Članki za dušo

13.614 Responses to Članki za dušo

1. Janez says:

   7. februarja, 2020 at 21:50

   SPOKORNI PSALM IN MOLITEV KESANJA K BOGU
   Usmili se me Vsemogočni in Milostni Bog,
   prosim po Svoji Milosrčnosti,
   v svojem velikem Usmiljenju mi odpusti in izbriši moje grehe in vse kar sem napačnega storil
   in žalil tebe, ki si moj Ljubeči Oče.
   prosim izmij mojo krivdo in mojega greha me očisti.
   Svoj greh priznavam in se ga iskreno kesam, žal mi je Bog, odpusti mi prosim;
   še vedno je boleče prisoten v meni, v mojem spominu, v mojem srcu.
   Grešil sem zoper tebe samega moj Bog in Stvarnik,
   kar je zlo in greh v Tvojih Dobrotnih Očeh Gospod sem storil.
   Prosim, naj se izkaže, da si pravičen v svojih sodbah,
   milosten v Odpuščanju, zato tudi mene tako sodi v svoji Pravičnosti.
   Glej Gospod, Človek že ob rojstvu podeduje krivdo,
   z grehom je omadeževan že od začetka.
   Ker vem, da ljubiš kesanje, odkritosrčnost in pravičnost,
   prosim podari mi odpuščanje in Božji Mir.
   Odpusti mi grehe, da bom očiščen,
   da kot sneg bom bel, ko mi odpustiš in me umiješ vse grešne umazanije.
   Prosim naj spet občutim radost in veselje ,
   moje potrto in skesano srce naj se naopolni z Božjim Mirom,
   z radostjo in upanjem, da me boš odslej Vodil in me varoval na poteh,
   ki vodijo k Jezusu našem Odrešeniku, brez stranpoti in zablod.
   Prosim Gospod Bog ne zavrzi me izpred svojega Božjega obličja.
   Svojega Svetega Duha Tolažnika in Vodnika mi ne odvzemi.
   Prosim odpusti mi vse grehe in mojo krivdo izbriši, kar Te skesan prosim.
   Naj se spet veselim, da sem rešen.
   Čisto srce mi ustvari,
   duha stanovitnosti v meni obnovi,
   duha požrtvovalnosti in pravičnosti v meni utrdi,
   da bom z Vero v Jezusa, s spolnjevanjem Božje Volje in Evangelija
   zaživel kot dober Človek in Dober Kristjan,
   Tebi Gospod v večno Čast in Slavo.
   Prosim Gospod pokaži nam Pravo Pot k Jezusu,
   da se vsi izgubljeni Otroci Vrnemo k Tebi.
   Reši nas krivde našega greha, ki žali Ljubezen Boga,
   naj moj jezik glasno opeva Božjo Pravičnost in Dobroto ter Usmiljenje.
   Hvala ti, Gospod Jezus. Amen. Janez

   Gospod prosim te, bodi mi blizu, bodi pri meni in v meni, ne zapusti me prosim brez vodstva Svetega Duha. Naj bo v meni Sveto spoštovanje do tebe, v srcu Vera v Jezusa, v dejanjih poštenost in pravičnost, v vedenju umirjenost, v delovanju dobrota in služenje bližnjim ki rabijo pomoč, da bom vreden reči, da živim kot Jezus Učenik in Odrešenik in da bom hodil po Poti Odrešenja. Gospod Usmili se nas grešnikov in nam odpusti grehe. Pomagaj nam, da odslej ne bomo več grešili, ampak da se s Tvojo Milostjo poboljšamo. Podatri nam Božji Mir in Ljubezen. Prosim Vodi nas, da nikoli ne zaidemo. Amen. Janez

   Odgovori
2. hvala says:

   7. februarja, 2020 at 21:20

   GREH POVZROČI GLOBOKO RANO IN UNIČUJE ŽE S TEM, KER NOSI V SEBI STRUP, KI JE KAZEN, KI JE RAZKROJEVALNA MOČ ZLA.

   MALI (ODPUSTLJIVI) GREH, KI SE BISTVENO RAZLIKUJE OD SMRTNEGA STORIMO, KADAR SE PREGREŠIMO V KAKI MAJHNI STVARI, ALI PA TUDI VELIKI, A BREZ PRAVEGA SPOZNANJA IN POPOLNE PRIVOLITVE.

   MALI GREH NE PRELOMI ZAVEZE Z BOGOM, A OSLABI LJUBEZEN, V NJEM SE KAŽE NEUREJENO NAGNJENJE DO USTVARJENIH DOBRIN: OVIRA TUDI, DA BI DUŠA NAPREDOVALA V IZVRŠEVANJU KREPOSTI IN V UDEJANJU NRAVNO DOBREGA, ZASLUŽI ČASNE KAZNI OČIŠČEVANJA. (Katekizem Katoliške Cerkve).

   VSI LJUDJE SMO VPLETENI V ADAMOV GREH. SVETI PAVEL TO ZATRJUJE: “ZARADI NEPOKORŠČINE ENEGA ČLOVEKA, SO MNOGI, (TO POMENI VSI LJUDJE) POSTALI GREŠNIKI (Rim 5,19).
   ČEPRAV JE IZVIRNI GREH VSAKEMU LASTEN (prim,tridentinski koncil DS 1513), VENDAR NIMA PRI NOBENEM ADAMOVEM POTOMCU NARAVE OSEBNE KRIVDE.
   TO POMANJKANJE (PRIVATIO) PRVOTNE SVETOSTI IN PRAVIČNOSTI, TODA ČLOVEŠKA NARAVA NI POVSEM POKVARJENA: RANJENA JE V SVOJIH LASTNIH NARAVNIH MOČEH; PODVRŽENA NEVEDNOSTI, TRPLJENJU IN GOSPOSTVU SMRTI, IN NAGNJENA H GREHU (TO NAGNJENJE K ZLU ) IMENUJEMO “POŽELJIVOST”.

   S TEM DA DAJE ŽIVLJENJE KRISTUSOVE MILOSTI, IZBRIŠE KRST IZVIRNI GREH IN OBRNE ČLOVEKA K BOGU,

   TODA POSLEDICE ZA NARAVO OSLABLJENO IN NAGNJENO K ZLU, ŠE NAPREJ
   OSTANEJO V ČLOVEKU IN POZIVAJO K DUHOVNEMU BOJU.

   Z GREHOM PRVIH STARŠEV JE HUDOBNI DUH PRIDOBIL NEKO GOSPOSTVO NAD ČLOVEKOM, ČEPRAV ČLOVEK OSTANE SVOBODEN.

   POSLEDICE IZVIRNEGA GREHA IN VSEH OSEBNIH GREHOV LJUDI PODELJUJEJO SVETU V NJEGOVI CELOTI GREŠNO STANJE, KI GA JE MOGOČE OZNAČITI Z IZRAZOM SV. JANEZA :” GREH SVETA” (Jn 1,29).

   S TEM IZRAZOM OZNAČUJEMO TUDI NEGATIVNI VPLIV, KAKRŠNEGA IMAJO NA OSEBE KOLEKTIVNI POLOŽAJI IN DRUŽBENE STRUKTURE, KI SO SAD GREHOV LJUDI (prim PP 16).

   VSO ČLOVEŠKO ZGODOVINO PREPLETA TRD BOJ ZOPER MOČI TEME, TA BOJ SE JE ZAČEL ŽE TAKOJ OB ZAČETKU SVETA IN BO PO GOSPODOVI BESEDI TRAJAL DO ZADNJEGA DNE.

   ČLOVEK, KI JE ZAPLETEN V TA BOJ, SE MORA NEPRESTANO BORITI, ČE NAJ SE DRŽI DOBREGA IN LE ZA CENO VELIKIH NAPOROV JE S POMOČJO BOŽJE MILOSTI SPOSOBEN DOSEGATI NOTRANJO ENOTO V SAMEM SEBI (CS 37,2).

   ZATO SO POSLEDICE GREHOV PRVIH STARŠEV-NAPREJ NAŠIH PREDNIKOV IN NAŠIH OSEBNIH GREHOV RES VELIKE IN HUDE. PRIZADENEJO VSE LJUDI.

   Odgovori
3. Miro says:

   7. februarja, 2020 at 16:35

   SVETI HIERONIM EMILIANI JE IZPOLNIL KRISTUSOVO ZAPOVED: »LJUBI SVOJEGA BLIŽNJEGA KAKOR SAMEGA SEBE!« (Mr 12,31)

   Bog je čudovit v svojih svetnikih, tudi v sv. Hieronimu Emilianu, katerega god danes obhajamo. Posebna krepost njegovega življenja je velika krščanska ljubezen do bližnjega, zlasti do otrok. Tudi mi moramo biti vedno sredstvo neskončne Božje ljubezni do bližnjega. Priznajmo, da smo včasih premalo, obenem pa to in vse druge svoje slabosti obžalujmo, da bomo svete skrivnosti obhajali s čistimi srci.

   http://svetniki.org/hieronim-emiliani-redovni-ustanovitelj

   Priporočimo se sv. Hieronimu, da bi nam Gospod odprl notranje oči za potrebe trpečih ljudi ter nam podaril potrebne milosti za krščansko ljubezen do bližnjega, da bi lahko uresničevali duhovna in telesna dela usmiljenja do sočloveka.

   Božje usmiljenje, ki izviraš iz Presvetega Srca Jesusovega, zaupamo vate!
   Božje usmiljenje, ti veselje in neizmerna radost vseh svetih, zaupamo vate!
   Sv. Hieronim Emiliani, prosi za nas!

   Odgovori
   • Miro says:

     7. februarja, 2020 at 16:38

     Uvodni del tega prispevka je povzet po: Kristusove priče, Stanko Lorber.

     Odgovori
4. hvala says:

   7. februarja, 2020 at 11:23

   GREH ZDRUŽUJE V SEBI KRIVDO IN VEČNO ALI ČASNO POSLEDICO.

   KRIVDA JE OSEBNA ODGOVORNOST ZA ZLO, KI JO LAHKO ODPUSTI LE BOG. TUDI VEČNA KAZEN, KI JE VEZANA NA VELIKI ALI SMRTNI GREH IN PRAKTIČNO POMENI POGUBLJENJE, LAHKO ODPUSTI LE BOG.

   ČASNA POSLEDICA ZA GREH PA JE VSE, KAR GREŠNO DOGAJANJE PUSTI V ČLOVEKOVI TELESNI, PSIHIČNI TER DUHOVNI STRUKTURI IN TUDI PO SPOVEDI OSTANE, KOT POSLEDICA GREHA, S KATERO SE MORAMO SAMI IN SKUPAJ Z DRUGIMI ŠE BORITI. !!!!!!!!!!!!

   Primer: ČE SE KDO SPOVE SOVRAŠTVA, MU BOG ODPUSTI KRIVDO, A NJEGOVA ČUSTVA, KI SO RANJENA V ODNOSU DO TE OSEBE, SO ŠE NAPREJ NEGATIVNA DO NJE IN BO POTREBNO ŠE DOLGOTRAJNO PRIZADEVANJE, DA SE BODO SPREMENILA V BOLJ POZITIVNA; PODOBNO JE S KAKŠNO GREŠNO NAVADO, KI JE ZASUŽNJILA TUDI ČLOVEŠKEGA DUHA————PO SPOVEDI BO NAGNJENOST K ISTEMU GREHU ŠE ZELO MOČNA.

   IN PRAV PRI BORBI PROTI TEM ” OSTANKOM” GREHA, TUDI PO KESANJU IN ZAKRAMENTU SPRAVE, LAHKO MILOST ODPUSTKOV KOT POMOČ CELOTNEGA OBČESTVA CERKVE V VELIKI MERI POMAGA. (Ognjišče 2015, Marjan Turnšek).

   BOLEZNI IN RAZNA PREKLETSTVA SE NA ŽALOST DEDUJEJO IZ RODA V ROD. ZATO JE POTREBNO OZDRAVITI RODOVNE KORENINE.

   POSLEDICE GREHOV PREDNIKOV PREHAJAJO NA POTOMCE. ZATO JE POTREBNO SE POKESATI ZA GREHE PREDNIKOV IN ZA SEBE.
   DA SE UPREMO VSEMU ZLU, POLOŽIMO JEZUSOV KRIŽ MED SEBE IN SVOJE DRUŽINSKO DEBLO Z MOLITVIJO PATRA DE GRANDISA (molitev je objavljena v REVIJI PRENOVA januar 2020-predavanje Antona Marinka duhovnika).

   MOLITI ZA PREDNIKE JE POTREBNO NENEHNO, BI REKLI VSE SVOJE ŽIVLJENJE. JEZUS JE NAROČIL, DA MOLIMO ZA ŽIVE IN MRTVE.

   POSLEDICE GREHOV PREDNIKOV POVZROČAJO, DA POTOMCI NE MOREJO ZAŽIVETI V PRAVEM SMISLU, ZATO JE TAKO POMEMBNO, DA MOLIMO ZA PREDNIKE IN PROSIMO JEZUSA ZA ODPUŠČANJE ZA NJIHOVE GREHE, KAJTI LE ON LAHKO OZDRAVI DRUŽINSKO DEBLO S SVOJO PRELITO KRVJO ZA VSE LJUDI.

   KESANJE JE NOTRANJI DEL, KI JE PRISOTEN ŽE PRED PRIČETKOM SPOVEDNEGA OBREDA, NE LE ZUNANJA MOLITEV OBRAZCA. SLEDIJO BRANJE BOŽJE BESEDE, ALI VSAJ V PRIKLIC V SPOMIN KAKŠNEGA STAVKA, IZPOVED GREHOV, ODVEZA IN NATO POKORA ALI ZADOŠČEVANJE, KI JE USMERJENO V ODPRAVLJANJE ČASNIH POSLEDIC GREHA IN JE TUDI POMEMBEN DEL ZAKRAMENTA SPRAVE.

   NANAŠA SE NAMREČ NA ZELO OBČUTLJIVO PODROČJE, NA SPREMEMBO ŽIVLJENJA PO SPOVEDI, TOREJ NA ODPRAVLJANJE PSIHOLOŠKIH, ČUSTVENIH IN DRUGIH NAVEZANOSTI , KI JIH GREH PUSTI V ČLOVEKU, V ODNOSIH , V OKOLICI.

   PRI TEM IZREDNO POMEMBNEM DOGAJANJU ZADOŠČEVANJA NAM ŽELI CERKEV KOT OBČESTVO SVETIH POMAGATI NA RAZLIČNE NAČINE.

   POSEBEN NAČIN TE POMOČI NAM PONUJA OB DOLOČENIH ČASIH KOT ODPUSTKE (SVETO LETO, DAN VSEH SVETIH, OB PRAZNIKU ŽUPNIJSKEGA ZAVETNIKA…) KI POMENIJO DELNO ALI POPOLNO ODPUSTITEV TEH ČASNIH POSLEDIC GREHA, KI SE JIH MORAMO OČISTITI V TEM ŽIVLJENJU ALI PA V STANJU VIC.

   NEKATERI IZREDNO TEŽKI GREHI IMAJO ZA POSLEDICO, DA JE STORILEC ŽE S SAMIM DEJANJEM IZOBČEN IZ SKUPNOSTI CERKVE. TO POMENI, DA NE SME VEČ PREJEMATI ZAKRAMENTOV IN NE BITI DELEŽEN DRUGIH SADOV TE SKUPNOSTI. OD TAKŠNEGA GREHA NE MORE ODVEZATI VSAK DUHOVNIK, AMPAK LE ŠKOF, ALI CELO SAMO PAPEŽ. DRUGI SPOVEDNIKI PA LE TAKRAT, KADAR IMAJO OD ŠKOFA POSEBNO DOVOLJENJE.

   TO IZOBČENJE NI IZRAZ “JEZE” CERKVE ALI BOGA , AMPAK POSLEDICA DEJANJA SAMEGA; KOT JE OGENJ POSLEDICA TRENJA VŽIGALICE OB PRIMERNO PODLAGO.!!!!!!!!!!!!!

   TAKO HUDA POSLEDICA PA IMA NAMEN POMAGATI GREŠNIKU, DA SE ZAVE TEŽE SVOJEGA DEJANJA, NJEGOVIH POSLEDIC IN DA SE ČIMPREJ OBRNE K BOGU PO POMOČ.
   BOG ŽELI, DA BI NJEGOVEGA USMILJENJA BILI POGOSTO DELEŽNI, ZATO PO CERKVI PRIPOROČA POGOSTO OBHAJANJE ZAKRAMENTA SPRAVE

   BOG PRI ZAKRAMENTU SPRAVE NE LE ODPUSTI KRIVDO IN VEČNE KAZNI , AMPAK OBDARI Z NOVO MILOSTJO, PRAVO VELIKONOČNO NOVOSTJO ŽIVLJENJA, V MOČI KATERE MORE , SEVEDA TUDI Z LASTNIM PRIZADEVANJEM, SVOJE ŽIVLJENJE SPREMINJATI. ( prepis -Spodbuda za postni čas. Msgr. dr. Marjan Turnšek).

   V DEVETDNEVNICI BOŽJEGA USMILJENJA JE JEZUS NAROČIL FAVSTINI KOWALSKI Osmi dan:” DANES PRIPELJI K MENI DUŠE V VICAH IN JIH POGREZNI V BREZNO MOJEGA USMILJENJA, DA BI REKE MOJE KRVI UBLAŽILE NJIHOVO TRPLJENJE!!!!!!!!!!!!!!!!!!!
   TE SIROMAŠNE DUŠE SO MI DRAGE, KO ZADOŠČUJEJO BOŽJI PRAVIČNOSTI. LAHKO POMAGATE TEM DUŠAM IN JIM OLAJŠATE TRPLJENJE Z ODPUSTKI, Z ŽRTVAMI ZADOŠČEVANJA, KO ZAJEMATE IZ TEH ZAKLADOV, KI SEM JIH IZROČIL SVOJI CERKVI.

   O, KO BI MOGLI VIDETI NJIHOVO TRPLJENJE, BI JIM VES ČAS PODARJALI SVOJE MOLITVE, DA BI ODPLAČALE DOLG MOJI PRAVIČNOSTI. ”

   Posledice grehov so res velike, težke zato moramo zadoščevati in delati pokoro.

   Odgovori
5. Janez says:

   6. februarja, 2020 at 23:01

   ZAKAJ MORAMO IZPOVEDOVATI GREHE, ČE SO NAM BILI ŽE ODPUŠČENI (Prvo Janezovo pismo 1,9)?

   Apostol Pavel je napisal: »Slavljen Bog in Oče našega Gospoda Jezusa Kristusa, ki nas je v nebesih v Kristusu blagoslovil z vsakršnim duhovnim blagoslovom: pred stvarjenjem sveta nas je izvolil v njem, da bi bili pred njegovim obličjem sveti in brezmadežni. V ljubezni nas je vnaprej določil, naj bomo po Jezusu Kristusu njegovi posinovljeni otroci. Takšen je bil blagohotni sklep njegove volje, v hvalo veličastva njegove milosti, s katero nas je obdaril v Ljubljenem. V njem, po njegovi krvi imamo odkupitev, odpuščanje prestopkov po bogastvu njegove milosti.« (Pismo Efežanom 1,3-7) To »odpuščanje prestopkov« se nanaša na osebno odrešenje, v katerem je Bog milostno odstranil naše grehe od nas, »kakor je vzhod oddaljen od zahoda« (Psalm 103,12). Ta odkupitev po njegovi krvi je »pravno« (sodniško, sodno, zakonodajno) odpuščanje, ki ga Bog obilno razliva po nas, s tem ko nam ob spreobrnitvi pripiše pravičnost Jezusa Kristusa, našega Odrešenika in Gospoda. Zgolj po brezplačni milosti so nam v Božji pravni izjavi (po pripisanju) odpuščeni vsi pretekli, sedanji in prihodnji grehi zaradi Kristusove sprave, ki jo je zanje dosegel na križu. Ker je Jezus prevzel kazen, ki bi morala zadeti nas, in nam dal svojo pravičnost, za svoje grehe nikoli ne bomo obtoženi ali obsojeni, če Vertujemo v Jezusa. Pač pa v tem življenju še vedno pogosto trpimo zaradi posledic greha.

   Razlika med Pismom Efežanom 1,3–7 in Prvim Janezovim pismom 1,9 je v tem, da se Janez ukvarja z relacijskim (odnosnim) ali familialnim (družinskim) odpuščanjem – kot v odnosu očeta do sina. Če na primer sin ni spoštljiv do očeta ali mu ni poslušen, ta greh ovira odnos med očetom in sinom. Sin je še vedno sin svojega očeta, toda kakovost odnosa je prizadeta. V njunem občestvu bo prepreka, dokler sin očetu ne prizna, kaj je naredil narobe in se mu spovedal ter ga prosil odpuščanja. Isto velja za naš odnos z nebeškim Očetom. V občestvu grešnega kristjana z Očetom je prepreka, dokler grešnik ne prizna greha in se pokesa. Ko greh izpovemo Očetu, je občestvo znova vzpostavljeno. To je relacijsko odpuščanje ali družinsko odpuščanje očeta do sina.

   Pozicijsko ali pravno odpuščanje nepreklicno prejme vsak kristjan. Zaradi svoje pozicije (položaja) odkupljenosti v Kristusu – svojem Ljubljenem Odrešeniku – imamo popolno odpuščanje vseh grehov, ki smo jih kdaj koli storili ali jih bomo storili. Cena, ki jo je na križu plačal Kristus, je zadostila Božji jezi nad vsem grehom vseh tistih, za katere je Kristus umrl; zato ni potrebna niti sprejemljiva nobena nadaljnja žrtev ali plačilo. Ko je Jezus rekel: »Izpolnjeno je.« (Evangelij po Janezu 19,30), je to mislil resno. Tam in takrat smo za vedno prejeli večno, pozicijsko odpuščanje.

   Nenehno izpovedovanje grehov kristjane varuje pred Gospodovo vzgojo (Pismo Hebrejcem 12,4–11). Če ne priznamo greha, nas bo gotovo doletela Gospodova vzgoja, dokler ga ne priznamo. Kot smo povedali zgoraj, so nam ob odrešenju grehi odpuščeni (pozicijsko odpuščanje), toda ohranjati moramo dobro vsakodnevno občestvo z Bogom (relacijsko odpuščanje). Resnično občestvo z njim ni mogoče, če vztrajamo v nepriznanem grehu (Prvo Janezovo pismo 1,5–10). Zato moramo greh priznati, čim se ga zavemo; tako ohranjamo tesno relacijsko občestvo z Bogom. Prosimo Boga odpuščanja in se spovejmo, da bomo imeli čisto dušo in srce.

   Medmrežje gotquestionsizpovedgrehovodpuscanje

   Odgovori
6. Miro says:

   5. februarja, 2020 at 21:19

   BOŽJA LJUBEZEN ČLOVEKA OSVOBAJA – JE KAKOR KRALJICA, KI NE POZNA SUŽENJSKE PRISILE!

   SVETA FAVSTINA KOWALSKA: Ljubezen je skrivnost, ki vse, česar se dotakne, spreminja v lepe in Bogu prijetne stvari. Božja ljubezen človeka osvobaja – je kakor kraljica, ki ne pozna suženjske prisile. Človek se loteva vsega z veliko dušno svobodo, ker v njem prebiva ljubezen, ki je spodbuda za delovanje. Vse, kar ga obdaja, mu daje spoznati, da je samo Bog vreden njegove ljubezni. Človek, ki ljubi Boga in je vanj potopljen, opravlja svojo dolžnost s prav enakim nagnjenjem, kakor prejema sveto obhajilo, in izvršuje najbolj preprosto delo z veliko skrbjo pod ljubečim pogledom Boga. Ni v zadregi, ko se čez čas izkaže, da je kakšna stvar manj uspela. Miren je, ker je med svojim delovanjem naredil vse, kar je bilo v njegovi moči. Če se zgodi, da ga zapusti živa božja navzočnost, ki se je skoraj neprestano veseli, tedaj se trudi živeti iz žive vere. Njegova duša razume, da pridejo trenutki počitka in trenutki boja. Z voljo je vedno združen z Bogom. Njegova duša je izurjena kakor vitez v boju, vitez, ki iz daljave opazuje, kje se skriva sovražnik, in je pripravljena za boj; ve, da ni sama – Bog je njena moč.
   (Dnevnik svete Favstine Kowalske, št. 890).

   Božje usmiljenje, vir vsake sreče in življenja, vate zaupam!
   Sv. Favstina Kowalska, prosi za nas!

   Odgovori
   • Miro says:

     5. februarja, 2020 at 21:22

     Pripenjam še link:
     http://www.sticna.com/Dnevnik_Svete_Favstine_Kowalske.pdf

     Odgovori
7. Miro says:

   5. februarja, 2020 at 5:33

   GROB BLAŽENE LIHARDE KAMENSKE SO SLOVENCI OBISKOVALI VSA STOLETJA, DANES ZANJ VEDO LE REDKI!

   Blažena Liharda (Hildegarda) Kamenska, koroška plemkinja, se je rodila okoli leta 905, umrla je verjetno okoli leta 985, pokopana pa je na Kamnu v Podjuni. Je zgodovinska osebnost, ki najbrž izvira iz iste rodbine kot sveta Ema Krška. V zvezi z blaženo Lihardo, imenovano tudi kot dobrodelna mila mati Slovencev, je povezana ljudska šega metanja štručejev. Njen grob so Slovenci obiskovali vsa stoletja, danes pa, razen tamkajšnjih faranov, zanj vedo le redki.

   http://svetniki.org/blazena-liharda-hildegard-kneginja

   Priporočimo se blaženi Lihardi z gorečo prošnjo, da bi nas preveval duh dobrodelnosti, da bomo s konkretnimi deli usmiljenja do bližnjega spolnili Jezusovo odrešujočo besedo: »Resnično, povem vam: Kar koli ste storili enemu od teh mojih najmanjših bratov, ste meni storili« (Mt 25,40).

   Blažena Liharda Kamenska, prosi za nas!

   Odgovori
8. Miro says:

   4. februarja, 2020 at 11:07

   KO JE SV. FAVSTINA DVIGNILA POKROV, DA BI KROMPIR IZPAREVAL, JE NAMESTO
   KROMPIRJA V LONCU ZAGLEDALA … (več v nadaljevanju)!

   SV. FAVSTINA KOWALSKA: V noviciatu sem se v začetku zelo razžalostila, ko me je učiteljica
   novink določila za »otroško kuhinjo«. Zelo sem bila zaskrbljena, ker nisem bila kos ogromnim
   loncem. Najtežje mi je bilo odcejati krompir. Včasih sem ga kar pol raztresla. Ko sem to povedala
   učiteljici novink, mi je rekla, da se bom počasi navadila in se izurila. Težava pa ni ponehala, ker so
   moje moči iz dneva v dan pešale. Tako sem se vsakič, ko je bilo treba odcejati krompir, oddaljila.
   Sestre so opazile, da se temu delu izmikam, in so se temu čudile. Niso vedele, da si kljub trudu
   in samoobvladovanju nisem mogla pomagati. Opoldne, pri spraševanju vesti, sem se zaradi
   pomanjkanja moči obtoževala Bogu. Takrat sem v duši zaslišala besede: Od danes ti bo to lažje.
   Okrepil bom tvoje moči. Zvečer, ko je bil čas za odcejanje krompirja, sem z zaupanjem v Gospodovo
   besedo pohitela prva. Z lahkoto sem vzela lonec in dobro odcedila krompir. Ko sem dvignila pokrov,
   da bi krompir izpareval, sem namesto krompirja v loncu zagledala cel šopek rdečih vrtnic, tako lepih,
   da jih je težko opisati. Še nikoli nisem videla takih. Zelo sem bila začudena, ker nisem razumela
   njihovega pomena. Tedaj pa sem v duši zaslišala glas: Tvoje tako težko delo bom spremenil v najlepše
   šopke rož, njihov vonj se bo dvigal do mojegaprestola. Od takrat sem si prizadevala odcejati krompir
   ne samo v tednu, ki mi je bil določen za kuhanje, ampak tudi v tednih, ko so bile na vrsti za kuhanje
   druge sestre, in jih nadomeščati pri tem delu. Pa ne samo [pri] tem delu, ampak pri vsakem težkem
   opravilu sem se trudila, da prva pomagam, ker sem spoznala, kako zelo je to Bogu všeč.
   (Dnevnik sv. Favstine, št. 65)

   http://www.sticna.com/Dnevnik_Svete_Favstine_Kowalske.pdf

   Božje usmiljenje, neizčrpni vir čudežev, zaupamo vate!
   Sv. Favstina Kowalska, prosi za nas!

   Odgovori
9. hvala says:

   3. februarja, 2020 at 12:43

   GOSPOD NAS V ŽIVLJENJU VODI DO CILJA IN REŠITVE, KI JO JE on DOLOČIL, VČASIH PO DOLGI IN TRNOVI POTI.
   TO JE POT PREOBRAŽANJA UMA, BESED IN DEJANJ, SKRATKA CELEGA ŽIVLJENJA.

   KO SE BO NAŠA VOLJA ZEDINILA Z NJEGOVO VOLJO V SRCU, BOMO OBČUTILI MIR, ZADOVOLJSTVO, NE BOMO PRETIRAVALI V SKRBEH, KAJTI ON SKRBI ZA NAS, SEVEDA, ČE MU TO V CELOTI DOVOLIMO.
   TO POVEM IZ LASTNE IZKUŠNJE. AMPAK TO JE POT, TO NI NEKAJ NA HITRICO IN NAGLICO, JE POT OČIŠČEVANJA IN ZORENJA. SAMO GOSPODU ZAUPAJTE, VSE BO REDU, ON ŽE VE.

   Božje usmiljenje, ki si višje od nebes, vate zaupamo.

   Odgovori
   • hvala says:

     3. februarja, 2020 at 13:48

     Popravek v tekstu: ki jo je ON (Z VELIKO ZAČETNICO) DOLOČIL

     Odgovori
   • Miro says:

     3. februarja, 2020 at 13:59

     KAKO MOLIMO? DA BI GOSPOD JEZUS URESNIČIL NAŠO VOLJO? ALI DA BI MI URESNIČILI NJEGOVO VOLJO?

     Z besedami gospe Hvala je na kratko dobro poudarjeno bistveno glede naše rasti v duhovnem življenju. Da bi te “stvari” pravilno umevali v moči Svetega Duha, je v našem življenju potrebna daljša “kilometrina” molitve, odpovedi, potrpljenja, očiščevanja … Žal tudi kristjani vse prevečkrat razmišljamo posvetno po načelu: “vstavim kartico ali kovanec v avtomat in takoj dobim, kar si zaželim”. In če to prenašamo tudi na duhovno življenje, misleč: “zmolil bom to in to molitev, v ta in ta namen, Bog pa bo takoj uresničil mojo željo”, smo lahko velikokrat hudo razočarani in lahko izgubimo celo vero. Dostikrat namreč v bistvu molimo: “Gospod, uresniči mojo voljo glede tega in tega …”, namesto, da bi molili: “Gospod, daj mi luči in moči, da bom sprejemal in uresničeval Tvojo voljo, da bom uresničeval tisto, kar Ti hočeš in pričakuješ od mene v tem in tem položaju!”

     V molitvah vedno vse z zaupanjem izročajmo našemu Odrešeniku Jezusu Kristusu, delajmo z Njegovo pomočjo in Gospod bo v našem srcu obilno blagoslovil rast Božjih semen! Predvsem pa se priporočimo Svetemu Duhu in skrbno razmislimo o tem, kaj nam o duhovnih zakonitostih, duhovni poti in zorenju govori živa in dejavna:

     BOŽJA BESEDA

     »Z Božjim kraljestvom je kakor s človekom, ki vrže seme v zemljo.
     Spi in vstaja, ponoči in podnevi, seme pa klije in raste, da sam ne ve
     kako. Zemlja sama od sebe poraja najprej bilko, nato klas in končno
     žito v klasu. Ko pa sad dozori, hitro zamahne s srpom, kajti prišla je
     žetev« (Mr 4, 26-28).

     https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Mr+4%2C+26-28&id13=1&pos=1&set=2&l=sl

     Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

     Odgovori
10. Miro says:

    3. februarja, 2020 at 11:03

    PO KATERI POTI HODIMO V ŽIVLJENJU – KAM NAS VODI?

    BOŽJA BESEDA: »Vstopíte skozi ozka vrata, kajti široka so vrata in prostorna
    je pot, ki vodi v pogubo, in veliko jih je, ki vstopajo po njej. Kako ozka so vrata
    in kako tesna je pot, ki vodi v življenje, in malo jih je, ki jo najdejo« (Mt 7, 13-14).

    Sv. Favstina Kowalska: »Nekega dne sem zagledala dve poti: široko, s peskom in
    cvetjem posuto, polno veselja in glasbe ter drugega razvedrila. Ljudje, ki so šli po
    tej poti, so plesali in se zabavali – prišli so do konca, ne da bi opazili, da se tu pot
    konča. Na koncu te poti je zijal strašen prepad, namreč peklensko brezno. Duše
    so slepo padale v to brezno. Kot so prihajale, tako so padale vanj. Bilo jih je tako
    veliko število, da jih ni bilo mogoče prešteti. Videla sem tudi drugo pot, bolje
    rečeno, stezico. Bila je ozka in posuta s trnjem in kamenjem, a ljudje, ki so šli po
    njej, so [imeli] solze v očeh in bili so deležni različnega trpljenja. Nekateri so
    padali po kamenju , se takoj dvignili in šli naprej. Na koncu poti je bil čudovit vrt,
    prenapolnjen z vsakršno srečo. Vse duše so vstopale vanj. Takoj so pozabile na
    svoje trpljenje« (Dnevnik sv. Favstine, št. 153).

    http://www.sticna.com/Dnevnik_Svete_Favstine_Kowalske.pdf

    Božje usmiljenje, ki nas varuješ peklenskega ognja, zaupamo vate!
    Božje usmiljenje, ti veselje in neizmerna radost vseh svetih, zaupamo vate!
    Sv. Favstina Kowalska, prosi za nas!

    Odgovori