Članki za dušo

15.031 Responses to Članki za dušo

1. Hvala says:

   5. marca, 2021 at 9:18

   KADAR SE NEKDO NAUČI OBTOŽITI SAMEGA SEBE, POSTANE USMILJEN Z DRUGIMI

   Še ena krepost je: sramovati se pred Bogom. Gre za neke vrste dialog, v katerem prepoznamo sramoto našega greha in veličino Božjega usmiljenja. Gospodu pripadata usmiljenje in odpuščanje, sramota pa meni. Dobro je, če bi v tem postnem času vstopili v ta dialog in prosili za usmiljenje. Jezus v evangeliju jasno naroča, naj bomo usmiljeni kakor je usmiljen Oče. Kadar se nekdo nauči obtožiti samega sebe, postane usmiljen z drugimi: ‘Kdo sem vendar jaz, da bi ga sodil, če sem sposoben storiti hujše stvari?’

   Ne sodite in ne boste sojeni
   To vprašanje ‘kdo sem jaz, da bi sodil drugega’, je v skladu z Jezusovo spodbudo: ‘Ne sodite in ne boste sojeni. Ne obsojajte in ne boste obsojeni. Odpuščajte in vam bo odpuščeno.’ A vseeno nam je tako zelo všeč soditi druge in jih obrekovati. Prosimo, da bi nam Gospod v tem postnem času dal milost, da bi se naučili obtožiti sebe. In sicer v zavesti, da smo sposobni storiti podle stvari. ‘Usmili se me, Gospod, pomagaj mi sramovati se in daj mi usmiljenje, da bom tako tudi jaz lahko usmiljen z drugimi.« (Papež Frančišek med sv. mašo v Domu sv. Marte, 2.3.2015)

   http://www.mirenski-grad.si/en/node/2824

   Odgovori
2. Hvala says:

   5. marca, 2021 at 9:13

   NE HINAVŠČINI IN PRILIZOVANJU

   Jezik hinavščine je jezik prevare in ubije skupnost
   Jezik hinavščine je jezik prevare. Je isti, kot je bil jezik kače, ki je govorila z Evo. Začne se s prilizovanjem, da bi na koncu osebo uničila. Osebi lahko celo izruva osebnost in dušo. Jezik hinavščine ubije skupnost. Ko so v neki skupnosti hinavci, tam obstaja velika nevarnost. Gospod Jezus nam je naročil, naj bo naše govorjenje ‘da, da’ in ‘ne, ne’. Vse, kar je odvečno, izhaja iz zla.

   Hinavščina stori Cerkvi veliko slabega. Bodimo oprezni pred tistimi kristjani, ki padejo v to grešno držo, ki ubije. Hinavec je sposoben ubiti skupnost. Govori ljubeznivo, a osebo okrutno sodi. Hinavec je morilec. Zapomnimo si: ko se začne s prilizovanjem, se odgovori samo z resničnostjo. Naj mi ne pripovedujejo zgodbic, resničnost je takšna. In enako z ideologijo – resničnost je takšna. Navsezadnje je jezik hudiča tisti, ki v skupnosti zaseje na dvoje razklani jezik, da bi jih uničil. Prosimo Gospoda, naj nas obvaruje, da ne bi padli v to razvado hinavščine, šminkanja vedenja s slabimi nameni. Naj nam da Gospod to milost: ‘Gospod, da ne bi bil nikoli hinavec, da bi znal reči resnico, in če je ne morem reči, da bi bil tiho, toda nikoli, nikoli hinavec!’« (Papež Frančišek med sv. mašo v Domu sv. Marte, 6.6.2017)

   Hinavščina ni Jezusov jezik. Hinavščina ni jezik kristjanov

   »Jezus pismouke večkrat opredeli kot hinavce. Hinavci so, ker kažejo nekaj, medtem ko mislijo nekaj drugega. Pismouki govorijo in sodijo, medtem ko razmišljajo drugače. To je hinavščina: In hinavščina ni Jezusov jezik. Hinavščina ni jezik kristjanov. Kristjan ne more biti hinavec in hinavec ni kristjan. To je jasno. Pridevnik ‘hinavski’ je tisti, ki ga Jezus ob teh ljudeh uporabi največkrat.

   http://www.mirenski-grad.si/ne-hinavscini-prilizovanju

   Odgovori
3. Miro says:

   5. marca, 2021 at 8:40

   »LJUBEZEN JE VEČJA KO VSA PRAVILA IN K NJEJ MORA BITI VSE USMERJENO« (sv. Vincencij Pavelski)

   »Eno bistvenih dejanj ljubezni do bližnjega je, da drug drugega prenašamo. Upoštevajmo kot nesporno načelo: težave, ki jih imamo s soljudmi, izvirajo bolj iz naše neobrzdane samovolje kot iz česar koli drugega.«

   »Če zaradi službe ubogim opustite molitev, ne bodite vznemirjeni in ne mislite, da ste grešili. Saj ne zanemarimo Boga, če se zaradi njega od njega oddaljimo, ko namreč eno božje delo opustimo, da drugo podobno izvršimo.«

   »Ljubezen je večja ko vsa pravila in k njej mora biti vse usmerjeno; ker je torej tako visoka gospa, je treba narediti, kar ukazuje.«

   »Kadar boste opustili molitev zaradi služenja ubogim, ne boste izgubili ničesar, kajti služiti ubogim pomeni obiskati Boga.«

   (sv. Vincencij Pavelski, izbor misli iz Ognjišča)

   SPODBUDA ZA POSTNI ČAS

   Kaj pomeni biti ubog za uboge? Najprej preprosto začeti živeti za druge, ne le zase. Nehati se vrteti le okrog sebe in okrog lastne koristi, ki jo zavijamo v lažne podobe ljubezni. Živeti za drugega, pomeni najprej, videti drugega in odgovoriti na njegovo stisko.

   Ubogi niso daleč od vas. Takšen ubog je vaš brat ali sestra v vaši družini, takšen ubog je vaš sozakonec, takšen ubog je marsikdo, ki ga dobro poznate. Namesto obsojanja in oddaljevanja, naj v postu stopi med nas sočutje in odločen boj za resnico, resnico v ljubezni.

   (delno povzeto po: mirenski-grad.si, Molitev za bratsko ljubezen, da bi bili pozorni na stisko bližnjega)

   Gospod, hvala ti za zgled bratske ljubezni, ki si nam ga poslal po svojem Sinu!

   Odgovori
4. Hvala says:

   5. marca, 2021 at 7:26

   MOLITI V DUHU IN RESNICI

   KAJ POMENI MOLITI V DUHU IN RESNICI?
   ::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

   Moliti v duhu in resnici, pomeni moliti z globoko željo, da bi stopili v stik z Njim, ki je naš Stvarnik in Odrešenik, ki želi voditi naša življenja. Navada je lepa stvar, a se ne smemo se zadovoljiti z njo, vedno nas mora voditi Duh, ne črka. Ne zadošča spolnjevanje pravil. Če hočemo srečati Boga, nas mora voditi želja po srečanju z njim. Pravila ne zadoščajo. Prav je, da je molitev lepa, da ne vzbujamo pohujšanja, a ne smemo se ustaviti pri videzu. Vse mora biti v prizadevanju, da molimo v resnici.

   Nič drugače ni s postom. Vse je lahko zaradi videza, da se postavljamo, ali pa iz resnične želje po globljem stiku s seboj, pri čemer nas post očiščuje zgrešenih vzgibov. Pristen post nas vodi v stik z resnico o sebi in nam daje moč, da jo živimo. Dobra dela so lahko v duhu in resnici le, če nas je post prečistil in nas je molitev dvignila iz vrtenja okrog sebe v božji pogled.

   Evangelij o skušnjavah nam je spregovoril o istem spopadu med dobrim in zlim, med Božjim in satanovim, duhom in črko, resnico in videzom. Poročilo o spremenjenju na gori pa je spregovorilo o lepoti, ki nam jo prinaša boj za zvestobo duhu in resnici.

   Čas zunanjih omejitev naj nas vodi v globino. Prečiščujmo svoje vzgibe in skušajmo naravnavati naše molitve, post in dobra dela v luči duha in resnice.

   http://www.mirenski-grad.si/p03-moliti-v-duhu-resnici

   Odgovori
   • Hvala says:

     5. marca, 2021 at 7:34

     Ker je vsak človek ustvarjen kot unikat od Boga, zato naj vsak posebej osebno sodeluje z Gospodom in se z Njim osebno pogovori o vsaki zadevi , o stiskah in mu postavi vprašanje, kjer bi rad prejel odgovor.

     Tako je tudi s postom. Ljudje smo zelo različni, tudi glede uživanja hrane. ZATO NAJ VSAK POSEBEJ VPRAŠA JEZUSA IN SE POGOVORI Z NJIM IN NJEGOVO MATERJO : KAJ PA JE ZAME PRAVI POST? TI POVEJ JEZUS, TI MATI POSREDUJ !. To pomeni, da zaupaš Gospodu, ker On edini pozna najbolj tvoje telo, tvojo psiho, naša telesa in bomo tudi na ta način SPOLNJEVALI GOSPODOVO VOLJO.

     Odgovori
5. Hvala says:

   5. marca, 2021 at 7:02

   V NAŠI KULTURI JE POVSEM VSAKDANJE , DA NEGUJEMO IN KRASIMO TELO. KAKO JE Z NAŠIM UMOM IN MISLIMI?

   Joyce Meyer, ki je v knjigi Bitka v umu zapisala, da so Izraelci zaradi svoje napačne miselnosti blodili po puščavi 40 let, čeprav bi isto pot lahko prehodili v 11 dneh. Zapisala je še: “Mnogo ljudi nikoli ne vidi odgovorov na svoje molitve, ker z lastnimi mislimi izničijo to, za kar so prosili, še preden ima Bog možnost delovati v njihovem imenu.”

   V naši kulturi je povsem vsakdanje, da negujemo in krasimo telo. Kako pa je z našim umom in mislimi, ki švigajo v njem in pogojujejo naše zadovoljstvo? Jih kar sprejmemo za svoje, jih polagamo na oltar pri maši in pregledujemo enkrat mesečno z duhovnim spremljevalcem? Se zanje zahvaljujemo? Odlagamo negativne misli, skrbi in dvome pri spovedi?

   Misli težko nadziramo, lahko pa izbiramo odziv nanje in posledično tudi vpliv na svoje počutje. Sami izbiramo, ali bomo verjeli Gospodu, ki ima čudovit načrt za naše življenje, tako kot je storil npr. Abraham? Sami lahko gojimo bodisi hvaležnost, blagoslavljanje in odpuščanje ali samopomilovanje, zamero in kritiziranje. Kaj menite? Kaj bo bolj izgrajevalo odnose?

   https://si.aleteia.org/2019/10/28/ne-le-nega-telesa-pomembna-je-tudi-nega-misli/
   :::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

   Vidite, kako pomembne so naše misli. NE ŽIVIMO TAKO, DA NE BI NIKOLI VIDELI ODGOVOR NA SVOJE MOLITVE, NE ŽIVIMO TAKO, DA BI Z LASTNIMI MISLIMI IZNIČILI TO, ZA KAR DOLGO PROSIMO BOGA, NE DOVOLIMO, DA BI S SVOJIMI MISLIMI ONEMOGOČILI GOSPODU DELOVANJE.

   Iz lastne izkušnje vam povem, da je to resnica. Povem pa vam tudi, da je to zelo TRD BOJ.
   Sv. Pavel ponuja rešitev: “Sicer pa zajemajte moč v Gospodu in sili njegove moči,” (Ef 6,10).

   BOJ PROTI ZLU

   10 Sicer pa zajemajte moč v Gospodu in sili njegove moči. 11 Nadenite si celotno Božjo bojno opremo, da se boste mogli upirati hudičevim zvijačam. 12 Kajti naš boj se ne bije proti krvi in mesu, ampak proti vladarstvom, proti oblastem, proti svetovnim gospodovalcem te mračnosti, proti zlohotnim duhovnim silam v nebeških področjih. 13 Zato sezite po vsej Božji bojni opremi, tako da se boste mogli ob hudem dnevu upreti, vse premagati in obstati. 14 Stojte torej prepasani okoli ledij z resnico, oblečeni v oklep pravičnosti 15 in z nogami, obutimi v pripravljenost za oznanjevanje evangelija miru. 16 Predvsem pa vzemite ščit vere; z njim boste mogli pogasiti vse ognjene puščice hudega. 17 Vzemite tudi čelado odrešenja in meč Duha, kar je Božja beseda. 18 Ob vsaki priložnosti molíte v Duhu z vsakršnimi molitvami in prošnjami. V ta namen bedite z vso vztrajnostjo in molíte za vse svete. 19 Molíte tudi zame, da mi bo dan govor, ko bom odpiral usta, tako da bom neustrašeno oznanil skrivnost evangelija, 20 za katerega opravljam poslanstvo v verigah, in govoril o njem s srčnostjo, kakor je moja dolžnost.

   Odgovori
6. Miro says:

   4. marca, 2021 at 18:07

   PRETRESLJIVA PRILIKA O BOGATAŠU IN UBOGEM LAZARJU – MOLIMO: GOSPOD OSVOBODI ME NOTRANJE SLEPOTE IN MI POMAGAJ, DA BOM BLIZU VSEM, KI TRPIJO!

   IZ SVETEGA EVANGELIJA (Luka 16,19-31):

   »Živel je bogataš. Oblačil se je v škrlat in dragoceno tkanino ter se dan na dan sijajno gostil. Pri njegovih vratih pa je ležal revež, ki mu je bilo ime Lazar in je imel polno ran po telesu. Rad bi se najedel tega, kar je padalo z bogataševe mize, in celo psi so prihajali in lizali njegove rane. Revež je umrl, in angeli so ga odnesli v Abrahamovo naročje. Tudi bogataš je umrl in bil pokopan. In ko je v podzemlju trpel muke, je povzdignil oči in od daleč videl Abrahama in Lazarja v njegovem naročju. Zaklical je: ›Oče Abraham, usmili se me in pošlji Lazarja, da pomoči konec svojega prsta v vodo in mi ohladi jezik, kajti trpim v tem plamenu.‹ Abraham mu je rekel: ›Otrok, spomni se, da si v življenju dobil svoje dobro, Lazar pa prav tako húdo; zdaj je on tukaj potolažen, ti pa trpiš. Vrh tega je med nami in vami velik prepad, tako da tisti, ki bi hoteli od tod priti k vam, ne morejo, pa tudi od tam se ne da priti k nam.‹ Nato mu je bogataš rekel: ›Prosim te torej, oče, da ga pošlješ v hišo mojega očeta. Imam namreč pet bratov in posvari naj jih, da tudi oni ne pridejo v ta kraj mučenja!‹ Abraham mu je dejal: ›Imajo Mojzesa in preroke, te naj poslušajo!‹ Ta pa mu je odvrnil: ›Ne, oče Abraham, toda če pojde kdo od mrtvih k njim, se bodo spreobrnili.‹ On pa mu je dejal: ›Če ne poslušajo Mojzesa in prerokov, se ne bodo dali prepričati, četudi kdo vstane od mrtvih.‹«

   https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Lk+16%2C19-31&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

   Duhovna misel: Lepo oblečen bogataš se masti za mizo, ubogi Lazar pa pobira ostanke. Bogataš predstavlja sebično uživaško življenje ljudi, Lazar pa reveže. Niti Božji poseg ne more odpreti trdega srca bogataša. V postu se bom trudil za večjo naklonjenost in skrb do ubogih. Gospod, ti veš, da nanje pozabljam in jih ne vidim. Osvobodi me te slepote, da bom blizu vsem, ki trpijo. (Luč Besede rodi življenje, Primož Krečič)

   Božje usmiljenje, v spreobrnjenju grešnikov, zaupamo vate!

   Odgovori
7. Miro says:

   4. marca, 2021 at 17:34

   PRVENSTVENO JE PRI MOLITVI TO, DA NAM BOG GOVORI – NEBESA NISO »KRAJ NAD ZVEZDAMI«, MARVEČ NEKAJ NEPRIMERNO DRZNEJŠEGA IN VEČJEGA … (Anton Strle)

   »Seveda tudi odrešeni človek pozna trepet srca. Toda neomajno zaupanje v Boga, ki se razodeva v vstalem Gospodu, ga drži pokonci… Zaveda se, da ni osamljen, da ni izročen ‘slepi usodi’, marveč da je blizu smrtnemu boju svojega Gospoda na Oljski gori, s katere se bo s Kristusom tudi on dvignil k poveličanju.«

   »Prvenstveno je pri molitvi to, da nam Bog govori. Naša stvar je prvenstveno v tem, da se damo prepojiti skrivnostni božji svetlobi in toploti, ki hoče prebuditi v nas iskro novega življenja.«

   »Nebesa niso ‘kraj nad zvezdami’, marveč nekaj neprimerno drznejšega in večjega – nebesa so ‘prostor’ v Bogu. Razlog in temelj za to, da moramo dobiti prostor v Bogu, je dejstvo, da sta se v križanem in povišanem človeku Jezusu prešinili božja in človeška narava.«

   (Anton Strle, izbor misli iz Ognjišča)

   Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

   Odgovori
8. Miro says:

   4. marca, 2021 at 13:14

   BLAGOSLOVLJEN MOŽ, KI ZAUPA V GOSPODA IN JE GOSPOD NJEGOVO ZAUPANJE. JE KAKOR DREVO, ZASAJENO OB VODI … (Jer 17, 7-8) – PROSIMO GOSPODA ZA POŽIVITEV ZAUPANJA VANJ IN ZA BLAGOSLOV PRI DELU!

   BERILO (Jeremija, 17, 5-10):

   Tako govori GOSPOD:
   Preklet mož, ki zaupa v človeka
   in se opira na meso,
   njegovo srce pa se odmika od GOSPODA.
   Je kakor suh grm v pustinji,
   ne vidi, ko pride kaj dobrega;
   prebiva v izsušeni puščavi,
   v solnati, neobljudeni deželi.

   Blagoslovljen mož, ki zaupa v GOSPODA
   in je GOSPOD njegovo zaupanje.
   Je kakor drevo, zasajeno ob vodi,
   ki steza svoje korenine k potoku,
   ne boji se, ko pride vročina,
   njegovo listje ostane zeleno;
   v sušnem letu ne trpi pomanjkanja
   in ne neha roditi sadu.

   Srce je zvijačnejše od vsega
   in zahrbtno;
   kdo ga more doumeti? –
   Jaz, GOSPOD, preiskujem srce,
   preizkušam obisti,
   da dam vsakemu po njegovih potih
   in po sadu njegovih dejanj.

   https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Jer+17%2C5-10&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

   Duhovna misel: Zaupanje je temelj življenja in varnosti, a ga je mogoče zlorabiti za češčenje sebe. Tak človek postane suh grm v pustinji, ki rodi slabe sadove. Le Gospod je vreden popolnega zaupanja; ob njem je človek kot drevo, ki raste ob vodi. Svoje zaupanje bom stavil v Gospoda, da bo blagoslovil moje delo. Gospod, daj mi moči, da se ne bom umaknil ob razočaranju in bom s tvojo podporo zopet skušal vzpostaviti zaupanje. (Luč Besede rodi življenje, Primoč Krečič)

   MOJ BOG, MOJE EDINO UPANJE!

   Prosimo Gospoda za poživitev zaupanja Vanj in za blagoslov pri delu! Naj nam bo za vzor sveta Favstina Kowalska, velika glasnica Božjega usmiljenja, ki se je v molitvi na Gospoda obračala s preprostimi besedami:

   Moj Bog, moje edino upanje, vate sem postavila vse svoje zaupanje in vem,
   da ne bom razočarana (Dn, 317).

   Poznam vsemogočnost tvojega usmiljenja in zaupam, da mi boš dal vse, kar
   potrebuje tvoj slabotni otrok (Dn, 898).

   Jezus, skrit v najsvetejšem zakramentu, moja edina ljubezen in usmiljenje,
   v varstvo ti izročam svoje dušne in telesne potrebe.

   Ti mi moreš pomagati, ker si usmiljenje samo, v tebi je vse moje upanje
   (Dn, 1751).

   Božje usmiljenje, ki nas napolnjuješ z milostjo, zaupamo vate!

   Odgovori
9. Miro says:

   4. marca, 2021 at 9:02

   KDAJ IN KJE SO NAJPREJ MOLILI KRIŽEV POT? (Aleteia)

   Ste se kdaj vprašali, od kod molitev križevega pota?

   Že stoletja kristjani molimo molitev križevega pota, ob kateri podoživljamo Kristusovo pot proti Golgoti. Že kmalu po Kristusovi smrti so kristjani začeli pobožnost, imenovano Via Crucis (pot križa), ki je potekala po ulici Via Dolorosa (žalostna pot) v Jeruzalemu. Toda pobožnost križevega pota, kot ga poznamo danes, je zmes treh različnih pobožnosti, ki so postale eno.

   Več o tem na:
   https://si.aleteia.org/2018/03/30/kdaj-in-kje-so-najprej-molili-krizev-pot

   Molimo te Kristus in te hvalimo, ker si s svojim križem svet odrešil!

   Odgovori
10. Miro says:

    4. marca, 2021 at 8:51

    KATEHEZA O MOLITVI IN TROJICI – POGOVARJATI SE Z BOGOM JE MILOST: MI NISMO VREDNI, NOBENE PRAVICE NIMAMO ZAHTEVATI, »ŠEPAMO« Z VSAKO BESEDO IN VSAKO MISLIJO … A JEZUS JE VRATA, KI NAS ODPIRAJO ZA TA POGOVOR Z BOGOM (papež Frančišek)

    Papež Frančišek nadaljuje cikel katehez o molitvi. »Zakaj bi Bog moral ljubiti človeka?« se je glasilo eno od vprašanj, ki jih je sveti oče izpostavil v katehezi o molitvi in Presveti Trojici. Po njegovih besedah nas molitev odpira za Trojico in neizmerno morje Božje ljubezni.

    SVETOPISEMSKI ODLOMEK (Rim 8,14-15.26-27)

    [Bratje,] vsi, ki se dajo voditi Božjemu Duhu, so Božji sinovi. Saj niste prejeli duha suženjstva, da bi spet zapadli v strah, ampak ste prejeli duha posinovljenja, v katerem kličemo: »Aba, Oče!« […] Prav tako tudi Duh prihaja na pomoč naši slabotnosti. Saj niti ne vemo, kako je treba za kaj moliti, toda sam Duh posreduje za nas z neizrekljivimi vzdihi. In on, ki preiskuje srca, ve, kaj je mišljenje Duha, saj Duh posreduje za svete, v skladu z Božjo voljo.

    KATEHEZA: MOLITEV IN TROJICA

    Kot je uvodoma povedal sv. oče, bi na naši poti katehez o molitvi, danes in naslednji teden radi videli, kako nas milost Jezusa Kristusa na stežaj odpira za Trojico – Očeta, Sina in Duha, za neizmerno morje Boga, ki je Ljubezen. Jezus nam je odprl nebesa in nas usmeril v odnos z Bogom. On je to storil: odprl nam je ta odnos s Troedinim Bogom, Očetom, Sinom in Svetim Duhom. To trdi apostol Janez ob koncu uvoda v svoj evangelij: »Boga ni nikoli nihče videl; edinorojeni Bog, ki biva v Očetovem naročju, on je razložil« (Jn 1,18). Jezus nam je razodel identiteto Boga, Očeta, Sina in Svetega Duha. Mi zares nismo vedeli, kako se lahko moli: katere besede, katera čustva in kateri jezik bi naj bili primerni za Boga. V tisti prošnji, ki so jo učenci namenili Učitelju, na katere smo pogosto spomnili med temi katehezami, je vse človekovo tavanje, njegovi ponavljajoči se poskusi, pogosto neuspešni, da bi se obrnil na Stvarnika: »Gospod, nauči nas moliti« (Lk 11,1).

    Niso vse molitve enake in niso vse primerne: sámo Sveto pismo nam pokaže na slab konec mnogih molitev, ki so zavrnjene. Morda Bog na trenutke ni zadovoljnem z našimi molitvami in mi se tega niti ne zavedamo. Bog gleda roke tistega, ki moli: da bi bile čiste, jih ni treba umiti; če že, treba se je vzdržati slabih del. Sveti Frančišek je molil: »Nihče ni vreden tebe imenovati« (Hvalnica stvarstvu).

    A morda je najbolj ganljivo priznanje uboštva naše molitve prišlo iz ust rimskega stotnika, ki je nekega dne Jezusa prosil, naj ozdravi njegovega služabnika (glej Mt 8,5-13). Popolnoma se je čutil neprimernega: ni bil jud, bil je uradnik osovražene vojske. A zaradi zaskrbljenosti za služabnika si je drznil reči: »Gospod, nisem vreden, da prideš pod mojo streho, ampak samo reci besedo in moj služabnik bo ozdravljen« (Mt 8,8). Gre za stavek, ki ga tudi mi ponavljamo med vsakim evharističnim bogoslužjem. Pogovarjati se z Bogom je milost: mi nismo vredni, nobene pravice nimamo zahtevati, »šepamo« z vsako besedo in vsako mislijo … A Jezus je vrata, ki nas odpirajo za ta pogovor z Bogom.

    Več o katehezi o molitvi in Presveti Trojici na:
    https://www.vaticannews.va/sl/papez/news/2021-03/kateheza-o-molitvi-in-trojici-jezus-nas-je-odprl-za-odnos-s-troj.html

    Božje usmiljenje, nedoumljiva skrivnost Presvete Trojice, zaupamo vate!

    Odgovori