Članki za dušo

Tu se dodaja članke, ki so povzeti po drugih internetnih straneh. Prosim, da se navedejo viri kje je bilo povzeto.

This entry was posted in Domov. Bookmark the permalink.

15.001 Responses to Članki za dušo

  1. Miro says:

    JEZUS OPOZARJA UČENCE, DA JIH BODO LJUDJE PREGANJALI IN ZAVRAČALI TAKO KAKOR NJEGA. ZA NEKATERE BO TO POLOM, ZA DRUGE PA PRILOŽNOST, DA POGLOBIJO VERO IN PRIPADNOST!

    Iz svetega evangelija po Janezu (Jn 15,18-21)

    »Če vas svet sovraži, vedite, da je mene sovražil pred vami. Če bi bili od sveta, bi svet ljubil, kar je njegovo; ker pa niste od sveta, ampak sem vas jaz odbral od sveta, vas svet sovraži. Spominjajte se besede, ki sem vam jo rekel: ›Služabnik ni večji kot njegov gospodar.‹ Če so preganjali mene, bodo preganjali tudi vas; če so se držali moje besede, se bodo tudi vaše. Vse to vam bodo delali zaradi mojega imena, ker ne poznajo tistega, ki me je poslal.«

    https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Jn+15%2C18-21&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

    Jezus opozarja učence, da jih bodo ljudje preganjali in zavračali tako kakor njega. Za nekatere bo to polom, za druge pa priložnost, da poglobijo vero in pripadnost. Vztrajal bom v boju, v katerem se bom z ljubeznijo in resnico postavil proti laži, napuhu in konformizmu. Gospod, daj mi pogum in milost, da bom vztrajal v tem prizadevanju in brez popuščanja sprejemal tudi nasprotovanje. (Luč Besede rodi življenje, Primož Krečič)

    Molimo:

    Ostani z nami, Gospod, spremljaj nas, čeprav te nismo vedno znali prepoznati. Ostani z nami, ker postajajo sence okrog nas vedno temnejše, ti pa si Luč; v naših srcih se širi obup, ti pa jih razžarjaš z velikonočno gotovostjo. Utrujeni smo od poti, a ti nas krepiš z lomljenjem kruha, da bi svojim bratom oznanili, da si res vstal in nam dal poslanstvo, da smo priče tvojega vstajenja. Ostani v naših družinah, razsvetli jih v dvomih, bodi z njimi v težavah, tolaži jih v trpljenju in vsakodnevnih naporih, ko se okoli njih zbirajo sence, ki ogrožajo njihovo enotnost. Ti, ki si Življenje, ostani v naših domovih, da bodo ostali gnezda, v katerih se v polnosti rojeva človeško življenje, v katerih vlada sprejetost, ljubezen, spoštovanje življenja od spočetja do naravne smrti. Ostani, Gospod, s tistimi, ki so v naši družbi najbolj ranljivi; ostani z revnimi in ponižanimi, s priseljenci, ki niso vedno našli prostora in podpore, da bi izrazili bogastvo svoje kulture in identitete. Ostani, Gospod, z našimi otroki in mladimi, ki so upanje in bogastvo naše celine. Obvaruj jih pred mnogimi slabimi nameni, ki prežijo na njihovo nedolžnost in njihovo upanje. Dobri pastir, ostani z našimi ostarelimi in bolnimi! Okrepi vse v veri, da bodo tvoji učenci in misijonarji!

    (prirejeno po molitvi papeža Benedikta XVI. na apostolskem potovanju v Braziliji leta 2007, Aleteia)

    Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

  2. Miro says:

    EVHARISTIJA JE DARITEV KRISTUSOVEGA TELESA IN KRVI. GOSPOD JEZUS JE POSTAVIL EVHARISTIJO, DA BI DARITEV NA KRIŽU MOGLA TRAJATI SKOZI VSE ČASE, DOKLER NE PRIDE. TAKO JE SVOJI CERKVI ZAUPAL SPOMIN SVOJE SMRTI IN SVOJEGA VSTAJENJA. EVHARISTIJA JE ZNAMENJE EDINOSTI, VEZ LJUBEZNI, VELIKONOČNA GOSTIJA, V KATERI SE PREJEMA KRISTUS, DUŠA NAPOLNJUJE Z MILOSTJO IN DAJE POROŠTVO VEČNEGA ŽIVLJENJA. (Kompendij KKC)

    Več o evharistiji na:
    http://www.fejstbog.si/index.php/okus-svetosti/322-evharistija-v-katekizmu-katoliske-cerkve-kompendij

    Božje usmiljenje, neizmerno v zakramentu evharistije in duhovništva, zaupamo vate!

  3. Miro says:

    KAJ JE IZVIR GOSPODOVE MOLITVE, KAKO JE SESTAVLJENA IN KAKO NAM POMAGA NAUČITI NAS RESNIČNO MOLITI S SVOJIM ŽIVLJENJEM IN NE ZGOLJ Z BESEDAMI?

    JEZUIT P. DAMJAN RISTIĆ O MOLITVI OČENAŠ:

    https://www.youtube.com/watch?v=qWbYec-Iz2o

    Presveto Srce Jezusovo, usmili se nas!
    Brezmadežno Srce Marijino, prosi za nas!
    Sv. Jožef, prijatelj Najsvetejšega Srca, prosi za nas!

  4. Janez says:

    Papež Frančišek: Vera brez dobrih del je mrtva. »Vera, ki ne obrodi sadov v življenju, v delih, ni vera.«

    Na svetu je polno kristjanov, ki pogosto molijo z besedami naše veroizpovedi, a le-te zelo redko udejanjajo. Mnogo je učenjakov, ki teologijo katalogizirajo v zaporedno vrsto možnosti, ne da bi ta modrost nato imela konkretne odseve v njihovih življenjih. To je tveganje, pred katerim je sveti Jakob opozarjal že pred dva tisoč leti.

    Glede tega se pogosto motimo tudi mi. Marsikoga slišimo reči, da ima veliko vere ali da verjame vse. A oseba, ki to reče, morda živi mlačno. Njena vera je kot neka verska teorija in ni živa v njenem življenju. To je vera brez učinkov (Usmiljenje, Dobrota, Ljubezen, Odpuščanje….) v življenjski praksi. Ko apostol Jakob govori o veri, govori prav o nauku, o vsebini vere. Toda mogoče je poznati vse zapovedi, vse prerokbe, vse verske resnice, a če vse to ni udejanjeno, če se ne pretvori v dela, ne služi ničemur. Veroizpoved lahko molimo tudi teoretično, celo brez vere; mnogi so, ki delajo tako. Imeti vero, ne pomeni poznati, temveč pomeni sprejeti in udejaniti v življenju Božje sporočilo, ki ga je prinesel Kristus z Evangelijem. Bog je Ljubezen, ki je najvišja zapoved. In vse darovane talente moramo darovati v dobro drugih, ne jih pa zadržati zase tako, da jih ne uporabimo za ljudi..

    V evangeliju najdemo dve znamenji, ki razkrivata, kdo ve za tisto, kar je treba verovati, pa nima vere. Prvo znamenje je ‘kazuistika. To predstavljajo tisti, ki so Jezusa spraševali, ali je dovoljeno plačati davek in kateri od sedmih bratov moža bi se moral poročiti z njegovo ženo, ko je ostala vdova. Drugo znamenje pa je ‘ideologija’. To so kristjani, ki vero razumejo kot sistem idej. Ti so obstajali že v Jezusovem času. Apostol Janez o njih pravi, da so antikristi, da so ideologi vere. Tako so ti, ki padejo v kazuistiko in tisti, ki padejo v ideologijo, kristjani, ki poznajo nauk, vendar brez prave vere, kot demoni. S to razliko, da demoni trepečejo, le-ti pa ne. Živijo mirno.

    So pa tudi taki, ki ne poznajo nauka, a imajo veliko vero. Tudi zanje najdemo zglede v evangeliju. Med njimi je Kanaanka, ki s svojo vero doseže ozdravitev hčerke, ki je bila žrtev obsedenosti. Samarijanka, ki odpre srce, ker ni srečala abstraktnih resnic, temveč Jezusa Kristusa. In slepi, ki ga je Jezus ozdravil in so ga farizeji ter pismouki nato zasliševali, on pa preprosto poklekne in časti tistega, ki ga je ozdravil. Ti trije kažejo, kako sta vera in pričevanje neločljiva. Vera je srečanje z Jezusom Kristusom, z Bogom. Tu se rodi in te nato pripelje v pričevanje. Apostol želi reči to: vera brez del, vera, ki te ne zajame, ki te ne pripelje v pričevanje, ni vera. So besede in nič več kot besede.« (Papež Frančišek med sv. mašo v Domu sv. Marte, 21.2.2014)

    Papež Frančišek nas opozarja v prispevku pred teoretično Vero brez dobrih del. Vera brez del so le besede. Vera je srečanje s Kristusom in udejanjanje Evangelija v Življenju. Lahko vse predpise in spise ter prerokbe znamo na pamet, pa če nismo to prelili v dela in Ljubezen za uboge v življenjski praksi nismo sledili Božji Volji. Vsak mora premisliti in preveriti ali dela prav. Vsak bo pred Bogom odgovarjal ali je dovolj Ljubil in služil drugim in spolnjeval Božjo Voljo in Evangelij v Življenju in delih. Nimam pravice ničesar več dodati. Kdo pa sem jaz, da bom pametoval, ki brez Boga ne morem storiti NIČ? Vsakdo odgovarja zase, kako živi, moli, veruje in dela pred Bogom, ki vse vidi in vse ve. Če smatrate, da delate prav sem zadovoljen in miren v srcu. Jaz bom v molitvi Svetemu Duhu in Bogu prosil za Vodstvo in Usmeritev, da bom hodil po Poti za Kristusom. Bog je Ljubezen. Z Bogom ni mogoče trgovati in se pogajati, da smo sicer deklarativno kristjani, dejansko pa ne živimo v polnostim po Jezusovih postavah in Evangeliju., ki so jasno povedani in zapisani. Zato nimamo izgovora. Naša Vera v Boga naj nam pripomore, da bomo vedno pravično živeli, molili in delali dobra dela, služili drugim, bili misijonarji Evangelija ter spolnjevali Božjo Voljo z Ljubeznijo in Usmiljenjem.

    Vera brez del je mrtva: Berilo iz Jakobovega pisma (Jak 2,14-24.26)

  5. Janez says:

    Juan Arias: Bog, v katerega ne morem verovati

    Bog, v katerega ne morem verovati, je:
    -Bog, ki ima zadoščenje, če pred njim klečimo in se ga bojimo.
    -Bog, ki nalaga kazensko globo.
    -Bog, ki naj bi bil čarovnik čudežev.
    -Bog, ki ne spoštuje človekovega razuma in svobodne volje.
    -Bog, ki mu pripada monopol ene rase, nacije, kaste, kulture, Cerkve.
    -Bog, ki z nami manipulira.
    -Bog, ki ga je možno raztolmačiti s filozofijo in teologijo.
    -Bog, ki opravičuje vojne in je zaročen s politiko.
    -Bog, ki mu ne morem zaupati, ko ni več nobenega upanja.
    -Bog, ki ni ljubezen.
    Amen.

    Bog je Ljubezen in je tam, kjer se Ljudje Ljubijo, si Odpuščajo in se medsebojno Razumejo in si Pomagajo.

    Juan Arias (umrl 1501) je bil španski duhovnik.

  6. Janez says:

    Božja milost ali v izvirniku die Gnade Gottes (Medmrežje Weltweite Kirche Gottes – WKG Schweiz)

    Božja milost je nezaslužena naklonjenost, ki jo je Bog pripravljen podariti vsem svojim stvaritvam in ljudem. V najširšem smislu se Božja milost manifestira v vsakem dejanju božjega samo-razodetja. Po milosti so človek in ves kozmos (vesolje/stvarstvo) odkupljen od greha in smrti po Jezusu Kristusu in po milosti človek pridobi moč spoznati in ljubiti Boga in Jezusa Kristusa v veselju večnega odrešenja na svetu. Božje kraljestvo. (Kolosani 1,20, 1, John 2,1-2, Rimljani 8,19-21, 3,24, 5,2.15-17.21, John 1,12, Ephesians 2,8-9, Titus 3,7).

    Milost Našega Boga
    “Če pravica pride po zakonu, potem je Kristus umrl zaman,” je zapisal Pavel v galatskem 2,21. Edina alternativa, pravi v istem verzu, je “Božja milost”. Mi smo rešeni po milosti, ne po ohranjanju zakona. To so alternative, ki jih ni mogoče kombinirati. Mi jih ne rešimo z milostjo in delom, ampak samo z milostjo. Pavel jasno pojasni, da moramo izbrati eno ali drugo. Izbira obeh ni možnost (Rim 11,6). Kajti če bi bila dediščina pridobljena po zakonu, ne bi bila dana obljuba; Toda Bog ga je Abrahamu svobodno dal z obljubo (Gal 3,18). Odrešenje ni odvisno od zakona, ampak od Božje milosti. “Samo če bi obstajal zakon, ki bi lahko dal življenje, bi pravica resnično prišla iz zakona” (v. 21). Če bi obstajal način, da bi pridobili večno življenje z držanjem zapovedi, bi nas Bog rešil z zakonom. Toda to ni bilo mogoče. Zakon ne more nikogar rešiti. Bog hoče, da imamo dobre manire. Želi, da ljubimo druge in s tem izpolnjujemo zakon. Vendar ne želi, da bi mislili, da so naša dela vedno razlog za naše odrešenje. Njegovo zagotavljanje milosti pomeni, da je vedno vedel, da ne bomo nikoli “dovolj dobri” kljub našim najboljšim prizadevanjem. Če naša dela prispevajo k odrešitvi, potem bi se imeli kaj hvaliti. Toda Bog je načrtoval svoj načrt odrešenja, tako da ne moremo zahtevati zasluge za naše odrešenje (Ef 2,8-9). Nikoli ne moremo trditi, da zaslužimo karkoli. Nikoli ne moremo reči, da nam Bog vse dolguje.

    To se dotika jedra krščanske vere in naredi krščanstvo edinstveno. Druge religije trdijo, da so ljudje lahko dovolj dobri, če se dovolj trudijo. Krščanstvo pravi, da ne moremo biti dovolj dobri. Potrebujemo milost. Sam po sebi nikoli ne bomo dovolj dobri, zato druge religije ne bodo nikoli dovolj dobre. Edini način, da se rešimo, je Božja milost. Nikoli ne moremo zaslužiti, da bi živeli večno, zato je edini način, da dobimo večno življenje, da nam Bog da nekaj, česar si ne zaslužimo. To je tisto, kar Pavel želi, ko uporablja besedo milost. Odrešenje je dar od Boga, nekaj, kar nikoli ne bi mogli zaslužiti – niti z ohranjanjem zapovedi tisočletij.

    Jezus in milost
    “Zakaj je dan preko Mojzesa,” piše Janez in nadaljuje: “Milost in resnica sta prišli po Jezusu Kristusu” (Janez 1,17). Janez je videl nasprotje med zakonom in milostjo, med tem, kar počnemo in kar nam je dano. Vendar Jezus ni uporabil besede milosti. Toda vse življenje je bilo zgled milosti in njegove prispodobe ponazarjajo milost. Včasih je uporabil besedo milost, da bi opisal, kaj nam Bog daje. “Blagor milostnim,” je rekel, “ker bodo prejeli usmiljenje” (Mt 5,7). S to izjavo je navedel, da vsi potrebujemo usmiljenje. Omenil je, da bi morali biti v tem pogledu podobni Bogu. Če cenimo milost, bomo tudi milost drugim ljudem. Kasneje, ko so ga vprašali, zakaj se ukvarja z zloglasnimi grešniki, je ljudem rekel: “Ampak pojdi in se nauči, kaj to pomeni: usmiljen sem na milost in ne na žrtvovanje” (Mt 9,13, citat iz Hos 6,6) ). Bog je bolj zaskrbljen, da pokaže milost, kot da je perfekcionist pri izpolnjevanju zapovedi. Ne želimo, da bi ljudje grešili. Ker pa so prestopki neizogibni, je milost nujno potrebna. To velja za naše medsebojne odnose in naš odnos z Bogom. Bog hoče, da prepoznamo našo potrebo po usmiljenju in da pokažemo milost drugim ljudem. Jezus je dal primer tega, ko je jedel z davkoplačevalci in govoril z grešniki – s svojim vedenjem je pokazal, da Bog želi komunicirati z vsemi nami. On je prevzel vse naše grehe in nam odpustil, da imamo to sožitje. Jezus je povedal priliko o dveh dolžnikih, ki so dolgovali ogromno vsoto, in drugi, ki je dolgovala veliko manj. Gospodar je odpustil služabniku, ki mu je veliko dolgoval, toda ta služabnik ni odpustil kolegu uslužbencu, ki mu je bil manj dolžan. Učitelj je bil jezen in rekel: »Ali se tudi ti nisi usmilil do svojega služabnika, kako sem se ti usmilil?« (Mt 18,33). Lekcija te prilike: Vsak od nas bi se moral videti kot prvi služabnik, ki mu je bilo odpuščeno ogromno vsoto. Vsi smo do dolge poti izpolnili zahtev zakona, zato nam Bog pokaže usmiljenje – in hoče, da tudi mi pokažemo milost. Seveda, tako na področju milosti kot v pravu, naša dejanja ne dosegajo pričakovanj, zato moramo še naprej zaupati v Božjo milost. Prilika o dobrem Samarijancu se konča s pozivom k milosti (Lk 10,37). Avtor, ki je prosil za milost, je bil tisti, ki je stal pred Bogom (Lk 18,13-14). Izgubljeni sin, ki je zapravil svoje bogastvo in se potem vrnil domov, je bil sprejet, ne da bi kaj storil, da bi ga “zaslužil” (Lk 15,20). Niti vina iz Naina niti njen sin niso storili ničesar, da bi dobili vstajenje; Jezus je to naredil iz sočutja (Lk 7,11-15).

    Milost našega Gospoda Jezusa Kristusa
    Jezusovi čudeži so služili za začasno zadovoljevanje začasnih človeških potreb. Lačni ljudje, ki so jedli kruh in ribe, so spet postali lačni. Sin, ki je bil dvignjen, je na koncu umrl. Toda milost Jezusa Kristusa bo dana vsem nam z najvišjim dejanjem božanske milosti: Njegovo žrtveno smrt na križu. Tako se je Jezus sam dal za nas – z večnimi, ne zgolj začasnimi posledicami. Ko je Peter dejal: »Namesto tega verjamemo, da smo rešeni z milostjo Gospoda Jezusa« (Apostolska dela 15,11). Evangelij je sporočilo Božje milosti (Akti 14,3, 20,24, 32). Mi smo upravičeni po milosti “z odrešenjem, ki je bilo storjeno po Jezusu Kristusu” (Rom 3,24). Božja milost je povezana z žrtvovanjem Jezusa na križu. Jezus je umrl za nas, za naše grehe, in mi smo rešeni zaradi tega, kar je storil na križu (v. 25). Odrešitev imamo po njegovi krvi (Eph 1,7). Toda Božja milost gre dlje od odpuščanja. Luka nam pove, da je bila Božja milost z učenci, ko so oznanjali evangelij (Act 4,33). Bog jih je podpiral tako, da jim je dajal pomoč, ki je niso zaslužili. Toda, ali to ne počnejo človeški očetje? Ne samo, da svojim otrokom dajemo, če niso storili ničesar, da bi jih zaslužili, temveč jim dajemo tudi darila, ki jih ne bi mogli zaslužiti. To je del ljubezni in odraža naravo Boga. Milost je velikodušnost. Ko so člani kongregacije v Antiohiji poslali Pavla in Barnabo na misijonsko potovanje, sta jim ukazali na Božjo milost (Apostolska dela 14,26, 15,40). Z drugimi besedami, naročili so jim, naj skrbijo za Boga in zaupajo, da bo Bog zagotovil potnike in da jim bo dal tisto, kar potrebujejo. To je del njegove milosti. Duhovna darila so tudi delo milosti. “Imamo drugačne darove,” piše Pavel, “po milosti, ki nam je bila dana” (rimski 12,6). “Vsakemu od nas je dana milost po merilu Kristusovega darila” (Ef. 4,7). “In služite drug drugemu, vsak z darilom, ki ga je prejel, kot dobri upravitelji mnogih Božjih milosti” (1Pt 4,10).

    Pavel se je zahvalil Bogu za duhovne darove, ki jih je podaril zvestim (1Kor 1,4-5). Prepričan je bil, da bo Božja milost med njimi bogata in jim bo omogočila, da se še povečajo v vsakem dobrem delu (2Kor 9,8). Vsako dobro darilo je dar od Boga, rezultat milosti, namesto tega, kar si zaslužimo. Zato bi morali biti hvaležni za najpreprostejše blagoslove, za petje ptic, vonj rož in smeh otrok. Tudi življenje je samo po sebi razkošje, ne nujnost. Pavlova služba mu je bila podeljena po milosti (Rim 1,5, 15,15, 1Kor 3,10, Gal 2,9, Ef 3,7). Vse, kar je delal, je hotel storiti v skladu z Božjo milostjo (2Kor 1,12). Njegova moč in sposobnosti so bili dar milosti (2Kor 12,9). Če bi Bog lahko rešil in uporabil najhujše od vseh grešnikov (kot je opisal Pavel), lahko zagotovo odpusti in uporabi vsakega od nas. Nič nas ne more ločiti od njegove ljubezni, od njegove želje, da nam jo da.

    Naš odgovor na Božjo milost
    Kako naj se odzovemo na Božjo milost? Z milostjo, seveda. Moramo biti usmiljeni, ker je Bog poln usmiljenja (Lk 6,36). Drugim bi morali odpustiti prav tako, kot smo bili odpuščeni. Služiti moramo drugim, tako kot je Jezus prišel, da bi nam služil in nas Odrešil. Moramo biti dobri, usmiljeni in prijazni do drugih, tako da jim izkazujemo dobroto in ljubezen. Naše besede morajo biti polne milosti in usmiljenja ter samaritanske ljubezniovisti (Kol 4,6). Moramo biti prijazni in milostljivi, odpuščati in vse to darovati v zakonu, poslu, delu, cerkvi, prijateljih, družini in neznancem. Pavel je tudi opisal finančno velikodušnost kot milostno dejanje: “Mi pa vam sporočamo, dragi bratje, Božja milost, dana v makedonskih cerkvah. Njihovo veselje je bilo živahno, ko je bilo dokazano z veliko stisko, in čeprav so zelo revni, so jih obilno dali v svoji preprostosti. Ker, kar se mene tiče, pričam, in celo glede njihovih pooblastil, ki so jih dali prostovoljno (2Kor 8,1-3). Prejeli so veliko in so bili pripravljeni dati veliko. Dajanje je dejanje milosti (v. 6) in velikodušnost – bodisi v smislu služenja ubogim, pomoči ljudem, dajanje hrane, financ, časa, spoštovanja ali drugače – in je ustrezen način, da se odzovemo na milost Jezusa Kristusa, ki je sam za da bi nam dali obilne blagoslove (V. 9).

    Joseph Tkach, medmrežje Weltweite Kirche Gottes Schweiz

  7. Miro says:

    STOPATI SKOZI PRIZORE ROŽNEGA VENCA OB MARIJI POMENI NAPOTITI SE V »MARIJINO ŠOLO«, DA BI SPOZNALI KRISTUSA … (papež Janez Pavel II.)

    – Prek molitve se Bog razodeva predvsem kot usmiljenje, torej ljubezen, ki gre naproti trpečemu človeku, ljubezen, ki podpira, dviguje, vabi k zaupanju.

    – Evangelij Božje ljubezni do človeka, evangelij dostojanstva človeške osebe in evangelij življenja so en sam in nedeljiv evangelij.

    – Marsikomu pomeni svoboda pravico, da dela, kar hoče, svetnikom pa daje moč, da iz ljubezni in odpovedi delajo tudi to, kar jim ne ugaja.

    – Človek je duhovnik stvarstva. Kristus je zanj potrdil tako dostojanstvo in poklicanost.

    – V dobi, v kateri slovesno razglašajo nedotakljive pravice človeka in javno potrjujejo vrednoto življenja, isto pravico do življenja v dejanju zanikajo in teptajo, zlasti v najbolj značilnih trenutkih življenja, kot je rojstvo in umiranje.

    – Stopati skozi prizore rožnega venca ob Mariji pomeni napotiti se v »Marijino šolo«, da bi spoznali Kristusa, prodirali v njegove skrivnosti in razumeli njegovo oznanilo.

    – Svetniki so za iskalske duše primerni in zanesljivi vodniki. S privlačnostjo svojega zgleda znajo pokazati pot, po kateri je treba hoditi, da bi napredovali v pravi smeri.

    (papež Janez Pavel II., izbor misli, Ognjišče)

    Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

  8. Janez says:

    NOVA EVANGELIZACIJA ALI NAŠA PRENOVA

    Krščanska Vera je nenehen vsebinski in iskren goreč ali obnovljen odnos z Bogom, ki temelji na milosti Boga zaradi Njegove Ljubezni do vseh Ljudi, saj se lahko vsi ljudje na Zemlji Zveličamo, če Verujemo v Boga in tudi po Veri v Jezusa dejansko živimo, kot nam veleva Jezus Odrešenik in Učenik. Vera je sad Božje Milosti za ljudi. Dve stvari, ki jih verjamejo vse religije, sta, da je človeštvo danes odtujeno ali nekako ločeno od Boga in se moramo zato zaradi greha ljudi spraviti z Njim in zaživeti z Bogom. Ne zadošča le vera oz. religija, ki skuša rešiti ta problem z legalističnih izpolnjevanjem verskih pravil in obredov. Krščanska vera v Boga Odrešenika in Učenika se zaveda naslednjega:

    ● Vsi ljudje smo grešniki in smo zato ločeni od Boga (Pismo Rimljanom 3,23).
    ● Brez odkupnine Odrešenika Jezusa je pravična kazen za greh smrt in večna ločenost od Boga po smrti (Pismo Rimljanom 6,23).
    ● Bog je prišel k nam v osebi Jezusa Kristusa in umrl namesto nas, tako da je prevzel nase kazen, ki si jo zaslužimo mi, ter vstal od mrtvih in s tem pokazal, da je bila njegova smrt zadostna žrtev (Pismo Rimljanom 5,8; Prvo pismo Korinčanom 15,3‒4; Drugo pismo Korinčanom 5,21).
    ● Tistim, ki sprejmejo Jezusa za Odrešenika in Gospoda, z Milostjo po Veri zaupajo, da je njegova Smrt na Križu celotno plačilo za grehe, je odpuščeno, so odrešeni, odkupljeni, spravljeni in opravičeni pred Bogom (Evangelij po Janezu 3,16; Pismo Rimljanom 10,9‒10; Pismo Efežanom 2,8‒9).

    Pri Veri v Boga in Odrešenika Jezusa Kristusa gre za naše iskreno in goreče spolnjevanje Božje Volje, molitve in Vero ter naše zaupanje v Boga, pri čemer se verska pravila in obredi v Cerkvi izpolnjujejo kot posledica hvaležnosti Jezusu za Odrešitev, ki jo je Bog dosegel za nas in v nas, ko ga sprejmemo in zaupamo ter Verujemo Vanj. Prava vera pomeni biti duhovno krščansko prerojen, spreobrnjen in obnovljen v odnosu z Bogom po njegovem daru po veri v Jezusa Kristusa kot Gospoda in Odrešenika, po katerem se lahko Odrešimo kot dobri ljudje in dobri kristjani. Zato ne zadošča v Cerkvi le legalizem z spoštovanjem verskih pravil. Vera nam predvsem pomaga, da duhovno rastemo in smo dobri ljudje in dobri kristjani, ki so Strpni, Sočutni, Usmiljeni, ki Ljubijo in Odpuščajo drugim. V tem nenehno obnavljajočem, stalnem, ljubečem in vsebinsko pravem odnosu z Bogom Verujoči Boga iskreno in goreče molijo, prosijo, spolnjujejo vse Božje nauke in zahteve, izpolnjujejo pravila in obrede iz ljubezni do Boga in želje, da bi ga hvaležno poveličali in častili ter se mu zahvalili za Njegovo Ljubezen, Dobroto in Usmiljenje. Živeti in delati pa moramo tako, da dejavno in iskreno Verujemo v Boga, spolnjujemo Božjo Voljo in Jezusov Evangelij veselega Oznanila Odrešitve Človeštva in da krščansko Vero dejavno prelijemo v molitve in naše dejavno Življenje v Ljubezen ter s služenjerm in dobrimi deli kot usmiljeni Samaritani. Da smo iz Vere v Boga Odrešenika in Učenika dobri Ljudje in dobri Kristjani, ki radi Molimo k Bogu in Spolnjujemo Voljo Boga in smo tako podobni Jezusu Odrešeniku. Pomembna je poleg izvajanja Molitev, Evharistije in zakramentalizacije v Cerkvi tudi evangelizacija ali izvajanje Jezusovega Evangelija v dejavno in Življenje. Ne moremo biti dobri kristjani, če nismo obenem dobri ljudje in v praksi izvajamo Jezusove Nauke iz Evangelija.

    MOLITEV ZA NOVO EVANGELIZACIJO IN NAŠO SPREOBRNITEV TER POBOLJŠANJE
    Bog, večni in vsemogočni Oče !
    Hvala ti za ta dan, ki se je začel z jutrom novega dne in bo tako kot vsak dan šel počasi k večeru.
    Trudim se in molim k Tebi, da ga bom koristno izrabil zase in za druge in
    ga napolnil z Delom, Usmiljenjem, Dobroto in Ljubeznijo.
    Rad bi spreobrnil druge, pa se zavedam, da moram prvo spreobrniti samega sebe in se poboljšati.
    Odpusti mi Gospod, ker sem kot grešnik marsikaj slabega storil in dobrega opustil.
    Mnogokrat ugotovim kako slaboten in nemočen sem brez Tebe in brez tvojega Usmiljenja in Dobrote Jezus.
    Mnogo stvari pa lahko naredim, če si Ti z menoj in blagosloviš vse kar delam ter me vodiš.
    Hvala ti Jezus za vsak dan darovanega življenja, ki se zjutraj spet začne, ko lahko marsikaj dobrega storim in služim.
    Hvala ti za vse, kar si mi dal in kar sem in kar imam, da darujem ter služim drugim.
    Hvala ti za ta dan, za vse milosti in preizkušnje ter nauke, ki si mi jih dal.
    Hvala tudi za vse, kar se mi je v dneh mojega življenja dobrega zgodilo,
    Hvala Jezus za vse izzive, probleme in težave, s katerimi sem se lahko soočil in kaj dobrega storil
    in tudi za vse, kar sem doslej s tvojo milostjo lahko dobrega naredil in dosegel za druge, ne le zase.
    Ko pomagam drugim pomagam sebi in egoizem ter egocentrizem kar izpuhtita v zrak.
    Ne ukvarjam se več s seboj ampak skušam pomagari drugim.
    Spoznal sem, da si Ti Jezus pri nas in v Nas ter v vseh Stvareh in Ljudeh, ki me obkrožajo.
    V Evangeliju nas Učiš Ljubezni, Usmiljenja, Dobrote, Odpuščanja in da naj ljubimo bližnje kot nas same.
    Hvala za vse ljudi, ki sem jih doslej srečal in jih skušal osrečiti ter jim dejavno pomagati.
    Izročam ti vse dni dragi moj Oče, svojo utrujenost, bolehnost, skrbi, krivice, frustracije, krivice, razočaranja in veselje;
    izročam ti vse moje delo, vse služenje, ves trud, da bi še naprej pomagal svojim bratom in sestram v Kristusu.
    Oče, hvala ti za življenje, ki si mi ga dal !
    Hvala ti za vse: za družino, delo, službo, otroke, za zdravje, hrano, tvoje varstvo, tudi za stvari, v katerih sem se motil,
    kajti edino ti poznaš razloge za vsako mojo življenjsko izkušnjo in razloge za moje slabosti.
    Ljubljeni Oče, naj se vedno zgodi Tvoja Volja in da se vedno kaj od Tebe naučim.
    Oče pomagaj mi, da bom vedno hodil po Tvoji Poti Odrešenja in Ljubezni
    in da nikoli zaradi skušnjav hudobneža ne zaidem na stranpoti, ker nočem živeti brez Božje Ljubezni.
    Prosim podari mi Božji Mir in Ljubezen ter Vodi me po Poti Odrešenja k Tebi Jezus prosim.
    Jezus prosim da bom vedno spolnjeval Božjo Voljo in Nauke Evangelija kot Človek in Kristjan v Življenju.
    Prosim Gospod pomagaj mi, da bom vsak dan rad bral Sveto Pismo in Evangelij ter vsak dan molil k Tebi ter premišljeval Božjo Besedo TER JO DEJAVNO V PRAKSI URESNIČEVAL V VEČJO BOŽJO ČAST IN SLAVO.
    Bog Ti si moje vse. Ljubim Te brez mej. Pomagaj mi, da bom imel rad svoje bližnje!
    Hvala ti za vse Milosti, Ljubezen, Dobroto, Odpuščanje grehov, Vodstvo in Božje Nauke !
    Prosim pomagaj mi, da bom skromen in ponižen v Božjih Očeh, da bom iskreno molil in delal
    ter da se s Tvojo Pomočjo v srcu spreobrnem in postanem tak kot Ti Gospod,
    ki nas vse ljudi v Evangeliju in s primeri v prilikah in raznimi zgledi dejavne Ljubezni in Usmiljenja Učiš,
    kaj je prav in kaj ni prav v Božjuih Očeh.
    Prosim Gospod pomagaj mi, da bom Pravično Živel, Spolnjeval Božjo Voljo in Jezusov Evangelij.
    Vodi me, Uči me, da bom z Vero in pobožnim ter Pravičnim Življenjem po Evangeliju
    vedno doprinašal k Prihodu Božjega kraljestva med ljudi na Zemlji Ljubezen, Dobroto in Usmiljenje.
    Prosim Bog Odpusti nam naše grehe in nam pomagaj, da se spreobrnemo in poboljšamo!
    Amen.

    Dopolnjena in nekoliko razširjena molitev, ki je bila najdena na medmrežju škofije Murska Sobota ter Madame Jeanne-Marie Guyon: Kako doživljati Boga v molitvi. Že objavljeno.

    Verujem, da je Bog postal moj nebeški Oče in da me sprejema kot svojega ljubljenega otroka. Hvala ti, Jezus! Hvala ti, Oče!« Pomagaj nam prosim, da se spreobrnemo in poboljšamo in dejavno uresničujemo v delu in molitvah ter zakramentalizaciji tudi evangelizacijo Božje Ljubezni, Usmiljenja, Dobrote in Odpuščanja. Naša Molitev, Vera in naša Sveta Maša naj se nadaljuje v našem Življenju tako, da bomo vedno živeli po Božji Volji in Jezusovem Evangeliju. Amen. Janez

    2 Korinčanom 2,14: Hvala Bógu, ki nas v Kristusu kar naprej venča z zmagoslavjem in ki po nas razširja po vseh krajih blag vonj njegovega spoznanja.

  9. Janez says:

    KAKO VEM, KAKŠNA JE BOŽJA VOLJA ZA MOJE ŽIVLJENJE?

    Obstajata dva ključa po katerih lahko vemo kakšna je Božja volja, glede na dano situacijo (1) Prepričaj se, da nekaj, kar želiš, o čemer razmišljaš ni nekaj, kar Sveto pismo in Jezusovi Nauki iz Evangelija prepovedujejo. (2) Prepričaj se, da bo tisto, kar želiš ali o čemer razmišljaš, slavilo Boga in tebi pomagalo da duhovno rasteš, ker spolnjuješ Božjo Voljo in živiš po Jezusovem Evangeliju, ker si deloven, pobožen, dober, usmiljen, ljubeč in bogaboječ ter ponižen pred Bogom in skromen pred ljudmi. Če vse to drži in ti Bog še vedno ne daje tistega, kar hočeš – potem je velika verjetnost, da ni Božja volja, da bi imel tisto, po čemer sprašuješ ali si želiš. Potem to kar hočeš ni nujno Božja Volja in ima Bog drugačne Načrte v svoji Vsemogočni Modrostim in Usmiljenju do tebe in do nas Ljudi. Ali pač moraš samo še počakati malo dlje, da stvari dozorijo in se spolnijo časi in prilike ter napočin pravi trenutek. Poznati Božjo voljo je včasih težko in po človerški pameti težko razumljivo, ker razmišljamo po človeško, ker v naših razmislekih ne delamo dobrih načrtov za druge in nismo širokopotezni, amoak smo egocentrični in egoistični, to je usmerjeni le nase in na svoj prav in na svoje potrebe. Ljudje želijo, da jim Bog že v osnovi poduči, podrobneje sporoči oziroma pove kaj početi, kje delati, kaj študirati, kateri poklic opravljati, ali zgraditi hišo, ali zamenjati službo, kje živeti, s kom se poročiti, itd. Rimljanom 12:2 pravi, „In nikar se ne prilagajajte temu svetu, ampak se tako preobražajte z obnovo svojega uma, da boste lahko razpoznavali, kaj hoče Bog, kaj je dobro, njemu všečno in popolno.”

    Bog poredko daje ljudem tako točne in specifične informacije. Bog nam dovoljuje, da se sami odločamo. Edina odločitev, katero Bog ne želi, da jo sprejemamo je, da grešimo in nasprotujemo njegovi volji. Bog želi, da sprejemamo odločitve, ki so v skladu z njegovo voljo. Torej, kako veš, kakšna je Božja volja zate? Če hodiš tesno z Gospodom in resnično hrepeniš po njegovi volji za tvoje življenje – bo Bog položil njegove želje v tvoje srce. Ključ vsega je, želeti si Božjo voljo in ne svojo. „Razveseljuj se v GOSPODU, pa ti bo dal, kar želi tvoje srce.” (Psalm 37:4). Če Sveto pismo ne govori proti in če lahko resnično koristi tvoji duhovnosti in duhovni ter osebni rasti – potem ti Sveto pismo dovoljuje, da se sam odločaš in da poslušaš svoje srce. Prav pa je, da bi obenem goreče in iskreno molil in prosil Boga za Vodstvo in Navdih Svetega Duha in poduk, kaj ja prav, da storim, da bo v skladu z Božjim Načrtom in Božjo Voljo. Za situacije, v katerih ne poznamo specifično Božje volje, je naša molitev orodje za prepoznavanje Njegove volje. Nikolim ne pozabimo, da ko pomagamo drugim pomagamo sebi in smo dobri in usmiljeni Samaritani, ki s pravičnim življenujem Slavijo Boga. Če sirijska žena s hčerko, ki je bila pod vplivom demonov, ne bi molila h Kristusu, njena hči ne bi bila ozdravljena (Evangelij po Marku 7,26–30). Če slepi pred Jeriho ne bi klical Kristusa, bi ostal slep (Evangelij po Luku 18,35–43). Bog je rekel, da pogosto nimamo, ker ne prosimo (Jakobovo pismo 4,2). V nekem smislu je molitev k Bogu podobna oznanjevanju Evangelija ljudem. Ne vemo, kdo se bo odzval sporočilu evangelija, dokler ga ne oznanimo ljudem in povemo za Jezusovo Veselo Oznanilo Odrešenja, ki prinaša Božji Mir, Luč in Milost. Prav tako ne bomo nikoli prav razumeli in videli rezultatov uslišane molitve, če ne molimo vztrajno in goreče k Bogu in ga prosimo za Milost in navdih tako, da bomo dobili Božji Poduk in Božje Vodstvo. Duh veje kjer hoče in z Bogom se ne moremo pogajati in trgovati kot bi nam ustrezalo, saj Bog dobro Ve kaj je dobro in boljše za nas kot mi mislimo po človeški pameti. Bog je nekaj Lepega, Usmiljenega, Bogatega in Dobrega, ki nas neskončno Ljubi, tudi ko mi Nanj pozabimoin/ ali ko ga z grehi žalimo. Bog nas Neskončno Ljubi, ker drugače ne more. Bog je Ljubezen. Bodimo tudi mi čimbolj podobni Jezusu! Prosimo ga, da nam k temu Pomaga!

    Že objavljeno in nekoliko dopolnjeno.

  10. Miro says:

    O MOJ LJUBLJENI JEZUS, KAKO BLAG IN PONIŽNEGA SRCA SE MI ZDIŠ POD KOPRENO BELE HOSTIJE! (Terezija iz Lisieuxa)

    Priporočimo se Svetemu Duhu s prošnjo, naj nam pomaga, da se bomo pod Njegovim vodstvom poglabljali v skrivnosti svete Evharistije ter živeli v Njegovi moči – z živo vero, trdnim zaupanjem in gorečo ljubeznijo do Boga in bližnjega!

    Pridi, Sveti Duh, napolni srca svojih
    vernih in vžgi v njih ogenj svoje ljubezni.
    Pošlji svojega Duha in prerojeni bomo in
    prenovil boš obličje zemlje.

    Molimo! Bog naš Oče, Sveti Duh nas
    razsvetljuje in uči. Naj nam pomaga, da
    bomo v življenju spoznali, kaj je prav, in
    vselej radi sprejemali njegove spodbude.
    Po Kristusu našem Gospodu. Amen.

    – Jezusu,
    navzočemu v evharistiji,
    je treba zgraditi palačo,
    kraljevski prestol,
    dvor zvestih služabnikov,
    družino prijateljev,
    ljudstvo častilcev.
    (Peter Julijan Eymard)

    – Evharistija dovršuje
    judovsko veliko noč
    in daje vnaprej okušati
    dokončno veliko noč Cerkve
    v veličastvu nebeškega kraljestva.
    (Katekizem katoliške Cerkve)

    – O moj ljubljeni Jezus,
    kako blag in ponižnega srca se mi zdiš
    pod kopreno bele hostije!
    Ne bi se mogel bolj ponižati,
    da bi me učil ponižnosti!
    (Terezija iz Lisieuxa)

    Povzeto po: Kruh, ki daje življenje; zbral Wilhelm Mühs

    Božje usmiljenje, neizmerno v zakramentu evharistije in duhovništva, zaupamo vate!

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja