, dopušča, da vsak

    izmed nas sam izbira, kateri skupini ljudi iz prispo-
    dobe o sejalcu bo pripadal. Torej: hočem pripadati

    skupini ljudi, ki ji je dano, da želi spoznavati Božje
    kraljestvo in vstopati vanj? Torej tisti skupini, ki
    želi in udejanja vsakodnevno premišljevanje Božje
    besede. Kdor to želi in udejanja, bo prejemal vse več

    neizčrpnega bogastva in spoznanj ob razodeti Božji
    besedi. Ko se tako redno srečuje z Božjo besedo in
    jo premišljuje, raste v osebnem odnosu z živo Božjo
    Besedo – Jezusom Kristusom, jo vse bolj živi ter
    tako prejema vse več Božjega in bo imel v izobilju.

    Ali pa pripadam drugi skupini, ki pa ji marsikaj ko-
    ristnega ni dano, čeprav je stalno na njivi življenja,

    si pa ne vzame niti časa niti razpoloženja za Božjo
    besedo, ne počiva v premišljevanju Božje besede, ter
    tako izgublja še tisto, kar sicer ima ali misli da ima.
    Vse postaja brez vrednosti, ker se ne gradi na živi

    Besedi – Jezusu Kristusu. Zato Božja Beseda ne pri-
    de do srca, ampak jo pozobajo ptice, to je zli duhovi.

    Zato pravi Katekizem katoliške Cerkve: »Metode

    premišljevanja so tako različne, kakor so različni uči-
    telji duhovnosti. Kristjan mora redno premišljevati,

    sicer je podoben prvim trem tlom iz prilike o sejalcu.
    Toda metoda je samo kažipot: pomembno je, da se
    skupaj s Svetim Duhom pomikamo naprej po tisti
    edini poti molitve, ki je: Jezus Kristus« (KKC 2707).

    Vidimo, kako zelo je potrebno branje in premišlje-
    vanje Božje besede, če hočemo v življenju prinašati

    dobre sadove. Tudi na podlagi te prilike je jasno,
    da je vera brez del mrtva in taka vera nima smisla
    (prim. Jak 2,26).

    https://drive.google.com/file/d/18t8S9u9X20RQdiJdfnRScQNXrSHGga8x/view

  64. Miro says:

    »ŽIVLJENJE POSTAJA TEŽJE, ČE ŽIVIMO ZA DRUGE, POSTAJA PA TUDI BOLJ BOGATO IN SREČNEJŠE« (Albert Schweitzzer)

    »Vztrajna dobrota veliko doseže. Kakor sonce stori, da se led stopi, tako dobrota povzroči, da nerazumevanje, nezaupanje in sovražnost med ljudmi izhlapi.«

    »Ne dopustite, da bi vam bila vzeta nedelja. Če vaša duša nima nedelje, postane sirota.«

    »Zgled ni glavni način, da vplivate na druge. Je edini način.«

    »Ne vem, kakšna bo vaša usoda, vem pa to: srečni bodo edino tisti, ki bodo imeli v mislih kako služiti drugim in bodo uresničili to.«

    (Albert Schweitzzer, izbor misli iz Ognjišča)

    Božje usmiljenje, ki nas napolnjuješ z milostjo, zaupamo vate!

  65. Hvala says:

    ZAPADEL JE V ALKOHOL, VENDAR MU GA JE S POMOČJO DRUGIH USPELO PREMAGATI. DANES JE ALEX TERAPEVT IN VODI CENTER ZA ODVISNIKE OD DROG: ŽELI, DA BI SE DRUGI IZOGNILI TRPLJENJU

    ZASVOJENOST spremeni vedenje in povzroči, da se odvisnik giblje z impulzi. Bil sem duševno bolan, saj je zasvojenost duševna bolezen.” Prišel je do točke, ko je bilo fizično in duševno poslabšanje popolno. “Spil sem tudi 20 piv, spal, pa spet pil, bruhal kri … svojega življenja sploh nisem nadzoroval.”

    NA ROBU SMRTI

    Kot mu je pozneje povedal njegov zdravnik, je bilo Alexovo stanje takrat tako slabo, da bi, če ne bi storil ničesar, v dveh tednih umrl. “Zasvojenost lahko povzroči, da izgubite vse, tudi življenje.”

    Nekega dne so se na njegovih vratih pojavili starši in dva prijatelja. “Prosili so me: Dovoli, da ti pomagamo. Počutil sem se ujetega, zato sem privolil.”

    Potrebna so bila štiri leta zdravljenja, najprej v centru za odvisnike, daleč od vsega. “Tri mesece in pol sem bil zaprt. V tem času sem se znova naučiti pisati, spoznal sem kaligrafijo, vsak dan bral. Zelo mi je pomagal šport.”

    Domov se je vrnil z zavedanjem svoje duševne bolezni, ki jo je prebolel, in “moral sem se posvetiti iskanju tega, kdo sem.” Za to, da se odpoveš drogi, moraš biti zelo pogumen in zelo močan. In dovoliti si moraš, da ti ljudje pomagajo, ter njim dovoliti, da te ljubijo, lahko strnemo iz njegove pripovedi.

    Rehabilitacija je vrnila srečo Aleksu, ki ima danes z Marto družino ter dva majhna otroka, Jano in Pedra. “Bogat sem,” si pove vsako jutro. “Ko zapustim hišo, ko grem po ulici, mislim, da so zame poslikali ulice.” To, da je “terapevt za ljudi”, mu ogromno pomeni.

    https://si.aleteia.org/2020/01/29/nekoc-odvisnik-od-alkohola-in-mamil-danes-pa-alex-pomaga-drugim/

  66. Hvala says:

    KO LAHKO IZGUBIŠ DUŠO

    Rešitev iz osebne in družinske življenjske tragedije, ki jo prinaša čezmerno pitje alkohola, obstaja. To dokazujejo številni zdravljeni alkoholiki. Na poti iz omame mora sodelovati cela družina.

    Pomembno vlogo pri razvoju zasvojenosti z alkoholom ima izvorna družina. Vzorci obnašanja se velikokrat prenašajo iz generacije v generacijo. Ali je mogoče in kako preseči ponavljanje vzorcev?

    https://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/clanek/59-40-NasaDruzina-6

  67. Miro says:

    PRIČEVANJE ŽENE, KI SE JE PO VEČLETNEM TRPLJENJU ZARADI MOŽEVE ODVISNOSTI OD ALKOHOLA ODLOČILA PROSITI ZA POMOČ, S TEM PA JI USPELO REŠITI SEBE IN SVOJ ZAKON! (Aleteia)

    To je zgodba o ženski, stari 35 let, ki jo je vredno deliti. Govori o bolečini, pa tudi o upanju, o obupu in uporu, o padcih in vnovičnem rojstvu …

    Življenje F. je postalo zaporedje temnih dni: obup, sram, solze. Najbolj žalostne misli so se naselile vanjo in prevzel jo je občutek globoke osamljenosti. Kesanje, jeza, razočaranje.

    »(…) Z njim je bilo težko živeti. Z drugimi mi ni uspelo govoriti o tem. Pretepal me je. Za nekaj dni je odšel zdoma in potem se je vrnil. Nisem bila več pri sebi,« pripoveduje F.

    Vse se je nadaljevalo kot običajno do 26. avgusta 2012: bil je dan, na videz enak drugim, vendar si ga bo F. zapomnila za vedno.

    KO JE MED RJUHAMI NAŠLA STEKLENICO, SE JE V NJEJ UPRLO …

    »Bila sem na dopustu in odločila sem se pospraviti garderobno omaro. Med rjuhami sem našla steklenico žganja. V tistem trenutku se je v meni uprlo. (…) Zavedla sem se, da se moram najprej spremeniti jaz. Da moram izbrati: ali ostanem še naprej nekako njegova sostorilka, ki sprejema vse, ali prosim za pomoč zanj in zase. Najprej zase.«

    Od takrat se je vse spremenilo: poklicala je na …

    O tej zanimivi življenjski zgodbi več na:
    https://si.aleteia.org/2018/09/23/sest-let-sem-upala-da-bo-moj-moz-prenehal-piti-potem-pa-sem-spoznala-naslednje

  68. Miro says:

    KRIŽEV POT 3. POSTAJA

    III. JEZUS PRVIČ PADE POD KRIŽEM

    – Molimo te, Kristus, in te hvalimo.
    – Ker si s svojim križem svet odrešil.

    Jezus ni obvladal teže bremena in je padel pod križem. Moji padci v greh so to povzročili. Prosim te, Gospod, daj mi milost, da ti ne bom nikoli več povzročil te bolečine.

    (Tukaj izrečete prošnjo)

    – Usmili se nas, Gospod.
    – Usmili se nas.

    Verujem …

    Božje usmiljenje, ki se na nas izlivaš iz Kristusovih ran, zaupamo vate!

    Celoten križev pot na:
    http://www.kapitelj.com/krizev_pot_molitev.html

  69. Miro says:

    »BOG NOČE NIČ DRUGEGA, KAKOR DA BI ČLOVEK ČIM POPOLNEJE URESNIČIL SAMEGA SEBE IN BIL SREČEN« (Alojzij Šuštar)

    »Vsak človek, veren ali neveren, pozna zakon vesti, ko se vest oglaša, ga spodbuja – živi dobro, delaj prav, ali ga vest svari – tega ne smeš storiti. Razlika med vernim in nevernim človekom pa je, da priznava verni še neko avtoriteto, za katero se neverni ne zmeni.«

    »Kdor ljubi, je hkrati svoboden in vezan. Svoboden je, ker se je za ljubezen odločil iz lastnega prepričanja in mu ljubezen pomeni srečo in popolnost. Vezan je, ker noče izbirati nič drugega kot ljubezen in v njej ostati.«

    »Verni pravimo: Bog nam pomaga. Vse, kar se v človeškem življenju dogaja, ima smisel, in če človek zares zaupa v Boga in prosi božje pomoči, se bo na koncu dobro izteklo.«

    »Bog noče nič drugega, kakor da bi človek čim popolneje uresničil samega sebe in bil srečen. Bog ni kak konkurent človeku in njegovi sreči, ampak porok, da bi dosegel tisto, po čemer hrepeni.«

    (Alojzij Šuštar, izbor misli iz Ognjišča)

    Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

  70. Hvala says:

    NE GREŠITI PROTI NJEGOVI SVETOSTI PAPEŽU FRANČIŠKU

    SVETI OČE PREDSTAVLJA BOGA

    Obtoževanje, obsojanje svetega očeta
    je brez dvoma skušnjava hudega duha. Gre za stopnjo
    bogokletja, ker sveti oče predstavlja Boga. Ta skušnjava
    se vrine v človekovo srce, ko ima zato odprta vrata.
    Verjetno zaradi pomanjkanja molitve, ponižnosti, vere,
    pravičnosti v dejanjih, delih usmiljenja.

    https://drive.google.com/file/d/18t8S9u9X20RQdiJdfnRScQNXrSHGga8x/view

  71. Miro says:

    3. POSTNA NEDELJA (B) – DESET ZAPOVEDI (DEKALOG) – JEZUS IZ TEMPLJA IZŽENE PRODAJALCE VOLOV, OVC IN GOLOBOV TER MENJALCE DENARJA

    BERILO: 2 Mz 20,1-17; 1 Kor 1,22-25

    EVANGELJSKI ODLOMEK: Jn 2,13-25

    Bližala se je judovska pasha in Jezus je šel v Jeruzalem. V templju je našel prodajalce volov, ovc in golobov ter menjalce denarja, ki so sedeli tam. In iz vrvi je spletel bič ter vse izgnal iz templja z ovcami in voli vred. Menjalcem je raztresel denar in prevrnil mize, prodajalcem golobov pa rekel: »Spravite proč vse to in iz hiše mojega Očeta ne delajte tržnice!« Njegovi učenci so se spomnili, da je pisano: Gorečnost za tvojo hišo me použiva. Judje so mu rekli: »Kakšno znamenje nam pokažeš, ker takó delaš?« Jezus jim je odgovoril in rekel: »Podrite ta tempelj in v treh dneh ga bom postavil.« Judje so tedaj rekli: »Šestinštirideset let so zidali ta tempelj, ti pa ga boš postavil v treh dneh?« On pa je govoril o templju svojega telesa. Ko je bil obujen od mrtvih, so se njegovi učenci spomnili, da je govoril o tem, in verovali so Pismu in besedi, ki jo je rekel Jezus.

    Ko je bil med praznikom pashe v Jeruzalemu, so mnogi začeli verovati v njegovo ime, ker so videli znamenja, ki jih je delal. Jezus pa se jim ni zaupal, ker je vse poznal in ker ni bilo treba, da bi mu kdo pričeval o človeku; sam je namreč vedel, kaj je v človeku.

    https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Jn+2%2C13-25&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

    RAZMIŠLJANJE P. RANEIRA CANTALAMESSA:

    Današnji evangelij, evangelij tretje postne nedelje, nas vodi v tempelj. Jezus očisti stari tempelj, ko z bičem iz njega izžene prodajalce z njihovo robo vred; nato predstavi sebe kot novi Božji tempelj, ki ga bodo ljudje podrli, Bog pa ga bo v treh dneh obnovil.

    Tokrat začnimo razmišljanje ob prvem berilu, ker v njem beremo zelo pomembno besedilo: dekalog – deset Božjih zapovedi. Prisluhnimo jim, da osvežimo spomin:

    »Jaz sem Gospod, tvoj Bog: ne imej drugih bogov poleg mene!
    Ne izgovarjaj po nemarnem imena Gospoda, svojega Boga.
    Spominjaj se sobotnega dne in ga posvečuj.
    Spoštuj očeta in mater.
    Ne ubijaj.
    Ne prešuštvuj.
    Ne kradi.
    Ne pričaj po krivem.
    Ne žêli hiše svojega bližnjega.
    Ne žêli žene svojega bližnjega.«

    Sodoben človek pogosto ne dojame zapovedi. V njih vidi samovoljne Božje prepovedi, nesprejemljive omejitve, ki se postavljajo na pot njegovi svobodi. V resnici pa so Božje zapovedi izraz njegove ljubezni in njegove očetovske skrbi za človeka. »Naročam ti, da vestno izpolnjuješ zapovedi, da ti bo dobro in da se zelo pomnožite v deželi« (prim. 5 Mz 6,3; 30,15 sl.): to, in ne kaj drugega, je namen zapovedi.

    Nekoč sem poromal na goro Sinaj, kjer je Bog dal Mojzesu deset zapovedi, in sem opazil tole: na nekaterih nevarnejših delih steze so bila opozorila na nevarnost, ograje in zapore, ki so raztresenemu ali neizkušenemu popotniku preprečile, da bi zašel s poti in zgrmel v prepad. Prav to je namen zapovedi.

    Zapovedi bi lahko primerjali tudi z nasipom ali pa jezom. Mnogi se spominjajo ali pa so vsaj slišali, kaj se je zgodilo v petdesetih letih prejšnjega stoletja, ko je reka Pad predrla nasipe v deželi Polesine, ali pa, kar se je zgodilo, ko je leta 1963 popustil jez v dolini Vajont in je cele vasi zalila voda in blato. Primerjava se ne zdi pretirana. Sami vidimo, kaj se dogaja v družbi, ko se načrtno teptajo nekatere zapovedi, kot recimo: ne ubijaj, ne kradi …

    Povzeto po: kapucini.si

    Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

    • Miro says:

      NADALJEVANJE RAZMIŠLJANJA P. RANEIRA CANTALAMESSA:

      Na temelju desetih zapovedi je Bog zasnoval svojo zavezo z Izraelci in iz njih naredil »kraljestvo duhovnikov in svet narod« (2 Mz 19,6). Ko jim je Mojzes prinesel z gore deset zapovedi, je vse ljudstvo v en glas odgovorilo: »Vse, kar je Gospod govoril, bomo storili!« (2 Mz 19,8). Odločitev, da hočemo pripadati Božjemu ljudstvu in vstopiti v zavezo z njim, je sama po sebi lastna krstu, danes pa nam je ponujena priložnost, da se kot odrasli osebno odločimo, na kateri strani hočemo biti.

      Jezus je povzel vse zapovedi, pravzaprav vse Sveto pismo, v eno samo zapoved, ki je ljubezen do Boga in do bližnjega. »Na teh dveh zapovedih,« je rekel, »stoji vsa postava in preroki« (Mt 22,40). Če ljubim Boga, ne bom hotel imeti drugega boga poleg njega, ne bom izgovarjal po nemarnem njegovega imena, tj. ne bom preklinjal, in bom posvečeval njegove praznike. Če ljubim bližnjega, bom spoštoval očeta in mater, ki so med bližnjimi najbližji, ne bom kradel, ne bom pričal po krivem. Sv. Avguštin je upravičeno rekel: »Ljubi in delaj, kar hočeš.« Kajti če nekdo zares ljubi, bo vse tisto, kar bo storil, v dobro. Tudi če bo grajal in opominjal, bo zaradi ljubezni, v dobro drugemu.

      V tej luči je razumeti tudi današnji evangelij. Kako naj si razložimo predstavo Jezusa, ki z bičem izganja iz templja trgovce, ki prevrača mize menjalcem in kliče: »Poberite se, proč od tod!«, ko pa je običajno blag in miroljuben? To razložimo prav z ljubeznijo, njegovo dejanje odseva misel »ljubi in delaj, kar hočeš«. Žene ga ljubezen do nebeškega Očeta, ljubezen do njega – pravi evangelij – ga je razjedala; pa tudi ljubezen do ljudi. Potrebno je vedeti, kdo so bili in kaj so počeli tisti menjalci in prodajalci golobov. Bližala se je velika noč. Za ta praznik so se običajno zgrinjali v Jeruzalem verni Judje z vseh koncev sveta; včasih je njih število presegalo dva milijona. Vsakdo je moral oddati tempeljski davek (dvodnevni zaslužek), ki pa so ga lahko plačali samo v krajevni valuti. Ker so prihajali z vsakovrstnim tujim denarjem, so ga morali zamenjati v tempeljskem preddverju, in pri menjavi so menjalci lahko iztisnili od teh ubogih ljudi vsoto, ki je odgovarjala enodnevnemu zaslužku. Enako je veljalo za prodajalce golobov. Skoraj vsi romarji so hoteli darovati malo ali veliko žival kot dar za tempelj. Tempeljski izvedenci so morali žrtev razglasiti za vredno. Če so bile živali kupljene zunaj templja, so jih skoraj gotovo razglasili za nevredne, zato jih je bilo treba kupiti znotraj tempeljskega prostora, kar pa je pomenilo plačati trojno ceno.

      Jezus se je torej odzval na krivice, ki so jih zagrešili proti preprostim, in – še bolj splošno – na idejo, da je treba priti pred Boga z žrtvami in darovi, kakor da bi bilo potrebno plačati njegovo naklonjenost. Bog je ljubezen in od človeka želi le to, da prepozna to njegovo zastonjsko ljubezen in nanjo odgovori z izpolnjevanjem zapovedi. Jezus za svojega vzame klic prerokov: »Usmiljenja hočem in ne žrtve« (Mt 9,13). »Glej, poslušnost (mojim zapovedim) je boljša od klavne daritve, pokorščina boljša od maščobe ovnov« (prim. 1 Sam 15,22).

      Vrnimo se k zapovedim. Deset zapovedi je treba spolnjevati povezano; ni mogoče izpolnjevati petih, drugih pet (ali samo eno od njih) pa kršiti. Deset zapovedi sem primerjal z zaščitnimi ograjami ob poti na goro Sinaj, z nasipi ob reki in z jezom. Dovolj je umakniti palico ograje, da pademo v prepad, dovolj je, če reka prebije nasip na eni sami točki, in že poplavi vse pod sabo.

      Nekateri ljudje so si glede tega ustvarili zelo čudno prepričanje. Nekateri mafijci skrupulozno spoštujejo očeta in mater, nikoli si ne bi dovolili »poželeti žene drugega«, in če njihov otrok preklinja, ga ostro pokarajo; toda kar zadeva prepovedi ubijanja, laganja, pohlepa po stvareh drugega, nastopi drugačna logika. Pregledati moramo lastno življenje, da bi videli, ali tudi mi ne delamo česa podobnega, se pravi, da natančno izpolnjujemo nekatere zapovedi in veselo kršimo druge, čeprav ne istih kot mafijci. Mi ne ubijamo in ne krademo, morda pa pričamo po krivem, ne spoštujemo očeta in matere, še posebej, če sta osamljena in ostarela, poželimo ženo (ali moža) drugega; ali morda koga sovražimo, kar pa je po Svetem pismu isto, kot da bi ga ubili (prim. 1 Jn 3,15).

      Posebej bi rad izpostavil zapoved, ki je v nekaterih okoljih najpogosteje kršena: »Ne izgovarjaj po nemarnem imena Gospoda.« »Po nemarnem« pomeni brez spoštovanja ali, še huje, zaničljivo, z jezo, skratka preklinjati ga. V nekaterih pokrajinah ljudje uporabljajo kletvice kot neke vrste refren pri svojem govorjenju, in niti malo ne upoštevajo čutenja tistih, ki jih poslušajo. Veliko mladih fantov, še posebej, če so v družbi, kar naprej preklinja, ker so očitno prepričani, da bodo na ta način naredili vtis na dekleta v bližini. Toda fant, ki nima drugega sredstva, s katerim bi naredil vtis na dekleta, je res revež.

      Dovolj bo preprost premislek, da bi razumeli, kako nesmiselno in kar neumno je preklinjanje. Ko nekdo ne veruje v Boga, kakšen pomen ima tedaj kletev? Proti komu je naperjena? Če pa človek verjame, da Bog je, kar velja za večino primerov, tedaj je – če dobro pomislimo – kletev nekaj strašnega. Kdor preklinja Boga, ga izziva, ga žali! Podoben je človeku, ki hodi po robu prepada in trpinči tistega, ki ga varno drži za roko, pri tem pa ne pomisli, da bi zgrmel v prepad, če bi varuh le za hip spustil.

      Ljudje včasih rečejo: »To je navada, niti pomislil nisem; ušlo mi je iz ust, nisem hotel žaliti Boga.« Jaz pa vas sprašujem: če bi nas kdo vsakokrat, ko nas sreča, javno ozmerjal in bi se opravičeval, da tega ne dela iz hudobije, ampak le iz navade, ali bi sprejeli to njegovo opravičilo? Ko sem nekoč slišal, da so okoli mene preklinjali, sem v sebi začutil ogorčenje. Zdaj pa pogledam reveža, še posebej, če je mlad človek, z velikim usmiljenjem in žalostjo, ter sam pri sebi vzdihnem: »Oče, odpusti jim, saj ne vedo, kaj delajo.« Če okoliščine to dopuščajo, pa preklinjevalcu preprosto rečem: »Zakaj preklinjaš? Bog je morda edini na svetu, ki ti hoče zares dobro.«

      Toda ne moremo se ustaviti pri tihem obsojanju preklinjanja. To je treba spremeniti! Ta naloga pa ni stvar le tistega, ki preklinja, ampak tudi njegove žene, zaročenke, brata, sestre, očeta … Dolžnost ljubezni je, da blago in odločno pomagamo svojemu sorodniku, da spremeni nečastno navado, kot to počnemo pri kateri koli drugi razvadi. Kako goreče si prizadevamo, da bi dragega človeka prepričali, naj preneha kaditi, ker kajenje uničuje njegovo zdravje; zakaj se ne bi enako potrudili, da bi ga prepričali, naj preneha preklinjati?

      Tam, kjer si odgovoren – doma, v tvoji trgovini, v tvojem baru, v tvoji pisarni, v tvojem taksiju – ne sme nihče nekaznovano preklinjati. Če lahko karkoli storiš, pa to zaradi človeškega ozira dopuščaš, je tako, kot da bi preklinjal tudi ti. Sokriv si. Če boš to storil umirjeno in spoštljivo, boš videl, da ti bodo pozneje hvaležni, in namesto da bi izgubil prijatelje, jih boš pridobil. V različnih javnih prostorih sem videl napis: »V tem prostoru ne preklinjamo.« To je pohvalna pobuda.

      Toda ni dovolj prenehati preklinjati. Božja zapoved ne govori samo o tej negativni plati, ampak tudi o pozitivni. Potrebno je blagoslavljati, hvaliti, častiti Božje ime. Jezus nas je v očenašu učil izgovarjati: »Posvečeno bodi tvoje ime!« To pomeni: naj bo spoštovano, češčeno, razglašeno za sveto.

      Še namig, ki bi lahko pomagal tistemu, ki je odraščal z žalostno navado preklinjanja in ima iskren namen, da se bo poboljšal. Za vsako kletvico, ki mu uide iz ust, naj ponovi: »Posvečeno bodi tvoje ime«, ali pa »Bog bodi hvaljen!«, »Hvaljeno bodi njegovo sveto ime!« Ali pa preprosto: »Gospod, odpusti mi in mi pomagaj, da tega ne bom več počel!«

      Ob sklepu se spomnimo Janezovih besed, ko pove, da je izpolnjevanje zapovedi vprašanje ljubezni: »To je Božja ljubezen, da se držimo njegovih zapovedi. In njegove zapovedi niso težke« (1 Jn 5,3).

      Povzeto po: kapucini.si

      Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

  72. Hvala says:

    PREROŠKA BESEDA ZA 2021:
    “NE BOJTE SE!”

    Beseda: »Ne bojte se!« je zapoved.
    Beseda: »Ne bojte se!« je znamenje.
    Beseda: »Ne bojte se!« je sad.
    Smo sploh vedeli, da je Božja beseda: »Ne bojte se!«

    zapoved? To ni priporočilo katehetov, duhovni-
    kov, nasvet zdravnikov, prijateljev ali sad lastnega
    spoznanja in poguma. To je Božja zapoved, ki se
    največkrat ponavlja v Svetem pismu. Ne moremo si
    predstavljati, da se ta ista zapoved pojavi v Svetem
    Pismu 365-krat! Je to slučajno? Nikakor! V čem je
    pomembna ta številka za vse nas? Ker ta številka
    pomeni celo koledarsko leto.
    Kaj nam torej Bog sporoča za vsak dan v letu z vso
    avtoriteto Stvarnika, Odrešenika in Posvečevalca?

    »Ne bojte se!« In to dobesedno za vsak dan. Ni po-
    membno, kateri datum je! Velja za vsak in ves dan
    od pol noči do pol noči.
    To pomeni: »Ne bojte se za svoje življenje!«, »Ne
    bojte se za svoje zdravje!«, »Ne bojte se za svoje
    delo!«, »Ne bojte se tega in onega!«, »Ne bojte se
    za svoje najdražje!«, »Ne bojte se za svoj denar in
    imetje!«, »Ne bojte se hudobnih in pokvarjenih lju-
    di, ki za vašim hrbtom načrtujejo zle namene proti

    vam!«, »Ne bojte se pomanjkanja in lakote!«, »Ne
    bojte se …!«
    Prav je, da se ozremo v zapisano Božjo besedo. Med
    drugim govori tudi o lakoti in pomanjkanju. Ampak
    ni to kot novica o tem, kar se je zgodilo. Govori npr.
    o Abrahamovem sinu Izaku, ki mu je polje dobro
    obrodilo, čeprav je vse naokoli vladala lakota. Bog
    ga je blagoslovil, ker je popolnoma zaupal Vanj, Mu
    je verjel in živel po Njegovi volji! V Svetem pismu
    imamo nešteto primerov ljudi, ki so zmagovali zato,
    ker so zaupali v Gospoda oz. dovolili, da jih je On
    vzgajal v zaupanju.

    Torej: hodimo in živimo v veri vseh 365 dni v letu!
    To je zelo pomembno! Zakaj? Ker s tem ne dajemo
    prostora hudiču, da bi mogel delovati v nas in med
    nami niti en dan v letu!
    Strah je hudič. V Bogu in veri Vanj ni strahu. To
    pa pomeni, da kadarkoli se bojimo česarkoli, smo
    povezani s hudičem. Ne se ustrašiti. Ni nas obsedel.
    Dovolj je, da mu v delčku srca dovolimo, da nas
    zastrašuje v katerikoli stvari. Objame nas strah,
    zato razmišljamo v strahu in v strahu iščemo rešitev.
    Končno pa tudi delujemo in živimo v neprestanem
    strahu.
    Po drugi strani pa, ko se ne bojimo, smo premagali
    strah in s tem duha strahu. Živimo svobodno. In
    delujemo v popolnem zaupanju v Boga, ki vse vodi.
    Potrebna je torej trdna vera! Kristusov Duh je duh vere,
    nikoli pa niti najmanj ni duh strahu (prim. 1 Jn 4,18).

    V tem letu, ki smo ga dobro začeli, bo to naš duhov-
    ni boj: zavračati strah. Ali drugače: zavračati vse in
    številne strahove, ki nas oblegajo z vseh strani. In
    kakor ne moremo odstraniti teme tako, da vzame-
    mo metlo in jo želimo pomesti iz prostora, tako ni
    pomembno, da se zgolj upiramo strahu. Pač pa: bo-
    dimo vedno povezani s Kristusom, ki je Luč, v moči

    Svetega Duha in strah se nam ne bo niti približal. To
    je naš duhovni boj.
    Naslednje je zelo pomembno: hebrejska beseda za
    zapoved micvot je zelo sorodna aramejski besedi

    carta, kar pomeni: tesno povezati, spojiti ali popol-
    noma se stopiti. Pomen pa je naslednji: izrečena

    zapoved neposredno poveže tistega, ki to zapoved

    daje, to je Bog, s tistimi, ki jim je zapoved name-
    njena. To smo mi. Z drugimi besedami: ta, ki zapo-
    veduje (Bog), in ta, komur je zapoved namenjena

    (človek), postajata eno.

    Tako laže razumemo, zakaj Bog zapoveduje tristo-
    petinšestdesetkrat: »Ne bojte se!« Zato, ker želi biti

    eno z nami vsak dan v letu. Želi biti popolnoma
    stopljen z nami. Če to ni ljubezen, potem ne vem,
    kaj sploh je ljubezen.

    Zato je pravo vprašanje naslovljeno name, na člo-
    veka: »Si ti želiš te enosti z Njim?« Apostol Pavel

    v Rimljanom 8,15 pravi: »Saj niste prejeli duha su-
    ženjstva, da bi spet zapadli v strah, ampak ste pre-
    jeli duha posinovljenja, v katerem kličemo: ‘Aba,

    Oče!’.« Torej, mi, ki verujemo, nismo prejeli duha
    suženjstva, da bi znova živeli v strahu.

    Ali opažate, da apostol govori, da je strah su-
    ženjstvo? Strah je suženjstvo. Strah je teror.

    Zakaj apostol pravi, da bi spet živeli v strahu? O
    čem govori? Ker ima hudobni duh načrt, ki ga skuša

    uresničiti na vsak način, namreč, da nas znova za-
    sužnji v strahu. To pomeni, da želi vrniti stanje naše

    duše v obdobje pred sprejemom vere v Presveto
    Trojico, ko smo živeli v strahu, dobesedno vdihavali

    strah, občutili strah, mislili strah, govorili strah in
    delovali v strahu.
    Sveti apostol Pavel pravi: »… niste prejeli duha …«
    Duha prejemamo. Duh ne pade z Marsa v naše
    življenje. Duha torej prejemamo. Kako? Najprej ga
    prejemamo po tem, kar poslušamo. Vera prihaja od
    »poslušanja Božje besede«. Ko poslušamo Božjo
    besedo, v nas raste in se utrjuje goreča vera. To je
    naša moč v Kristusu. Zavedajmo se, da smo verniki
    in s Kristusom zmagovalci.
    Strah torej prihaja v nas po tem, kar poslušamo.
    Če poslušamo samo slabe novice, slabe besede, bo

    strah napolnjeval naša srca in tako postajamo suž-
    nji strahu. Zato bodimo pozorni na to, kaj in koga

    poslušamo in beremo.
    Posebej se je treba varovati lažnih prerokov. Sveto
    pismo pravi, da bodo v poslednjih časih nastopili
    mnogi lažni preroki (prim. Mt 24,24; 2 Pt 2,1).
    Ne le nekateri, pač pa mnogi lažni preroki. Ni pa
    mišljeno, da bodo lažni preroki na splošno v svetu,
    pač pa bo mnogo lažnih prerokov v Cerkvi, med t.
    i. verniki.
    Kako lahko prepoznamo lažne preroke? Precej
    preprosto. Lažni preroki uporabljajo razodeto

    Resnico za zastraševanje ljudi, namesto da bi jih os-
    vobajali. Nekateri širijo lažno preroštvo po knjigah

    in člankih, ki jih pišejo; nekateri to širijo z govori,
    nekateri pa tako, da širijo svoja preroška sporočila.
    Če nas nekdo straši, to nikakor ni od Boga, ker se
    odpiramo strahu, ne Bogu. Drugo pa je, če nas kdo
    želi spodbuditi k spreobrnjenju, kot je dejal Jezus,

    ko je govoril o raznih strahotah, ki se bodo dogaja-
    le: »Toda če se ne spreobrnete, boste vsi prav tako

    pokončani« (Lk 13,5). Poudarek je na pomembnosti
    in potrebnosti spreobrnjenja. Pred nami je milostni
    čas, ki še posebej poudarja spreobrnjenje. Pa tudi
    Mati Marija vedno govori o poti spreobrnjenja in o
    tem, kaj nam pri tem pomaga.
    Saj piše v Svetem pismu, da bodo svet zajele velike
    preizkušnje. Ne le da bodo, ampak so že tu. Toda ne
    bojimo se slabih novic. Berimo in molimo Psalm 112.

    Zato začnimo vsak dan tako, da v svoje srce spusti-
    mo Božjo zapoved: »Ne boj se!« Luka v 21. poglavju

    navaja Jezusove napovedi strašnih dogodkov,
    ampak ne reče: »Gorje vam!«, pač pa: »Vzravnajte

    se in vzdignite glave, kajti vaša odkupitev se pribli-
    žuje« (Lk 21,28). Z drugimi besedami Jezus pravi:

    »Prihajam! Aleluja!«

    https://drive.google.com/file/d/18t8S9u9X20RQdiJdfnRScQNXrSHGga8x/view

  73. Hvala says:

    7. KAZALEC PREKLETSTVA -DRUŽINSKA ZGODOVINA SAMOMOROV IN NENARAVNIH ALI PREDČASNIH SMRTI (nadaljevanje iz knjige Blagoslov ali prekletstvo _ Prince Derek)

    V 28. poglavju 5. Mojzesove knjige je toliko sklicevanj na nenaravno in predčasno smrt, da jih ne moremo podrobno navesti. Ta oblika prekletstva ne vpliva le na posameznika, ampak tudi na večjo družbeno skupnost , kot je denimo družina ali pleme. TUDI TA OBLIKA SE NAVADNO PRENAŠA IZ ENE GENERACIJE V DRUGO.

    V mnogih različnih kulturah so v človeški zgodovini PREPOZNALI DELOVANE SILE, KI ZASLEDUJE ČLANE DRUŽIN ALI PLEMEN, DOKLER JIH POPOLNOMA NE UNIČI.

    LJUDJE, KI SO POD TAKŠNIM PREKLETSTVOM , PRECEJ POGOSTO DOŽIVLAJO ZELO MOČNE ZLE SLUTNJE. NA POTI PRED SEBOJ ZAZNAVAJO NEKAJ TEMNEGA IN ZLOBNEGA, A NE VEDO, KAKO BI SE TEMU IZOGNILI.

    Njihova značilna pripomba bi lahko bila: “MOJEMU OČETU SE JE TO ZGODILO, TOREJ KAŽE, DA SEM NASLEDNJI NA SEZNAMU JAZ.”

    EDEN OD ZNAČILNIH SIMPTOMOV TOVRSTNEGA PREKLETSTVA JE, DA SI LJUDJE SAMI POSTAVLJAJO DATUME SVOJE PRIHAJAJOČE SMRTI. “Nikoli jih ne bom doživel petinštirideset, “morda pravijo. Ali: “Vsi moški v naši družini umrejo mladi:” Če že ne rečejo, pa vsaj pričakujejo , da bo takšna tudi njihova usoda.

    Navedeni seznam prekletstev nikakor ne vključuje vseh kazalcev prekletstva, še druge bi lahko dodali.

    Vendar pa ste do sedaj verjetno že prebrali dovolj, da lahko presodite svojo situacijo.
    Sprašujete se :”Kako se je lahko to pripetilo meni? KAJ JE VZROK MOJEGA PROBLEMA?

    Prišel je čas, da vstopite v drugi del knjige, ki opisuje veliko najobičajnejših izvirov prekletstva . ŠELE KO ODKRIJETE VZROK SVOJEGA PROBLEMA, GA NAMREČ LAHKO OČINKOVITO ODSTRANITE.

  74. Hvala says:

    6. KAZALEC PREKLETSTVA-NAGNJENOST K NESREČAM (nadaljevanje iz knjige-Blagoslov ali prekletstvo)

    Gre za ljudi, ki so nenaravno izpostavljeni osebnim nesrečam. V 28. poglavju 5. Mojzesove knjige to prekletstvo ni neposredno omenjeno, nanj le namiguje 29. vrstica: “SREDI BELEGA DNE BOŠ TIPAL, KAKOR SLEPEC TIPA V TEMI……”

    Tipičen primer za to je dekle, ki si je v osemnajstih mesecih trikrat zlomilo isto nogo. Prince Derek pravi: Bil sem gostujoči govornik v prezbiterijanski cerkvi. Še vedno sem stal na prižnici , ko sem v prvi vrsti na desni strani opazil družino-očeta, mater in najstnico. Utrnila se mi je misel: “PREKLETSTVO JE NAD TO DRUŽINO. “Stopil sem k očetu in mu razložil svoje občutke. prašal sem ga, če bi želel, da v molitvi zlomim prekletstvo in osvobodim družino v Jezusovem imenu. Takoj se je strinjal z menoj. Ko sem zaključil z besedami ” V JEZUSOVEM IMENU”, sem na vsej družini opazil razločno fizično reakcijo, skozi vsakega od njih je šel trenuten tresljaj . Takrat sem opazil, da je imelo dekle , staro kakih osemnajst let levo nogo od stegna do stopala v mavcu. Še enkrat sem pristopil k očetu in ga vprašal, če lahko molim za ozdravljenje hčerkine noge. Spet se je odzval zelo pozitivno in dodal: “TODA RAZUMETI MORATE, DA S I JE TO NOGO ZLOMILA ŽE TRETJIČ V OSEMNAJSTIH MESECIH IN DA ZDRAVNIKI PRAVIJO, DA SE NE BO VEČ POZDRAVILA.”

    Danes bi me taka izjava takoj opozorila na delovanje prekletstva. Prijel se nogo v mavcu in molil preprosto molitev za ozdravljenje.

    Nekaj tednov kasneje sem prejel pismo od te družine. Oče se mi je zahvalil za to, kar se je zgodilo. Napisal je, da je odpeljal hčer na kliniko in rentgenski posnetki so pokazali, DA JE NOGA OZDRAVLJENA. Kmalu zatem so odstranili mavec. Omenil je tudi vrsto NENAVADNIH, NESREČNIH PRIPETLJAJEV , KI SO ZADELI NJEGOVO DRUŽINO.

    Naslednjih nekaj mesecev so se moje misli neprenehno vračale k temu dogodku. ČUTIL SEM NEKAJ POMEMBNEGA V VRSTNEM REDU, PO KATEREM ME JE VODIL SVETI DUH. NAJPREJ MI JE ODKRIL PREKLETSTVO NAD DRUŽINO IN ME SPODBUDIL, NAJ GA ODSTRANIM. ŠELE POTEM ME JE USMERIL V MOLITEV ZA OZDRAVLJENJE DEKLETOVE NOGE.

    ALI BI BILA NOGA OZDRAVLJENA, ČE BI MOLIL ZANJO, NE DA BI PREJ ODSTRANIL PREKLETSTVO?
    Čim bolj sem razmišljal o tem, tem bolj sem bil prepričan, da JE BILA ODSTRANITEV PREKLETSTVA PRIPRAVA NA OZDRAVLJENJE NOGE. Sicer bi prekletstvo ostalo NEVIDNA PREPREKA IN BI ZAUSTAVILO OZDRAVLJENJE, KI GA JE BOG ŽELEL DATI TEMU DEKLETU.

    Tu je še nekaj bolj ali manj naključno izbranih primerov nesreč, ki kažejo na prekletstvo:

    ZLOM GLEŽNJA NA ROBU PLOČNIKA , ZLOM ZOBA NA MEHKEM SADJU, ZDRS NA STOPNICAH IN PADEC Z GLAVO NAPREJ Z VEČJIM ŠTEVILOM POŠKODB, DUŠENJE ZARADI POGOLTNJENE RIBJE KOSTI, REDKA VRSTA OKUŽBE, KI JO POVZROČI INSEKT V OČESU, POŠKODE ZARADI KAMNA, ODBITEGA ZARADI MIMOIDOČEGA AVTOMOBILA, KIRURŠKA NAPAKA PRI OPERACIJI, KI POVZROČI TRAJNO NESPOSOBNOST……………………….ITD. Seznam bi bil lahko brezkončen .

    Zdi se, kot da bi proti tem ljudem delovala nevidna zla sila.

    PREPOZNAVANJE TAKEGA PROBLEMA NI ZGOLJ SUBJEKTIVNE NARAVE, LAHKO GA ODKRIJE TUDI STATISTIČNA ANALIZA. NEKATERE ZAVAROVALNICE UPORABLJAJO TAKŠNO ANALIZO ZA RAZPOZNAVANJE OSEB, KI PREDSTAVLJAJO NENAVADNO VISOKO TVEGANJE ZAVAROVANJA.
    :::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

    Vidimo primer dekletove družine nad katero je viselo prekletstvo. Zdravniki so ji povedali, da njeni nogi ni več pomoči.

    Zanimivo pa je tudi, ko pravi Prince Derek, da če bi molil samo za ozdravljenje dekletove noge, bi prekletstvo ostalo kot nevidna prepreka in bi to zaustavilo ozdravljenje noge, ki ga je Gospod želel podeliti dekletu.

    Zato vedno ponavljam, da je potrebno osebno sodelovanje z Gospodom, imeti oseben odnos z Njim. GOSPODA JE POTREBNO PROSITI, DA S SVOJIM SVETIM DUHOM POKAŽE PROBLEM, DIAGNOZO BOLEZNI ITD.. Potrebno je vztrajati, da se potem , ko Sveti Duh odkrije KORENINO PROBLEMA, vse naredi za zlom prekletstva. To so pa molitve za osvoboditve, v nekaterih primerih pa je potrebno obiskati eksorcista.

  75. Miro says:

    KRIŽEV POT 2. POSTAJA

    II. JEZUS VZAME KRIŽ NA SVOJE RAME

    – Molimo te, Kristus, in te hvalimo.
    – Ker si s svojim križem svet odrešil.

    Jezus objame les svojega trpljenja. Tudi jaz bom vsak dan objel in vedno nosil svoj križ. Pomagaj mi, Gospod, da ga bom nosil pogumno in vdano.

    (Tukaj izrečete prošnjo)

    – Usmili se nas, Gospod.
    – Usmili se nas.

    Zdrava Marija …

    Vir: kapitelj.com

    Božje usmiljenje, ki se na nas izlivaš iz Kristusovih ran, zaupamo vate!

    (se nadaljuje)

  76. Hvala says:

    Nadaljevanje iz knjige- Blagoslov ali prekletstvo : Prince Derek

    5 KAZALEC PREKLETSTVA. STALNI FINANČNI PRIMANJKLAJ

    Na to se nanašata naslednji dve vrstici iz 28. poglavja 5, Mojzesove knjige :”PREKLETA BOSTA TVOJ KOŠ IN TVOJE NEČKE” (v. 17) IN”….NE BOŠ IMEL USPEHA NA SVOJIH POTEH…” (v. 29). Najbolj slikovit opis celotnega delovanja tega prekletstva pa najdemo v 47. in 48. vrstici:

    “KER NISI Z VESELJEM IN Z ZADOVOLJNIM SRCEM SLUŽIL GOSPODU, SVOJEMU BOGU, KO SI IMEL VSEGA V IZOBILJU, BOŠ MORAL OB LAKOTI IN ŽEJI, V NAGOTI IN POMANJKANJU VSEGA SLUŽITI SVOJIM SOVRAŽNIKOM, KI TI JIH POŠLJE GOSPOD.”

    Mojzes tu predstavlja dve alternativi, V 47. vrstici opiše Božjo voljo za svoje poslušno ljudstvo : DA SLUŽIJO GOSPODU, SVOJEMU BOGU, Z VESELJEM IN Z ZADOVOLJNIM SRCEM, KO IMAJO VSEGA V OBILJU. V 48 VRSTICI PA OPIŠE PREKLETSTVO, KI BO PRIŠLO NA BOŽJE LJUDSTVO, ČE BO NEPOSLUŠNO.

    Poglejmo, kaj je našteto v tej vrstici: LAKOTA, ŽEJA, NAGOTA IN POMANJKANJE VSEGA.

    47. in 48. vrstica nam skupaj dajeta preprost zaključek: PROSPERITETA JE BLAGOSLOV, SIROMAŠTVO PA PREKLETSTVO

  77. Hvala says:

    Nadaljevanje iz knjige Blagoslov ali prekletstvo-Prince Derek

    3, kazalec prekletstva : NEPLODNOST, NAGNJENOST K SPLAVU IN PODOBNE ŽENSKE TEŽAVE

    Gre za nezmožnost zanositve, nagnjenost k splavu, odsotno ali neredno menstruacijo , izčrpavajoče menstrualne krče, frigidnost, vnetja mehurja, tumorje, in druge izrastke ali pomanjkljivosti v telesnih organih, ki so povezani z reprodukcijskim procesom. Precej pogostvo tako prekletstvo vpliva na celoten rod, posledica tega pa je, da imajo vse ali skoraj vse ženske v družini tovrstne težave.

    V naslednjem pismu, pravi Prince Derek vidimo rezultate odstranitve prekletstva neplodnosti.

    Takole pove pričevalka: Z MOŽEM VSA BILA POROČENA ŽE DVANAJST LET IN NISVA MOGLA IMETI OTROK. Medicinski testi so pokazali, da za to ni nobenih fizičnih vzrokov. Bila sva na srečanju v Amsterdamu, kjer ste poučevali o ozdravljanju in tudi razlogih , zakaj ljudje niso ozdravljeni. MEDTEM, KO STE GOVORILI O PREKLETSTVIH NAD DRUŽINAMI, pravi pričevalka, MI JE GOSPOD V SRCU SPREGOVORIL, DA JE KORENINA PROBLEMA V MOJI DRUŽINI.

    POTEM STE VSE NAVZOČE VODILI V MOLITEV ZA OSVOBOJENJE OD KAKRŠNEGA KOLI PREKLETSTVA IN TAKRAT SEM JASNO ZAČUTILA, DA SO VEZI PREKLETSTVA POPUSTILE.

    Ko sem stopila naprej do odra za molitev, ste me prosili, naj pripeljem še moža. POTEM STE MOLILI ZA NAJU IN ZLOMILI PREKLETSTVO NAD MOJIM ŽIVLJENJEM. Ga. Ruth pa je položila roke na mojo maternico in rekla, da “NE BO VEČ NEPLODNA IN NERODOVITNA”. VSO SKUPNOST STE ZAPROSILI, NAJ VSTANE IN SE PRIDRUŽI MOLITVI ZA NAJU.

    PO TEM SREČANJU SVA OBA Z MOŽEM MOČNO ZAČUTILA, DA JE BOG USLIŠAL NAJINE MOLITVE-takole je povedala pričevalka.

    4. znak prekletstva: RAZPAD DRUŽINE IN DRUŽINSKA ODTUJENOST

    Ena od posledic družinskega prekletstva je opisana v 5. Mojzesovi knjigi 28,41:

    “SINOVI IN HČERE SE TI BODO RODILI, PA JIH NE BOŠ IMEL, KER BODO ŠLI V UJETNIŠTVO.”

    Nešteto današnjih staršev je doživelo to prekletstvo. Njihovi sinovi in hčere so odšli v UJETNIŠTVO UPORNIŠTVA, PREDANOSTI MAM,ILOM, SPOLNOSTI, SATANISTIČNI GLASBI IN VSEM OBLIKAM OKULTIZMA.

    V Malahiju 3, 23-24 nam BOG po preroku pokaže spačeno sliko stanja v svetu tik pred zaključkom te dobe:

    “GLEJTE, POŠLJEM VAM ELIJA, PREROKA, PREDEN PRIDE GOSPODOV DAN , VELIKI IN STRAŠNI. OBRNIL BO SRCE OČETOV K SINOVOM IN SRCE SINOV K OČETOM, DA NE PRIDEM IN NE UDARIM DEŽELE S PREKLETSTVOM. ”

    MALAHIJA OPISUJE ZLOBNO SILO, KI ODTUJUJE STARŠE OD NJIHOVIH OTROK IN POVZROČA RAZPADANJE DRUŽINSKIH ODNOSOV. OPOZARJA NAS, DA SE BO BREZ BOŽJEGA POSREDOVANJA TO PREKLETSTVO, KI UNIČUJE DRUŽINSKO ŽIVLJENJE , RAZŠIRILO VSEPOVSOD IN PRINESLO KATASTROFO.
    :::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::..

    Kolikokrat mnogi starši jokajo in se jezijo na svoje otroke, da so zašli na “krivo pot”. POTREBNO PA JE MOLITI, PROSITI SVETEGA DUHA, DA POKAŽE VZROK TEJ ODTUJITVI, JEMANJU MAMIL ITD…kajti, če Sveti Duh pokaže KORENINO IZVORA-PREKLETSTVO , se je je potrebno udeležiti molitve za osvoboditve.

  78. Hvala says:

    Velikokrat smo že omenjali knjigo Princa Dereka-Blagoslov ali prekletstvo, sami lahko izberete; to knjigo naj bi prebral in prebiral vsak kristjan.

    Napisal je :SEDEM KAZALCEV PREKLETSTVA, ki razkrivajo prekletstva in ta seznam primerjal z Mojzesovim iz 28. poglavja 5. Mojzesove knjige in je bil presenečen zaradi njune podobnosti.

    KAZALCI PREKLETSTVA SO
    ::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

    1. MENTALNI OZ. EMOCIONALNI ZLOM

    2. PONAVLJAJOČA SE ALI KRONIČNA BOLEZEN (ZLASTI, ČE JE DEDNA)

    3. NEPLODNOST, NAGNJENOST K SPLAVU IN PODOBNE ŽENSKE TEŽAVE

    4. RAZPAD DRUŽINE IN DRUŽINSKA ODTUJENOST

    5.L STALNI FINANČNI PRIMANKLJAJ

    6. NAGNENOST K NESREČAM

    7. DRUŽINSKA ZGODOVINA SAMOMOROV IN NENARAVNIH ALI PREDČASNIH SMRTI

    Svet Duh je edini, ki lahko absolutno postavi diagnozo.

    1.Mentalni oz. emocionalni zlom. Ustrezne besede iz 28. poglavja 5. Mojzesove knjige za ta primer so: ZMEŠNJAVA, ZMEDENOST SRCA ALI RAZUMA; TREPETAJOČE SRCE ALI ZASKRBLJEN UM. OBUPANA ALI TRPEČA DUŠA. Področja, ki so izpostavljena napadu so, SRCE, DUŠA , UM.

    2. Ponavljajoča se ali kronična bolezen (zlasti: če je dedna) Ustrezne besede iz 28, poglavja 5. Mojzesove knjige so številne: KUGA ALI KUŽNE BOLEZNI (v 21), JETIKA ALI SUŠICA, HUDA VROČICA, VNETJE (v 22.), NEIZDRAVLJIVI TVORI (v 27 in 35), TUMORJI, OTEKLINE, GARJE, OGNOJENE RANE, NEOZDRAVLJIVA SRBEČICA (v. 27), SLEPOTA (v. 28), NENAVADNE, STRAŠNE IN DOLGOTRAJNE NADLOGE (v. 59), HUDE, DOLGOTRAJNE IN ZAHRBTNE BOLEZNI (v.59), VSE DRUGE VRSTE BOLEZNI IN NADLOG (v. 61),
    Ta spisek ne pomeni, da je vsaka oblika bolezni ali nadloge vedno neposredna posledica prekletstva. Vendar nam daje določene ključne besede. NADLOGA, NEOZDRAVLJIVA, NENAVADNA, HUDA, DOLGOTRAJNA. TE BESEDE SO OPOZORILNI SIGNALI , KI PRINAŠAJO VTIS “ATMOSFERE PREKLETSTVA” Po njih sklepamo, da delujejo hudobne, zle sile.

    Obstaja še en medicinski pojem, ki je v 28. poglavju 5. Mojzesove knjige ni izrecno omenjen, ima pa podoben pomen. TA BESEDA JE “MALIGEN” OZ. “MALIGNOST. Njen osnovni pomen po Collinsonovem angleškem slovarju je “imeti željo ali kazati željo, da bi škodoval drugim. ”

    Naslednji zelo pomemben izraz, ki se nanaša na določene vrste bolezni je “DEDNOST”. OPISUJE STANJE, KI SE PRENAŠA IZ GENERACIJE V GENERACIJO. TO JE EDEN NAJBOLJ OBIČAJNIH IN TIPIČNIH ZNAKOV, DA GRE ZA PREKLETSTVO.

    Prince Derek pravi: ZARADI TEGA SEM VEDNO, KADAR MOLIM ZA OSEBO Z DEDNO BOLEZNIJO ALI OKVARO, PRIPRAVLJEN NA SOOČENJE S POSLEDICAMI PREKLETSTVA.

    Primer, ki ga opisuje Prince Derek, takole pravi: Mojemu prijatelju so zdravniki pri šestdesetih letih odkrili hemokromatozo. Pri tej bolezni telo ustvarja v krvi preveč železa, ki se potem shranjuje v življensko pomembnih organih, denimo v jetrih ali v srcu. Njegov oče je umrl zaradi iste bolezni v 68. letu starosti. zdravnik mu je dejal, DA JE DEDNA, NEOZDRAVLJIVA IN SMRTNO NEVARNA. Vsak teden je moral na flebotomijo (staromodno puščanje krvi).

    PO INTENZIVNI MOLITVI MOLITVENE SKUPINE IN DRUGIH JE NEKO NEDELJO NA JUTRANJEM BOGOSLUŽJU MOJ PRIJATELJ STOPIL PRED SVOJO SKUPINO IN POVSEM PREPROSTO IN NEČUSTVENO IZJAVIL:

    “V JEZUSOVEM IMENU SE ODPOVEDUJEM VSAKE ZLE DEDIŠČINE PO SVOJEM OČETU.”
    Ozdravljenje je bilo takojšnje in popolno. Od takrat je minilo pet let. Nehal je hoditi na zdravljenje in problem se ni več pojavil.

    Mnoge omenjene bolezni zelo verjetno izvirajo iz delovanja prekletstva, toda brez dodatnih dokazov bi bilo napačno trditi, da je gotovo tako. LE EN “STROKOVNJAK ” LAHKO POSTAVI KONČNO DIAGNOZO, IN TO JE SVETI DUH. VEDNO SE MORAMO ZAVEDATI, DA SMO ODVISNI OD NJEGA(Iz knjige-Blagoslov ali prekletstvo-Prince Derek).

  79. Miro says:

    KO PREMIŠLJUJEMO JEZUSOVO TRPLJENJE, TUDI NAŠA ČLOVEŠKA BOLEČINA NI VEČ TAKO TEŽKA. VELIKA OPORA V HOJI ZA TRPEČIM GOSPODOM NAM JE, POSEBNO V POSTU, MOLITEV KRIŽEVEGA POTA! (kapitelj.com)

    V duhu spremljamo Jezusa od Pilatove hiše na goro Kalvarijo. Na začetku vsake postaje se priporoča, da molimo vzklik:

    – Molimo te, Kristus, in te hvalimo.
    – Ker si s svojim križem svet odrešil.

    Uvod: V imenu Očeta in Sina in Svetega Duha. Amen.

    Podoživljajmo z Jezusom zadnje ure njegovega življenja in se v duhu povzpnimo na Kalvarijo. Premislimo, kako težak je naš greh in kako velika je Jezusova ljubezen do nas.

    Naj bo z nami žalostna Devica in naj moli z nami in za nas. Po Mariji k Jezusu!

    Začnimo to razmišljanje z iskrenim kesanjem:

    Moj Bog, žal mi je, ker sem grešil,
    žal mi je, ker sem z grehi zaslužil tvojo kazen.
    Posebno pa mi je žal, ker sem razžalil Tebe,
    ki si moj najboljši oče in vse ljubezni vreden.
    Trdno sklenem, da te več ne bom razžalil!
    Pomagaj mi po Gospodu našem – Jezusu Kristusu.
    Amen.

    KRIŽEV POT 1. POSTAJA

    I. JEZUSA OBSODIJO NA SMRT

    – Molimo te, Kristus, in te hvalimo.
    – Ker si s svojim križem svet odrešil.

    Tudi jaz sem z grehom obsodil Jezusa na smrt. Da bi popravil mnoge slabosti, bom v zadoščenje za svoje grehe sprejel svojo smrt, kadar in kakor boš hotel, Gospod.

    (Tukaj izrečete prošnjo)

    – Usmili se nas, Gospod.
    – Usmili se nas.

    Oče naš …

    Vir: kapitelj.com

    Božje usmiljenje, ki se na nas izlivaš iz Kristusovih ran, zaupamo vate!

    (se nadaljuje)

  80. Miro says:

    PRISLUHNIMO GOSPODOVIM BESEDAM O TRETJI URI KOT URI BOŽJEGA USMILJENJA ZA VES SVET!

    Besede življenja, ki jih je Gospod Jezus zaupal sv. Favstini Kowalski, veliki glasnici Božjega usmiljenja, namenjene pa so tudi nam:

    »Ob tretji uri milo prosi moje usmiljenje, posebno za grešnike, in vsaj za kratek čas se poglobi v moje trpljenje, predvsem v mojo zapuščenost v trenutku umiranja. To je ura velikega usmiljenja za ves svet. Dovolim ti, da prodreš v mojo smrtno žalost; ob tej uri ničesar ne odrečem osebi, ki me prosi v imenu mojega trpljenja« (Dnevnik sv. Favstine Kowalske, št. 1320).

    ROŽNI VENEC BOŽJEGA USMILJENJA

    Na običajni rožni venec molimo:

    Na prvih treh jagodah:
    Oče naš; Zdrava, Marija; Vera.

    Pri vseh petih desetkah molimo.

    a) Pri velikih jagodah:
    Večni Oče, darujem Ti telo in kri, dušo in božanstvo tvojega preljubega Sina, našega Gospoda Jezusa Kristusa, v spravo za naše grehe in za grehe vsega sveta.

    b) Pri malih jagodah (desetkrat):
    Po njegovem prebridkem trpljenju, usmili se nas in vsega sveta.

    Na koncu dodamo (trikrat):
    Sveti Bog, sveti Močni, sveti Nesmrtni, usmili se nas in vsega sveta.

    Jezus: »Moli stalno ta rožni venec, ki sem ti ga razodel. Kdor ga bo molil mu bom podelil veliko usmiljenje že v življenju, posebno pa ob smrti.«

    Več o tem na http://www.sticna.com/Dnevnik_Svete_Favstine_Kowalske.pdf

    Božje usmiljenje, tolažba in blagor vsem, ki so skesanega srca, zaupamo vate!

  81. Hvala says:

    NAŠI PREDNIKI BLAGOSLOV ALI PREKLETSTVO
    :::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::
    Priloženo si preberite , kako je duhovnik Anton Marinko predstavil zelo aktualno in nadvse potrebno zavedanje za naše življenje in za BLAGOSLOV NAŠIH POTOMCEV. BOLEZNI IN RAZNA PREKLETSTVA SE DEDUJEJO IZ RODA V ROD. G. Marinko je navedel nekaj primerov, ki si jih lahko preberete v prilogi ( otrok pri sedmih letih na invalidskem vozičku in, ko je ozdravel dedek je ozdravel tudi otrok).

    G. Marinko pravi: DA SE UPREMO VSEMU ZLU, POLOŽIMO JEZUSOV KRIŽ MED SEBE IN SVOJE DRUŽINSKO DEBLO TUDI Z MOLITVIJO , KI JO JE NAPISAL pater DE GRANDIS (v prilogi).

    ::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::
    To zelo aktualno in nadvse potrebno
    zavedanje za naše življenje in za blagoslov
    naših potomcev nam je v nedeljo, 24.
    novembra, na rednem srečanju Katoliške
    karizmatične prenove mariborske
    nadškofi je v cerkvi svetega Rešnjega telesa
    v Mariboru razsvetlil naš tokratni gost g.
    Anton Marinko.
    Vemo, da se bolezni in razna prekletstva
    na žalost dedujejo iz roda v rod. Zato
    je zelo priporočeno vzeti v roke knjigo
    patra De Grandisa Kako zdraviti rodovne
    korenine. G. Marinko nam je posredoval
    nekaj primerov takšne slabe dediščine.
    Pred časom je bil sestanek Slovenske
    karitas. Neka terapevtka je izpostavila
    problem svoje znanke. Znankina hčerka
    je imela splošne najstniške probleme kot
    so debelost, hujšanje, suhost … In ko sta se
    o tem pogovarjali, je ta mamica priznala,
    da je imela tudi ona pri dvanajstih enake
    probleme. V takšnem primeru je treba
    ozdraviti mamo v njenih spominih in
    ozdravljena bo tudi hčerka. To je samo
    podedovanje slabih drž, ko ljudje nosijo
    probleme svojih prednikov.
    Drugi primer je iz Anglije. Fantek pri
    sedmih letih ni mogel več hoditi in je
    pristal na invalidskem vozičku. Hkrati je
    imel podobne težave njegov dedek, ki je
    živel v Ameriki. Iskali so povezavo obeh
    problemov. In ko je dedek ozdravel, je
    bilo tudi z vnukom vse v redu. Dedek je s
    svojim ozdravljenjem pozitivno vplival na
    vnuka.
    Poznamo molitev za ozdravljenje
    problemov, podedovanih od prednikov.
    Težava je v tem, da o svojih prednikih
    mislimo in govorimo vedno najboljše.
    Ne pomislimo pa, kaj so storili v svojem
    življenju tudi slabega. Večine tega tudi ne
    vemo, ker nam je bilo zamolčano.
    De Grandis v svoji knjigi piše o svojem
    družinskem deblu. Okrog sebe je imel
    ljudi, ki so imeli milost spoznati vse o
    prednikih do štiristo let nazaj. Pravi, da se
    je med predniki našlo tudi veliko slabega.
    Spomni se, da mu je nekaj o tem nekoč
    govoril že njegov oče. Slabe izkušnje so se
    prenašale iz roda v rod. Šele s karizmami, s

    posebnimi darovi je lahko odkril začetek in
    izvor zla. Tudi mi si prizadevajmo izmoliti
    takšne darove v naši Cerkvi.
    Mi smo se tokrat poglobili v skrivnost
    svete maše, ki nam je razkrita v knjigi
    Resnična Jezusova navzočnost v Sveti
    Evharistiji. Iz nje je g. Marinko črpal
    snov za predavanje in nam jo tudi
    posebej priporočil. Sveta maša in dar
    svete evharistije sta zaklad Cerkve in vrh
    naše vere, kjer nam Bog daje možnost
    ozdravljenja. Tudi maše, ki se darujejo
    za prednike, delujejo kot ozdravljenje
    zaradi napak naših prednikov. Mi smo
    pa velikokrat premalo opominjani k
    svetosti in aktivnemu sodelovanju. Če
    hočemo, da bo naš plamen gorel, moramo
    kar naprej nalagati polena. Za svetel
    plamen je potrebna goreča molitev. Zelo
    priporočeno je vsak dan s srcem moliti
    za novo evangelizacijo. Z molitvijo bomo
    nalagali polena na ogenj. Bog nam je
    podaril Svetega Duha, mi pa ga z ognjem v
    srcu ohranjajmo živega. Ne dovolimo, da
    plamen pojenja.

    Po drugem Vatikanskem cerkvenem
    zboru je ta plamen vzplamtel tudi v
    Katoliški Cerkvi. To je bilo ponovno Božje
    izlitje Svetega Duha na našo Cerkev, škofe,
    duhovnike … Vedno vztrajno molimo in
    blagoslavljajmo drug drugega. Pravi Božji
    blagoslov je, če v župniji laiki sodelujejo
    med seboj in z duhovniki. To si res vsi iz
    srca želimo.
    V Apostolskih delih beremo: »Prejeli
    boste moč, ko pride nad vas Sveti Duh
    in boste moje priče.« Toda dokler nismo
    povsem Njegove priče, živimo vero le z
    eno nogo. Jezus je dal navodilo: »Pojdite
    torej in naredite vse narode za moje
    učence: krščujte jih v ime Očeta in Sina in
    Svetega Duha in učite jih izpolnjevati vse,
    kar koli sem vam zapovedal! In glejte: jaz
    sem z vami vse dni do konca sveta (Mt
    28,19–20).« Zapomnimo si to in Jezusu
    povsem zaupajmo. Saj On je naš pastir, nič
    nam ne manjka. Da se upremo vsemu zlu,
    položimo Jezusov križ med sebe in svoje
    družinsko deblo tudi z molitvijo p. De
    Grandisa.

    MOLITEV
    Postavljam se v navzočnost Jezusa
    Kristusa in se podrejam njegovemu
    Gospostvu in Vladarstvu. »Nadenite
    si celotno Božjo opremo, da se boste
    mogli upirati hudičevim zvijačam«
    (Ef 6,11). »Stojte torej prepasani
    okoli ledij z resnico, oblečeni v oklep
    pravičnosti …« (Ef 6,14). Držim »ščit
    vere«, da morem z njim »pogasiti vse
    ognjene puščice hudega« (Ef 6,16).
    Sprejemam, da je odrešenje od Boga
    moja čelada, in sprejemam Božjo
    besedo od Duha, da jo uporabljam
    kakor meč (prim. Ef 6,17).
    V imenu Jezusa Kristusa križanega,
    umrlega in vstalega vežem vse duhove
    zraka, ozračja, vode, ognja, vetra, tal,
    podzemlja in pekla. Vežem tudi vpliv
    vsake izgubljene ali padle duše, ki bi
    lahko bila navzoča, in vse poslance
    satanskih trdnjav ali katerega koli
    shoda čarovnikov, vedeževalcev ali
    satanskih častilcev, ki bi mogli biti
    navzoči na kakšen nadnaraven način.
    Jezusovo kri z avtoriteto kličem na
    zrak in ozračje, vodo, ogenj, veter, tla
    in njihove sadove povsod okrog nas, na
    podzemlje in pekel.
    V imenu Jezusa Kristusa
    prepovedujem vsem omenjenim
    sovražnikom, da bi komunicirali med
    seboj ali da bi si kakor koli pomagali
    ali da bi komunicirali z mano ali
    da bi storili kar koli, razen tega, kar
    zapovem v imenu Jezusa.
    V imenu Jezusa Kristusa
    zapečatim ta prostor in vse navzoče
    in vso družino in vse, ki so povezani
    z navzočimi, in njihove prostore in
    posesti in vire preskrbe v Jezusovi krvi.
    (Trikrat ponovite.)
    V imenu Jezusa Kristusa
    prepovedujem vsakemu izgubljenemu
    duhu, čarovniškemu shodu, satanski
    skupini ali poslancem ali komur koli,
    ki je z njimi povezan, jim podrejen
    ali je nad njimi, da bi škodil ali se
    maščeval meni, moji družini ali
    komur koli, ki je z mano povezan, ali

    da bi povzročil škodo ali poškodbo
    čemur koli, kar imamo.
    V imenu Jezusa Kristusa in po
    zaslugah njegove dragocene Krvi
    razlamljam in razvezujem vsako
    prekletstvo, čar, pečat, obljubo ali
    prisego, urok, čaranje, vez, zanko,
    past, zvijačo ali demonski načrt, laž,
    blokado ali oviro, vse, ob čemer bi se
    mogel spotakniti, prevaro, odklon
    ali zmedo, duhovno vez ali duhovni
    vpliv, tudi vsako bolezen telesa, duše,
    uma ali duha, ki bi jih na nas ali
    na ta prostor ali na katero koli od
    omenjenih oseb, prostorov in stvari
    položil kateri koli nosilec ali pa bi
    nam jih prinesle naše lastne napake in
    naši grehi. (Trikrat ponovite.)
    Zdaj polagam križ Jezusa Kristusa
    med sebe in vse rodove v mojem
    družinskem drevesu. V imenu Jezusa
    Kristusa pravim, da ne bo nobenega
    neposrednega stika med generacijami.
    Ves stik bo fi ltriran skozi dragoceno
    Kri Gospoda Jezusa Kristusa.
    Marija, Brezmadežna, obleci me
    v luč, moč in energijo svoje vere. Oče,
    prosim določi angele in svetnike,
    da mi pomagajo. Hvala ti, Gospod
    Jezus, da si moja Modrost, moja
    Pravičnost, moje Posvečenje, moje
    Odrešenje. Podrejam se služenju
    tvojemu Svetemu Duhu in prejemam
    tvojo resnico glede medgeneracijskega
    ozdravljenja.
    Slava Očetu in Sinu in Svetemu
    Duhu. Kakor je bilo v začetku, tako je
    zdaj in naj bo vekomaj. Amen.
    P. Robert DeGrandis

    Mnogo okultnega smo, vede ali nevede,
    podedovali, uvozili in tudi sami pridelali.
    S svojim grešnim življenjem večkrat sami
    prikličemo slabo na sebe. G. Marinko
    nam je predstavil vsak del svete maše in
    razložil, kako lahko očistimo družinsko
    deblo umazanije greha. Osnova vsega je
    naše odpuščanje. Zato vedno odpuščajmo,
    saj tudi Bog nam odpušča. Mi sami: ali
    blagoslavljamo svojo pot ali pa nanjo
    kličemo prekletstvo.
    Položimo na oltar svoje probleme,
    prošnje, zahvale in vse priporočajmo Bogu.
    Kot molitev skupnosti prosimo za tiste, ki
    iz različnih razlogov ne morejo pristopiti
    k svetemu obhajilu ali pa za to ne čutijo
    potrebe. Naj se njihova vera poživi, da bodo

    pridobili milost, prejeti Jezusa. Na oltar
    položimo tiste, ki ne morejo imeti otrok, ter
    vse svoje prednike in vsakemu pripišimo
    slaba in dobra dejanja. Med mašo se vseh
    teh priporočenih spomnimo. V znamenju
    križa se zavedimo, da se odevamo v križ
    in vstopamo v skrivnost Svete Trojice. V
    križu so tudi naša vera, naše prošnje, naše
    zahvaljevanje. V njem je naš Kralj vesolja.
    Znamenje križa je prvi korak, ko prosimo
    za blagoslov našega družinskega debla ter
    za ozdravitev naših duhovnih, telesnih,
    čustvenih, psihosocialnih in družbenih
    pomanjkljivosti.
    Marsikdaj domači ne pripeljejo
    k maši svojih najbližjih s telesnimi
    pomanjkljivostmi, da ne bi bili moteči.
    Marsikatera mama bi se takega otroka že v
    nosečnosti znebila, če bi vedela za njegovo
    nepopolnost. Tako bi se tudi Ludviga van
    Beethovna mama lahko znebila, saj je imela
    že dva otroka s hudimi telesnimi okvarami.
    Kljub bridkim izkušnjam se je odločila,
    da otroka rodi. Postal je velik glasbeni
    genij, ki je kljub svoji gluhoti v zrelih letih
    komponiral čudovite skladbe. Bog ve
    koliko potencialnih genijev ni dočakalo luči
    sveta, ker so bili splavljeni. Nam so pa geniji
    še kako potrebni. Mnoga samomorilska
    nagnjenja nastanejo zaradi podedovanih
    čustvenih pomanjkljivosti. Sem sodijo tudi
    psihosocialne pomanjkljivosti, ki nastanejo
    predvsem zaradi slabe komunikacije med
    zakonci.
    Kesanje: Pri kesanju je zelo zaželena
    tišina, da se lahko zavedamo, česa vsega
    se pokesamo, in da se poglobimo vase
    in spoznamo svoje napake. Pri liturgiji je
    tišina zelo pomembna, saj nam govori.
    Glavno pri molitvi za ozdravljenje je naše
    odpuščanje. Odpuščajmo vsem, ki so nas
    ranili, in prosimo, da tudi drugi odpustijo
    naše slabosti in napake. Odpuščanje je
    pot ozdravljenja in spada k spokornemu
    delu svete maše. De Grandis pravi, da je
    odpuščanje kot lupljenje čebule. Prve plasti
    čebule so suhe, potem pa je vsaka plast
    bolj sočna. Tako je tudi naše odpuščanje.
    Bolj kot odpuščaš, bolj je sočno in bolj
    prijetno diši. Večkrat ne moremo odpustiti
    trenutkov, ko je bilo naše srce posebej
    prizadeto. Ko te trenutke odkrijemo, jih
    predajmo Jezusu, še posebej pri Evharistiji.
    Pokesajmo se za sebe in za svoje prednike.
    V imenu obojih se opravičimo Bogu za
    prestopke. Poskusimo se spomniti, česa

    vsega naj se Bog usmili pri nas in česa vsega
    se naj usmili v zvezi z našimi predniki.
    Slava: Pri slavi se vprašajmo, ali so moji
    predniki Boga hvalili in slavili. Včasih se
    tudi mi svoje vere kar malo sramujemo
    pred drugimi. Želimo se opravičevati, da
    smo verni. Toda opravičiti bi se morali tisti,
    ki so svojo vero zapravili.
    Kolekta je glavna prošnja pri sveti maši
    in pomeni zbiranje. Duhovnik vse naše
    prošnje zbere in jih izroči Bogu, takrat ko
    prošnje izgovarja v imenu nas vseh in naših
    prednikov.
    Besedno bogoslužje. Neposlušanje Božje
    Besede je velik greh. Božja Beseda je zelo
    dragocena. Veliko večji blagoslov bi bil, če bi
    Jo dobro poslušali in slišali. Glavni del svete
    maše pa je, ko na pateno položim vse to,
    kar želim Jezusu podariti in Ga prosim zase
    in za svoje prednike. Zmolim Gospodovo
    molitev, Ga prejmem in Ga prosim, da me
    spremeni vase. Ko prejmem še duhovnikov
    blagoslov, je z mano in mojimi predniki vse
    novo.
    G. Marinko! Vedno smo veseli, ko
    pridete med nas. Vaša živa beseda in vaše
    poučevanje nas vedno postavi na realna
    tla. Zavedamo se, da smo slabotni mi in
    so bili tudi naši predniki. Hvaležni smo
    vam, da nas poučite, kako lahko izmolimo
    in izprosimo pri Bogu odpuščanje za
    marsikatero slabost, ki smo jo podedovali in
    tudi sami pridelali.
    Hvala tudi vsem, ki pripravljajo in
    izvedejo tako prepotrebna poučevanja.
    Zato vabljeni vsak mesec na srečanje
    karizmatične prenove mariborske
    nadškofi je. Nikomur ne sme biti žal enega
    nedeljskega popoldneva v mesecu v družbi
    z Jezusom. Marsikaj v našem življenju in
    življenju naših prednikov se lahko spremeni
    z Božjo pomočjo. In Slovenija bo postala
    tista svetla luč, ki bo svetila za ves svet.

    https://drive.google.com/file/d/1SapKyuyfDnNdzNXGub4Vx0-JsgcCiDCU/view

  82. Miro says:

    »KAKŠNO MOČ NOSIJO V SEBI MATERE! ZATO JE TAKO POMEMBNO, DA NIKDAR NE OBUPAJO NAD NOBENIM OD SVOJIH OTROK: KAKOR MARIJA JIH MORAJO SPREMLJATI V NJIHOVEM ŽIVLJENJU.« (Franc Sodja)

    »Marija, Slovencev kraljica! Vse je odvisno od tega: ali je Marija samo obliž na našo slabotno vernost ali pa preživljamo svoje življenje pred Marijinimi očmi in zato s krščansko odgovornostjo.«

    »Kakšno moč nosijo v sebi matere! Zato je tako pomembno, da nikdar ne obupajo nad nobenim od svojih otrok: kakor Marija jih morajo spremljati v njihovem življenju. Nevsiljivo, od daleč. Brez večnega pridiganja, z veliko ljubeznijo, s trpljenjem in z nenehno molitvijo.«

    »Lepa duša, vedra duša, ki izžareva veselje in srečo – to bi morala biti duša vsakega kristjana. To bi morala biti vsak dan moja duša! In če ni? … Nekdo me čaka. Zato je prišel, da me osreči. Srečanje s Kristusom mi bo prineslo lepoto in vedrino in veselje in srečo.«

    »Ko srce obnemore, usahne življenje. Tako usiha življenje posameznih duš in usiha življenje Cerkve, če zamre evharistično življenje.«

    (Franc Sodja, izbor misli iz Ognjišča)

    Božje usmiljenje, ki si nam dalo Presveto Devico Marijo za Mater usmiljenja, zaupamo vate!

  83. Hvala says:

    Sestra Rebeka je ob SVETOPISEMSKIH ODLOMKIH PREDSTAVILA PET KORAKOV SPREOBRNENJA
    ::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::
    1. ODGOVORITI NA JEZUSOVO POVABILO TAKO KOT APOSTOLI, KI SO PUSTILI VSE IN ŠLI ZA NJIM.

    Potrebno je poslušati Jezusov glas v svojem srcu, kajti Jezus nagovarja vsakega človeka v njegovi konkretni situaciji in če se preveč obotavljamo nas hudič premaga.

    2. ZAUPATI GOSPODU- IMETI POGUM BITI DRUGAČEN, NE DVOMITI V BOGA, UGAJATI BOGU, NE LJUDEM

    3. OSEBNA ODLOČITEV-VSAK MORA SKOZI EVANGELIJ SPOZNATI IN ZAČUTITI KDO JE ZANJ JEZUS, DA LAHKO ODKRIJE SVOJO IDENTITETO.

    4. SPOZNATI RESNICO O SEBI-ČE SE ČLOVEK ZANAŠA LE NA SVOJO MOČ, GA TO PREJ ALI SLEJ PRIPELJE DO DNA. TAKRAT SE NEKAJ PRETRGA V NJEGOVEM SRCU IN RESNIČNO SREČANJE Z BOGOM JE MOŽNO LE V ISKRENEM KESANJU IN ODPUŠČANJU.

    5. SPREJETI POSLANSTVO IN STOPITI NA POT LJUBEZNI-KO ODKRIJEŠ KDO SI, SE DAŠ NA RAZPOLAGO BOGU IN SAMO LJUBEZEN JE MERILO V HOJI ZA JEZUSOM.

    http://mirenski-grad.si/postno-predavanje-pustolovscina-vere

  84. Miro says:

    PRILIKA O IZGUBLJENEM SINU – GOSPOD, HVALA ZA TVOJE USMILJENJE, KI POTRPI Z MANO, DA SE LAHKO VEDNO VRNEM DOMOV!

    IZ SVETEGA EVANGELIJA PO LUKU (Lk 15,1-3.11-32):

    In rekel je: »Neki človek je imel dva sina. Mlajši med njima je rekel očetu: ›Oče, daj mi delež premoženja, ki mi pripada!‹ In razdelil jima je imetje. Čez nekaj dni je mlajši sin spravil vse stvari skupaj in odpotoval v daljno deželo. Tam je z razuzdanim življenjem pognal svoje premoženje. Ko je vse zapravil, je v tisti deželi nastala huda lakota in začel je trpeti pomanjkanje. Šel je in se pridružil nekemu meščanu tiste dežele, ki ga je poslal na svoje posestvo past svinje. Želel se je nasititi z rožiči, ki so jih jedle svinje, pa mu jih nihče ni dal. Šel je vase in dejal: ›Koliko najemnikov mojega očeta ima kruha v obilju, jaz pa tukaj umiram od lakote. Vstal bom in šel k očetu in mu rekel: Oče, grešil sem zoper nebo in pred teboj. Nisem več vreden, da bi se imenoval tvoj sin. Vzemi me za enega od svojih najemnikov.‹ In vstal je ter šel k očetu. Ko je bil še daleč, ga je oče zagledal in se ga usmilil; pritekel je, ga objel in poljubil. Sin mu je rekel: ›Oče, grešil sem zoper nebo in pred teboj. Nisem več vreden, da bi se imenoval tvoj sin.‹

    Oče pa je naročil svojim služabnikom: ›Brž prinesite najboljše oblačilo in ga oblecite! Dajte mu prstan na roko in sandale na noge! Pripeljite pitano tele in ga zakoljite ter jejmo in se veselimo! Ta moj sin je bil namreč mrtev in je oživel; bil je izgubljen in je najden.‹ In začeli so se veseliti.

    Njegov starejši sin pa je bil na polju. Ko se je domov grede približal hiši, je zaslišal godbo in ples. Poklical je enega izmed služabnikov in ga vprašal: ›Kaj je to?‹ Ta mu je rekel: ›Tvoj brat je prišel in oče je zaklal pitano tele, ker je dobil zdravega nazaj.‹ Razjezil se je in ni hotel vstopiti. Njegov oče je prišel ven in ga pregovarjal. On pa je očetu odgovoril: ›Glej, toliko let ti služim in nikoli nisem prestopil tvojega ukaza, pa mi nisi še nikoli dal kozliča, da bi se poveselil s svojimi prijatelji. Ko pa je prišel ta tvoj sin, ki je z vlačugami uničil tvoje premoženje, si mu zaklal pitano tele.‹ On pa je rekel: ›Otrok, ti si vedno pri meni in vse, kar je moje, je tvoje. Poveseliti in vzradostiti pa se je bilo treba, ker je bil ta, tvoj brat, mrtev in je oživel, ker je bil izgubljen in je najden.‹«

    https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Lk+15%2C1-3.11-32&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

    Duhovna misel: Voditelji godrnjajo nad Jezusom, ker govori o sinu, ki je odšel od očeta in zapravil podedovano imetje. Toda oče mu je odpustil in ga sprejel ob vrnitvi. Starejši sin pa ni znal odpustiti. Trudil se bom živeti ljubezen, ki gre čez sodbo ljudi in vrača življenje izgubljenim. Gospod, hvala za tvoje usmiljenje, ki potrpi z mano, da se lahko vedno vrnem domov. (Luč Besede rodi življenje, Primož Krečič)

    HVALNICA LJUBEZNI
    (pripisano sv. Frančišku Ksaveriju)

    Zakaj te ljubim, moj Gospod?

    Pač ne zato,
    ker si nebesa mi obljubil,
    in ne zato, ker me je strah,
    da bi pogubil
    si v peklu dušo in telo;
    ne ganeta me pekel in nebo.

    Le ti me ganeš, moj Gospod,
    ko gledam te,
    pribitega na križ,
    ko vse na tebi je
    kot ena sama rana.

    Le ti me ganeš, ko trpiš,
    ko žali množica te zapeljana
    in ko umiraš zame in za – vse.

    Le to ljubezen občudujem;
    in ko bi ne bilo nebes,
    bi ljubil te;
    in ko bi ne bilo pekla,
    ne mogel bi žaliti te.

    Ko ves se ti darujem,
    darov za to ne pričakujem,
    saj ljubim te samo, ker si
    ljubezen sama, vir vse milosti.

    Božje usmiljenje, v spreobrnjenju grešnikov, zaupamo vate!

  85. Hvala says:

    VERA RASTE IN SE KREPI SAMO SKOZI VEROVANJE. NI DRUGE MOŽNOSTI ZA DOSEGO GOTOVOSTI GLEDE LASTNEGA ŽIVLJENJA KOT PREPUSTITI SE VEDNO BOLJ V ROKE LJUBEZNI, KI JE TOLIKO VEČJA, KOLIKOR BOLJ IZVIRA IZ BOGA.

    https://katoliska-cerkev.si/apostolsko-pismo-papeza-benedikta-xvi.-z-naslovom-vrata-vere

  86. Hvala says:

    ZAKRAMENT SPRAVE IN BOLNIŠKEGA MAZILJENJA, STA ZAKRAMENTA OZDRAVLJENJA

    KO SE SPOVEMO NAS BOG OBJAME IN PRIPRAVI GOSTIJO

    Po krstu, birmi in evharistiji, ki so zakramenti krščanskega uvajanja, človek prejme novo življenje v Kristusu. A to življenje nosimo ‘v lončenih posodah’ (2 Kor 4,7). Še vedno smo podvrženi skušnjavi, trpljenju, smrti in zaradi greha lahko celo izgubimo življenje. Zato je Gospod Jezus hotel, da Cerkev nadaljuje njegovo delo zveličanja tudi v svojih lastnih udih, posebej z zakramentoma sprave in bolniškega maziljenja, ki ju imenujemo zakramenta ozdravljenja. Zakrament sprave je torej zakrament ozdravljenja: ko grem k spovedi, grem zato, da bi ozdravel v duši in srcu. Oba zakramenta najbolje izrazi svetopisemski prizor odpuščanja in ozdravljenja hromega, kjer se Gospod Jezus pokaže kot tisti, ki ozdravlja duše in telesa.

    Velikonočna skrivnost – izvir zakramenta pokore in sprave
    Zakrament pokore in sprave, ki ga imenujemo tudi spoved, neposredno izvira iz velikonočne skrivnosti. Na veliko noč zvečer se je Gospod prikazal učencem, ki so bili zaprti v sobi zadnje večerje, in jih pozdravil z besedami: ‘Mir vam bodi!’ Nato je vanje dihnil in jim dejal: ‘Prejmite Svetega Duha! Katerim grehe odpustite, so jim odpuščeni; katerim jih zadržite, so jim zadržani’ (Jn 20,21-23). Ta prizor nam razkrije najglobljo dinamiko tega zakramenta. Odpuščanje naših grehov ni nekaj, kar si lahko podelimo sami. Ne morem sebi reči: Jaz si odpuščam grehe. Za odpuščanje namreč prosimo nekoga drugega in pri spovedi prosimo Jezusa. Odpuščanje ni sad naših prizadevanj, ampak je poklon, je dar Svetega Duha, ki nas napolnjuje s kopeljo usmiljenja in milosti, ki neprestano vre iz na stežaj odprtega srca Kristusa križanega in vstalega. Prav tako nas spominja, da samo, če se pustimo spraviti v Gospodu Jezusu z Očetom in brati, smo zares lahko v miru. In ta mir, ki nam ga lahko da samo Jezus, čutimo v srcu, ko se spovemo.

    Cerkvena razsežnost spovedi
    Skozi čas je obhajanje zakramenta sprave prešlo iz javne oblike v osebno obliko spovedi. To pa ne sme izgubiti cerkvene razsežnosti. Krščanska skupnost je namreč prostor, kjer je navzoč Duh, ki prenavlja srce v Božji ljubezni in iz vseh bratov in sester dela eno samo stvar v Jezusu Kristusu. Zato ni dovolj prositi odpuščanja Gospoda v lastnih mislih in lastnem srcu, ampak je treba ponižno in z zaupanjem priznati svoje grehe služabniku Cerkve. Pri obhajanju tega zakramenta duhovnik ne predstavlja samo Boga, ampak vso skupnost, ki se prepoznava v slabotnosti vsakega svojega uda, ki ganjena posluša njegovo kesanje, ki se z njim spravi, ki ga spremlja na poti spreobrnjenja in človeškega ter krščanskega zorenja.

    Morda nekdo reče, da izpoveduje grehe samo Bogu. A grehi so lahko storjeni tudi proti bratom in Cerkvi in je zato treba prositi odpuščanja brate in Cerkev v osebi duhovnika. Morda bo nekdo oporekal, da ga je sram. Tudi sram je dober, zdravo se je nekoliko sramovati. Sram nas dela ponižne. Duhovnik z ljubeznijo in nežnostjo sprejme izpoved in v imenu Boga odpusti. Tudi iz človeškega vidika je dobro, da se pogovorim z bratom in duhovniku povem stvari, ki so težke v mojem srcu. Ne bojte se spovedi! Sami sebi odgovorite, kdaj ste bili nazadnje pri spovedi. Če je minilo veliko časa, ne izgubljajte niti dneva več, ampak pogumno pristopite k spovedi. V duhovniku vas namreč čaka Jezus, ki vas bo sprejel z veliko ljubeznijo.

    Ko se spovemo, nas Bog objame
    Dragi prijatelji, obhajanje zakramenta sprave pomeni, biti oviti v topel objem: objem neskončnega Očetovega usmiljenja. Spomnimo se na priliko o sinu, ki je zapustil očetovo hišo in zapravil ves denar, ki ga je dobil v dediščino. Ko ni imel ničesar več, se je odločil, vrniti se domov, a ne kot sin, ampak kot služabnik. V srcu je nosil veliko krivde in veliko sramu. A ko je začel očeta prositi odpuščanja, je bil zelo presenečen, ko mu oče ni pustil govoriti, ampak ga je objel in pripravil gostijo. Vsakokrat, ko se spovemo, nas Bog objame in pripravi gostijo.« (Papež Frančišek pri katehezi med splošno avdienco na Trgu sv. Petra, 19.2.2014)

    http://www.mirenski-grad.si/zakrament-sprave

  87. Miro says:

    »DAJTE JEZUSA SVOJIM LJUDEM, NE Z BESEDAMI, AMPAK Z ZGLEDOM, S SVOJO LJUBEZNIJO DO NJEGA« (sv. Mati Terezija)

    »Največji greh je pomanjkanje ljubezni, brezbrižnost do bližnjega. Nobena bolezen, niti gobavost, ne more tako popačiti človeka, da v njem ne bi prepoznala brata in sestre – še več: trpečega Jezusa.«

    »Dajte Jezusa svojim ljudem, ne z besedami, ampak z zgledom, s svojo ljubeznijo do njega; z izžarevanjem njegove svetosti in s širjenjem vonjave njegove ljubezni.«

    »Bolečina in trpljenje morata priti v vaše življenje, vendar si zapomnite, da so bolečine, trpljenje in žalost samo Jezusov poljub – znamenje, da ste mu prišli tako blizu, da vas lahko poljubi.«

    »Če smo polni grehov, nas Bog ne more napolniti, kajti tudi Bog ne more napolniti nečesa, kar je polno. Zaradi tega potrebujemo odpuščanje, da bi postali prazni in bi nas Bog mogel napolniti s samim seboj.«

    (sv. Mati Terezija, izbor misli iz Ognjišča)

    Božje usmiljenje, v spreobrnjenju grešnikov, zaupamo vate!

  88. Hvala says:

    VSI POTREBUJEMO BOŽJE USMILJENJE

    Usmili se me, o Bog, po svoji dobroti’
    »Dragi bratje in sestre, Božje odpuščanje je tisto, kar vsi potrebujemo. Je največje znamenje njegovega usmiljenja. Vsak grešnik, ki mu je bilo odpuščeno, je poklican, da ta dar podeli z vsakim bratom in sestro, ki ju sreča. Vsi, ki jih je Gospod postavil ob nas, družinski člani, prijatelji, kolegi, župljani, vsi so kakor mi potrebni Božjega usmiljenja.

    Psalm 51, ki ima naslov Miserere, je spokorna molitev. Priznanju krivde sledi prošnja za odpuščanje. Molivec se pusti očistiti Gospodovi ljubezni in tako postane nova stvaritev, zmožen pokorščine, trdnosti duha in iskrenega slavljenja. Naslov Miserere, ki ga je psalmu dodelilo starodavno hebrejsko izročilo, se nanaša na kralja Davida in njegov greh, storjen z Batšebo, ženo Urije Hetita. Kralj David, ki ga je Bog poklical, da pase ljudstvo in ga vodi po poti pokorščine božji postavi, izda svoje poslanstvo. Zagreši prešuštvo z Batšebo in zatem dá umoriti njenega moža. Prerok Natan predrami njegovo krivdo in mu jo pomaga prepoznati. V tej izpovedi greha se nahaja trenutek sprave z Bogom. Kdor moli s tem psalmom je povabljen imeti enaka čustva skesanosti in zaupanja v Boga, kakor jih je imel David, ko se je pokesal in se, čeprav kralj, ponižal. Ni ga bilo strah izpovedati krivde in pokazati lastno nesrečo pred Gospodom; obenem pa je bil prepričan v njegovo usmiljenje.

    Psalm se začne z naslednjimi besedami:
    ‘Usmili se me, o Bog, po svoji dobroti,
    v svojem obilnem usmiljenju izbriši moje pregrehe!
    Popolnoma me operi moje krivde,
    mojega greha me očisti.’

    http://www.mirenski-grad.si/vsi-potrebujemo-bozje-usmiljenje

  89. Miro says:

    DA BI DOSEGLI RESNIČNO ODPUŠČANJE IN GLOBOKO SPRAVO, SPOZNAJTE PET NAČINOV OPRAVIČEVANJA – KATERI JEZIK ODPUŠČANJA JE VAŠ? (Aleteia)

    1. Izraženje obžalovanja: »Žal mi je.«
    2. Sprejemanje odgovornosti: »Napak sem ravnal.«
    3. Povračilo: »Kako lahko popravim?«
    4. Iskreno kesanje: »Potrudil se bom, da tega ne bom več storil.«
    5. Prošnja za odpuščanje: »Odpusti mi, prosim.«

    Več o navedenih načinih opravičevanja na:
    https://si.aleteia.org/2021/01/17/5-jezikov-odpuscanja-kateri-je-vas

    • Miro says:

      MOLITEV: RAD BI ODPUSTIL SEBI IN DRUGIM, KI SO ME PRIZADELI (operando.org)

      Moj oče,

      Slavim te in častim te. Z vsem mojim srcem in z vso mojo dušo.

      Zaradi tebe, Gospod, lahko ljubim in čutim ljubezen. Zaradi tebe lahko uživam to življenje v vsem, kar mi ponuja.

      Ti si tisti, ki vodiš moje korake, hodiš pred menoj, ko mi kažeš pot, in za menoj, ko popravljaš moje napake.

      Ti veš, kako šibek sem včasih, kako sopiham, ko se vzpenjam skupaj s teboj. Vidiš v moje srce in poznaš moja hrepenenja.

      Včasih te odrinem, ker mislim, da te ne potrebujem več in da bo pot brez Tebe lažja. Takrat stopiš ob stran in pustiš, da kakšen korak naredim sam…le toliko, da spoznam, kako zelo izgubljen sem brez Tebe.

      Ampak ko sem sam, delam napake, vrtim se okrog svoje osi, prizadanem sebe in druge in dopustim da tudi drugi ranijo mene.

      In šele ko sem zagrenjen in malodušen, se spomnim, da sem se odločil hoditi brez Tebe. Takrat pritečem nazaj, poln jeze, zamer in neodpuščanja.

      Dobro vem, moj Gospod, da svoje srce lahko umijem le pri Tebi. Zato te danes prosim za milost in dar odpuščanja.

      Rad bi odpustil samemu sebi za vse, s čimer sem prizadel druge ljudi. Vem, da si do mene mnogo bolj milosten in prizanesljiv, kot sem sam do sebe. Daj, da bom na sebe zmogel gledati s Tvojimi očmi.

      In Bog, prosim te, da bi zmogel odpustiti vsem ljudem, ki so me ranili in prizadeli. Tudi na vse te ljudi bi rad gledal s Tvojimi očmi.

      Ti poznaš njihova srca, poznaš njihovo življenje, veš od kod prihajajo in veš zakaj ravnajo tako kot ravnajo. Tako kot si milostljv do mene, tako milostljiv si tudi do njih. Rad bi ti bil podoben v tem!

      Odpuščam (ime) _______________ za __________________ in se osvobajam grenkobe, jeze, zamere in malodušja, ki ga čutim do njega (nje). S tem osvobajam sebe in osvobajam njega (njo). Nakloni mu mir, ljubezen in usmiljenje, kot si vse to naklonil meni.

      Hvala ti za ta dar, Gospod, hvala! Amen. (vir: operando.org)

      Ob tej odlični molitvi spomnimo še na prejem zakramenta, ki se imenuje:

      SPRAVA – SVETA SPOVED

      Spoved je zdravilišče in okrevališče, je srečanje ranjenega in Zdravnika, grešnega in Svetega, prizadetega in tolažnika, ponižnega in tistega, ki dviga ponižne, lačnega in tistega, ki nasičuje lačne, izgubljenega in tistega, ki pokaže pravo pot. Tistega v temi in tistega, ki je rekel, da je Luč. Tistega, ki je rekel, da je Pot. Pobitega in tistega, ki je rekel, da je Življenje. Osamljenega in tistega, ki se želi družiti s človeškimi sinovi. Po zakramentu sprave ali spovedi, se spravimo z Bogom, s katerim smo zaradi svojega greha prekinili odnos ter lahko zaživimo svoje življenje znova …

      Več o zakramentu svete spovedi na:
      https://zupnija-mozirje.si/zakrament-sprave-sv-spoved/

      Božje usmiljenje, navzoče v postavitvi in delitvi svetih zakramentov, zaupamo vate!
      Božje usmiljenje, neomejeno v zakramentu krsta in pokore, zaupamo vate!
      Božje usmiljenje, v spreobrnjenju grešnikov, zaupamo vate!

  90. Miro says:

    »KDOR NE ŽIVI V KRISTUSU IN NIMA NJEGOVE MILOSTI, GA NE BO MOGEL POSNEMATI …« (Tomaš Špidlik)

    »Sveto pismo uči, da je Bog skupaj s svojimi skrivnostmi onkraj vsega. S svojim razumom spoznavamo Boga kot prvi vzrok vsega. Bog kot Oče pa se razodeva samo tistim, ki so čistega srca.«

    »Kdor ne živi v Kristusu in nima njegove milosti, ga ne bo mogel posnemati; tisti pa, ki si prizadeva hoditi po njegovih stopinjah, bo prejel njegovo milost.«

    »Ošabnež pripisuje svoje kvalitete samemu sebi, pozablja na Darovalca. Božja podoba je, pa se spremeni v malika.«

    »Napredek v duhovnem življenju predpostavlja rast v svobodi, v samozavesti; človeška dejanja postanejo vedno bolj vredna odgovornega človeka.«

    (Tomaš Špidlik, izbor misli iz Ognjišča)

    Vedno znova se priporočajmo Preblaženi Devici Mariji za duha ponižnosti, preprostosti, skromnosti … po zgledu Njenega DA božji volji. O potrebnosti “spuščanja z višin” nas molče uči vse stvarstvo, narava, stvari, reke … Ena od znamenih rek je denimo Soča, ki se z gore “ponižno” spušča v dolino, po prehojeni poti pa se izliva v morje.

    Božje usmiljenje, ki si nam dalo Presveto Devico Marijo za Mater usmiljenja, zaupamo vate!

  91. Hvala says:

    GREH ŽIVOTARJENJA IN PRITOŽEVANJA NAD DRUGIMI, GREH ŽALOSTI

    Papeževa homilija je slonela na današnjem odlomku iz Janezovega evangelija (Jn 5, 1-16). Priča smo prizoru, ko Jezus ozdravi bolnega moža v kopeli Betsata. Bolan je bil že 38 let, a kot je v homiliji izpostavil papež Frančišek, je dejansko bil bolan v duši, v srcu, bolan je bil za pesimizmom, žalostjo, acedio, ki jo je sveti oče opredelil kot greh nevtralnosti.

    Današnje bogoslužje nas spodbuja k razmisleku o vodi. Voda kot simbol odrešenja in sredstvo odrešenja. A voda je tudi sredstvo uničenja, pomislimo samo na poplave. V današnjih bogoslužnih branjih pa je voda za rešitev. Berilo govori o vodi, ki vodi v življenje, ki ozdravlja vode morja. Gre za novo vodo, ki ozdravlja. V evangeliju pa imamo kopel, tisto kopel, kamor so prihajali bolniki. Bila je polna zdravilne vode. Kajti govorilo se je, da se voda občasno premakne, kakor da bi bila reka, saj z neba sestopi angel, ki jo zaplivka. In prvi, eden ali več, ki so takrat stopili v vodo, so bili ozdravljeni. Kot pravi Jezus, je tam ležalo mnogo bolnikov, slepih, hromih, sušičnih, in čakali so na ozdravitev, da bi voda zaplivkala. Tam se je nahajal tudi mož, ki je že 38 let bil bolan. 38 let je bil tam in je čakal ozdravljenje. To nam dá misliti. Je kar malo preveč. Kajti nekdo, ki hoče ozdraveti, se znajde, da dobi nekoga, ki mu pomaga, premakne se, je nekoliko urnejši, tudi zvit. Tale pa je tam 38 let. Tako da se na koncu ne ve, ali je bolan ali mrtev. Jezus ga vidi tam ležati in, ker je vedel, da je že dolgo časa tam, mu je rekel: »Ali hočeš ozdraveti?« Odgovor je zanimiv. Ne reče ‘da’, ampak se pritožuje. O bolezni? Ne. Bolnik odgovori: »Gospod, nimam nikogar, ki bi me dal v vodo, kadar voda zaplivka; medtem ko se jaz tja pomikam – medtem ko se odločam –, pa vstopi pred menoj kdo drug.« Človek, ki zmeraj pride z zamudo. Jezus mu pravi: »Vstani, vzemi svojo posteljo in hodi!« In ta mož je v hipu ozdravel.

    Drža tega človeka nam da misliti. Je bil bolna? Ja, verjetno je imel kakšno paralizo, a zdi se, da je malo lahko hodil. Bil je bolan v srcu, bil je bolan v duši, bil je bolan za pesimizmom, bil je bolan za žalostjo, bil je bolan za acedio [naveličanostjo, duhovno lenobo, brezbrižnostjo]. To je bolezen tega človeka: »Ja, želim živeti, ampak …« Ostajal je tam. Je bil odgovor: »Ja, hočem biti ozdravljen!«? Ne, odgovor je bil pritoževanje: »Drugi pridejo prvi, vedno drugi.« Odgovor na Jezusovo ponudbo ozdravitve je pritoževanje nad drugimi. In tako se 38 let pritožuje nad drugimi. In ne stori ničesar za ozdravitev.

    Bila je sobota. Slišali smo, kaj so storili učitelji Postave. Ključ pa je srečanje z Jezusom. Pozneje ga je našel v templju in mu je rekel: »Glej, ozdravel si, ne greši več, da se ti ne zgodi kaj hujšega.« Tisti človek je bil v grehu, a ne zato, ker bi storil nekaj velikega, ne. Greh životarjenja in pritoževanja nad drugimi. Greh žalosti, ki je hudičevo seme, tiste nesposobnosti, da bi se odločili o svojem življenju. Druge bi gledal in se pritoževal. Niti ne da bi jih kritiziral, temveč da bi se pritoževal nad njimi. »Oni pridejo prvi, jaz sem žrtev tega življenja.« Pritoževanja, te osebe dihajo pritoževanja.

    https://www.vaticannews.va/sl/papez-francisek/masa-v-sv-marti/2020-03/papez-molil-za-umrle-zdravnike-in-duhovnike-homilija-greh.html

  92. Miro says:

    PRILIKA O VINOGRADU IN VINIČARJIH – GOSPOD, ZAUPAM VATE, KER SI DAL ŽIVLJENJE ZAME. HVALA, KER ME REŠUJEŠ IZ VSAKRŠNE TEME!

    IZ SVETEGA EVANGELIJA PO MATEJU (Mt 21,33-43.45-46)

    »Poslušajte drugo priliko! Bil je hišni gospodar, ki je zasadil vinograd, ga obdal z ograjo, izkopal v njem stiskalnico in sezidal stolp; in dal ga je v najem viničarjem ter odpotoval. Ko se je približal čas trgatve, je poslal svoje služabnike k viničarjem, da bi dobili njegov pridelek. Viničarji pa so njegove služabnike zgrabili in enega pretepli, drugega ubili in spet drugega kamnali. Nato je poslal druge služabnike, več kakor prej, in storili so z njimi prav tako. Nazadnje je poslal k njim svojega sina, rekoč: ›Mojega sina bodo spoštovali.‹ Ko pa so viničarji zagledali sina, so sami pri sebi rekli: ›Ta je dedič. Dajmo, ubijmo ga in se polastimo njegove dediščine!‹ Zgrabili so ga, vrgli iz vinograda in ubili. Ko bo torej prišel gospodar vinograda, kaj bo storil s temi viničarji?« Rekli so mu: »Hudobneže bo kruto pokončal, vinograd pa dal v najem drugim viničarjem, ki mu bodo ob svojem času dajali pridelek.« Jezus jim je rekel: »Ali niste nikoli brali v Pismih: Kamen, ki so ga zidarji zavrgli, je postal vogalni kamen. Gospod je to naredil in čudovito je v naših očeh. Zato vam pravim: Vzelo se vam bo Božje kraljestvo in dalo ljudstvu, ki bo obrodilo njegove sadove. Ko so véliki duhovniki in farizeji slišali njegove prilike, so spoznali, da govori o njih. Poskušali so ga zgrabiti, pa so se zbali množice, ker ga je imela za preroka.

    https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Mt+21%2C33-43.45-46&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

    Duhovna misel: Gospodar ima najete delavce v vinogradu. Ti se v njegovi odsotnosti polastijo vinograda in pobijejo vse poslance, nazadnje še sina. Tako je človeštvo zavrglo in umorilo Božjega Sina. V postu se bom trudil obnoviti svojo vero v Gospoda in sprejeti vse njegove poslance. Gospod, zaupam vate, ker si dal življenje zame. Hvala, ker me rešuješ iz vsakršne teme. (Luč Besede rodi življenje, Primož Krečič)

    Božje usmiljenje, ki izviraš iz Presvetega Srca Jezusovega, zaupamo vate!

  93. Miro says:

    »NOČI SE SPREMENIJO V DAN, ČE JE BOG V NAŠEM SRCU …« (sv. Frančišek Asiški)

    »Blagor služabniku, ki enako ljubi in spoštuje svojega brata, kadar je daleč, kakor takrat, ko je z njim skupaj, in ne govori o njem za njegovim hrbtom nič takega, česar ne bi z ljubeznijo mogel povedati v njegovi navzočnosti.«

    »Noči se spremenijo v dan, če je Bog v našem srcu, in dnevi postanejo noč, če Boga v srcu ni.«

    »Blagor človeku, ki podpira svojega bližnjega v skladu s svojo slabostjo toliko, kot bi v podobnem primeru sam želel, da bi ga bližnji podpiral.«

    »Ko mi je Gospod naložil skrb za brate, mi ni nihče pokazal, kaj moram storiti. Toda sam Najvišji mi je razodel, da moram živeti po vzoru svetega evangelija.«

    (sv. Frančišek Asiški, izbor misli iz Ognjišča)

    Božje usmiljenje, ki si nas poklicalo k sveti veri, zaupamo vate!

  94. Hvala says:

    RANE, KI JIH V PRIMERU OPRAVLJANJA IN OBREKOVANJA POVZROČIMO DRUGI OSEBI, PA TUDI SEBI, SO VELIKE
    :::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::
    Kaj lahko storimo?

    Jason in Crystalina Evert v knjigi Kako najti pravo ljubezen ponujata nekaj rešitev.

    NE OBREKUJTE

    Vsi se pritožujemo nad RAZŠIRJENIM ZLOM OBREKOVANJA. Gotovo smo že bili žrtve obrekovanja in/ali obrekovalci. Vir takšnih govoric sta NAPUH IN POMANJKANJE USMILJENJA, ki povzročita zagrenjenost in trpljenje. Slednje lahko premagamo z ljubeznijo, ponižnostjo in odpuščanjem.
    Ni dovolj, da se le izogibamo širjenju govoric. Ne smemo jih NITI POSLUŠATI, zato se varujmo pred nenasitno radovednostjo. Pomembno je, da ostanemo ponižni. Takšni ljudje namreč ne čutijo potrebe po obrekovanju, saj se zavedajo svojih napak.

    NE PODŽIGAJTE GOVORIC

    Prej ali slej se bomo morali spopadati z govoricami. Tudi Jezus je prestajal nenehno obrekovanje.

    ODPUSTITE

    Apostol Pavel pravi, naj tiste, ki nas preganjajo, blagoslavljamo in jih ne preklinjamo, nikomur naj ne vračamo hudega s hudim in naj skušamo skrbeti za dobro pred vsemi ljudmi.

    Namesto da bi se predajali jezi, odpustite. To je največje dejanje ljubezni, ki ga lahko namenite človeku, ki vas je prizadel. Čeprav je posebej težko odpustiti drugemu, medtem ko še trpite, ne odlašajte. Tudi Jezus je odpustil tistim, ki so ga križali, ko je še visel na križu.

    Vprašajmo se tudi, s kakšno utemeljitvijo lahko prosimo Boga odpuščanja, če nočemo odpustiti tistim, ki so nas prizadeli.

    Če boste tratili solze in moč, da bi popravili sleherno laž in skušali pojasniti vse govorice, se boste izčrpali. Vprašajte se, ali si oseba, ki o vas grdo govori, zasluži imeti nadzor nad vašim dnevom.

    Čeprav ste morda prizadeti zaradi njenih besed, se lahko še vedno odločite, da boste ohranili mir. Ne dopustite, da bi govorice vplivale na to, kako gledate nase. Kdor o vas govori škodljive stvari, v resnici skriva svojo bolečino. Sočustvujte z osebo, ki vas obrekuje. Zmolite kaj zanjo.

    Najboljše maščevanje je lepo življenje

    Mnenja drugih o vas ne morete spremeniti čez noč. Ne obupajte, če vaše usmiljenje in molitve ne morejo pomiriti viharja obrekovanja. Govorice spodbijajte s svojim pričevanjem.

    https://si.aleteia.org/2020/03/18/namesto-opravljanja-in-obrekovanja-raje-storite-tole/
    :::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

    ZAPOMNIMO SI TA STAVEK: Ni dovolj, da se le izogibamo širjenju govoric. Ne smemo jih niti poslušati, zato se varujmo pred nenasitno radovednostjo.

  95. Hvala says:

    KAKO LAHKO PRIDEMO DO POMOČI SVETEGA DUHA?
    ::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

    Samo molitve, ki jih molimo v SVETEM DUHU, lahko ljudem , za katere molimo, prinesejo pomoč in ohrabritev, ki ju potrebujejo.

    Kako torej lahko pridemo do POMOČI SVETEGA DUHA? Dve osnovni zahtevi sta PONIŽNOST IN ČISTOST NAMENA. Najprej se moramo ponižati pred Svetim Duhom in priznati, da ga potrebujemo. Potem Mu moramo dopustiti, da nas očisti vseh napačnih motivov in sebičnih stališč in da nas navdihne z iskreno ljubeznijo in skrbjo za ljudi, za katere želimo moliti.

    Molitve, ki jih navdihne SVETI DUH, NISO NUJNO DOLGE ALI LEPO ZVENEČE. NA BOGA NE NAPRAVIJO VTISA LEPE FRAZE ALI RESEN TON GLASU. Nekatere najbolj učinkovite molitve v Svetem Pismu so bile osupljivo PREPROSTE. Ko je Mojzes molil za svojo sestro Mirjam, ki je bila kaznovana z gobavostjo, je preprosto zavpil: “O BOG, OZDRAVI JO VENDAR! ” (4. Mojzesova knjiga 12,13).

    Če pa se ne podredimo SVETEMU DUHU in ne iščemo NJEGOVE USMERITVE, ampak naše molitve motivirajo nevoščljivost ali prepirljivost (omenja jo Jakobovo pismo 3,14), sebičnost ali kakšna druga mesena naravnanost, kot je užaljenost, jeza, kriticizem, ali samopravičnost, TAKŠNIH MOLITEV SVETI DUH NE BO ODOBRIL IN JIH NE BO PRINESEL PRED BOGA OČETA.

    Takšne molitve se neizogibno degenerirajo po “sindromu ” iz Jakobovega pisma 3,15: “zemske, duševne, demonske”. Učinek takšnih molitev je enak duševnemu govorjenju in je negativen, ne pozitiven. Takšne molitve sproščajo nevidne in nerazložljive pritiske proti ljudem, za katere molimo. TOREJ NE LAJŠAJO NJIHOVIH BREMEN, AMPAK JIH ŠE POVEČUJEJO.

    Še posebno ko molimo za svoje sovernike, se moramo varovati dveh duševnih naravnanosti: NE SMEMO OBSOJATI IN NE SMEMO ISKATI NADZORA NAD LJUDMI.
    :::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::.

    VSE PREVEČ ENOSTAVNO JE VIDETI NAPAKE DRUGIH KRISTJANOV. Moliti je prav, toda pazljivi moramo biti, kako molimo.
    PRED BOGA NE SMEMO PRITI S SPISKOM NJIHOVIH NAPAK.
    :::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

    Ko si privzamemo vlogo tožnika, posnemamo satana in ne KRISTUSA.

    Satanov glavni naziv- hudič- pomeni “obrekovalec” ali “tožnik”.
    _:::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

    Sveti Pavel skoraj vse svoje molitve za druge kristjane , pa naj gre za posameznike ali za skupnosti, ZAČENJA Z ZAHVALJEVANJEM BOGU ZANJE .

    SKORAJ NE OBSTAJA MOLITEV , KI NI UČINKOVITA. Vprašanje ni v tem, ali so naše molitve učinkovite. VPRAŠANJE JE, ALI JE NJIHOV UČINEK POZITIVEN ALI NEGATIVEN. O TEM ODLOČA MOČ, KI DELUJE PREK NJIH. SO ZARES OD SVETEGA DUHA ALI SO DUŠEVNI PONAREDEK. ?

    Kristus vidi naše napake BOLJ JASNO, KOT MI VIDIMO NAPAKE DRUGIH.
    Vendar njegovo zastopanje za nas ne povzroči naše obsodbe, temveč naše opravičenje. ON NE DOKAZUJE NAŠE KRIVDE, TEMVEČ NAŠO PRAVIČNOST.

    SI UPAMO OBTOŽEVATI TISTE, KI JIH JE BOG IZBRAL? ALI OBSOJATI TISTE, KI JIH JE BOG OPRAVIČIL?
    PRAV GOTOVO BI BILA TO PREDRZNOST NAJVIŠJE STOPNJE!
    ::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::
    Sporočilo Svetega Pisma je nedvoumno. Našim molitvam ne daje nobenega prostora za obtoževanje naših sovernikov.

    Vendar obstaja še druga skušnjava , da bi zlorabili moč molitve, ki je bolj zahrbtna in jo je teže odkriti. Nadene si krinko molitve z namenom, da bi nadzirali ljudi za katere molimo (Iz knjige- Blagoslov ali prekletstvo: Prince Derek).

  96. Hvala says:

    UGAJANJE DUŠI RAST IN ODNOSE

    problem ugajanja pa je ignoriranje. Kakor pravi papež Frančišek, da se za lepimi in zlaganimi manirami skriva suhota duha in nezanimanje za drugega. Mogoče pozabimo, kaj pomeni biti v odnosu, kaj pomeni ljubiti?

    – Biti v odnosu, pomeni biti brez maske, dovoliti drugemu, da te vidi takšnega, kakršen si.
    – Pomeni tudi srečati se. Srečati sebe in srečati drugega.
    – Pomeni tudi sprejeti tako svoje rane in nepopolnosti kot rane bližnjega in njegovo omejenost.
    – Pomeni biti skupaj na poti spreobrnjenja.

    Vse to pa ovira ugajanje. Če se delamo lepe in ugajamo, ni stika ne s seboj ne z bližnjim. Življenje postaja dolgočasno in za vse so krivi drugi. Vrtimo se okrog sebe in nazadnje so okrog nas le še sovražniki.

    Jezus se zaveda, da smo grešni in nas kot take sprejema in vabi na gostijo življenja. Ne zgraža se nad našo nepopolnostjo in grešnostjo. Veseli se naše rasti in je z nami potrpežljiv, kot oče v čakanju na izgubljenega sina. On ne obupa, zato ni razloga, da bi se zatekali v ugajanje ali obupovali, ker še nismo na cilju.

    JEZUS JE REKEL: “PRENAŠAJTE DRUG DRUGEGA IN ODPUŠČAJTE DRUG DRUGEMU, ČE SE IMA KATERI KAJ PRITOŽITI PROTI KATEREMU. KAKOR JE GOSPOD ODPUSTIL VAM, TAKO TUDI VI ODPUŠČAJTE” (Kol 3,13).

    http://www.mirenski-grad.si/n26-ugajanje-dusi-rast-odnose

    :::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

    V življenju je potrebno, da sprejmemo svoje rane in nepopolnost in rane bližnjih oz. ljudi, ki jih srečujemo in njihovo nepopolnost.

    Vsi smo grešniki, zato prosimo Gospoda za pomoč in Mu izročimo naše slabosti.
    Ne godrnjamo nad ljudmi in pa nad dogodki, Brez Gospodovega dovoljenja se ničesar ne zgodi.

    Prebivalci Reykjavika so navajeni potresov. Sedaj pa se Zemlja trese pri njih dejansko 24 ur.

    Prebudijo se v tresenje, ko gredo spat se Zemlja trese, je povedal neki prebivalec od tam. Pravi: “TEŽKO JE, VENDAR SE MORAŠ NAUČITI ŽIVETI S TEM”.

    Ko sem to prebrala, sem takoj pomislila, kako je dejansko sprejel stanje oz. so nekateri sprejeli , kar jim pošilja Bog.

    Ne bodo se pritoževali dan in noč in tarnali nad vsem kar se dogaja.

    O, ko bi znali živeti z ljudmi okoli nas in s dogodki, ki nam jih pošilja Bog!. Da ne bi se pritoževali kar naprej, kaj ni dobro, kaj je ta rekel, kako se obnaša ta in tisti…itd.

    Zavpijmo Gospodu naj nam pride pomagat, naj nam da moč, da bomo živeli, tako kot je On naročil.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja